ka 1*0* ,zvaj»' izpt m PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO j«O2.št0T. OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE Cena 4.- lire Poštnina plačana v gotovini TRST, torek, 13. avgusta 1946 Uredništvo in uprava, Plazza Goldoni it 1 * L Predvsem je treba zagotoviti mir in zato se ne smejo vzpodbujati oni italijanski elementi, ki bi obnovili stari duh napada na našo državo. . Edvard Kardelj KARDELJ BRANI MIR De Gasperi ni zagovarjal Mazzinijeve Italije, marcev Mussolinijev imperial iz e m «, 12. — v plenumu so tudi ,.s ( zn°va razpravljali o Albani-katerega se je svet spet *j,77 PfepriSal, kako imperlalisti-“>t*resi lahko izpodnesejo tla Prav'Cni rešitvi kakršnega ■ ii» te i?'?šan-ia> popoldne pa o Ita-| 11 a tii-i, , m 60 pričele prihajati v. 1 v.- ^e’ :ai** J, ki j0 Bolgarska delegacl-vodi Kimon Georgijev, se P “'j dtoZ,l!*na ustavila v Beogradu ln lt° tijj i .J® dal poročevalcu agen-' anjug» daljSo Izjavo, v kale Poudaril, da se zaveda, da y Parizu ne bodo osamlje-lo se na pomoč vseh slo. držav in še posebej ZSSR ^tsklh narodov Jugoslavije 10 z bolgarsko delegacijo 'f*’0 v Pariz tudi zastopstvo Ji* ®v Iz zapadne Traklje, ki bo 'ijalo pravično zahteve Bol-da se zapadna Traki ja vrne la!- Samo v časni od leta 1919 8 Je bilo prisiljenih 105.000 , da so se izselili iz teh . domačih krajev. L tain Je prispela v Pariz tudi o 5 delegacija pod vodstvom ej jj K zgj., Jvčeraj je rumunaka vla-*uJUčno razpravljala o nalo- gah delegacije. Rumuni bodo predložili konferenci verjetno na jutrišnji seji plenuma daljšo spomenico. Rumuniji povzročajo gospodarske klavzule mirovne pogodbe največje skrbi. Število držav, ki zahtevajo dostop na konferenco, se veča od dne do dne. Razen Albanije,- ki ji te pravice spričo njene borbe in njenih žrtev nihče ne more odreči, silijo v Pariz, kakor že znano, tudi Mehika, Kuba in Egipt, sedaj pa se je oglasila še Perzija. Zanimivo je, da namerava tudi Vatikan poslati v Pariz vsaj svojega opazovalca. Trst - glavni problem Tržaško vprašanje je, kakor priznavajo vsi viri, slej ko prej najvažnejši problem, ki ga bo morala rešiti pariška konferenca. Razpravljali bodo o njem in predvsem o osnutkih tržaškega statuta verjetno še ta teden, če Ze ne v plenumu, pa vsaj v pristojnem odboru. Za ameriško politiko je značilno, da je Byrnes včeraj zjutraj sprejel italijansko delegacijo, pozneje se je sestal še s francoskim socialistom Leonom BI umom. Albanija bo soodločala «’ftIaan3B sej plenuma so arv soboto prekinjeno ^ Ute-j. 0 dostopu Albanije in ne- W 8 bianj prizadetih držav na lv*try v?0‘ Prvič se je zgodilo, da udi* II delegat na konferenci do docela odklonilnega «ta- Predlogov demokratičnih . , U' . _________________ 8,1 O** je odrekel Albaniji po- Sdakopravnost z drugimi za-*«ni državami. Alexander je , sprožil tudi vprašanje Av-' nsj bi se ji priznala pravica > vorlti na konferenci glede lifl k? ihtenese v južni Tirolski, i delegat De Fontoura je 1 ameriški predlog, Višinski vztrajal pri tem naj bi o tej odločalo kar tajništvo ®nce. Manuilski se je izrazil »°zivu Avstrije v Pariz. a Pijade je delno pristal na n° izpopolnjeni angleški 'S, po katerem naj bi o so-^"Ju Albanije, Mehike, Kube »Pta na, konferenci odločalo tajništvo, v primeru nesporazuma pa glavni odbor konference. Soglasno so sprejeli prvi del predloga, da se pozovejo na konferenco omenjene štiri države, drugi del predloga, da o modalitetah njih sodelovanja odloči tajništvo odnosno glavni odbor konference, pa je bil sprejet s 15 proti 3 glasovom, trije pa so se vzdržale glasovanja. Med poslednjimi so bili Češkoslovaška, Ukrajina in Jugoslavija. Jugoslavija v tajništvu konference Konferenca Je nato nadaljevala razpravo o občih vprašanjih dnevnega reda, ki naj bi ga vselej pripravljalo generalno tajništvo konference po navodilih izmeničnih predsednikov. Francoski delegat Duparc je bil soglasno izvoljen za generalnega tajnika konference. V tajništvo so bili predlaganj še de- -" v.\v 4 ostal samo Jadran, marveč je segel preko. Sredozemskega morja vse do Tangerja in Sueza. Takšna je italijanska imperialistična smer po napadu na Abesinijo. Taka ni bila politika italijanskega ljudstva pač pa politika italijanske reakcije, italijanske dinastije in fašizma. De Gasperi se sklicuje na Churchilla in sl domišljuje, da je «en sam človek hotel vojno», toda to je prav navadno {pesniško izražanje*. Od- govornosti za vojno ni mogoče pripisati zgojj Mussoliniju. Mnogo italijanskih antifašistov se je res borilo proti njemu, toda prav tako ni mogoče reči, da bi bil Mussolini zašel v vojno slučajno, ali pa da bi bila nastala, ker bi jo bil samo on hotel. Odgovornost za vcjno je treba pripisati italijanski državi kot taki. Italijanskemu narodu pa priti-če pravica, da kaznuje one, ki so ga pognali v to katastrofo. legati Jugoslavije, Kitajske, Brazilije in Avstralije. Višinski je odklonil avstralskega delegata, ker je avstralska delegacija vsa preveč razvneta, pa je namesto njega predlagal norveškega ali tudi abesinskega delegata, vendar je ostalo pri prvotnem predlogu. Takoj ob začetku popoldanske seje so se sporazumeli, da bo tajništvo po navodilih vsakokratnega poslujočega predsednika določalo, dnevni red plenuma. Byrnes krati besedo Preden je Byrnes otvoril razpravo o včerajšnjih Izjavah De Gospe, rija, je pripomnil, da bi ne kazalo nadaljevati te razprave, čim bi jugoslovanska delegacija obrazložila svoje stališče. Višinski je tedaj nastopil odločno, češ da konferenca o takem načinu razprave v soboto ni ničesar skl-gnila. Tako postopanje bi pomenilo, da bi priznali Italijanom večjo ugodncst kakor čla. nom konference, če bi te/n ne dovolili govoriti o italijanskih izjavah. Alexander je pritegnil Byrne-su, češ da bi se konferenca vse preveč zavlekla, toda Višinski je vztrajal pri svojem in je zahteval, da konferenca o tem odloči. Konkretiziral bo svoj predlog po go. voru jugoslovanskega delegata. Odgovorna je država Italijanski narod mora kaznovati one, ki co ga pognali v katastrofo ®Mošni pozornosti vseh nav- i^ Je tedaj povzpel na trlbu- jjj, elnik jugoslovanske dclega-l]j, Vfird Kardelj, ki je obravna-. ve italijanskega minlstrske- fS dnlka z občih vidikov, Je izjavil, da nima name-^ . 'atl se v podrobnosti itali- ^JZlav, nastopa pa proti ten-da se Italija za vsako ceno - &rotl Jugoslaviji. Kar je tre- (tlbhoAl ... %, Pteti, je prvi vrsti mir. Na V ' J/\ th-1% ?% . T<*njuga je pred dnevi predstavništva Zavo-dne nabave v Tri tu, g, ** stavil nekaj vpra- '^bi pa ni nobene potrebe, Spodbujali italijanski ele-^ bi lahko v danem primejo v njih »tari napadalni iznosu tvltanvo nekaj najznačii- Vi«* Ie p a ni iznesel gospod di- v svoji izjavi tisku }\ |J- f!°rje^Ji naPolniU s kavo in ^ ^Unija so nas naH > J® b*l° na it- bih 'bju , v od 9. do it, aprila t, nnSQ^0nu lelezniike posta-S, nale^rst nasilno odprti ‘Stisni z nalim slad-it f !eri* J« Mo ukrade-fod<,(. °n sladkorja. Po itrad-,fa nna^ik organov v Dir tv9^,pel» V Divačo 10. «.i» hu.