Stev. 67. O Ljubljani, v sredo, dne 22. moren 1905. Leto mm. Velja po poŠti: za celo leto naprej K 26'— za pol leta „ „ 13'— za Četrt leU „ „ 6 50 za en mesec „ „ 2"20 V upravništvu: za celo leto naprej K 20-— Za pol leta „ „ 10'— za četrt leta „ „ 5'— za cn mesec „ „ 1*70 Za poSHJ. na dom 20 h na mesec. posamezne štev. 10 h. SLOVENEC Inserati: Enostop. petltvrsta (72 mm): . . ■ ■ 13 h 11 „ za enkrat za dvakrat za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane cnostopna garmondvrsta i 26 h. Pri veikratnem ob-javljenju primeren popust Izhaja Vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne. (Uredništvo 1« « Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod ?ez ____ dvorlSče nad tiskarno). — Rokopisi se ae vraJajoj nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. Političen list zo slovenski narod Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — _L_ Vsprejema naročnino, Inserate In reklamacije. UpravnlSkega telefona Stev. 188. Avstrijo in Ogrska. [Govor posl. dr. Šusteršiča v drž. zboru dne 17. marca.) Visoka zbornica! G. predgovornik poslanec Axtnann, je ravnokar naglašal, kako Madjari postopajo proti Hrvatom. Omenil je tudi, koliko je naša država na Balkanu izgubila svojega ugleda in vpliva. Res je: Naša država je izgubila na trgovinskem polju, pa tudi na političnem ugledu. To pa se je zgodilo večinoma vsled mažarske gospodarske in narodne politike. (Res je!) Toda, gospoda moja, tudi Avstrija ni brez krivde. Naše izgube na Balkanu so v zvezi z narodno politiko celokupne države nasproti Jugoslovanom. (Pohvala.) Avstro-ogrsko državo je previdnost božja sama izbrala, da igra prvo vlogo na Balkanu. Toda nespametna politika proti Jugoslovanom je našo državo potisnila z Balkana. Na Balkanu je v večini jugoslovanski živelj. Ta pa vidi, kako naša država postopa proti svojim Jugoslovanom, Slovencem in Hrvatom, in naravna posledica je: Nobena država v Evropi nima toliko sovražnikov na Balkanu, kakor ravno Avstro-Ogrska. Ia ravno to mora obžalovati vsak dober Avstrijec. Posebno pa je razburilo duhove in škodilo državi postopanje proti zgodovinskemu in v zakonu zajamčenemu pravu hrvaškega naroda, proti avtonomni hrvaški državi. (Pritrjevanje.) Po tem kratkem uvodu z ozirom na besede g. predgovornika pridem k stvari. Avstrijski parlament govdri! V pričo zadnjih dogodkov na Ogrskem avstrijski parlament ne sme rok križem držati, ne sme posnemati ptiča noja, ki vtakne glavo v pesek, da ne vidi in sliši nevarnosti. Zal, da je tako delal avstrijski parlament od 1 1867. Da so bili uspehi neugodni, to je nam vsem znano. Ako se sedaj ne ga- nemo, potem opustimo misel, da bi se izboljšale razmere. Kako pa postopa gospodujoča stranka na Ogrskem skoraj že 40 let? Sklicuje se vedno na ljudsko voljo. Ta ljudska volja pa je fikcija in ni istinita v Kako se naj branijo dedne habsburške dežele ! Ali naj vso skrb prepustimo vladi ? Vsa čast osebnim vrlinam naših ministrov, vse priznanje njihovemu znanju in sposob- j nosti, toda končno so le uradniki, služabniki [svojega gospoda, izvrševalni organi višje volje. Kaj naj storč ti ministri, ako je merodajna volja prisiljena že določila gotovo smer ? Ministri morejo skočiti s tarpejske pečine (Veselost), toda premeniti ne morejo ničesar, ker imajo pač dobro voljo, znanje in izkušnje, nimajo pa politične moči nasproti ogrskemu parlamentu in ogrskemu kralju (Pritrjevanje). Naša vlada ni političen faktor,ki odločuje. Proti sili se moremo braniti le s silo. V to pajevprvivrstipoklican avstrijski parlament. Sicer tudi avstrijski parlament ne izraža ljudske volje, toda realen politik računa z razmerami. Danes je avstrijski, parlament edini ustavni faktor, ki je poklican, da se ustavi ogrskemu parlamentu ter na merodajnem mestu ustvari ravnotežje, ki je potrebno, da zabranimo enostranske odredbe, ki so bile že večkrat usodepolne za državo in za avstrijske dežele. Avstrijski parlament naj se ogrskemu parlamentu postavi po robu. (Tako je !) To pa o pravem času, preden so dozorele stvari. Zato priporočam predlog poslanca dr. pl. Derschatte, četudi ne pričakujem Bog ve kaj od odseka in našega parlamenta. Naš parlament je že po svoji sestavi nesposoben, da bi mogel vplivati na zgodovinski razvoj države. Ta naloga ostane bodočemu parlamentu, oziroma dinastiji. (Tako je !) Gospodje! Danes smo na koncu zgodovinskega razvoja avstro-ogrske nagodbe iz 1. 1867. Ta nagodba se je danes preživela. Naša dolžnost je, da ne prevzamemo novih bremen. (Pritrjevanje.) To mora za-braniti naš parlament. Če vlada, kakor je danes izjavil min. predsednik baron Gautsch, stori svojo dolžnost, vzamemo to hvaležno na znanje in bodimo veseli, ako vlada to tudi stori. (Tako je!) Ogri se ne bodo ločili! Mogoče je, da vsled našega odločnega nastopa morda začasno nastane personalna unija. Jaz sicer tega ne verujem, ker dinastija — če tudi je prijenljiva — ne more dovoliti personalne unije, dokler ima v rokah potrebno moč, in to še ima danes. Treba pa je pomisliti, da se iz raznih vzrokov Ogri ne morejo ogrevati za personalno unijo. — Gospodarske posledice za Ogre bi bile slabe, ako se razdruži carinsko ozemlje. Znano je, da je bilanca carinske skupnosti zaOgre aktivna, za nas pa pasivna. So pa tri vprašanja, tri važne točke, ki ne govore za Ogre. To sami dobro vedo. Prvi so troški za samostojno ;) r m a d o. Ne smemo prezreti, da mi na podlagi kvotnega ključa in carinskih dohodkov na leto plačamo okoli 60 milijonov kron za ogrske polke. Ako se torej ločimo, bodo morali Ogri na leto samo za vojake več plačevati 60 milijonov. Dalje hočejo Ogri imeti dveletno vojaško službo. To bode zopet troške pomnožilo za nekaj milijonov. Ako pa se razdeli armada, imeli bodemo močnejšo avstrijsko in slabejšo ogrsko armado. Zato bodo Ogri izkušali pomnožiti svojo armado, da bode enaka avstrijski. To zopet pomnoži ogrske troške. In končno hočejo Ogri imeti svojo mornarico. Zato bodo Ogri imeli na leto najmanj 100 milijonov več troškov. Dalje pa treba tudi pomisliti da Ogri danes nimajo dovolj častnikov za ogrske polke. Sedaj pa prideta še dve vprašanji na vrsto. Kaj pa bode s Hrvaško in z Bosno ? Hrvaška je po besedilu pragmatične sankcije popolnoma samostojna in Ogrski enakopravna kraljevina. (Poslanec Biankini: In tudi po sagodbi.) Da, tudi po nagodbi med Ogrsko in Hrvaško iz L 1868. Hrvaški politiki dobro vedo, da dobi Hrvaška svojo samostojnost in prostost v trenutku, ko se razbije nagodba med Avstrijo in Ogrsko iz 1. 