Leto m, Št. 10 („ Jutro" XV„ H. 52 a) LJubljana, ponedeljek S« marca 1934 Ponovitev posnetka Cena 2 Din upittvniaivo. L.juuija.na, tuiatljeva ulica 5. — relefon St. 3122, 3123, 8134, S1S6, 812«. Lnaeratni oddelek: LJubljana, ielen-burgova ul. — Tel. 3492 In 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica M. 11. — Telefon St. 2455. F'odruimca Celje: Kocenova ulica St, 2. — Telefon St 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvora 91- 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42. Podružnica Trbovlje: V b!« dr. Baum-srartneria. Ponedeljska izdaja Pooeutujt>iui u-uajfe >juua> uuuij vsaV ponedeljek zjutraj. — Naroda se posebej tn velja po pošt prejemana Din 4.-, po raznaS&l-cih dostavljena Din 5.- mesečno (Jrednlfitvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon It 8122, 3123. 3124. 3125 tn 8126 Maribor: Gosposka ulica 11. Telefon tt 244a Celje: StrossraayerJeva uL 1. TeL 05. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pc tarifa PRIČETEK PODROBNE PRORAČUNSKE RAZPRAVE Na včerajšnji seji je Narodna skupščina odobrila proračuna vrhovne državne uprave in ministrstva pravde Beograd, 4. marca. r. V Narodni skupščini se je pričela danes podrobna razprava o proračunih posameznih ministrstev. Danes sta bila na dnevnem redu proračun vrhovne državne uprave in proračun ministrstva pravde. Proračun vrhovne državne uprave, ki obsega med dlrugim kredite za vladarski dom, za Narodno predstavništvo in predsedstvo vlade, je bil na manifestanten način sprejet z aklamacijo. V razpravi o proračunu ministrstva pravde je skušala opozicija onemogočiti razpravo, kar je povzročilo v zbornici nove viharje. Naposled pa je bil tudi proračun ministrstva pravde sprejet z veliko večino. V parlamentarnih krogih najstrožje obsojajo opozicijo, ki skuša že ves čas skupščinske razprave ovirati uspešno delo. Pojavile so se ze zahteve po primerni izpremembi skupščinskega poslovnika, da bi se onemogočilo tako početje, ki spominja na metode v nekdanjih strankarskih borbah. Vrhovna državna uprava Proračisn Je bil po kratki debati soglasno sprejet Po otvoritvi »eje, ki ji je predsedoval podpredsednik g. dr. H a s a n b e g o v i <5, je Narodna skupščina po rešitvi nekaterih tekočih zadev takoj prešla na dnevni red. Prvi je prišel na vrsto proračun vrhovne državne uprave. V imenu vlade je glede tega proračunskega poglavja podal daljši ekspoze finančni minister dr. D j o r d j e v i č, ki je ugotovil, da se je tudi v proračunu izdatkov za vrhovno državno upravo izvedlo anatno znižanje, in sicer za 1,781.610 Din. Najbolj so bili znižani izdatki za Narodno predstavništvo, kjer znaša znižanje skoraj milijon dinarjev. Proračun vrhovne državne uprave obsega izdatke za naslednje ustanove: kraljevski dom, Narodno predstavništvo, predsedništvo ministrskega sveta, državni svet, glavno kontrolo, civilni dom Nj. Vel. kralja in pisarno kraljevskih redov. Proračun vrhovne državne uprave znaša 149.781.613 Din, največji del izdatkov pa odpade na Narodno predstavništvo in na predsedništvo ministrskega sveta. Minister je ponovno poudaril, da »o bile izvršene znatne kompresije v tem proračunu, ter je ob zaključku pozval Narodno skupščino, naj sprejme, kakor je že njena tradicija, proračun o vrhovni državni upravi. V zaščito državnega uradništva V debato je prvi posegel posl. dr. Ve-koslav M i 1 e t i č (JNS). V svojem govoru ae je zavzel aa državno uradništvo, ki je bilo v načelni debati na splošno napadeno, češ, da take obtožbe niso bile upravičene. Treba je razlikovati med uradnikom in uradnikom. Naše