**"® PUOona, M so ju j 'i P°*tau 1 ' a " S i h n San Balbi pred *ai. “tom,,.. . r tn ostalega ose-* ** vagona tre nalo- teT‘fnn 380 vred sladko-”*tw»i je sodelovala 'k. ^a- PolC9 nepre- . ’ ki . ^Ijajočik podobnih v''] h-e,na* j Uradno ugotovljene, ■iil nag* dobiti •• * V>{eM va90ni> ki 90 V a lelezniiki ‘ V*o bili prevzeti « ”r7a*ioo v Divači. "hbi 1'°°° sfc d°auja s pa- A. polto, katere nam poiiljajo posamezne osebo in institucije. Tudi za tatvine teh pojiljk naj navedem nekolike primerov: Dne S. junija je bilo ukradenih iz dveh vagonov tj paketov, i. julija pa Je bilo ukradenih 109 vred poite tre paketov. Število u-kradenega blaga se je vsak dan *-večalo tre je tako n. pr. t6. julija bilo ukradenih iz enega vagona ie 89 vreč. Karakterističen primer za staH-fče ZVU v Trstu proti tatovom na-iega blaga je, da je n. pr, civilna policija aretirala ves ielezniiki ' personal na postaji 8. Babba tre ga drugi dan izpustila iz zapora ter . poslala na slulbena mesta. Zanimali smo se za poedine primere tre smo ugotovili, da -noben tat do danes ni bil kaznovan s kaznijo, katera je predpisana po zakdnu, temveč so tatove zadriati največ dva do tri dni v zaporu ali pa jih celo tako) izpustih. Na zahtevo UNRRA-e so zavez-viike oblasti dovolile naiim neobo-roienim vojakom spremljan te vagonov od glavne lelezniike postaje'v'Trstu do Divače, mddterh ko mvczniike oblasti le niso organizirale potrebnega zavarovanja transporta na prostoru mod luko, postajo Čampo Marzio in glavno leteznilko postajo, kje j jr največ tatvin. Prepričani smo, da bi se tatvine zmanjšale no vajttianjšo mero, če bi zavezniške obleiti tv> .1 di na tem odseku dovoljno zavarovale transport, kar bi prav lahko storile». Lie In La Ouardia v New Yorku New York, 12, — Generalni tajnik ZN Trygve Lie In generalni ravnatelj Unrre La Guardla sta danes dospela na letališče v New Yorku'. Zasedanje ustanove UNRRA v Ženevi London, 12. (VZN). — Svet ustanove UNRRA se je danes ponovno sestal v Ženevi. Kanadski zastopnik je predlagal načrt, po katerem bi motali finančno vprašanje nujnih dovozov živil izročiti v pristojnost glavne skupščine Združenih narodov. Ameriški zastopnik se Je strinjal s predlogom. Tudi glavni ravnatelj ustanove UNRRA La Guardla Je v svojem zaključnem govoru v načelu »prejel kanadski predlog. La Guardia je rekel, da bi morala Imeti prehrambena in poljedelska organizacija velik delež pri ka> kršni koli nadomestitvi ustanove UNRRA, Vprašanje prehrane, Je dejal La Guardla; Je mednarodno vprašanje in vsi narodi, tudi majhni in v krizi, bi morali dati svoj delež v »plošnl fond. Bistvena naloga nove Italije Bistvena naloga današnje Italije in tudi naloga zaveznikov je, uničiti stare napadalne vire v Italiji, politiko italijanskega imperializma, ki ga De Gasperi v svojem govoru ni obsodil, kakor bi bila to njegova prva naloga. Se vse prerano je govoriti o neki novi Italiji. De Gasperi si je zaman prizadeval z obsodbo Italijanskega napada na Jugoslavijo v letu 1941. poravnati vse, kar je italijanski Imperializem zakrivil. De Gasperi je hvalil avoje sodele-gate, toda v italijanski delegaciji so ljudje, ki so svoje dni ustvarjali osnove za Mussolinijevo politiko. De Gasperi-jev govor ne zagovarja ničesar drugega kakor italijanske imperialistične pozicije, ki jih skuša ohraniti. Zato ni mogoče priznati Italiji koncesij, ki bi ne poplačale italijanskih antifašistov, marveč ita- lijanske imperialiste. Na tak način bi bila antidemokratičnim siiam v Italiji dana le ta možnost, da bi znova zasužnjile italijanski narod. Ko je De Gasperi prosil, da se pri. zna borba italijanskih antifašistov s tem, da se njen teritorij ne zmanjša, je dejansko zahteval, naj se Italiji prizna ozemlje, ki ni njeno, marveč pripada drugim. Mar ni spričo tega naraven sum, da je hotela italijanska vlada na tak n a/'m izigrati borbo italijanskih antifašistov za uresničenje dejansko imperialističnih zahtev. Dejansko De Gasperi ni branil Mazzinija marveč Mussolinijev imperializem. Italijanskemu ministrskemu predsedniku resnični Interesi italijanskega naroda nikakor niso pri srcu, ker si ta noče pokvariti svoje dobre odnošaje s sosednimi državami. Lažni razlogi in stara taktika Italijanska težnja po stratešklk točkah in po naši zemlji Kardelj je nato obravnaval glavne italijanske argumente. De Gasperi je trdil, da Jo francoska linija odprla vrata v Italijo, toda italijanska meja je potekala leta 1914. vse dalje proti zapfldu in še je bila potem Italija tista, ki je napadla, in ne narobe. Francoska črta v resnici Italiji zagotavlja strateške pozicij«, s katerih se ji prej odpirajo vrata v Jugoslavijo kakor pa njena lastna. Kakor leta 1918., sega danes Italija po strateških točkah, da bi ogrožala Slovane. De Gasperi ponavlja taktiko, ki so se je posluževali italijanski zastopniki po prvi svetovni vojni. Jugoslovanska delegacija ne veruje, da bi bilo to le naključje. S tako" taktiko je Italija izkrčila pot Mussolinijevemu imperialističnemu prodiranju v Jugoslavijo ln na Balkan. Edina razlika je le-ta, da so italijanski zastopniki v letih 1919. in 1920. utemeljevali svoje zahteve z nevarnostjo nemške invazije, sedaj pa u-stvarjajo privide slovanske nevarnosti. Drugi argument De Gasperija se opira na usluge, ki so Jih italijanski antifašisti storili zaveznikom. Te usluge j« treba priznati In spoštovati. Toda mar ima De Gasperi pravico zahtevati za pla-. čJlo tuje ozemlje? Tretji italijanski argument je narodnostni položaj na Primorskem, glede katerega »e De GasJ>e-ri opira na potvorjeno ljudsko štetje iz leta 1921. Kardelj je z vso odločnostjo poudaril, da ta statistika nima nobene veljave in da je De Gasperi z njeno pomočjo potvarjal resnično stanje, ker mu ji tako prijalo. Italijanski ministrski predsednik je s tem znova dokazal, da je govoril v nasprotju s Mazzinijem in Cavourom, ki »ta bila proti slehernemu ekspanzionizmu, pa da »e je povsod skladal s tem, kar priča o Mussolinijevem agresivnem duhu. To ne odkriva resničnega italijanskega demokratičnega duha in konferenca bi odločila v škodo tako italijanskega kakor Jugoslovanskih • narodov, ko bi poslušala De Gasperija. Njegovi argumenti utegnejo samo ojačit! budnost onih, ki hočejo preprečiti nov napad. drugačnem primeru bi konferenca kršila pravico delegatov, da svobodno izrazijo svoje mnenje. Byr-nes hoče uvesti proceduro, ki ji ni primere. Po vsem določenim delegacijam odreka besedo. Tako postopanje pomeni žalitev Sovjetske zveze. Alexander je skušal zmanjšati Byrnesovo napako in je predlagal prekinitev seje. Byrnes pa je vztrajal pri svojem stališču. Višinski je tedaj dokazal, da je plenum v soboto sklenil, da se bo danes pri. čelji obča debata o italijanskih izjavah ln ne le sprejela na znanje izjave jugoslovanskega delegata, Glede na to »o sklenili zaključiti današnjo sejo, jutri pa nadaljevati razpravo o italijanskih izjavah. Molotov se je za jutrišnjo sejo že prijavil k besedi. De Casperi in Tsaldaris