1867. Hrvaška postane samostojen faktor in si more s svojim kraljem sama določiti svojo usodo, svoje državnopravno stališče (Pritrjevanje ) To Ogri dobro vedo. Zato so bili jako razburjeni, ko se je nedavno hrvaški, ogrski vladi prijazni politik (dr. Tomažič) v razgovoru s cesarjem skliceval na zgodovinska prava hrvaške kraljevine. (Tako je!) Krona ima torej močne karte v rokah proti ogrskim zahtevam. In kako je z Bosno in Hercegovino ? Ali naj se razdeli v razmerju 70 : 30 ? Tu imajo pravico govoriti tudi evropske velesile. Po členu XXV. berolinske pogodbe je naša država dobila mandat, da zasede Bosno in Hercegovino. To pravico je dobila „av-stro-ogrska" monarhija. Ako pa se monarhija razdeli v dva dela, potemniveč pravnega subjekta, ki je dobil pravico, zasesti Bosno in Hercegovino. Zato bi bosansko vprašanje provzročilo mednarodne prepire. Vsaj »de jure" je to mogoče. Torej za Ogre vedno nove ovire in težave, ko bi se hoteli ločiti od nas. Gotovo bi ogrski politiki prišli danes v največjo zadrego, ko bi jim vladar ponudil personalno unijo, ko bi Hrvatje zahtevali svoje pravice in bi se krona sama morala odločiti glede Bosne in Hercegovine. Ogri bi bili brez orožja, brez obrambe. Zato trdim, da ima krona še vedno moč v rokah n a s p r o t i O gro m. In to moč more krona vedno uporabiti proti mažarskim zahtevam. Mažari dobro vedo, da je personalna unija dvorezen meč. Zato imajo vedno dva programa: Teoretičen in praktičen. LISTEK. Pismi z juga. Z a d e r, 19. marca. Silno važno vprašanje je sprožil »Narodni list" v svoji zadnji številki. Za izseljence se dozdaj v Dalmaciji ni nihče brigal. Svoj čas je mladi duhovnik dr. Mili-čevic študiral to vprašanje, a prerano nad njim se zaprli grob je ustavil njegovo delo. Na vsak način je pametno, da se tudi v Dalmaciji, ki ogromno število svojih sinov in hčera pošilja leto za letom na tuje, or-ganizuje izseljensko varstvo. Ne kaže pa ustanavljati posebnega društva, ker bi to nikakor ne zmoglo svoje naloge. Najložje bi bilo, ko bi se tudi v Dalmaciji ustanovila Podružnica Rafaelove družbe. Morda bi se lahko to napravilo po posredovanju slovenske, tembolj, ker gre večina Dalmatincev preko Trsta v širni svet. Seveda bi bilo treba trdne organizacije hrvaške tudi v krajih, kamor se izseljujejo Dalmatinci. Tudi tu bi bilo najbolje ko bi se združili Hrvatje s Slovenci. Krepko in pošteno se bojuje »Narodni Ust" proti grdim napadom na poslanca Bian-kinija zavoljo njegovega govora o avstrij- ski mornarici v državnem zboru. Zlasti krepko naklesti mladega liberalnega doktorja J. Tartaglia, ki je v hrvaškem »Pokretu" napadel Biankinija. Pravi mu med drugim: »To človeče, ki niti čaše vode še ni žrtvoval za svoj narod, je tako brezobrazen, da napada celo dalmatinsko zastopstvo na Dunaju, celi klub Hrvatov in Slovencev, ker so njegovi člani odobravali govor poslanca Biankinija. Predrznost ima, očitati ultra-av-strijanstvo članom tega kluba, ki so do včeraj junaško vodili ljuto obstrukcijo proti avstrijskemu ministru, in so ga tudi vrgli. Mož, neodvisen, kakor je poslanec Biankini, ki je celo življenje preživel na braniku hrvaških pravic in si znal pridobiti spoštovanje prijateljev in sovražnikov, nima, česar bi čakal, ali sčemur bi se laskal avstrijski vladi ali komurkoli. Mi se ne potrebujemo bati za poslanca Biankinija; njegova prošlost nam jamči za njegovo bodoče delo; ni ga nam treba braniti nesramnemu blatu človeka, kakor je Tartaglia." Že dolgo se poteguje Dalmacija, da bi se tam ustanovila tobačna tvornica Čudno je res: Tobaka je nasajenega v Dalmacij 1257 ha L. 1903. se je pridelalo 17,207.360 klg. tobaka. Država je plačala zanj 2,483 994 K 87 v. Tobak je mnogo bolji, nego gališki. Pametno bi bilo, da bi se tam, kjer se prideluje toliko najboljšega tobaka, napravila tudi tvornica. V »Hrvatski kruni" se bridko pritožuje neki Hercegovec, da katoličani v Bosni in Hercegovini nimajo nobene organizacije. Vsaka druga veroizpoved je tudi politiško združena, ima svoje voditelje, skrbi za svoje koristi. Katoliški Hrvati so brez vsega tega. Zato predlaga, naj se še letos zbero njihovi zastopniki in popravijo, kar je zamujenega. Dubrovniška »Crvena Hrvatska" nima strehe. List je odkrito priznal svoje liberal-stvo. Tiska se v tiskarni, katere deleže imajo po večini duhovniki in odločni katoliški lajiki. Ti so se uprli, da bi s svojo tiskarno podpirali liberalno misel. »Crvena Hrvatska" se je zato preselila v srbsko tiskarno. Urejuje jo dr. I. de Guilli. V Dubrovniku je v dubr. hrv. tiskarni dne 19. t. m. izšel nov list »Prava Crvena Hrvat ska", ki bo v poštenem duhu obravnaval zlasti gospodarska vprašanja. Vsako soboto izide. Letna naročnina stane 5 K. Dobro dene izraziti demokratiški značaj, ki se kaže že iz prve številke. Po ti poti bo mnogo uspeha! Sofija, 10. marca. V Bolgariji se je mnogo pisalo o nabavi vagonov za železnice. Opozicijski listi so hudo napadali radi tega ministra za javna dela, Popova, čes, da je oškodoval državo. Ker Popov ni Stambulist in je le na željo kneza Ferdinanda prišel v kabinet, napadali so ga tudi nekateri vladni listi. Mnogi ugledni Stambulisti so zahtevali od ministra za notranje posle, Petkova, da odstrani Popova iz kabineta. Petkov je odgovarjal: »Ako želite, da tudi jaz odstopim, potem zahtevajte, da odstopi Popov". To je dokaz, da knez drži Popova. Ker pa se vlada ne naslanja na javno mnenje, marveč na kneževo zaupanje, so po deželi razni shodi proti vladi. Na shodu v Razgradu je bilo do 10.000 oseb, ki so sklenile resolucijo proti vladi. Sklenili so tudi nezaupnico zastopnikom razgrajskega okraja in zahtevali, da se narodno sobranje razpusti, ker ni izraz slobodne narodne volje. Vseučiliška mladina hoče posnemati narod. Sklicuje namreč shod, a ne proti vladi, marveč proti Rusiji. Okoli 140 dijakov je sklicalo shod, da pozdravi delo ruskih revolucionarjev ter obsodi rusko vlado. Ta poziv je iznenadil meščanstvo, ker ravno na ta dan je hotela Bolgarija proslaviti dan, ko Vse ogrske stranke so v teoriji na stališču zakona iz leta 1848., v praksi pa na stališču na godbe iz leta 1867., tudi Košut Ogri vedo, da jim nagodba iz leta 1867. le koristi, ker je bila narejena le po njihovem kopitu. Ta nagodba je nastala vsled nesrečne vojske leta 1866. (Tako je!), da bi pridobili Mažare za maščevanje proti Nemčiji. (Poslanec Biankini: To maščevanje pa se ni izvršilo.) Da, ni se izvršilo, a nagodba je ostala. Vsakemu svoje! Ogri so praktični. Vsi so na staliiču nagodbe iz leta 1867., le godba je različna. Eni korakajo po taktu dunajske, drugi pa po taktu ciganske godbe. (Prav dobro!) Eni naglašajo skupnost, ker se ozirajo na krono, drugi hočejo ločitev po programu iz leta 1848., vendar pa radi jemljejo naš denar v smislu nagodbe iz leta 1867. (Tako je!) Ali naj to še dalje trpimo in prenašamo ? Ali naše žrtve pospešujejo ugled in veljavo države? Ne, nasprotno! Ako vpre-žeš dva konja pred voz, je vožnja hitrejša, ako vodi oba konja en voznik. Ako pa en konj sili na levo, drugi na desno, je bolje, ako vsak k o n j v 1 e č e s voj voziček. Nikdar bi ne prišlo do tega, ko bi naši državniki bili vedno previdni. Vedno pa so mislili, da koristijo Avstriji, ako zagovarjajo skupnost obeh držav. Ogri pa vedno trdd, da imajo pravico do neodvisnosti in da morajo dobiti plačilo za skupnost, seveda na avstrijske stroške. Tako so avstrijski ministri vedno žrtvovali avstrijske koristi. Vedno več smo morali žrtvovati Ogrom, in avstrijski cesar je prišel podvarstvo ogrskega kralja. (Istina.) Vedno ožja je brv med Dunajem in Pešto, vedno dražja je kupčija z O g r L V zgodovini ni zgleda temu, pač pa v mitologiji: v kupčiji s si-bilinskimi knjigami ! Ali naj izkrvavimo za to skupnost dvomljive vrednosti? Ne, mi moramo braniti svoje koristi. Tu se ne gre za to, kaj izgubi ta ali ona industrija — sicer važno vprašanje, a vprašanje druge vrste. Prvo vprašanje je: ugled in veljava avstrijskih dežel. In s tega stališča se ne smemo bati delitve, s katero pretč Ogri. Imeti moramo pogum, da se ne potegujemo za na-godbo iz 1. 