MdĄl C^Stltl V vrsti zakonov, ki jih je izdala sctianja vlada, zavzemata važno mosto zakona o državnih in o samoupravnih cestah, ki ju je kralj podpisal 8. maja t. 1. Kakor smo svoje čitatelje obvestiii o glavnih določilih teh dveli zakonov, tako jih hočemo v današnji in nasled nji številki :>Slovenskega Gospodarja« podučiti o vsebini in določbah uredbe, izdane od St. Savkoviča, ministra zu gradbe. Na pedlagi člena 26. zakona o državnib. cestah, ki daje ministru za gradbe pooblastilo, da sme predpisati uredbo o vzdrževanju cest, mostov, pro pustov in drugih objektov na državnih cestah, je minister Savkovič sporazum no z ministrom notranjih zadev izdal ,6. junija uredbo o zaščiti javnih potov iin varnosti prometa na njih. »Službene (Novine« v Beogradu so 17. junija obja.vile to uredbo, katera je torej že v velljavi. Z njo se razveljavijo vsi zakoni, itiredbe in pravilniki, v kolikor niso v skladu z določbami te uredbe. Razdelljena je ta uredba na tri dele: 1. uporaba javnih potov, 2. krivde in kazni, 3. prehodne in zaključne določbe. V naslednjem navajamo glavne določbe te nove uredbe. Javni poti morajo biii prcsfi. Zgradfos ob cestah. Uporaba javnih potov je svobodna in ilovoljena ob vsakem času in vsakoimur brez razlike v mcjah splošnih predpisov o javni varnosti in predpisov ite uredbe. Javni poti morajo biti prosti f,a prehod in promet. Vsi potniki, voztiiki in stanovalci poleg potov se moirajo ravnati po določbah te uredbe. Ob javnih potih ne sme nikdo zasaJati gozdov, graditi hiš za stanovanja, itrgovin, pekarij, vodnjakov in sličnih fctavb bližje kakor 4 m, gostiln, kovač»ic in sličnih ne bližje kakor 10 m, rud nikov, apnenic, opekarn, livarn in drujgih industrijskih podjetij ne bliže ka|kor 20 m od zunanje črte cestnega zem Ijišča. Izjeme, osobito v strnjenih krajjih, v hribovitih in kamnitih krajih do faoljuja pristojna cestna uprava. Na f>rijavo gradbene sekcije za državne 'Ceste in pristojne samoupravne oblasti *a samoupravne ceste so občne upravtie oblasti dolžne takoj prepovedati tak Kno dclo in tekom 15 dni porušiti do'tične objekte, z odgovorno osebo pa pofctopati po zakonu. Predpisi tega člena •e ne nanašajo na mcsta z odobrenim l*egulacijskim načrtom. Ąozi desno in drano . . . Vsi vozovi, bodisi z živalsko vpi'ego ali z motornim pogonom, kakor tudi velocipedi in motocikli, jahači, gonilci živine in ročnih vozičkov se morajo kretati samo na svoji desni polovici pota, pustiti pa levo polovico prosto za promet v nasprotnem pravcu. Na ozkih cestah se morajo prazni vozovi osribati natovorjenim, ako pa je cesta zelo tesna, se morajo lažje natovorjeni vozi umakniti popolnoma v stran ter nustiti mimo težje natovorjene in v na sprotni smeri prihajajoče vozove. Ako je na ozki cesti, kjer je ogibanje nemogoče, že kakšen voz, mora drug voz, kl pride, počakati, dokler prvi ne odide s tesne cesto. Vozovi, ki se gibljejo v isti smeri, ne smejo voziti vštric, marveč eden za drugim, izvzemši slučaj, da eden voz prehiti drugega na levi strani v smeri vožnje. V strnjeni vrsti vobče, osobito nri prehodu preko mostov ne sme vodti več ko 4 vozovi. Razdalja med po.ameznimi vozovi pri prehodu preko večjih mostov ne sme biti manjsa ko 10 m", med posameznimi skupinami pa aajmanj 50 m. Ako so vozi natovorjeni z dolgimi, neokretnimi in velikimi oredmetL smeta v strnjeni vrsti voziti samo 2. Za prevoz izredno težkih bremen in. uporabo vozov, ,ki so težji od predpisanih za pota in moste, se mora prcj zaprositi dovoljenje gradbene sekcije, odnosno pristojne samoupravne oblasti. Ako sc to dovoljenje ne dobi, se mora voz izključiti od uporabe. V protivnem slučaju občne upravne oblasti v kazenskem postopku na predlog gradbene sekcije, odnosno samoupravne oblasti kaznujejo takšne vozo ve za storjeno škodo na potih in objektih. Prepovedano je voz brez potrebe in brez nadzora pustiti na cesti, naj