Pariz, 12. — Danes popoldne je De Gasperi sprejel grškega delegata Tsaldarisa. Že dopoldne se je dolgo razgovarjal z grškim poslanikom v Rimu, Mogočen odgovor De Gasperlju Tržič hoče k Jugoslaviji Disciplinirana manifestacija flesettisočev tržlSkega in furlanskega ljudstva V nedeljo dopoldne je trliSko ljudstvo z veliko manifestacijo pokazalo, da vkljub vsem proti-Ijudskim naklepom hekaterih za-padnih držav na mirovni konferenci čvrsto vztraja pri svoji odločni volji, da se priključi Jugo-slaviji, državi, kjer ljudstvo lahko svobodno vzpostavi in izgrajuje svojo oblast. V sprevodu, ki se ga je udeležilo okoli 10.000 ljudi, so Trličani z delavskimi, jugoslovanskimi in italijanskimi zastavami z rdečo zvezdo obSli mesto. Mnogo več pa se jih je nato le zbralo na trgu, kjer je zbranemu ljudstvu govoril predstavnik SIAV-ja tov. Sergio Mori. Ljudstvo je nosilo transparente s napisi sHočemo ljudsko oblast v Titovi Jugoslaviji», «Tu ne sme več biti Italija» itd. Vsa prireditev je bila en sam mogočen odgovor -na sobotni govor De Gasperija v Parizu. Mogočen blok demokratičnega prebivalstva ne glede na narodnost je z nedvoumno manifestacijo odgovoril, kaj hoče. V primerne besede je vse to odel tov. Mori. Ob pozorni pažnji Številnih tujih novinarjev je končal svoj govor z besedami: zOdbili bomo vsakrlno relitev, ki 6i nas ločila od Titove Jugoslavije. Hočemo biti združeni z Jugoslavijo, ker nam ta jamči kruh, delo, blaginjo in napredek.» Z burnim odobravanjem je ljudstvo spremljalo govornikovo izvajanje. Ves trg je odmeval od ploskanja in navdulenih medklicev. Pri vsem tem pa je množica ostala skrajno disciplinirana ln redki policisti, ki so stali na krajih trga, niso imeli niti najmanjle prilike, da s čimer koli upravičijo potrebo po svoji navzočnosti. Nikjer ni bilo videti živ« duše, kt bi se drznila, kakor koli izzivati to samozavestno, odločno in Protestna zborovania v Brdih Močno ogorčenje proti civilni policiji Na CLN-ovske zločine v Gorici, zbog aretacij znanih antifašistov in novinarjev, ki jih je izvršila zavezniška vojaška policija, je briško ljudstvo odgovorilo z močnimi protestnimi zborovanji in demonstracijami v Kojskem, Vi. polžah m Neblu. Ljudski govorniki so na zborovanjih obsodili zločinsko početje civilne policije, ki je streljala na mirne ljudi in ob tej priliki tudi ubila Slovenca tov. Mateta. Na zborovanjih so bilo sprejete resolucije, s katerimi zahtevajo odločno razpust civilne policije in izpustitev na svobodo vseh priprtih antifašistov. V Kojskem je povorka krenila proti Smartnemu. Tam so se ji priključili novi demonstranti iz za-padnih vasj ter Bkupno krenili na kojčanski trg. Ko se je povorka nribližala središču, so pridrveli trije jeepi z ameriškimi vojakt, ki so pričeli razganjati povorko, »e zaletavati vanjo skupno s civilno policijo, tako da je nastalo več skupin. Kljub temu je množica na-dalievala z demonstracijo In se prebila do vojašnice civilne policije ter zahtevala, da se izpusti aktivist tov. Slavko, da se osvohode vsi priprti antifašisti v goriških zaporih. Posebno je množica vztrajala, da se pusti na svobodo tajnik okrožnega odbora SIAU za Goriško tov. Julij Beltram. To borbeno razpoloženje Bricev se je stopnjevalo. Ameriška vojska je tedaj pričela nastopati brutalno in brezobzirno razganjati ljudstvo do pozne noči ter celo napadala poedine skupine, ki so se vračale na svoje domove. Podobno je bilo tudi v J7eblu, Tam je ljudstvo odločno zahtevalo protiukrepe proti izzivanju, ki ga vršijo necfašlsti in fašistični o. Stanki. Spregovorila »ta dva ljudska govornika in obsodila pogubno politiko ZVU napram našemu ljud. stvu. V ta namen je bila izvoljena tudi deputacija, da ponese pisme. ni protest zavezniškemu guvernerju. Okrog 700 ljudi v Vipolžah je prepevalo narodne pesmi in terjalo svoje narodne in ljudske pravice. Razpoloženje briškega ljud. stva nam dokazuje, da J« potrpež-ljivost prekipela, kar je nedvomno treba upoštevati doma in v Parizu. disciplinirano mnotioo. Ob koncu shoda so navzoči enoglasno-sprejeli predlog, da odpošljejo tri resolucije. S no mirovni konferenci v Parizu, eno tržalkim delegatom v Parizu l« protest na ZVU, ki ji je govornik ob burnem odobravanju pripisal vso odgovornost za zlo in fašistična preganjanja, odkar sta britanska in amerilka vojska prevzeli upravo te pokrajine. Ob zvokih godbe, ki je igrala delavske tre partizanske pesmi, ob sploinem občudovanju discipliniranega nastopa po navzočih novinarjih in pod križnim ognjem večjega Števila novinarskih fotoaparatov se je končno mreožica razila. Vsi navzoči so zapuščali prireditev z globokim vtisom, da to ljudstvo nikoli ne bo pristalo na to, da bi ga prikrajšali za sadove borbe, pod vtisom, da bo to ljudstvo nadaljevalo neizprosno ln z vsemi sredstvi svojo borbo do končnega cilja, t. j. do upo-stavitx>e ljudske oblasti ob bratskem sodelovanju slovenskega tre italijanskega prebivalstva. Nov napad oa jugoslovanskega oficirja Včeraj opoldne, ko »e Je komisar Odreda J. A. za Slovensko Primorje, Trst in Istro vračal iz štaba 88. ameriške divizije v Gorici, kamor je bil pozvan zaradi napada dne 9. avgusta, Je fašistična drhal na Corsu ponovno napadla njegov avtomobil. Takoj, ko Je komtaar prtb*el iz štaba divizije, Je opazil, da ga spremlja ameriška vojaška policija. Fašisti so »e s vikom in krikom zagnali s pendreki in drugim orožjem proti avtomobilu. Komisarja je spremljal tolmač, podporočnik Bruner, ki so ga fašisti vpričo vojačke policije udarili s pendrekom po glavi. Tudi 'vKrminu velike manifestacije za Jugoslavijo V nedeljo popoldne »e je ved ti-aočglava množica iz Krmina in okolice zbrala na oba'lrnem travniku trStbČa «Boario». Nosili so antifašistične znake ln garibaldinske rdeče rute ter otvorill prireditev s petjem partizanskih pesmi. Prebivalstvo, ki se je udeležilo »hoda, je bilo večinoma furlansko, ker so se slovenski kmetje okoliških briških vasi podali na pogreb po policistih ustreljenega tovariša iz Gorice — kamor jih pa žal policija, ki je stražila na mostth, ni pustila. Izpod zastav z rdečo zvezdo med- Načrii o Palestini imajo namen utrditi britanske položaje na Bližnjem vzhodu Vsako odlašanje potuha imperializmu Kardelj se Je končno a vso odločnostjo uprl pobudi De Gasperija, da bi »e ureditev tržaškega vprašanja ln meja a Italijo odgodlla za leto dni. Poudaril je, da to v nobenem pr meru ni v Interesu primorskega prebivalstva niti miru. Italijanska vlada verjetno misli, da bo ob letu osorej lažje dosegla svoje imperialistične namene. Vsi prisotni so sledili Kardeljevim Izvajanjem a največjo pozornostjo, Posebno je bilo to opaziti pri angleškem delegatu Duff Coo-perju, francoskih delegatih De Maurvileu in Maaslgllju. plenum J« ob »aključku govorniku pritrdil z velikim aplavzom. Razprava o Italiji se danes nadaljuje Dogodki v Palestini vzbujajo še vedno pozornost vsega sveta V Londonu pričakujejo Trumanovo odločitev o britanskem načrtu. Danes so v Aleksandriji otvorili konferenco