1867., ki je le Ogrom na korist. To nagodbo so vsilili avstrijskemu parlamentu. Razpisane so bile nove volitve samo v ta namen, da dobč večino za ogrsko nagodbo. Belcredi je moral odstopiti, deželni zbori češki, moravski in kranjski so bili razpuščeni, da dobe nove poslance za nagodbo. To se jim je posrečilo, in državni zbor je sprejel nagodbo s slovesnimi uveti — dixi et salvavi animam meam —, kakor so zahtevali Ogri, oziroma Madjari. je Rusija osvobodila deželo. Meščani so hoteli preprečiti dijaški shod, a policija ni nikogar pustila v dvorano. Govorili so nekateri dijaki in nato sprejeli resolucijo, ki pozdravlja gibanje za svobodo v Rusiji ter obsoja samodržavlje. Nato so se dijaki zbrali pred spomenikom bolgarskega revolucionarca Vasila Levskega, kjer je neki dijak govoril v smislu revolucije. Vse časopisje obsoja dijaško mladino, češ, da se javlja, ko ni treba. v Ze mnogo let ni bila v Makedoniji to- ' lika zima. Sedaj zima ponehava. V Sofiji so se zbrali te dni glavni voditelji makedonskih vstašev, da se dogovorč e bodočih korakih na pomlad. Med tem pa se pobijajo v Makedoniji srbske in bolgarske čete. To je pač žalostno, da se ne združijo, marveč slabč svoje moči. Ti prepiri med vstaši v mnogih krajih prebivalstvu provzročajo več škode in nevolje, nego Turki. Bolgarski oddelek zveze jugoslovanskih umetnikov „Lada" je odobril resolucijo jugoslovanskih delegatov. Predsednik je Iv. Mrkvička, namestnik A. Mitov, člani: I. Angelov, Klisurski, Mihajlov, Daskalov, Ivanov in O. Horejše. V kratkem bodo v Sofiji priredili izložbo del bolgarskih umet- ' nikov. Nisem nasprotnik državni skupnosti z ogrskimi deželami Še danes sem mnenja, katero je moj rojak dr. Toman izrazil leta 1867 z besedami: „Avstrijsko vprašanje se more rešiti, ako priznavamo državnopravne razmere, narodne sile, spravo in združitev teh faktorjev, v kolikor si nasprotujejo, in ako se ti faktorji združijo v mogočnem središču". Ker Ogri radi rabijo formule, hočem tudi jaz končati s formulo, ki se glasi: Pošteno skupnost z enakimi pravicami in dolžnostmi obeh polovic ter močna državna sila kot branik vseh narodov — ali ločitev. Divor§ons! (živahna pohvala. Govorniku čestitajo.) Državni zbor. D u n a j, 21. marca. Avstrija in Ogrska. Danes je zbornica dokončala prvo ali splošno razpravo o predlogu poslanca dr-Derschatte glede avstro-ogrske nagodbe. Govorili so še dr. Tschan, vitez Abrahamo-wicz, baron Morsey, Klofač in glavna govornika dr. Grabmayer ter Biankini. Abrahamowicz je utemeljeval sklep poljskega kluba, naj se Derschattov predlog izroči nagodbenemu odseku. Baron Morsey je jako zanimivo pojašnjeval razna gospodarska, finančna in politična vprašanja, ki so v zvezi z avstro-ogrsko nagodbo Dalmatin ski pnslanec Biankini je pojasnil stališče Hrvatov. Njegova zahteva je: Združijo naj se Hrvaška, Slavonija, Bosna, Hercegovina in Dalmacija kot samostojna kraljevina pod habsburškim žezlom. Hrvatje imajo to pravico v zgodovini in zakonu. V prihodnji seji izvoli zbornica odsek 36 članov, ki bode iznova rešetal to vpra šanje. In kaj naj naredi odsek ? Praktično bi bilo, da prvič primerja nemško (avstrijsko) besedilo nagodbe iz 1. 1867 z madjar-skim (ogrskim) besedilom. V raznih važnih točkah besedili ne soglašata. Drugič naj od sek prouči, kaj so Ogri dosegli v 38 letih izven nagodbe ali proti duhu nagodbe. Tretjič, kaj in koliko plačuje Avstrija preveč v pokritje skupnih troškov. Tu pride v poštev v prvi vrsti vprašanje glede kvote in carin skih dohodkov. — In končno je velevažno vprašanje glede skupne armade in carinskega ozemlja. Vsa ta vprašanja pa so tako zapletena in dalekosežna, da bode odsek imel dela dolge tedne, ako hoče streti vse te trde orehe, skoraj gotovo pa si bodo gospodje ubijali glave in končno sklenili resolucijo, ki se bode približno tako-le glasila: .Pereče ogrsko vprašanje ni le držav.-pravnega, marveč pred vsem gospodarskega pomena za vse avstrijske narode. Zdto naj poslanci pazijo, da ne bodo zopet Ogrom izdane avstrijske koristi. Treba je zahte vati, da avstrijska vlada o pravem času popolnoma in odkrito poroča parlamentu o teku obravnav glede ogrskega vprašanja, da se ne rešijo tako važna vprašanja brez vpliva in pritrdila avstrijskega parlamenta Skupna ostani armada, skupno bodi carinsko ozemlje, toda s pogojem, da se naprav^ jasna, nedvomljiva in trajna pogodba. Odločno pa se je treba vpreti podaljšanju za Avstrijo ne ugodne pogodbe ali le začasni pogodbi, ki bi Ogrom dala časa, da dobe na troške Avstrije gospodarsko samostojnost. Ako ne obveljajo te zahteve, potem v božjem imenu naj se takoj izvrši ločitev, toda odgovornost naj preuzem<5 isti, ki nimajo poguma in preudarka, da bi branili Avstrijo proti madjarski oholosti". To utegne biti uspeh dolgotrajne razprave. Nov kazenski zakonik. Danes je vodja pravosodnega ministrstva, dr. Klein, odgovarjal na neko in terpelacijo ter rekel mej drugim: Naš kazenski zakon je zastarel ter ne soglaša več z gospodarskimi in so cialnimi razmerami. Načrt našega kaz. zakona je že izdelan in bode v doglednem času predložen zbornici. Rusko-japonska vojska. Rusi na umikanju. London, 21. marca. Z bojišča danes ni važnejših poročil. Japonsko zasledo vanje je postalo nekoliko počasnejše, ker so Rusi razdrli železnico ter jo morajo Ja ponci popraviti. Glavni stan Linevičev je sedaj najbrže na postaji G u n č u 1 i n, 120 km. severno od Kajunzjana. Po poročilu „Daily Mail" iz Ttkia Japonci zopet groze Rusom med mestom S a n c j a t i in K i -r i n o m ; morda se bodo pa Rusi ustavili pri S u n g a r i j u , da se branijo. Kuropatkin poveljnik prve armade. Peterburg, 21. marca. Ravnanje Kuropatkinovo vzbuja v vojaških in zasebnih krogih zanj največje simpatije. Mislijo seveda nekateri da se bo nalašč izpostavil sovražnemu ognju, da s svojo smrtjo na bojišču poravna svoje napake. Zdravniki na bojišču. Peterburg, 21. marca. Po uradnem naznanilu je za čas vojske dovoljeno, zasedati zdravniška mesta medicincem ter slušateljicam medicinskih ženskih kurzov; nadalje osebam, ki imajo diplome inozemskih vseučilišč, ako so prestali ondi državni izpit, ali so vsaj