uradništvo se zaveda svoje dolžnosti, še prav posebno danes, ko vidi težke gospodarske in socialne razmere, če pa se je vgnezdilo med uradništvom kako zlo, ga je treba odstraniti, ne pa zaradi njega obsojati ves uradniški stan. Država mora jamčiti uradniku minimum za njegovo eksistenco, če je ta eksistenčni minimum uradniku zagotovljen, bo vsakdo nedvomno vestno izpolnjeval svoje dolžnosti. Če pa kljub temu ne bi vršil pošteno svoje naloge, je potrebno, da se enostavno požene na ulico. V drugem delu svojega govora je poslane« dr. Miietič pozival predsednika ministrskega sveta, naj za vsako ceno poskrbi za prebivalstvo v okolici Zadra, ki je gospodarsko vezano na to italijansko mesto. V sedanjih razmerah pa je doce;a odrezano od mesta, zaradi česar se je položaj okoliškega prebivalstva še mnogo bolj poslabšal, kakor se je drugod zaradi Bplošne krize. Dva kritika Posl. Ignjat StefanoviC (JNS) je v »vojem govoru ostro kritiziral Centralni presbiro in njegovo delo. Načelno sicer ni proti tej ustanovi, obsoja pa, da mnogi nradnlki ničesar ne delajo ter si docela drugače predstavljajo svoje funkcije, kakor bi bilo treba. Govornik je navedel več konkretnih primerov, ki se mu zde nedopustni. Končno je govornik zahteval, naj ministrstva bolj spoštujejo odredbe državnega sveta. Posl. dr. Milan M e t i k o š (Jugoslovenska narodna stranka) je še bolj ostro nastopil proti Centralnemu presbiroju in mu očital, da ta ustanova nikakor ne izvršuje svoje naloge Zahteval je, naj se docela reorganizira. V nadaljnjem je zahteval svobodo tiska, poudaril pa je, da se njegov nastop proti Presbiroju ne sme smatrati kot nastop proti novinarjem, ker visoko ceni novinarsko delo in je tudi sam publicist. Nikakor pa ne more ceniti si-nekur, ki jih je preveč pri Centralnem presbiroju. Zaključil je z izjavo, da bo, čeprav je v opoziciji, glasoval za proračun izdatkov vrhovne državne uprave. Zahteva po samoupravnih zakonih Nato je govoril posl Dušan v a n č e -vič (JNS), ki je zahteval izpremembo skupščinskega poslovnika v tem smislu, da se v plenumu ne bi smeli sprejemati amandmani, ako niso o njih razpravljali pristojni merodajni odbori, odnosno finančni odbor. Izrazil je upanje, da bo vlada čimprej predložila Narodnemu predstavništvu zakon o mestnih občinah, o banovinskih samoupravah ter o reviziji uradniškega zakona Ob koncu je ostro obsojal nastopanje opozicije in zavrnil njene očitke na račun večine. Zavračajoč še posebej napade na bivše pristaše SDS, je govornik naglasil, da so bili vedno poborniki jugoslovenske misli in da so se takoj odrekli svojemu nekdanjemu šefu, čim je zašel na stranska pota Naj stori tako tudi gospoda iz opozicije in se odrečejo svojim bivšim političnim voditeljem. Stare stranke in stare politične razmere so likvidirane, kar naj si gospodje zapomnijo in uvažujejo. Posl. Dragutin P e r k o je govoril o razmerah svojega sreza in ob koncu izjavil, da bo glasoval za proračun. Narodni poslanec Matej Macekovič (JNS) se je bavil zlasti z razmerami v Medjimurju in položajem dvolastnikov ter zahteval, naj se to vprašanje nemudoma uredi. Zadnji govornik v podrobni debati o vrhovni državni upravi je bil narodni poslanec Omer Kajmakovič (JNS), ki se je zlasti toplo zavzemal za Centralni presbiro, opozarjal na važno vlogo te ustanove v pogledu propagande doma in v inozemstvu ter izjavil, da bi bilo v interesu države, če bi se krediti za to ustanovo zvišali. Ko je predsednik odredil glasovanje o proračunu vrhovne državne uprave, so narodni poslanci brez izjeme vzklikali, da je glasovanje nepotrebno