zunanjih ministrov arabskih držav, kjer bodo razpravljali o zastopstvu teh držav na prihodnji londonski konferenci o Palestini. • O židovskem naseljevanju v Palestino je glavni tajnik arabske lige Azam Paša izjavil, naj bi Združene države odprle svoja pristanisUa Zidom, ker da imajo dovolj prostora za vse Zide na svetu. Zidovski narodno osvobodilni odbor jo poslal Trumanu brzojavko in ga pozval, naj ne dovoljuje dalj-njega britanskega oviranja naseljevanja Zidov v Palestini. Po vesteh dopisnika lista «Eve-nlng News» so ameriški izvedenci baje predložili načrt o Palestini, s katerim predlagajo razdelitev Palestine v arabsko in židovsko cono. Slednja pa bi bila bolj obširna kakor ona, ki jo odreja britanski načrt. Po tem načrtu bi Imeli Židje v svoji coni večjo avtonomijo, morali bi pa določiti kvote priseljevanja. Diplomatski komentator -tlzvo-stij* pfavi, da je anglo ameriška komisija, ki je bila ustanovljena izven organizacije Združenih narodov v nasprotju z ustanovno listino te organizacije, in da »e ni lotila t6ga vprašanja, da bi ustregla življenjsko važnim »ahtevam palestinskega prebivalstva. Takoj za tem je ,Vlš'nski ponovno zahteval, da so obča razprava o italijanskih Izjavah nadaljuj*. V Britanske oblaatl, ki so dobile priporočila anglo-amerlških izveden-c8v’ J® *nala želja obdržati kontrolo nad Palestino ln jo celo poostriti v pričakovanju morebitnih za-plttljajev v odnosih z Egiptom. Nn-črti glede Palestine imajo prav ta- ko kot podelitev »neodvistnosii* Trarisjordaniji en in isti cilj — utrditi britansko gospostvo na Bližnjem vzhodu. Brinška vlada še ni odgovorila na iransko noto London, 12. — V zunanjem mi-r.istrstvu izjavljajo, da britanska vlada ni še odgovorila na iransko noto, v kateri protestirajo proti prihodu britanskih čet v Basro na iransko-iraški meji. Izjavljajo tudi, da iransko noto še vedno preučujejo. Skupina vafdistične stranke za popolno izpraznitev Egipta Kairo, 12. — Parlamentarna skupina neodvisne vafdistične stranke Al Kotla se je včeraj sestala v Aleksandriji pod predsedstvom Mahram bey paše. Slednji,. član egiptovske delegacije, ki vodi pogajanja z Veliko Britanijo, je sprt s Sidkl pašo, ker njegova skupina zahteva popolno evakuacijo Egipta v enem letu in ker naj bi ves Nil prišel ped egiptovsko oblast. Mahram paša »e tudi upira imenovanju skupnega anglo-amerlške-gn obrambnega odbora in sklenitvi obrambne pogodbe z Veliko Britanijo, ki bi avtomatično prisilila E-glpt, da se udeleži vojn, v katere bi se Velika Britanija zapletla. V primeru neuspelih pogajanj zahteva ta skupina takojšno odpoved pogodbe Ja leta 1936 in priziv na Varnostni svet. v Bud mpeiti Moskva, 11. VZN. — Skof Nestor Muhačev, zastopnik moskovskega Patriarhata, Je prispel v Budimpešto, da bo pregledal delovanje pravoslavnih župnij na Madžarskem. Poljski protest v Londonu London, 12. — Poljska vlada je izročila bitanskemu poslaniku Varšavi protestno noto, s katero graja ukrepe, katere Je pod vzela britanska vlada glede 200 tisoč članov poljske vojske generala An-dersa, ki so mobilizirani v posebnem korpusu. V britanskem zunanjem ministrstvu izjavljajo, da ima britanska vlada namen čimprej demobilizirati to moštvo, da pa so bili 'potrebni ukrepi čisto prehodnega zna čaja in da so te vojake zaradi tega zbrali v posebne enote pod vojaško komando, dokler n« bo vprašanje ureditve civilnega iivljenja rešeno. V Atenah so v znak protesta prekinili delo London, 12. VZN. — Izvršni odbor grške delavske zveae, ki ga je nedavno vlada odstavila, je dane« preklical splošno stavko, ki bi se morala pričeti v Atenah prihodnjo sredo v znak protesta proti posegu vlade v sindikalna vprašanja. Namesto splošne stavke je odbor razglasil prekinitev dela za dve uri. Vladni krogi sklicujoč s« na Jou-hauxove izjave zatrjujejo, da bodo uveljavljali sklepe posvetovalne zbornice. Reformistična poslanca Makrts in Goniš se bosta prihodnje dni podala v Pariz in stopila v stik s francoskimi sindikalnimi organizacijami, da obrazložita položaj grških delovnih množic. 300.000 Belorusov se je vrnilo iz nemško deportacije Moskva, 12. — Iz Moskve poročajo, da se je vrnilo nad 300 tisoč Belorusov, ki so Jih bili Nemci deportiran. Večino njih je osvobodila Rdeča armada. Ob osvoboditvi j« bilo njihovo zdravstveno stanje obupno. Vsak deportiraneo je ob osvoboditvi dobil 1,000 rubljev, pozneje pa so jim dodelili remijiSča in so jim dali na razpolago stanovanja po mestih in vaseh. narodnega bratava so nastopili govorniki tov. Petronio it Trsta, tov. Dujo is Goric« ter tov. Elio is Krmina. Občinstvo je spremljalo izvajanje govornikov proti tako osovraženi Bidaultovi črti s burnimi medklici. Značilen za gorlžke razmera pa je primer kojskega župnika, kr bi moral na prireditvi nastopiti kot govornik, pa mu je to zabranil gorički nadškof Margotti. Don Ferjančič je hotel poročati o svojem sestanku s pariško delegacijo in posebej 5e s tovarišem Kardeljem v Ljubljani. Ker pa mu j« nadškof prepovedal, da nastopi kot govornik, je poslal pismo, v katerem je on kot slovenski duhovnik z ganljivo prisrčnostjo pozdravljal furlansko tovariše in nato sanlmivo ln živahno opisal svoj« lepe vtise s pot) po novi Sloveniji. S tega shoda so paslali protest proti aretaciji tovariša Beltram« -Janka ln pismo mirovni konferenci. • Rumunska mladina sladi zgledu jugoslovanske Bukarešta, 12. VZN. — «Adjer Press* sporoča po obvestilu »Tanjuga* da je rumunska mladinska delovna brigada, ki se je po enem mesecu dela na mladinski progi Brčko-Banovičl vrnila v domovino, sklenila, da bo v svoji domovini sledila primeru jugcslovanske mladine in delala pri obnovi domovine. Postala bo avantgarda ru-munske mladine. Sovjetske ob asti so razveljavile obsodbe nemških antifašistov London, 12. VZN. — Kot poroča danes moskovska radijska postaja, so sovjetske vojaške oblasti v Nemčiji izdale odredbo, s katero se razveljavljajo vse obsodbe nemških antifašistov, ki so bile izrečen« pr«d 8. majem 1945, leta, to j« pred kapitulacijo Nemčlj«. Francoski komunisti odklanjajo nov oanutok ustavo Pariz, 12. — Tajnik komunistične stranke Jacques Ducloa Je ob neki proslavi izjavil: »Sedanjega osnutka ustave komunisti ne morejo sprejeti, ker predvideva tudi dru-go zbornico, ki bi težila za tem, da postane nov senat.* Dodal je, da bi ustava napravila iz predsednika republike nevarno osebnost, ki bi lahko uvedla v republikanske institucij« vznemirljiv« element« ln dik-tatorsko oblast. j Duclos j« nato kritiziral poslovanja visokega sodnega zbor« in poudaril do Je bil oilj komunističnega zakona zamenjava porotnikov v Um dvoru. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 13. avgusta!