dve leti prakticirali v bolnišnicah. Inozemski zdravniki, ki žele stopiti v rusko službo, morajo poleg tega poslati na glavno zdravniško nadzorstvo še izpričevala svojih državnih izpitov ter o svoji praksi po bolnišnicah. Princ burbonski. Pariz, 21. marca. Princ Jaime burbonski, ki se je kot ruski častnik udeleževal vojske v Mandžuriji, je došel v Nico, da si odpočije. V nekem razgovoru pa je dejal, da se mora zopet vrniti na bojišče, ker se mobilizira njegov konjeniški polk. Grippenberg. B e r o 1 i n , 21. marca. Iz Peterburga poroča .Lokalanzeiger": Usoda Grippenber-gova zanj ni posebno vesela; imenovan je za člana Aleksandrovega odbora za ranjence; s tem je tudi dovršil svoj tek. Njegov hitri odhod iz Mandžurije še vedno grajajo. Ravno z bojišča se vrnivša oseba pravi, da je Grip-penbergov odhod napravil na armado skrajno neprijeten vtis. Vsled tega bi bili med četami nastali nevarni dvomi nad Kuropatki-novimi zmožnostmi, ko ne bi bila armada tako slepo udana Kuropatkinu. Na bojišču stoječa armada je Grippenbergovo ravnanje splošno obsojala Čudne razmere v bolnišnici. .Novoje Vremja" priobčuje iz pisma ruske bolniške strežnice z bojišča, ki imajo ime „sestre milosrdja", sledeči odlomek: Iz mukdenske cerkve smo naredili bolnišnico, v kateri je ležalo vse polno ranjenih. Sprejeli smo 160 ranjencev, a še 100 jih je čakalo zunaj. Takrat pa nastopi načelnik in zakliče: „Ne, ne, zdaj ne bomo več obvezovali. Spravite ranjence na drug kraj! Zdaj bo poroka sestre Margarite." In res so začeli odnašati ranjence, bolniški personal se je postavil v vrsto, prišli so pevci, in .sestra" Margarita je prikorakala ob strani nekega medicinca — še dijaka — in vršila se je slovesna poroka. Poleg poročenega para je ležal bolnik, ki se še ni probudil od kloroforma. Bil je prizor, ki me je globoko ranil v dušo — Izpili so šampanca in odšli s petjem. Glejte, tako se godi. ko bi morali vsi delovati požrtvovalno! Pri nas je marsikaj narobe. Mnogo je lenobe in zanikrnosti, potem se pa izgovarjajo, ,da je nemogoče kaj doseči pri sedanjih težkih odnošajih". Mnogo nas uči ta vojska! Kaj takega pri katoliških usmiljenkah pač ne bi bilo mogoče. Japonska vojna sila. Neki angleški vojaški list piše, da šteje sedaj japonska armada 570 000 popolnoma izurjenih mož, manj izurjenih je 358.000 mož, skupaj tedaj 930 000 mož. Neizvežba-nih mož ima Japonska najmanj 2 in četrt milijona (nadomestnih reservnikov 1,200.000 mož in deželnih brambovcev nad en milijon). — Ko bi Japonci resno postavili pod orožje novih 12 divizij, bi imeli za svoje operacije skupno nad 450.000 mož. Stavka železniških telegrafistov. Č i t a , 20. marca., Načelnik transbaj-kalske železnice je brzojavil orožnikom, od katerih zahteva odredb v varstvo prostorov za brzojave. Nadalje zahteva, naj se sprejmejo v službo k brzojavu agentje in drugi uradniki. Glasi se, da stavka želez-ničnih telegrafistov, ki zahtevajo zvišanja plače, še traja. Isto zahtevajo mestni telegrafisti. Stavka železniških delavcev je končana. Nasilstva proti Kitajcem. Harbin, 18. marca. („N. Vr.") Z juga prihajajo množice ranjencev in cele tolpe služabnikov in rodbin. Kitajsko prebivalstvo je prestrašeno in pripoveduje, da bodo Japonci vzeli Harbin dne 10. aprila. Kitajci pripoveduiejo, da Japonci jemljejo vse potrebščine ljudem brez plače, in ko so se Kitajci pritožili pri generalu, je zaklical: »Kitajci so psi in ne zaslužijo nič drugega." Kitajce, ki znajo ruski jezik, obsojajo kot ruske vohune in jih obešajo z glavo navzdol. Novo notranje rusko posojilo. B e r o t i n , 21. marca. Iz Peterburga poročajo, da se na Ruskem vrše pogajanja glede notranjega 5% posoiila v znesku 200 milijonov rublje v. Pogajanja še niso popolnoma končana. Vojska se nadaljuje! B e r o 1 i n, 21. marca. .Lokalanzeiger" poroča iz Peterburga: Včeraj seje po< pred- I sedstvom generala Dragomirova vršil v Carskem selu velik vojni svet, v katerem se je z vsemi proti enemu glasu sklenilo, nadaljevati vojsko. : Avstrijski vojaški ataše ujet* Dunaj, 21. maroa. O usodi vojaškega atašeja pri ruski armadi na bojišču, stotnik« grofa Szeptyckega, še vedno ni poročila. Morda je prišel v japonsko ujetništvo, ker je bil prideljen, kakor se razvidi iz njegovega zadnjega pisma, k oddelku generala Rennenkampfa. Zadnje njegovo pismo je datirano z 12. febr. ter odposlano iz sela Kaulozun blizu Mukdena. Zaplenjeni parnik. Tokio, 21. marca. Angleški parnik „Haberton", ki je vozil premog v Vladi-vostok, so Japonci v soboto zaplenili Ruska armada. Bero lin, 21. marca. Ruska garda je dobila povelje za mobilizacija V Peterburgu nič ne dvomijo, da bodo Japonci zasedli Harbin. Peterburg, 20. marca. Dva tisoč častnikov je zapustilo fronto. Te so nadomestili častniki iz Harbina. Ruske ladje v Port Arturju. Hamburg, 20. marca. Zanimiva novica prihaja iz Cuxhavena: Neka severno-nemška družba je prevzela nalogo, dvigniti pred Port Arturjem potopljene ladje. Družba ima velikanske dvigalne priprave, ki jih bo v kratkem odposlala v Port Artur. Baje se vrše dogovori tudi z danskimi družbami. Slike iz vojske. Japonski list „Azahi Shimbun" priobčuje pismo nekega japonskega častnika, ki je bil ob Šahu. V tem pismu opisuje sledeči zanimivi dogodek : Japonci bi bili radi naznanili Rusom padec Port Arturja. To nalogo sta prevzela dva častnika, spremljana od dveh mož. Jezdili so k sovražnim prednjim stražam, da pisma vroče Rusom kar naravnost. Tako približanje sovražniku je silno nevarno, vendar je mala četica pogumno jezdila naprej. V daljavi tisoč metrov so začeli mahati z belimi robci. Rusi so to opazili in niso streljali. Ko so prišli Japonci na 800 korakov, so videli ležati 30 do 40 Rusov, pripravljenih na strel. Na zopetno mahanje z robcem so jim dali Rusi, ki so mislili, da se hočejo Japonci udati, znamenje, naj odložč orožje Japonci pa niso ubogali, ampak so jezdili naprej, da so prišli tako >lizu, da jim je bilo možno eovoriti. Seboj so prinesli več steklenic vina in nekaj zabojev smodk. Na zabojih je bilo z velikimi črkami zapisano: Jutri je vaš božič, mi vas ne bodemo napadali, ako nas ne bodete vi. Pijte in kadite veselega srca ter dobro se imejte !" Izpočetka Rusi darov niso hoteli vzeti, ko so pa brali napis, so najpri-srčnejše pozdravili Japonce. Japonski odposlanci so jim potem vročili pisma ter jim pripovedovali o predaji Port Arturja in po-vratku Stesljevem v domovino. Slednjič se je čvetorica zdrava vrnila nazaj v japonski tabor. Redek zgled zvestega izvrševanja dolžnosti je sledeči: Bilo je 9. avgusta, ko je konjeniški korporal Azaka Judaja, spremljan od dveh ulancev Jagija in Tanija, odjezdil na patruljo v bližino Matošana. Nenadoma so bili vsi trije napadeni iz zasede. Vsled hudega streljanja se je splašil Azakov konj, ki je vrgel jezdeca raz sebe Azakova spremljevalca sta komaj ušla, da naznanita sovražnikovo bližanje. Ko -o se pozneje Japonci v velikem