ter da sprejmejo ta proračun z aklamacijo. Ministrstvo pravde Ekspoze ministra g. Bože Maksimoviča — Nadaljevanje dela za izenačenje zakonodaje Nato je sledila razprava o proračunu ministrstva pravde. V teku razprave je prišlo do hudih prepirov med poslanci večine in opozicije, i' K < , - — - Ekspoze ministra Maksimoviča Razpravo je otvoril z daljšim ekspoze-jem minister pravde g. Boža M a k s i m o-v 11, ki je naglasil, da je tudi proračun tega resora znatno znižan, kljub temu pa so zagotovljeni vsi potrebni krediti, da se izvrši definitivna organizacija v smislu novih sodnih zakonov tudi tam, kjer doslej še ni izvršena. Ker bo potrebna ponekod nova teritorijalna razdelitev področij posameznih sodišč, vsebuje finančni zakon potrebno pooblastilo, da more to razdelitev izvršiti z uredbo, ker bi bil sicer za to potreben nov zakon. Izgotovljeni ali pripravljeni novi zakoni Govoreč o zakonodajnem delu svojega resora je minister naglasil, da je to delo v glavnem že pri kraju. Navajajoč serijo zakonov, ki s0 bili izdani v teku pretečega leta. je izjavil, da so nastale težkoče zaradi pomanjKanja kreditov za strokovne komisije Je sicer načelno proti posebnim honorarjem za uradnike, toda sestava strokovnih zakonov je velevažno de Io, ki zahteva ogromen trud, in je zato primemo, da se primerno nagradi, še v teku tega zasedanja bo predložen Narodnemu predstavništvu zakon 5 fidejkomisih in zakon o izvensodnem postopku, katerih definitivna redancija je že končana, prav tako pa je že v zaključni sestavi trgovski zakon, ki je bil predložen zainteresiranim krogom v strokovno oceno. Prav tako je že dovršen načrt trgovsko-pomorskega zakona. Tudi državljanski zakonik je že v tisku in bo razposlan strokovnjakom Sirom vse države, tako da bo čim širši Krog mogel izraziti svoje mnenje. Prav tako je že pripravljeno gradivo za novelo k zakonu o prisilni poravnavi izven stečaja. Končno je v tem pogledu podčrtal pospešeno delo na sestavi zakonskega načrta, ki bo omogočal čim uspešnejše zatiranje korupcije. Ob koncu svojega ekspozeja je ministei pravde odločno zavrnil vse očitke opozicije na račun sodstva in njihovo dema-goško potvarjanje dejstev. Naglasil je, da je naše sodstvo na višku svoje naloge in da se mu ne more ničesar očitati, če pa so se kje zgodile kake nepravilnosti, kar se dogaja tudi v vsaki drugi državi, so bile takoj odstranjene in Krivci pozvani na odgovor. Proti vsem onim narodnim poslancem, ki bodo še nadalje neupravičeno klevetali naše sodstvo in sodnike, bo zahteval sodno postopanje, kajti za klevete tudi poslanska imuniteta ne ščiti V debati so nato govorili Milan Grba, Alojzij Pavlič, dr. Milan Metikoš. Milivoj Isakovlč. Dušan Marijan. Josip Stažič. Tomo Smiljanič, Vojko Kurtovič, Pero Gru-jič, Sergije Urultalo, Jovan Misirlič Narodni poslanec Alojzij Pavlič je med drugim zahteval najenergičnejSe preganjanje komunistov in predlagal, naj se odredi, da bodo gostilne zaprte od sobote preko nedelje do ponedeljka. Ob koncu debate je minister pravde g. Boža Maksimovič odgovoril na iznešeno kritiko ter zavrnil zlasti odločno napade opozicije. Glede zahteve opozicijonalnega poslanca dr. Metikoša, naj se vsem političnim kaznjencem prizna custodia honesta, je g. minister izjavil, da to ni njegova stvar, marveč stvar sodišča, ki pri izreku sodbe vsakokrat ugotovi ali gre za politično dejanje in prizna custodio honesto. Naravno pa je, da se teroristom in atentatorjem take olajšave ne morejo priznati. Vendar pa bo to vprašanje še posebej proučil in po potrebi stavil primerne predloge. Pri glasovanju