^ Veličasten pogreb nove žrtve policije Faš stična svojat CLN-a s svojo »dvatisočletno kulturo** napadla pogrebni sprevod in uprizarjala nemire v mestu Kakšen bo odgovor Goričanov na ta izzivanja Včeraj so se Iz Gorice in bližnje okolice zgrinjale velike množice antifašističnega ljudstva,- da se poklonijo in poslove od nove žrtv? civilne policije, — tovariša' Ladislava Maraža. Med njimi so bili Številni partizani in soborci padlega tovariša. Nepregleden žalni sprevod se je pričel ob 10. uri svečano pomikati izpred bolnice v uli ci Brigata Pavia. Krsto, ovito v '-jugoslovansko zastavo, so nosi! garibaldinci. Na čelu žalnega sprevoda so korakali bivši partizani in garibaldinci z zastavami, ovitimi z žalnim trakom. Sledila je dolga vrsta fantov in deklet, ki so nosili vence in šepke. V sprevodu sta bili tudi dve godbi, ki s!a izmenoma igrali žalne koračnice. Sprevod Je krenil po Corsu na Travnik. Tam sta se od padlega tovariša poslovila tovariš Vojko v slovenščini in tovariš Elio v italijanščini. Zelo ostro sta obsodila novi zločin civilna policije in v imenu vsega antlfašist čnega ljudstva zagotovila, da ta nova žrtev ne bo zaman. Po govorih je žalni sprevod krenil preko Soče proti Pev-mi. kjer so pokopali truplo pokojnega Maraža. Tudi to pot se je pokazala v vsej svoji brutalnosti tako zvana »višja kultura* italijanskih šovinistov. Njihovo vedenje ni bilo prav nič človeško, obnašali so se ket zverine. Niti veličastnost žalnega sprevoda niti pleteta do pokojnsga tovariša nista mogla zadržati r.jih pozverinjenega besa. Pred kavarnama Garibaldi in Tomadm se je zbrala tolpa CLN-ovcev, dobro znanih fašistov, bivših pripadnikov In oficirjev fašistične formacije MAS In Sjš-ovoev. Vpričo inšpektorjev in agentov civilne policije je začela ta tolpa metati na žalni sp-evod kamenje, Jajca in stolice iz kavarne, Naskočila je nosilce vencev in jih trgala. Fašistična sodrga se je tudi vpričo polci je zaganjala s pločnika v sprevod in z železnimi rokavicami tolkla po ljudeh, tako da so se nekateri onesvestili in obležali v krvi. Čeprav so ti tovariši krvaveli, se ni pojavil nihče od pristojnih organov, da bi jih spravil v bolnico. Sodrga pa je tudi od zadaj napadala sprevod, kjer so bile večinoma ženske. Nad vsem tem divjaštvom so se zgražali celo nekateri izmed njih samih. Poudariti je treba, da se je c1-vilna policija zadržala popolnoma pasivno in da ni storila ničesar, da bi preprečila ta podla dejanja CLN-ovcev, ki Jm ni primere. Tudi zavezniška vojska Je mimo opazovala barbarsko ravnanje šovinistične drhali. Po pogrebu Je drhal nadaljevala svoje podvige. V zapadni četrti na Corsu Verdi je napadla prostore SIAU-Ja in jih demolirala. Drhal Je napadla ta sedež že prejšnjega dne, toda naša straža je pognala napadalce v beg. Ko pa je prišla civil- na policija je aretirala stražo. Zato ja>-.odgcvorna, da je bil včeraj sedež opustožen, Tolpa je tudi napadla razna zasebna stanovanja ant faš stov in ranila mnogo antifašistov. Goriško ljudstvo so tl dogodki še bolj ogorčili in raztogotili. Goriški zapori so polni antifašistov, medtem ko fašistični napadalci, oboroženi z železnimi rokavicami, palicami in drugim orodjem, razgrajajo in divjajo po mestu pred očmi policijskih organov. Izpustitev tov. Beltrame in Dujca Včeraj v-~rv:h popoldanskih urah je bil izpulim iz zaporov v temni kleti pod neko goričko kasarno, kjer je bil zaprt več dni, tajnik SIAU za Goriško tov. Bel.ram Julij Janko. Predčasno je bil izpuščen tudi član istega odbora tov. Dujc. Ljudstvo Gor.č.ce ja vse dni, ko sta se skupno z drugimi antifašisti nahajala v zaporih, z?htevalo s stotinami brzojavk, da jim vrnejo odvzeto svobodo. Novi „rastre!Iamenti“ v Breginjskem kotu .seveda pri antifašistih Dne 7. avgusta okoli 14. ure In 30 minut je vojaška in civilna policija izvedla «rastrellamento» v vasi Podbela na Breginjskem. V veki so blokirali in zastražiii hiše znanih uglednih antifašistov. Del policije je vdrl v hišo družine Ran-degoli in v odsotnosti domačih prebrskal in razmetal vse ter celo razkopal gnojišče. Gospodar Je zapazil, da so mu odnesli več spisov, ki jih je hranil kot odposlanec okrajne skupščine, In delavsko zastavo. Policija je izvršila preiskave tudi pri Antonu Kramarju, Alojzu Marzoli, ki sta člana kr. NOO in pri zasebniku Francu Cebekli, pri katerem so prekopavali celo betonska tla v kleti, kjer so iskali dozdevni bunker. Pri tej akciji sta delovala, kot civilna policista tudi Hrast Darček in Kuščar Miroslav, oba iz Borjane. Proti tem nedostojnim delom, ki snominiaio kobariško ljudstvo na dni faš'stične in nacistične akupa. cije, so' prebivalci Podbela po delegaciji vložili protest pri okrajnem guvernerju za Kobariško. Politični priporniki protest!-rajo zaradi postopanja Da bi razbili enotnost antifaš'-stičnih pripornikov, so jih iz zapora v ulici Tigor premestili v Co-ronco. Tam so nekatere zaprli v celico z ravadn'mi tatovi itd. Na njih protest je poveljnik zapora dejal, da so trenutno vse celice za politične jetnike polne. Toda zra-no je, da sta v zgornjih prostorih, namenjenih političnim kaznjencem, še dve celici prazni. Od Triglava do Jadrana Skrb za naše otroke Velik praznik v Miljah ob prihodu otrok s kolonij ter ob odhodu drugih na počitnice Milje so 5. t. m. zjutraj c živele. Na glavnem trgu so se zbirale matere In čakale povratka. svojih otrok iz počitniške kolonije v Ilirski Bistrici. Pred ljudskim domom pa so 93 zbirale matere z otroki, ki so odhajali v isto kolonijo. Med tem se je vmila prva skupina c-trck iz Ilirske Bistrice. Matere so jih vse srečne in navdušene sprejele. Otroci so jim pripovedovali, lmko lepo so ravnali z njimi, da bi radi še ostali in so obenem razkazovali darila. Vsi otroci so bili zagoreli od sonca in so pridobili na tčžl. Včeraj zjutraj ob 6.40 uri je odpotovalo iz Trsta v Slovenijo 300 delavskih otrok in vojnih sirot. Na postaji je bilo zato vse živo. Za malčice Je bilo organiziranih 6 potniških vagonov. Otroke spremlja 10 paznic, 4 učitelji, 2 bolničarki in kuharica. V Nabrežni je stopilo na vlak še 100 otrok iz Tržiča. FIZKULTURA Drugo kolo za pokal «Delavske enotnosti* V drugem kolu nogometnega turnirja za pokal »Delavske Enotnosti* je prišlo do prvih presenečenj, ki kažejo, da bo to tekmovanje vsako nedeljo bolj vroče in zanimivejše. Tako je moštvo Rafinerije nepričakovano premagalo močno enajsto-rlco Zola, ki je prejšnjo nedeljo i-gralo neodločno s Sv. Markom. Prijetno pa nas je v drugem kolu pre-senestiio moštvo Rocola, ki je sicer v prvem kolu izgubilo, sedaj je pa kar za 2:0 odpravilo Kraljiča, ki se jp to nedeljo prvič predstavil gledalcem. Neusmiljen stroj za zabijanje golov pa Je moštvo »Pon-zianine*, ki je v dveh tekmah naložila svojim nasprotnikom kar 12 po-godkov, Tudi moštvo »Dugolina*, ki Je v tekmovanju za pokal »Co-verllzze* igralo podrejeno vlogo, se je močno popravilo, tako tehnično kot kondicijsko ter bo v tem tekmovanju Igralo še pomembno vlogo. O vseh ostalih moštvih bomo spregovorili v bodočih številkah. Tehnični rezultati SKUPINA A Sv. Marko-Rolanese 2-1 Duguiln-Redivo 3-0 Raflnerija-Col 4-0 Rocol-Krajjič 2-0 SKUPINA B Ponzianina-Costalunga 8-0 Gaslinl-Pisonl 1-0 Cebuleč-Kaučlč 4-3 Klasifikacija SKUPINA A Dugulin 2 2 0 0 7 0 4 Rafinerija 2 2 0 0- 6 0 4 8. Marco 2 1 1 0 2 1 3 Rocol 2 1 0 1 2 4 2 Zadruga 1 0 1 0 8 3 l Ro is n e se 2 0 1 1 4 5 1 Col 2 0 1 1 0 4 1 Kraljič 1 0 0 1 0 2 0 Redivo 2 0 0 0 0 5 0 SKUPINA B Ponzianlna 2 2 0 0 12 0 4 Gasilni 2 2 0 0 2 0 4 Rlnaldi 1 1 0 Q 2 1 2 Frausin 1 1 0 0 3 2 2 Cebulec 2 1* 0 1 4 7 2 Dreher 0 0 0 0 0 0 0 Kaučič 2 0 0 2 3 5 0 Plsoni 2 0 0 2 2 4 0 Costa ki ng« 2 0 0 2 1 10 0 Montebello-Skedenj 1-1 (0-1) Včeraj popoldne je bilo na igrišču sv. Ivana, kjer se je vršila Analna nogometna tekma za pokal «Covcr-Hzze* med Montebellom in Skednjem, pripravljeno vse, da se zmago- valcu izročil pokal. Toda znano pravilo je, da je žoga okrogla in tako je bilo tudi na tej tekmi. Nogometni škateljček je pustil na cedilu funkcionarje, gledalce in igralce ter Jvt\ spravil ob užitek podelitve nagrad. Obe enajstorid sta v to tekmo vložili vse svoje tehnično znanje in vso svojo borbenost ter se je tekma pričela kljub hudi vročini s peklenskim tempom, ki je trajal do sodnikovega zaključnega žvižga. 