številu vrnili tja, ni bilo o Azaki nobenega sledu. Tudi o kartah generalnega štaba, ki jih je imel pri sebi, ni bilo nič videti. Ni bilo misliti drugega, nego da so prišle karte v sovražnikove roke, še predno jih je mogel uničiti ranjeni korporal. Deset dnij potem je jezdila patrulja istega polka preko istega terena. Kar zagleda iz peska moleti košček papirja. Japonci poska-čejo iz konj in potegnejo papir iz peska. Bile so s krvjo namočene karte generalnega štaba, ki jih je umirajoči Azaka s svojimi poslednjimi silami zakopal s pomočjo svoje sablje v pesek. Dotične karte sedaj hrani polk kot slaven spomin. Iz državnozborskih odsekov. Proračunski odsek je včeraj dopoldne razpravljal postavko: finančna uprava. Poslanec Barnreither je zahteval, naj izdela vlada finančni načrt. Poslanec H o f f-mann-Wellenhof je vprašal, kako stališče zavzema novi finančni minister o odškodovanju občinam za izvrševanje poslov v prenešenem delokrogu. Nadalje je govoril o zahtevah davčnih praktikantov in uradnikov, evidenčnih geometrov, carinskih in blagajniških uradnikov ter o finančnih straž nikih K r a m k f je govoril proti nameravanemu posojilu potom srečk. — Po včerajšnji seji se je sestavil odsek, ki se bo pečal z zadevo poslanca Wal i w s k e g a. Za predsednika je bil izvoljen dr. pl. Der-schatta, za njegovega namestnika pa dvorni svetnik P 1 o j. — Brambovski odsek je imel včeraj sejo, ki se je je udeležil tudi novi brambovski minister Schonaich. Na Noskejev predlog je bil izvoljen za poročevalca o grdem ravnanju z vojaki dvorni svetnik P 1 o j. Nato je P 1 o j poročal o nabavi potrebščin za armado Sklenili so natisniti poročilo in potem pričeti o njem razpravo. — Justični odsek je sklepal o po gosposki zbornici predlagani noveli k zakonom o upravnem sodišču. Zakonski načrt se priporoča zbornici v odobrenje s pri stavkom posl. dr. Sylvestra, da smejo zasebni udeleženci vpogtedati in prepisati akte. __ Vlada bo najbrže v osmih dneh predložila zbornici novelo k zakonu o kongrui. Dunajski krščanski socialoi proti Ogrski. Vodstvo kršč. soc. stranke je v ponedeljek priredilo shod proti ogrskim zahtevam. Na shodu so govorili poslanci Schraffl, Gessmann in Schneider. Poslanec Gessmann je zahteval brezpogojno nedotakljivost armade. Schneider je govoril s stališča obrtnikov. Bielohlawek je govoril o izjavi novega domobranskega ministra Schonaicha, ki je povzročila na Ogrskem velik vihar. Mogoče je, da bo Schonaich padel, ker bodo to zahtevali Mažari. Sprejeta je bila resolucija, naj se gleda na to, da ne bodo zopet avstrijski narodi izdani Mažarom Vlada mora dati zbornici pravočasno pojasnila, kake so razmere glede ogrskega vprašanja. Shod zahteva trajno skupnost države, ar made in carinskega ozemlja. Shod je proti začasnim odredbam, ki gospodarsko okrepe Ogrsko na škodo Avstrije. Ce se pa to ne izvrši, zahteva shod takojšnjo carinsko ločitev. Položaj na Ogrskem. Grof Zichy je izjavil, da mu ni nič znanega o njegovem imenovanju za ministrskega predsednika. Član magnatske zbornice Arpad Kemeny je pristopil neodvisni stranki. Včeraj je slavila neodvisna stranka na banketu enajstletnico, kar je umrl Košut. Govoril je grof Albert Apponyi. Naglašal je, da se bo kmalu izvršila Košutova oporoka. Ogri ne stremč za tem, da bi se ločili od sedanje vladarske hiše, pač pa žele personalne unije, kakor jo je želel Košut. Včeraj je bil Tisza zopet pri cesarju. Izvr ševalni odbor opozicijskih strank je imel popoldne sejo, ki je trajala tri ure in pol. Košut je poročal o pogajanjih z Andrassy-jem. Naznanil je, da kralj vztraja na svojem stališču. Sklenili so predlagati danes opozicionalnim strankam, da vztrajajo v opoziciji in se ne udeleže nobene vlade, ki bi ne izpolnila narodnostnih zahtev Za župana v Parizu je izvoljen socialist Biousse s 43 glasovi, nacijonalec Escudier je dobil 27 glasov. Dogodki na Ruskem. K o d a n j, 20. marca. Iz Helsingforsa da na vlado najbolj vpliva ulica. Sklenili so, da bodo Nemci čakali do 18. avgusta. Ce v tem času vzporednice ne bodo odpravljene, bodo Nemci priredili poulične demonstracije. Opavski župan Rochowanski je grozil: „Ce bo doseglo odposlaništvo pri vladarju uspeh, bom šel ž njim, če je pa upati na uspeh s pouličnimi demonstracijami, bom demonstriral na ulici!" Nemčija in Francoska v Maroki. Kakor poročajo .Times", je izdatno omajan francoski vpliv v Maroki. Narašča pa oni Nemčije. Svoj čas je stavil francoski poslanik na maroškega sulrana več zahtev in je rekel, da zastopa Francoska vso Ev l ropo. Sultan je takoj prosil za pojasnilo nemškega zastopnika. Nemška vlada je izjavila, da ji ni ničesar znano o kakih sklepih in je samo ob sebi umevna nedotakljivost Maroke. Nemški cesar bo, kakor smo včeraj poročali, dne 31. t. m. obiskal Tan-ger. Maroški sultan in maroško prebivalstvo mu bo priredilo najsijajnejši sprejem. Krščansko-socialna zmaga v Solnogradu. Solnograd, 21. marca. Pri občin- poročajo: Smrtno nevarno je obstrelil neki 251etni mož viborškega guvernerja M j a -s o j e d o v a. Zločinca so prijeli. Ime mu je Mati Rejnika. Na guvernerja je trikrat streljal v njegovi pisarni in ga zadel na roki, bedru in nogi. Mjasojedov ima poškodbe tudi na glavi. Napadalec je bil že pred leti sumljiv, da namerava napad na nedavno umorjenega senatorja Johussona, a se mu je posrečilo pobegniti. Na begu iz Helsingforsa je pa prišel pod neki vlak in so mu morali odrezati desne roko. T i f 1 i s, 21. marca. V kutajski gu-berniji se vedno bolj širijo kmečki nemiri. Vlada je odredila varnostne odredbe. L v o v , 21. marca. Varšavski „Vjek Novi" poroča, da bodo morali v varšavski guberniji zaradi razburjenja med poljedelskimi delavci odgoditi mobilizacijo. Jekaterinoslav, 20 marca. Upraviteljstvo „Nove ruske družbe" je odklonilo zahtevano zvišanje delavskih plač. Topilnice v Gusovem in bahmutski pre-mogokopi so zaprti. Odpustili bodo 13.000 delavcev. Peterburg, 21. marca „Vladni Vestnik" objavlja da je L o p u š i n imenovan za estlanškega guvernerja. London, 21. marca Iz Kodanja poročajo: Pri prihodnji mobilizaciji bodo re-servisti odpotovali neoboroženi k fronti in bodo šele tu dobili orožje. Na ta način upajo preprečiti nemire pri mobilizaciji. L od z, 21. marca. Neznane osebe so streljale na policijskega mojstra M o s g u -nova, ki je bil zadet od treh krogelj in je težko ranjen. Napadalci so pobegnili. Demonstracija za patra. Zaradi prestopka proti društvenem zakonu je bil obsojen redemptoriški prior pater Ribier na 3000 frankov. Ker ni hotel plačati, so ga zaprli. Dne 20. t. m. se je zbrala pred ječo velika množica, ki je plačala zanj globo in ga z navdušenjem sprejela, ko je bil izpuščen. Opavski Nemci grozijo s pouličnimi izgredi. V Opavi so imeli Nemci volivni shod. Demonstrirali so proti slovanskim vzporednicam. Poročal je dr. Pommer. Neki volivec je pozival zborovalce k pouličnim demonstracijam, ker se je