je bil proračun ministrstva pravde z veliko večino odobren. Seja je bila nato ob 14.13 končana. Prihodnja seja bo jutri dopoldne. Na dnevnem redu sta proračuna prosvetnega in notranjega ministrstva. Bolgarski kralj v Beogradu Beograd, 4. marca. p. Na povratku iz inozemstva je danes potoval skozi Beograd bolgarski kralj Boris. Na postaji se je zbralo mnogo novinarjev, bolgarskega kralja pa ta prišla pozdravit bolgarski in belgijski poslanik. Kralj se je z njima razgovarjal v čakalnici. Pozdravil je tudi novinarje. Ob 8.05 se je odpeljal dalje proti Sofiji. Sofija. 4. marca. p. Popoldne ob 17. uri se je vrnil v Sofijo bolgarski kralj Boris. Na postaji so ga pričakovali kraljica Ivana, kneginja Evdoksija, ministrski predsednik Mušanov in belgijski poslanik. Masarykova proslava v Beogradu Beograd. 4. marca. p. Vodstvo zveze Jugoslovensko-češkoslovaških lig in Jugo-slovensko-češkoslovaška liga v Beogradu sta danes svečano proslavili 84. rojstni dan prezidenta češkoslovaške republike dr. Tomaža Masaryka. Svečano proslavo je otvoril predsednik beograjske Mge g. Momčilo Miloševič. Prezidentu Mas;iryku so bile odposlane brzojavne čestitke. Slavnostni govorniki so bili predsednik Narodne skupščine dr. Kosta Kumanudi, češkoslovaški poslanik Paul Welner in podpredsednik beograjske občine Dobra Bog-danovič. Akademski pevski zbor »Obilic« je na proslavi zapel jugoslovensko in češkoslovaško himno. Proslave se je udeležilo tudi mnogo članov našega parlamenta. Anketa o brezposelnosti Beograd, 4. marca. p. Tu so dva dni zborov«.^ zastopniki Delavskih zbornic in razpravljali o vprašanju nezaposlenosti. Po dolgi debati, v kateri se je oglasil k besedi med drugimi tudi g. Juvan, član uprave ljubljanske Delavske zbornice, je bila ob zaključke sprejeta resolucija, v koji se zahteva, naj se v svrho zmanjšanja nezaposlenosti v vseh strokah, zlasti pa v gradbeni stroki, točno izvajajo določila zakona glede delovnega časa. V svrho zaščite delavca naj se prepove vsako delo preko zakonito določenega urnika in poveča kontrola. Onemogoči naj se dvojna zaposlitev in zaposlitev vpokojencev ter drugih oseb. ki jim je zajamčen eksistenčni minimum. S strogim izvajanjem določil o obveznem šolanju do dopolnjenega 16. leta naj se prepreči zaposlitev otrok in mladine. Uvede naj se čimprej zavarovanje za starost in onemoglost. Po potrebi naj se zniža delovni čas pod zakonsko normalo. V svrho poživitve gradbene delavnosti naj se napove odločna borba cementnemu kartelu. Končno zahteva resolucija uvedbo obveznega zavarovanja delavcev za primer brezposelnosti in rezerviranje kreditov cetralne uprave za posredovanje dela v taki višini, kakor jih potrebujejo javne borze dela. Tudi občine naj upoštevajo v svojih proračunih primerne kredite za pobijanje nezaposlenosti in nai v to svrho uvedejo po potrebi posebne davke. Izenačenje sindikalnih organizacij na M* barskem Budimpešta. 4. marca, č Madžarska vlada namerava v kratkem reorganizirati delavske sindikalne organizacije. Doslej so bili delavci v sindikalnem pogledu ločeni v dva tabora, socialno-demokratskega in krščansko-socialnega. Vlada namerava sedaj predložiti parlamentu zakonski načrt o ustanovitvi nacionalne centrale za delo, ki bi se delila v več sekcij in reševala vsa gospodarska, industrijska, trgovska ;n intelektualka sindikalna vprašanja. Vlada pričakuje, da se bodo v novi nacionalni sindikalni organizaciji zbrali delavci tudi iz obeh dosedanjih sindikalnih zvez. Dosedanji sindikati rabijo svoja sredstva predvsem za svoje strankarske namene. Nova delovna centrala bo