si je .zaprežen ali ne. Prepovedano je tudi zadrževanje vozov in izpreganje vpreg na mostih. Eako naglo smejo vozitl mctorna vozila? Skozi propuste, preko mostov in skozi naseljene kraje se mora počasi voziti. Navzdol se morajo kolesa zavirati in voziti previdno. Skozi čredo živine se mora voziti počasi. Ifajvečja brzina potniških avtomobilovHn motociklov sme biti, ako to dopušfa stanje ceste, izven naseljenih krajev 50 km na urc^ skozi naseljene kraje 15 km, skozi kopališča in zdravilišča največ 8 km. S toliko brzino smejo voziti motorni vozovi na potu izven in skozi naseljen« kraje samo takrat, ako je pot popolnoma prosta in dovolj razsvetljena, drugače morajo brzino zmanjšati. Voza* mora vedno biti gospodar svojega voza, posebno v naseljenih krajih, ostrih ovinkih, jakib. padcih, ozkih prehodih, na razpotjih itd. V megli se mora brzina znižati pod 10 km. Avtobusi ne smejo voziti z večjo brzino ko 35 km na uro. Tovorni avtomobili z brutto-težo 3001—4500 kg ne smejo voziti na uro več kot 12 km, ako so brez pnevmatike, s pnevmatiko 25—35 km, na specialnih avtomobilskih cestah pa 30—40 km; tovorni avtomobili z brutto-težo 4501—¦ 8000 kg pa 8 km, oziroma 20—25 km ia 25—35 km. Lač po noči. šofer na razkrižjn. Ponoči naora voz biti osvetljen. Ako več vozov, ki potujejo skupaj, vozi v strnjeni vrsti, zadostuje, da je osvetljea prvi in zadnjl voz. Svetilka mora biti nameščena in pritrjena na levi stranl voza. Vsak avtomobil mora imeti po noči in čim se zmrači, dve beli luči, po stavljeni ena levo druga desno, zadaj pa rdečo luč. Pri motociklih z dvema kolesoma brez sedeža zadostuje samo ena luč spredaj, istotako pri velocipedih. Vsak avtomobil mora imeti, ako zgoraj predpisana luč ne zadostuje, eden ali dva reflektorja za razsvetljavo potov v dovoljni daljini. Vozač-šofer mora na razkrižju cest dopustiti pra, hod vozu, vozaču, ki prihaja na desnl strani ceste. Ovir« za promet, poškodovanje cest !n cestnih naprav. Prepovedano je, puščati na cesti all odmetavati nanjo, kar bi moglo ogrožavati varnost prometa ali oškodovati cesto. Prepovedano je zastaviti pot in storiti kaj takega, kar bi moglo oviratl prosti in lahki promet. Prepovedano ja po cesti vlačiti predmete, ki jo morejo poškodovati (kakor grede, tramovc in pluge itd.). Prav tako je prepovedano nalagati na voze posekano vejevje, tako da se vleče po ceati. Prepovedano je, zasipati ali kvariti jarke ob cesti, isekati drevje poleg ceste, kvariti ogr»je, propuste, mostove in druge predmete, ki so postavljeni na cesti ali poleg nje. Prav tako je prepovcdano pasti živino na cestnih nasipih ali jarkih. Prekopavanje cest za napeljevanje ali odvajanje vode je dovoljeno samo 8 po sebnim odobrenjem pristojne gradbene direkcije, odnosno pristojne samoupravne oblasti. Polaganje tračnic — čin — na cesti ali na cestnem zemljij§ču Je dovoljeno samo z odobrenjem in pod pogoji, ki jih predplSe minister za gradbe za vsak slufjaj. O kočijftžih, šoferjih In vozaSih. Kočijaži-vozači morajo vedno biti na evojem eedežu ali blizu svoje vprege, da jo moreio vsak trenutek prljeti ter voziti. Kočijaž ali vozač na motociklu ne eme biti mlajši od 18 let, šofer ali voznik motornih vozov (avtomobilov) pa ne mlajši od 20 let. Ne smejo biti vdani pitju, ne smejo biti pijani, kadar vozijo. Vse te osebe morajo imeti odobrenje krajevne občne upravne oblasti, ki tako odobrenje Izda na podlagi spričevala oMinske oblasti o dobrem obnašanju, za motorna vozila pa še poleg tega spričevalo o položenem predpisanem izpitu. Vozovi, ki niso registrirani In oznaCeni s številkami od upravne oblasti, morajo imeti na levi atrani pritrjeno tablico s točnim naslovom lastnika, občine in njegove hišne številke. Oblike teh napisov predpišejo občinske oblasti. Registriranje vozov se ima vršiti mesca januarja vsako leto. Neregistrirani vozovi se ne smejo nporabljali na javnih cestah.