zadnji čas izkazal«, skih volitvah je bil v III. razredu izvoljen kršč. socialec Karol Held s 647 glasovi. V manjšini sta ostala socialist Rattey s 510 in Schonererijanec Chrytracek s 100 glasovi. Kaj se zgodi s premoženjem razpuščenih francoskih samostanov. Svoj čas je Waldeck Rousseau trdil, da imajo francoske kongregacije 1 milijardo premoženja. In kam je izginila ta milijarda? Doslej so imeli od razpusta kongregacij le odvetniki dobiček. Tako je n. pr. samo Millerand zaslužil malo vsotico 2 00.000 frankov. Reklo se je, da bodo premoženje kongregacij porabili za ljudstvo. Nedavno so prodajali na dražbi na 800.000 frankov cenjeni samostan redemptoristov v St. Amandu, a prodan je bil za 21.000 frankov. Dominikanska kapela v Nancyju, ki je stala 200.000 frankov, je bila prodana za 1250 frankov. Ločitev cerkve od države na Francoskem. V francoski zbornici so pričeli včeraj razpravo o ločitvi cerkve od države na Francoskem. Govoril je poslanec Berry, ki je predlagal, naj se prej, kakor se prične razprava, popraša javno mnenje, kako misli o ločitvi. Trdil je, da je velika večina proti ločitvi. Ce se odobri zakonska predloga, bo nastalo javno razburjenje, katerega bodo morali zadušiti s silo. Vstaja Arabcev v Jemenu. Tučija je poslaia osem bataljonov proti Arabcem. Turške čete proti Arabcem vodi maršal Rizza paša, ki ima 66 bataljonov pehote, osem baterij in dva eskadrona. objavljate duhovske nečimernosti. Najlepša hvala Vam za to! Več dolenjskih kmetov." Ni prvič, da se d£ dr. Tavčar v svojem listu na tak idioti čen način hvaliti, in mi mu tudi privoščimo to veselje, ker je najbrže edino, ki mu ga še dela politika. - Vendar tistim dolenjskim kmetom, ki se jim tako vedri um in pamet, bodi povedano, da znaša župniška kongrua 1200 kron, kaplanska pa 600 kron. Iz vseh dr. Tavčarjevih dohodkov, bi se lahko plačevalo dvajset župnikov ali pa štirideset kaplanov. Ta „človekeljubni in resnicoljubni branitelj našega revnega kmeta« je samo za Frančičeve gavge računal več, kakor imata kongrue en župnik in en kaplan. „Veo dolenjskih kmetov", za katerimi se skriva najbrž kak liberalen učitelj, ki se hoče dr. Tavčarju prikupiti, ima torej dovolj vzroka, da občuduje svojega „brani-telja". Značilno imenovanje. Pred-sedništvo tržaškega višjega sodišča je imenovalo predstojnika pisarne trgovskega in pomorskega sodišča v Trstu, g. Josipa Ros-mana, za knjigovodjo na goriškem zemlje-knjižnem uradu. Kakor se pripoveduje, novi knjigovodja ni vešč slovenskega jezika, katerega se poslužuje pri goriškem zemlje-knjižnem uradu velika večina strank iz mesta in iz okolice, ki je popolnoma slovenska Dnevne novice. Denunciantje pri delu. »Slov. Narod" poučuje učitelje: „Mi pa opozarjamo učitelje na § 23 tiskovnega zakona. Glasom tega paragrafa sme čas»pise razdajati le tisti, kdor ima zato oblastveno dovoljenje, sicer se sodno kaznuje z globo do 200 gld Duhovniki nimajo tega dovoljenja, a prezirajo zakon, vendar sistematično teden za tednom razdajajo ,Domoljuba«. Učitelji naj torej vsakega duhovnika, ki razdaja „Domoljubaa, naznanijo orožnikom, pa bo to razdajanje hitro nehalo. Učitelji ne bodo imeli sitnosti in se jim ne bo bati maščevanja". — Vsi časopisi v Avstriji se pritožujejo nad skrajno zaostalim in nazadnjaškim zakonom po katerem je zabranjena kolportaža Ta zakon bo tudi v kratkem izpremenjen, ker je nevzdržljiv, in g* tudi oblasti zdaj večinoma nikjer ne izvršujejo. „Slov. Narod" seveda dela izjemo in brani največjo reakcij«, kadar mu je všeč. Vendar bodo duhovniki delali še naprej, kakor zdaj, kajti to pravico, da se več naročnikov pod enim naslovom naroči na list, imamo še vendar v Avstriji, dasi nam bi liberalci radi še to vzeli! Dr. Tavčar — dobrotnik ljudstva. V .Slov. Narodu" čitamo sledeči izliv velike budalosti: Tudi nam se vedri um in pamet, tudi nam "se odpirajo oči in predobro vemo, za kaj vera peša in kako plačilo zasluži du hovnik za svoje delo. Zato kličemo glasno: Proč z zvišanjem duhovskih plač!" Vam pa, gospod urednik, človeko-in resnicoljubni branitelj našega revnega kmeta, povemo, da boste od pravičnega Boga stokrat poplačani, ker podpirate reveže m — Kranjska podružnica avstrijskega pomožnega društva za bolne na pljučih. Gosp. Anton Luckmann v Ljubljani podaril je podružnici vsoto 200 kron. Vivant sequentes! — Glavni tajnik dr. Demeter B l e i -weis-Trsteniški poda se te dni na Dunaj, da si ogleda tamošnje oskrbovalnice za jetičnike in proučuje njih delovanje. — Društvo zdravnikov na Kranjskem. Na XV. zborovanju avstrijskih zdravniških društev, ki se bode dne 25 t. m. vršilo na Dunaju, zastopano bode „Društvo zdravnikov na Kranjskem" po Vdelegatih prof. Alfred p 1 e m. V a -1 e n t a in dr. Demeter vitez B 1 e i -weis-Trsteniški. — Čebelarski shod bo v s o ■ l b o t o , dne 25. marca vZireh v gostilni g. V a 1 e n t i n a Oblaka. Začetek ob 1. uri popoldne, in v nedeljo, dne 2 6. marca, v Logatcu pri „K r a m a r j u". Začetek o b 3. u r i popoldne. Na obeh shodih bo govoril tajnik „Slov. čebelarskega društva" g. A. B u k o v i c o umnem in naprednem čebelarstvu. Čebelarji, ne zamudite ugodne prilike in udeležite se polnoštevilno, da se poučite o naprednem in umnem čebelarstvu, kar vam bo gotovo v veliko gmotno in duševno korist! — Prostovoljec z napačnimi izkazili. V Pulj sta prišla 17 ltt stara dečka Karol Aubelj in J. Oblak, da prostovoljno vstopita v vojno mornarico. Oblak je imel vsa svoja izkazila v redu, Aubelj pa ne. Aubelj je izkazila Oblaku ukradel ter bil potem kot Oblak zaprisežen. Vsled goljufije so Aubelja zaprli. — Vdove državnih uradnikov in državnih učiteljev, ki so bile upokojene po starih predpisih, so poslale k finančnemu ministru odposlaništvo s prošnjo, naj bi dobivale vse vdove pokojnino po novih predpisih. Finančni minister je izjavil da z ozirom na stanje državnih financ ni mogoče tega izvršiti, ker bi bilo potrebno 2 000.000 K za ureditev pokojnin. _ Tatinska banda. V Gorici so zaprli pet fantinov od 14 do 17 let starih, ki so v zvezi kradli po mestu. — Zastrupiti je hotel svojo ženo in njenega očeta 33 let stari Jožef Slak iz občine Radovice. Zmešal jima je dvakrat Strupa v ied Slaka so aretirali. — Nesreča v Kropi. Mrtvega so našli v nedeljo v Kropi 62 let starega obč svetovalca MatijoLazarja. Skoro gotovo se ie ubil. .,-.,» — Napad. Frana Milherčiča iz Gabrč pri Senožečah je nekdo na poti v Koprivo pobil s kamnom na tla in mu vzel 100 K, katere je Milherčč izkupil za krompv^ obraz, silne bolečine, katere so jasno izražene na celem životu, se na tem obrazu virtuozno koncentrirajo, oči, katere senčijo košate obrvi, so obrnjene v usmiljeno sestro, pod ravnim nosom poganjajo neznatni brki in ustne so zategnjene v bolestni izraz. Nič manj lepa ni podoba usmiljene sestre. Razlika med krepkim možem in nežno žensko je krasno pogojena. Poleg korenjaškega vojaka se zdi človeku ta nežna devica res kakor pravi angelj. Na njenem lepem oval nem obrazu se kaže sočutje in milina, usta ima rahlo odprta, kakor šepetajoča tolažilne besede ranjenemu junaku. Delo je izvršeno s precizno natančnostjo. Geheimaisse im allerheiligsten Sakramente des Altars In Betrachtungen auf (eden Tag des Monats. Mit einem Anhang von Gebeten 3. Auflage K 4.08 Nierenbtrg S. J. - Bierbaum, Bemeg-grOnde zur Liebe Jesu. 2. Auflage K 1.44, — Cathrein, Philosophia moralis in usum seho-larum. Editio quinta K 5.28, - Schleiniger-Račke, GrundzUge der Beredsamkeit mit einer Auswahl von Mustern aus der rednerisehen Literatur alterer und neuerer Zeit 6. Auflage K 4.8o, — BUr^er Unterweisungen tiber die christliche Vollkommenheit. Auflage K 6 —, — Mayer, Schrilten- und Urkundenfaischung und deren Erkennung K. 1.60, Alfonsus, AUgemeines Lehrbuch der Bienenzucht. Mit 4 Tafeln un t 364 Abbildungen K 10 -, — Honslg, Adressbuch und Schematismus der BrSuereien, Brenaereien und Zuckerfa-briken in Oe->terreic-Ungarn. K 6.