90 minut nogometne igre, polne tehničnih Ones in borbenosti, polno hitrosti in živahnosti je navdušilo številno občinstvo, ki je na ves glas vzpodbujalo 22 športnikov, ki so s svoje strani doprinesli vse, da so zadovoljili občinstvo ter mu nudili res izreden športni užitek. Ta nogometna tekma je bila rea prava športna bitka. V prvih minutah igre je prevzelo iniciativo moštvo Montebella, ki je s polno paro napadalo Rkedenjska vrata ter se ima Skedenj zahvaliti, da je ostala mreža nedotaknjena samo svojemu odličnemu vratarju, Miohelazziju, ki ga jo občinstvo za njegove brayure večkrat nagradilo z do’gotrainlmi aplavzi. Skedenjčani pa so se le s težavo otresali nasprotnikovih napadov, ki bi lahko kljub odličnemu škedenj-skemu vrataju prlneali številčne sadove, če bi ne bili napadalci Montebella v zaključnih strelih netočni. V 36 minuli pa se je Skedenj otresel, nasprotnikovega pritiska ter po hitrem predoru med Purl-6»m in Brajnijem preigral nasprotnikove igralce. Brajni Je ostro streljal na gol, vratar Montebella žoge ni mogel obdržati in navzoči Gerbaz je potresel mrežo Montebella. Skedenjčani so do konca prvega polčasa obdržali vodstvo. V drugem polčasu pa Je Skedenj prevzel vajeti v svoje roke-ter dvaj. set minut .neprestano oblegal Mon-tebrilovo svetišče. Montebello, ki je v ta del igre vložil vso svojo borbenost, sa je v 25 minuti otresel škedenjskih klešč ter. pričel z ofenzivo, ki mu Je prinesla tako zasluženo izenačenje. Dosegel je kot proti Skednju in iz ko'.a Je Brombara z ostrim strelom, desno od Miche-lazzlji, dosegel gol izenačenja. V ostalih 30 minutah Ige sta obe enajstoriei Se povečali Ve itak peklenski tempo ter skušali na vsak način doseči zmagoviti gol ter s tem pokal, vendar pa so bili vsi napori zaman. Pohvaliti posameznike je nemogoče, ker šo vsi dali iz set« vse, da bi svoji četi priborili pokal Igro je odlično in avtoritativno sodil tov. Spesot. Nabrežina OKRAJNA MLADINSKA KONFERENCA Preteklo nedeljo je v Nabrežini zborovala mladina nabrežinskega okraja. Zbrala se je, da se pogovori o delu in borbi, da pretresa nove naloge in obveznosti, da protestira proti krivičnemu ravnanju civilne policije in da napne vse svoje sile proti ropanju UNRRA-inega blaga, ki je namenjeno potrebnemu prebivalstvu opustošenih dežel. Mladinci in mladinke so ogorčeno' protestirali proti krivičnim predlogom o rešitvi vprašanja našega ozemlja. Po govorih in d:skusiji se je mladina obvezala, da bo nadaljevala borbo proti fašizmu in neofašizmu do končne zmage, da ne bo odstopila od zahtev vsega demokratičnega ljudstva Julijske krajine po priključitvi k Titovi Jugoslaviji. Po konferenci se je razvila povorka, ki je krenila do železniške postaje, kjer je spregovoril neki tovariš. Ob tej prll'ki so mladinci in mladinke protestirali proti ropanju UNRRA-inega blaga, ki se vrši ravno na postaji. Ob povratku na trg je spregovoril še en tovariš, nakar so se vsi razšli na svoje domove. G. J. Protesti zaradi rekvfzlcij stanova ni Zadnje čase smo dobili večje število pisem, v katerih naši bralci protestirajo proti poslovanju stanovanjskega urada, ki samovoljno in brez vsakega kriterija vsiljuje raznim družinam, ki imajo že itak malo prostora, sostanovalce. Ker je vprašanje zelo važno, se bomo nanj povrnili kasneje in ga obravnavali podrobneje, ko nam bo skopo odmerjeni prostor dopuJJal. Spremembe, uredbe o preskrbi stanovanj ZVU je izdala ukaz št. 6 B, ker so s splošnim ukazom št. 62 uzakonili neke spremembe glede preskrbe stanovanj. Med drugim govori cdst. 2 čl. III o najemodajalcih stanovanj ali drugih lokalov, ki nameravajo zapustiti svoje bivališče za več kot 60 dni. Vsi ti bodo morali v primeru, če bi začasno zapustili svoje bivališče, Javiti dan odhoda stanovanjskemu uradu, ki bo v času odsotnosti lahko dodelil stanovanje ali lokale drugim osebam. Clen IX odst. 1 in 2 pa govori o vprašanju plačevanja najemnin na osnovi sporazuma med osebo, kateri dodelijo lokal in lastnikom ali najemodajalcem. Ob nesporazumu bo vsoto določil urad za plačevanje najemnin. Naznanite tašiste Splošni ukaz št. 53 ZVU določa kaznovanje za fanatične zločine, izvršene pred 8. 9. 1943. Gre za vse fašistične zločine pro.i ljudskim svoboščinam, proti antifaj,-stom in njihovi lastnini ter za vsa izvršena nasilja proti ossbam jn antifašističnim ustanovam. Naznaniti je treba vse one, ki so organizirali fašistične skvadre, ki so povzročili ali vodili državni udar 3. januarja 1925. in one ki so kasneje z znatnimi dejanji pripomogli, da se je vzdržal fašizem. Vedeti morale, da so bila preklicana vsa jastaranja fašističnih zločinov in vse amnestije, ki jih je izdal fašistični retim za te zločine. Tudi dejstvo, da ni bil splošni ukaz ift. 53 javno proglašen, ne sme ovirati vseh onih, ki pričakujejo zadoščenje za mučenje, trpinčenje in nasilje po fanatičnih zločincih za časa njih terorja in zatiranja. O tem obveščamo javnoat in opozarjamo na splobni ukaz sl. 53, da ga vsi antifašisti preučijo, da bodo lahko nastopili proti fašističnim zločincem. Naznanite po vaših antifašističnih organizacijah zlorabe, nasilja in škodo, ki ste jih utrpeli. Ne dajte miru fašistom, ki se skušajo pod krinkq samozvane »obrambe ita-lijanstva* opomoči, da bi zopet gospodovali, kakor go poslednjih 25 let. Naj vas pri tem ne obvladajo neutemeljena čustva cdpučlianja. Kaznovanje fašističnih zločincev je osnovna stran v obrambi delavskih množic in neobhodni pogoji za ustanovitev demokratične fronte vseh protl-fašistov. Bovvman bo govoril Višji častnik za civilne zadeve, polkovnik Bowman bo govoril 228 gojencem policijskih sil Julijske krajina na svečanosti, ki bo danes popoldne ob 15 url v šoli civilne policije v ulici Domenlco Rossetti. Spor med delodajalci in delavci za draginjske doklade Na skupščini so delavski predstavniki postavili svoje zahteve Delavci se že dolgo bore, da bi dosegli vsaj zvišanje draginjske doklade ir. si tako malo opomogli od težkih gmotnih prilik, v katerih žive. Delodajalci pa stalno odklanjajo 'sleherno zvišanje tc doklado in skušajo znižati že itak nezadostno doklado. 31. julija je potekla pogodba o draginjski dokladi in Enotni sindikati so si z vso vnemo prizadevali, da bi sklenili novo pogodbo. Pogajanja pa niso rodila nikakoka uspeha. Ker so se ta pogajanja zavlekla v nedogled, se je zdelo potrebno, da bi vsaj začasno določili draginjske doklado, dokler ne bo sklenjena nova pogodba. Spričo odklonilnega stališča podjetnikov, so se končno sporazumeli, da predajo spor razsodišču, to Je oAcirju za delo pri ZVU. Industrijci so na to pristali, fenot-ni sindikati .pa so dejali, da morajo prej predložiti ta predlog skupščini, da izreče o njem svoje mnenje. Zato so se v nedeljo dopoldne zbrali na skupščini vsi izvršni strokovni odbori, tovarniški odbori in pododbori ter zaupniki. Skupščino je otvcril tov. Bubnich, vprašanje draginjske doklade pa je izčrpno in zelo vešče orisal tov. Muslin. V svojem poročilu je zlasti poudaril, da so se gospodarji vcdno.sklicevali na višino draginjske doklade v Italiji, da pa 90' jim ES dokazali, da so tu življenjske prilike vse drugačne. Povedal je tudi, da obrtniki-gospodarji niso pristali na izrek razsodišča v tej zadevi !n do sn oni doslej vseskozi trdovratno odklanjali vsako razpravljanje o draginjski dokladi »ploh. Spričo velike važnosti tega vprašanja se je razvila zelo živahna diskusija. Tov. Muslin je pojasnil, da je razsodba, ki bi jo ES sprejeli, le začasna in da se delavci s tem nikakor ne odpovedujejo borbi za boljše življenjske pogoje. Razen draginjske doklade so ES zahtevali še naknadno družirsko doklado za vse one delavce, ki mora jo hraniti enega ali več družinskih članov. Razsodnik bo moral upoštevati tudi to zahtevo. Končno je skupščina enoglasno sprejela predlog, s katerim se pooblašča mestni odbor ES, da prisia-ne na arbitražo v vprašanju dragi-njoke doklade, dokler ne bo sklenjena nova pogodiba, ki bo uredila to vprašanje. Na koncu je tov. Muslin kakor tudi mnogi drugi delavci poudarili, da bodo delovne množice le z odločno borbo dosegle one cilje, ki jim bodo zagotovili njihove pravice in človeku dostojno življenje. Sporazum o draginjskih dokladah Včeraj 12. t. m. je bil dosežen med delodajalci in Enotnimi sindikati sporazum o draginjski dokladi. Sporazum je bil sklenjen z razsodbo Urada za delo pri ZVU in bo veljal najmanj od 1. do 31. avgusta 1946. Ostal pa bo v veljavi vse do sklenitve nove splošne pogodbe o draginjski dokladi. Ker višina doklad ni določena v vseh podrobnostih,'in ker bo prišlo se do malih sprememb zaradi zaokrožitve, bomo o stvari Je poročali čimprej. Oliiigns 09il8 prilike vratarjev Izmed vseh delavcev so prilike vratarjev najbolj obupne saj dobivajo samo 50 do 200 lir na mesec. Eno'.ni sindikati so zahtevali 3500 lir poviška plače, 'ki jo morajo izplačati gospodarji. Pri tem je treba opemniti, da je komisija za določanje cen zvišala najemnine predvsem zato, da bodo lastniki hlč dajali vatarjem večje plače. Ti poslednji so obljubili ‘vratarjem, da jim zvišajo plačo za 50 lir na mesec. Ker smo pred stavko te stroke, je upati, da bo Urad za delo ugodno rešil ta spor v prid vratarjem. SpOKOClža. Žalne prireditve PROSVETNO DRUŠTVO »S. ŠKAMPERLE*, SV. IVAN PRI TRSTU. V sredo dne 14. t. m. ob 21. uri bo v veliki dvorani Ljudskega doma komemoracija ob priliki 6 obletnice Slavkove smrti. Dolžnost vsakega društvenega' člana ter Svetoivančanov je, da se udeleži komemoracije. Prireditve, predavanja In sestanki SkupiCIna poitnlh nameicencev 8. avgusta je bila skupščina Enotnega sindikata poštnih nameščencev. Tovariič Bonetll je prikazal težke gmotne prilike te stroke in borbo za njih izboljšanje, tovariš Daris pa je podrobno orisal vse delo, ki ga Je izvršil dlrektivni svet v preteklem letu. Po govoru tovariša Ričokija, ki je v imenu pokrajinske zveze ES izrazil solidarnost vseh delavcev, Je tovariš Bo-notti zagotovil, da se bedo poštni in ttrzejavni nameščenci if.- bolj strnili z vsemi drugimi delavci v borbi za dosego skupnih zahtev. Proces zaradi širjenja letakov na Zavezniškem sodišču Na razpravah pod predsedstvom majorja Bayllssg je bilo več oseb zaradi nezakonite posesti ali tatvine obsojenih na denarne kazni, nekateri pa tudi opro.’čeni. 161etnrga Jokoba Lorenzi, ki je trosil antifašistične letake z vsebi-i no proti civilni policiji, j« sodišče ' kljub njegovi mladoletnostl obsodilo na 1 mesec zapora. Drugi, ki so se zagovarjali zaradi tatvine, so bili obsojeni na denarne kazni ali krajšo zaporno kazen, dva mladoletna dečka pa se bosta morala mesec dni vsako jutro ob 8. uri Javljati na policiji. PROSVETNO DRUŠTVO »SIMON JENKO* V TRSTU. Panes ob 21. url bo v prostorih prosvetnega krožita »Kraljič* p-edavanje tov. Kosovela o zgodovini Slovencev, Uro prej bo lstotam cdborova seja. PEVSKO DRUŠTVO V ROJANU obvešča svoje člane, da so danes v tocek 13. t. m. redr.e vaje ob 20. uri v sobi Glasbene matice, via Carducci 6. PROSVETNO DRUŠTVO «S. ŠKAMPERLE* SV. IVAN PRT TRSTU priredi v četrtek 15. t. m. velko ljudsko veselico ra prostem. Na programu bo glasbeni konce-t, tombola z bogatimi dobitki, srečo-lov in loterija. Igral bo zbran orkester. Bar tn bufet. Vabljeni vsi člani in smpatizerji. OKRAJNI ODBOR RDEČEGA KRI7.A ZA TRST IN SLOVENSKO PRIMORJE V BARKOV-LJAH vabi vse člane in prijatelje, da s» polnoštevilno udeleže občnega zbora, ki bo v petek 16. t m. ob 20.30 uri na vrtu prosvetnega društva na proseškl cesti. Dnevni red: otvoritveni govor predsednika, poročilo tajnika in blagajnika, volitve novega odbora In terenskih pododborov, razno. PROSVETNO DRUŠTVO »NOVI DOM* NA REPENTABRU uprizori 15. in 16. t. m. ob 18. uri v letnem gledališču na prostem v dolini »Pri Stefanu* Lipahovo veseloigro v treh dejanjih »Glavni dobitek*. Na praznik bo openski tramvaj vozil do 24. ure. Cena po 22. uri bo zvišana na 30 lir. Med Opč'nsmi in Repentabrom bo vsakih 10 minut vozil avto. Vabljeni vsi! Te*a)i RODITELJSKI SVET ZA SLOVENSKE SREDNJE SOLE V TRSTU poziva vse one dijake in dijakinje slovenskih s-ednjih šol v Trstu, ki so se priglasili za tečaj za ponavljalne izpite, da se zglasijo v petek 16. t. m. ob 10. url dopoldne v prostorih prosvetnega krožka v Vlcolo delEOspedale Mi-litare št. 2 v Trstu.. SPREJEMNI IZPITI ZA DRAMSKI TEČAJ V GORICI. Obveščamo vse, ki so se prijavili v »dramski tečaj*, da se prlčno Izpiti 12 in 13. t. m.; redni pouk pa 16. t. m. v »Dijaškem domu* v Gorici. Enotni •'ndlkatf SEJA MESTNEGA ODBORA ENOTNIH SINDIKATOV bo danes ob 19.30 url. SINDIKAT KULTURNIH DELAVCEV. Vrši se vpisovanje za večerne tečaje stenografije; francoščine, 'slovenščine, šrbo-hrvašč-'ne, angleščine in nemščine za delavce 'n uradnike obeh spolov. Tečali se bodo pričeli v najkrajšem času. Poučevali bodo od 18.30 ure do 19.30 vsaki dan. OBVESTILO SINDIKATOV KATEGORIJE IN OBRATNEGA SINDIKALNEGA ODBORA V TRSTU. Mestni odbor ES Je preučil predlog ob atnega sindikalnega odbora o počitnicah nameščencev in sklenil, da bodo vsi oni nameščenci, ki Imajo eno leto službe, dobili 