-, — Schmid's FOhrer durch Abbazia und der weiteren Ura-gebung Fiume, Lussinpiccolo. Pola, Triest K 1.20, - Konrad von Bolanden, Otto der Grosse. Historische ErzShiung aus dem X. Jahr-bundert 2. Auflage K 4.80. Jakub Deml. Slovo k očenaši Frant Bilka. Mysticka studie 8 obrazy a vyzdobon od Fr. Bilka. V puvodni vazbž 7 K. (K jufrleu SušdovuV Fr. Horaček. Žžna, jeji vyehovani a ukol. Cena 2 K. — I. S. Buar. Pro kravičku. Chodsk^ roman. Cena K 140 — Adolf Stizetecki Ego. Povviešd wsp61czesna. Warszawa. Nakl. A. G Dubovvskiego. Str. 277. w 16 ce. Cena rb. 1.50, — „Ksi<»garna Gebethnera i "VVolffa w Varszawie (Krakowie)" je izdala: Ad Astra. Dwuglos przez Eliz<> Orzesz-k»w% i lulusza Romskiego. Cena rb 2.40. — Na Daleki Wsch6d. Kartki z podr6žy Waclawa Siernszewskiego. Cena rb. 1.50, — Twdrczošč i tw6rcy. Studya i szkice estetiezno-literackic Igna-cego Matuszewskiego. rb. 2.—, — M Zdziechowski „Pestis pernicississima." Rzecz o wsp61-czesnyh kierunkach myšli katolickiej. rb. —.45, — F. Ratcel Zemlja i žizn. Sra>nitelnoe zemle vždčnie. Tom I. S Peterb. Cena 50 kop. - Andrej Bžtyj. Vozvrat. III. simfonija. Moskva. 1905. Cena rb 1 -, — Prof. Gruše^skij. Očerki isfo-rii ukrainskago naroda. S. Peterb. Cena rb 2. , - Spisy basnicke Andreja Slad-koviča. Svazok II Stran 352 v 8" s podobiznon a životopisam bdsnika. Cena broš. vyt. 2 K, vaz. K 3.20. — Raznoterosti: Poslano. Na notico »Občni zbor pekovske zadruge v Ljubljani" v »Slovencu" št 61 dne 15 marca 1905 odgovarjam, da sem jaz kot prepisatelj resolucije, sprejete na pomočniškem zboru, pomotoma izpustil besede, da ne smejo mojstri nobenega tujca sprejeti v delo. Mi smo še posebej naglašali, da proti posameznim nič ne oporekamo, da nam je vsak tujec ljub, pač pa odločno protestiramo da bi se jih pismeno ali telegrafično naročevalo. Stvar je sledeča : Pri g. F. P a u r u in pri g. V. G a r t-n e r j u se je pomočnikom dajala slaba hrana. Ker vse oporekanje pomočnikov ni nič pomagalo, da se naj hrana zboljša ali pa plača, odpovedali so vsi najedenkrat službo. Oba gospoda sta sprejela odpoved in delavce pismeno naročila iz Maribora. Gosp. Pauer se je izrazil: „Če nečete domačini pri tej hrani delati, dobil jih bodem iz Maribora, če ti ne bodo hoteli, prišli bodo z Dunaja ali pa iz Gradca. Proti temu smo bili popolnoma opravičeni protestirati, kakor bi bili to storili delavci povsod. Kako je g. Pauru ležeč na srcu blagor svojih delavcev, se je pokazalo kmalu, ker je v par mesecih tuje delavce ravno tako odgnal od hiše, kakor preje domače. Toliko občinstvu v pojasnilo, da ne bode naše resolucije napačno tolmačilo. Valentin Avbelj. Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. Zimmerer, Krautersegen. Die Bedeutung unserer vozilglichsten heimischeo Heilkrauter in Sitte, Sage, Geschicbte und Volksglauben; ihr wirt-schaftlicher und industrieller Nutzen und ihre prak-t;sche Verwendung als Hausmittel Fur die Jugend, das Volk und deren Freunde zur Belehrung einer religios-sinnigen Naturanscbauung gesammelt und berausgegeben. Mit 56 Pflanzentafeln in Chromo-druck nach Aquarellen von M. v. Tautphons. 2 Auflage. Vezano K 9.60. - Scaramelli, Un-terseheidung der Geister zu eigener und fremder Seelenleitung. Ein HdnJbuch fUr alleSeelen-fUhrer K 3.60 Lendenfeld, Die Hochge-birge der Erde. M.t Titelbild in Farben ruck. 148 Abbildunuen und 15 Karten. Vezano K 20.40, Handel-Mazzetti, Meinrad Helmper-gers denkwiirdiges Jahr. Kulturhistorischer Roman. 3.-5. Auflage. Vezano —.-, Zanimiva in poučna naravo slovna zbirka: Naturwissenschaftliche Jugend- und Volksbibliothek: I. Der Weltbau und sem Meister. v Niessen.) Vezano K 2.40. - II. Im Reiche der Blumen. (Niessen . Vezano K 3.—. — 111. Treue Freunde in Haus und H >f (Bals.) vezano K 2.04. -IV. Kunsthandwerker im T erreich (Niessen) Ve-zano K 2.04. V. Lustige Musikanten m Feld und Wald Unsere Singviigel in Wort und Bild (Bals ) Vezano K i.04 VI. Im Telegraphen und Telephon-bureau. (Engeln.) K 2.04. - VII Wetterpropheten. (Bendel). Vezano K. 2.04. Vlit. Staalsvvesen und Staatsleben im Tierreiche. (Bals.) Vezano K. 2.u4. - IX Vogelwanderleben Bendel.) Vezano K 2 04. — X Wanderungen der Pflanzen. (Neurcuter). Vezano K 2.04, —XI. Blumenlese aus meinem Biologischen Herbar. (Niessen ) Vezano K. 3.—. — XII. Krieg und Frieden im Tierreiche (Bals). K 2.04 — XIII Unsere Nahrungsmittel vor Gericht. (Dierks.) Vezano K 2 04 XIV Aus dem Wunderreiche der Elektrizitat. (Engeler.) Vezano K 2.04. - XV. Vogelpolizei. (Bendel.) K 2 04. - XVI. In der Heu-ernte. (Ulsamer) K. 2.04. 4 ,. „ Zbirka je bogato ilustrovana. Dobi se tudi nevezana. »KatolKka BuKvarnii" o Ljubljani' Dnnajska bor dne 21. marca. za Skupna 4°/0 konv. renta, maj-Skupna 4% konv. renta, jan.-Skupna 4-2°/0 pap. renta, feb -Skupna 4-2% sreb. renta, april-Avstrijska zlata renta . , . Avstrijska kronska renta 4°/0 Avstrijska in vest. renta 3'/»% Ogrska zlata renta 4°/0 • - . Ogrska kronska renta 4°/0 . Ogrska in vest. renta 3l/«°/o . Delnice avstro-ogrske banke Kreditne delnice..... London vista..... Nemški drž. bankovci za 100 20 mark ....... 20 frankov...... Italijanski bankovci . . . Cekini........ nov. -julij -avg. okt. mark flVeteorologfčno poročilo. Višina n. morjem 306-2 m. srednji zračni tlak 736-0 mm Lak za šolske table, non omo- ________ultra, plus goči tako la>'ko pisanje, kakor na škrilj. Dobiva ae pri tvrdki BRATAEBERI. v Ljubljani, Frančiškanske ulice. 524 21 11—11 Vnanja naroči1 a proti povzetju. »Katoliška Bukvama" v Ljubljani. Književna poročila. Novosti: Dr. Jeglič, Ali Boga Stvarnika res ni treba? Olikanim slovenskim krogom, posebno onim v Ljubljani f Anton Bona-ventura, škof. 64 strani 20 vin.; Zora. Glasilo katoliško-narodnega dijaStva. 1905 ši. 5. 20 vin., — Bardenhe\ver e'c, Biblische Stu-dien X. Band 1.