15 dni dopusta. Vsak tajnik ali predstojnik urada bo upoštevajoč potrebe svoje stroke in urada, dal podrejenim nameščencem dopust in obenem javil sindikalnemu obratnemu odboru dobo, za katero ga Je odobril. Ob-atni sindikalni odbor bo mestnemu odboru sporočil določene turnuse. SINDIKAT HOTELSKIH, KAVARNIŠKIH IN DRUGIH NAMEŠČENCEV. Zborovanje gostilničarjev, ki naj bi se vršilo v četrtek 15. t. m„ je odloženo do nove objave v našem listu. SINDIKAT PREVOZNE STROKE javlja, da bo danes ob 19. uri v ulici, Zanta 2, I., sestanek di-rektivpega sveta. Šolstvo UNIVERZA V PADOVI. Zaradi čščenja in preureditve bodo uradi tajništva na univerzi zaprti 16. in 17. t m. Prireditve na gradu DREVI »CAVAlLERIA RUSTI-CANA* IN BALETI. Drevi bo -cb 21. url na gradu v Trstu zadnja prireditev »Cavalleria rusticana* in baletov ob spremljavi simfonične glasbe. Pri gledališki blagajni na trgu Verdi 1 nadaljujejo s predajanjem vstopnic za to prireditev. Jutri dopoldne bodo pričeli predajati vstopnice za veliki simfonični koncert pod vodstvom Votto Anto-nina, ki se bo. vršil 15. t. m. Pripravljajo Puccinijevo »Madame Buttcrfly», v kateri poje glavno vlogo Fortunatl Mercedes. Razdel{evan|e rac'onlranib predmetov POSLOVANJE TRGOVIN NA PRAZNIK VELIKEGA ŠMARNA. Zveza prodajalcev na drobno javlja, da bodo v četrtejc 15. t. m. popolnoma zaprte vse trgovine razen cvetličarn in trgovin s sadjem in zelenjavo, ki bodo odprte do 13. ure. ZADRUGA PRODAJALCEV DRV IN PREMOGA V TRSTU obvešča svoje Člane, da so se poletne počitnice se popoldansko zaporo skladišč razen v soboto pričele včeraj 12. t. m. in da bodo trajale do 31. t. m. DfcLITEV KAKAVA V PRAHU ZA MESTO TRST. Danes se prične delitev po 100 gr. kakava v prahu vsem potrošnikom skupine od 4-19 let na odrezek .V 43 živilske izkaznice za Jullj-oktober. Ravnatelji oDČinskih prehrambenih uradov v pokajinl naj takoj po-skrbijo za prevzem odrezkov pri Sepral-u Dne 31. t. m. se bo delitev končala. Cena 300 lir za kg. DELITEV ŽIVIL ENDSI. Obveščamo vse prodajalce na drobno, ki so delili živila Endsi naj imajo morebitne preostale zaloge živil za blokirane. Z njimi bo razpolagal odbor Endsi. PODALJŠANJE DELITVE KORUZNE MOKE V TRSTU. Delitev koruzne moke za potrošnike skupin V, VI, VIII, X in XI, ki bi se morala končati 10. t. m., je podaljšana do sobote 24. t. m. ZA OBRATNE MENZE V TRSTU IN POKRAJINI. Vodje obratnih menz v Trstu In pokrajini naj at zglasijo pri Sepralu v ulici Genova 9, I. od 8.30 do 11.30 uri zaradi nujnih sporočil. Avtobusi, vlukl lu parniki OB PRILIKI ROMANJA K BAZILIKI V STARIH MILJAH bo vozni red parnika na Milje ta-Ie: iz Milj proti Scalo legnami v Tr. stu ob 6 20, 7.10, 10.40, 12.50, 15.10, ia is in 19. uri: iz Scalo legnami proti Miljam ob 6.45, 7.35, 11.05. 13,20, 15.35, 18.35 in 19.20; iz Milj proti Trstu (pomol Pescheria) ob 8, 9.20, 11.30, 13 50, 17, 19.45 In 21. uri; iz Trsta (pomol Pescliieria) proti Mil Irm ob 8.40, 10, 12.10, 14 30, 17.35, 20 20, 21.35 uri. Razen tega bo parnik imel proti Scalo legnami še druge vožnje v prime-u velikega navala romarjev. Ob slabem vremenu bo v veljavi nedeljski vozni red. Popravila ULICE V 'ITRSTU, RI SO ZA PROMET ZAPRTE. Zaradi popra, vil kanalizacije je ulica Riguttl od včeraj 12. t. m. za vozila zaprta. Zaradi obnovitve cestnega tlaka je ulica Bosco — od trga Garibaldi, do ulice Bemlni — od včeraj 12. t. m. za vozila zaprta. Za pomoč političnem letnikom Za pomoč političnim jetnikom je prebivalstvo vasi Sežana darovalo 5.490 Ur. V isti namen je prebivalstvo vasi Štorje darovalo 4.480 lir. Popravek V nač:mu listu smo 11. t. m. pod naslovom »Za pomoč političnim jetnikom* (Od Triglava do Jadrana - Sežana) pomotoma navedli, da Je 300 lir daroval za pomoč političnim jetnikom mesar namesto trgovec z jestvinami Pirjevec Miro iz Sežane. Dobra arca Narobe Ida daruje za sirote padlih partizanov 1000 lir. Rojstva, smrti, poroke Anagrafski urad občine mesta Trsta javlja: dr« 12. avgusta 1946. je bilo rojenih 18 otrok, umrlo je 7 ljudi, poroke so bile 3. Umrli: Simoni Egidlj, 35 let; De-ponte por. Romani Ana, 41 let; Bu-bula Sergej, 1 dan; Tesel Ana Maria, 7 let; Lecont« Aleksi j, 16 mesecev, Falemibek vd. Sučlč Ema, 57 let; Fonda vd. Pitacco Ana, 89 let Poroke: Izvršene: Griiner Wol-fsng, šofer, in Bressanutti Stella, šivilja; vknjlžene: Giadressi Ale- ksander, zidar, in Pausln Oktavla, gospodinja; Glangrande Rodrigo, trgovski pomočnik, in Coslovlch Margerlta, gospodinja.* Sovjetska zveza poslala nolo o reviziji pogodbe v Montreuzu London, 12. — Uradno potrjujejo, da je sovjetska vlada poslala turški vladi noto za revizijo dogovorov v Montreuz. Prepis te note je sovjetski poslanik v Londonu v soboto izročil Foreign Officu. Obveščena je bila tudi ameriška vlada. Konvencija iz Montreuxa je bila sklenjena' leta 1936. za dobo 20 let in urejuje plovbo po Dardanelah. To konvencijo so podpisale sledeče države: Bolgarija, Jugoslavija, Francija, Velika Britanija, Grčija, Rutnunija, Sovjetska zveza, Turčija in Japonska. V londonskih uradnih krogih zatrjujejo, da se sovjelska nota na-nača na dogovor med Sovjetsko zvezo, ZDA in Veliko Britanijo v Potsdamu, ko so se dogovorili o potrebi revizije montreuške konvencija glede plovbe po morskih ožinah. Na podlagi tega dogovora je Velika Britanija Ve v novembru 1945. izroč;la turški vladi noto, ki obravnava prehod trgovskih in vojnih ladij skozi ožine. Tudi Zedinjene države so bile izroč.le turški vladi podobno noto. Francoska agencija AFP pravi v svojem komentarju, da je revizija te konvencije zelo zaplena zadeva, ker so pri potsdamskem dogovoru sodelovale tudi ZDA, ki niso podpisale montreu-Le koncencije. Z druge strani pa Francija ni udeležena pri potsdamskem dogovoru in bi zaradi tega ne mogla sprejeti, da bi se vprašanje postavilo na podlagi tega dogovora. Angencija pravi.dalje, da bi se vprašanje moralo postaviti na podlagi dogovorov v Montreuxu, ki odrejajo tudi, da se mora vsaka zahteva po reviziji postaviti po francoski vladi, kar pa sovjetska vlada v tem primeru ni napravila. Po vesteh agencije Reuter je Sovjetska zveza izrazila željo, naj bi o novi ureditvi vprašanja razpravljale samo prizadete f . ob Črnem morju in sicer boška zveza, Rumunija, Bolgari Turčija. Poročajo, da bo turski minister poročal o tem v parlamentu in da bodo objav®|® ko rusko besedilo kakor odgovor. Čistka profesorjev v Sofija, 12. — Odbor za č.st " zahteval odstavitev kakih set univerzitetih profesorjev, njimi tudi rektorja sofijske ^ verze. Tudi dlplomalski zbor®i epuriran. s I ^ Druga obletnica uporj H francoskih železniW Pariz, 12. - AFP — °b ^ upora in stavke železničarjem^ dvema letoma pod nemško - _ ^ cijo, so se vršile danes na postajah številne slovesnosti Predsednik pariškega osvo ^ nega odbora Andre Tollet je * pred stotinami železničarjev sH ter med drugim dejal: «P°f ‘ vost visokega sodnega ^ nedopusina žalitev nat-.h Ljudstvo zahteva, da se cionisti pravično kazujej0-* k0l8Wlf H »» p *>na .bod*^ Va j