-3. Heft Der Jakobusbrief und j sein Vcrfasser in Schrift und Uberlieferung von Dr M Meinertz. K 8.40 — Espenberg, Die apo-loaetischen Bestrebungen des Bischofs Huef von Avranches. Historisch und kritiseh cew(lrdigt K 2 16, - Rainfurt. Zur Ouellen-kritik von Galens Protreptikos. K 1 80. -Klaus-Schmid, Volkstilmliche Predigten fUr alla Sonn- und Festtage des Kirchenjahres und i die Fastenzeit. Vieiter tSchluss-) Band Fastenpredigten K 4 80. vezano K 7.20, - Arndt S. J., Wo ist VVahrheit? GrUnde, die mich bevvogen haben zur katholisehen Kirche zurUckzukehren 2. natis K i.08, — Balthasar, Das Geheimnis alier Čas opazovanja Stanje barometra ▼ mm Temperatura po Celzija Vetrori Neb« lil 9. zveč. I 736-3 I +6-2 sl. jvzh 7. zjutr. 2. pop. 739 4 738 5 + 4"6 [sl. vzjvz. +9 4 I sl svzb, jasno. obl 00 Srednja včerajšnja temp. +5 5», norm. +4 6°. 100 30 100-25 100-88 100-80 119-96 100-50 93-15 118-76 98' HO £9-95 16 44 676-75 23990 •/, 117-10 2345 19-06 95-30 1128 Tržna poročila od dne 21. marca 1905. Budimpešta. Pšenica za april 18 84 do 18-86; rž za april 15-06 do 15 08; oveszaaoril 14-20 do 14-22; koruza za maj 15 36 do 15 38. Pšenica; ponudbe srednje, povpraševanje srednje, mrtvo. Prodaja 18.000 met. stotov, za 5-10 stot nižje. Druga žita nespremenjeno. Vreme: oblačno. Čebuljček za seme, 419 3-2 zgodnji krompir, beli amerikanec in rožnik, tudi kislo zelje, repo, in čebulo kupuje po najvišji ceni Jožef Leuz v Ljubljani pri novem Fran Jožefovem mostu. Mednarodna panorama. Ljubljana, Pogačarjev trg. 564 Ta teden Velezanimivo potovanje od Kairo AleKsandrije, Smlrae in Malte. Prevzetje trgovine. Udano podpisani naznanja, s tem uljudno slavnemu p. n. občinstvu, da je kupil dobroznano — urarsKo trsouino Friderika Hofmanna — na. Dunajski cesti št. 12. in nrosi slavno p. n. občinstvo, naj nakloni v isti meri i nadalje kakor mojemu prednju izkazano zaupanje. Podpisani se bo potrudil, pridobiti si to zaupanje z edino dobrim blagom po najnižjih cenah.__ Lastna delavnica za popravljenje ur. Popravila se izvrj^ajhitreje, dobro in po ceni. Velespoštovanjem 534 (2~2) Fran Keber, urar, Dunajska cesta 12. ■st ris ICDCDl Gospodične"! katere se žele izobraziti v Šivanju g in krojnem risanju sprejema u \ Franja Jesih, UubUana \ Stori trg M 28. 20-17$ f Kmetska posojilnica jjiHjnb oM Priporoča se za vsa podobarska dela v Josip Subic 10-3 podobar v Gorenji vasi nad Škof jo Loko. Delo priznano, o o o o Cene nizke. Kžr Učenec za pekovski obrt 528 4-3 se sprejme takoj. Več pove upravništvo .Slovenca". }y Pri odkupu čez ID kron dovolim žb 5 % (procent) popusta ali skonte. Založnik e. kp. drž. uradnikov. K--r, H* H* H* H* H* H* » se. prodajalka za speceriisho trgovino z glavno zal. tobaka. Vstop takoj. Pogoj: dobra izpričevala in znanje obeh strok 542 3_2 Več pove upravniStvo ..Slovenca". Lep prostor 555 Zfl 3-2 se da v najem pod ugodnimi pogoji v St. Vidu pri Zatičini na Dolenjskem tik župne cerkvi. Več se izve pri lastniku Ivanu Končina v Gorenji vasi, p. Zatičina. Knjigarna J. Krajec nasl v Rudolfovem priporoča iz lastne zaloge spise Krištofa Šmida, prodajalno as®* g Leopold Tratnik o o nasar v Ljubljani ® ea priporoča prečastiti duhovščini ^^^ in cerkvenim predstojnikom, svojo J5S vellko zalogo cerkvenih posod in orodja. Slavnemu občinstvu paeltk- ^ trična svetila in druge ko vinske izdelke n. pr.: križe, SV. razpela v raznih veli-Tjm kostih podobe i. t. d. ~ Priporoča se za obila r 000 naroČila! 000 20-12 XIII. Do sedaj so izšli sledeči zvezki: zvezek: Ljudevit Hrastar. - Golobček. Posl. P. Hugolin Sattner. (Drugi natis.) Mehko vezan 60, trdo 80 v Jozafat, kraljevi sin Indije. Posl. P. Flor. Hrovat (Drugi natis.) Mehko vezan 60, trdo 80 v. Pridni Janezek in hudobni Mihec. Posl. F. Flor Hrovat. Mehko vezan 80, trdo 1 K. Kanarček, Kresnica, Kapelica v Gojzdu. Posl. P. Hugolin Sattner. Mehko vezan 40, trdo 60 v. Slavček. — Nema deklica. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 40, trdo 60 v. Ferdinand. Poslovenil P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 60 trdo 80 v. ' Jagnje — Starček z gore. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 70, trdo 90 v. Pirhl. - Ivan, turški s6ženj. - Krščanska obltell (družina). Posl. P. F. Hrovat. Mehko vez. 60, trdo 80 v Hmeljevo cvetje. — Marijina podoba. Posl. P. Flor Hrovat. Mehko vezan 60, trdo 80 v. Ludovik, mladi izseljenec. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 60, trdo 80 v. Najboljša dedščina. - Leseni križ. Posl. P. F. Hrovat Mehko vezan 40, trdo 60 v. Rozajelodvorska. — Izdalo Katoliško tiskovno društvo v Ljubljani. Mehko vezan 60, trdo 80 v. Sveti večer. Posl. Fr. Salezij. Mehko vezan 60, trdo 80 v. Spisi Krištofa Šmida se bodo nadaljevali. Namenjeni so naši mladini ter so bili čestokrat priporočeni od raznih strani. Primerni so kot darilo ob vsaki priliki, zato je tudi na zahtevanje ve-- žemo v primerno obliko. h. . V 1122100- 76 Zahtevajte brezplačno ln franko moj ilustrovani cenik z ve> ko "00 podobami ur, zlatega » sre brnega blaga n godbenih reči lianns Konrad tovarna ta are In umna trgovini Most it. 956, Goikc P»»?» tm.i. ik remoatolr • ara * aldro, , , i. .J! "°"opf P****' » trpel.«, fatrala (T|fl Q'C(\ I« Jaltaorcga u.ij> , cleg. rerlilco li alk- L \U, Ua la pritokom, komad —_____ ° Franc Stopica, Ljubljana, Marije Terezije cesta j ▼ Ančnikovi hiši poleg Figo v ca. Priporoča slamoreznloe, mlatllnioe, ftlstl) nloe, gepeljne, preie za grozdje in sadi« pluge in brane najboljšega izdelka ter samoto) nloe. Dalje: Sosalke za vodo jn gnojnloo, pt cinkane, asfaltirane in svinčene oevl za napeljan vode, razne tehtnloe z uteži, itedllnlke vmJ vrst, kuhinjsko opravo, nagrobne križe, n» kovala, prlvljake, žage, kotle za klajo i žganje. Fortland in Boman-oement, železnih, ilne in traverze, poljski maveo. Mizarsko, tesarsko in kljadavnlftam, orodje ter vse druge v železno stroko spadf Jode predmete. Velika zaloga vedno svežega šp«. 676 62-48 eerjjskega blaga. Odlikovan z zlato medaljo na r&sstavi ▼ Parisu 1. 1904. Drajofinpuc fapetnik In preprojar Dunajska oesta št. 18, zvrSu e vsa tapetniška ln dekoraoljska delt er ima v zalogi vse v to stroko spadajoče predmete lastnega Izdelka, 884 45 kakor tudi pohištva prve kranjske mizarske zadruge v st. Vidu nad Ljubljano. Divji kostanji visoki 3-4 m se dobč po 7 0 nizki ceni v grajščini O " na Igu pod Ljubljano. e« KS >0 Hiša v najem. Takoj se odda v najem hiša v Novem Vodmafu, tik Zaloike cesfe Stev. 19, obstojtča iz treh sob, kuhinje in veže. Poli g je tudi vrt. Približna š rjava 28 metrov. Odda se za 4 leta in sicer s 1. majem. Poizve se ravnotam 505 3-3 pomladanska in Jesenska doba 19 0 5. 343 40—8 Pristno brnsko blago. En kos Mtr. 3.10 ,v» o ,» 1 .. «_ dol„, zad za kompl. 5 J' 8, 10 « dobre obleko za gosp (suk- ' K 12' K 14 lz b°ljse I 5 nja, hlače, telovnik) I K 16, K 18 iz finejše | g stane le ' K 21 iz najbr^še l P." ua^uvui m ureum«.. ur. i*n«ui| /.itaik Tlak .KatoliAlre riHkama" v I.JuhlJanl