imela polslužben značaj in bo vsa svoja sredstva uporabljala nredvcem za sindikalne zadeve. V političnih krogih pripisujejo tem nameram vlade poseben pomen. Po uničenju socialne dem | racije v Avstriji se tudi tam pripravljajo na združitev sindikalnih orga nizacij. Zanimivo je. da skušajo tako v Avstriji kakor na Madžarskem postaviti sindikalizem na enake osnove, na kakršnih slonijo sindikalne organizacije v Italiji. Občni zbor Narodne banke Ostra kritika poslovanja dosedanje uprave — Izvolitev celotne nove uprave Beograd, 4. marca. p. V veliki dvorani Narodne banke se je vršil danes XIV. redni letni občni zbor delničarjev tega zavoda. Otvoril in vodil ga je guverner Ignjat Baj-loni. ki je ugotovil, da je bil občni zbor sklican o pravem času in v skladu z zakonom ter da j® prisotnih 330 delničarjev s 37.422 delnicami in 2549 glasovi. Guverner Narodne banlfe ie nato sporočil, da je letošnje leto za Narodno banko jubilejno, ker je poteklo 50 let, odkar se je vršil prvi zbor delničarjev in sta bila izvoljena prvi upravni odbor in prvi guverner. Nato je poročal o sporazumu, ki je bil sklenjen med Narodno banko in koncer-nom Dragiše Matejiča. Na vse nepremičnine koncema so bile postavljene hipoteke, da se zavaruje njegov dolg, ki znaša 92,300.000 Din. V določenem roku bodo dolžniki izročili upnikom neka podjetja v vrednosti 36,094.000 Din, za ostalih 56,300.000 Din pa bodo jamčila ostala podjetja tega koncema, med njimi tudi neki rudnik. Sporazum je bil dosežen tako, da plačajo dolžniki 80% vseh svojih dolgov. Upniki se odrečejo ostalim 20% svojih terjatev, obrestim in stroškom za intabula-cije, tako da znaša izguba Narodne banke 16,676.000 Din. Ustanovljen je bdi odbor, v katerem so zastopniki upnikov, in ki ima obsežna pooblastila glede kontrole nad delovanjem zadolženih podjetij. Ker sta bili poročili upravnega hi nadzornega odbora že prej razdeljeni med prisotne, se je takoj pričela debata o poslovanju Narodne banke, ki jo je otvoril državni svetnik v pokoju Ilja Djukanovič, ki je v obširnem govoru razpravljal o bilanci in ostro kritiziral delovanje upravnega odbora. Ugotovil je. da ima banka mnogo dvomljivih terjatev. Te terjatve znašajo več kakor eno tretjino vplačane glavnice. Upoštevati je treba, da ]e zavod v zadnlih dveh letih Izgubil pri 180 milijonih vplačane glavnice celih I°8 milijonov dinarjev. Izrazil je velik pesimizem glede na poslovanje zavoda v prihodnjem in naslednjih letih. Posebej je poudaril, da so člani upravnega odbora, ki so podali ostavko, v času svojega poslovanja odobrili izredno veliko vsoto, namreč 53 milijonov dinarjev kot posojila, ki so se sedaj spremenila v zelo dvomljive terjatve. Tudi delničar Arsa Stamenkovič ie ostro kritiziral poslovanje zavoda ter je med dragim ironično izjavil, da bi bilo treba zainteresirati za delo dosedanjega upravnega odbora tudi državnega tožilca. Naslednji govornik, bančni ravnatelj Nikola Sta-narevič je zahteval razna pojasnila. V svojem govora je poudaril, da je ena izmed glavnfli doEnosti Narodne banke, da poskrbi, da kroži denar in da se ne imobil'.-zira na način, ki nikomur ne daje nikake koristi. V svoh kritiki sanacijske politike je med drugim omenil, da je bila za načrt o sanacijski politiki imenovana komisija, ki je poročilo o svojem delovanju tudi predložila pristojnemu ministrstvu, pa se sedaj za ta načrt nihče več ne zmeni. G. Stana-revič je kritiziral tudi personalne izdatke zavodov in ugotovil, da sta p'ači guvernerja in vicegu verne rja večji nego plače vseh ministrov. Delničar Pera Grebenac »e je pohvalno izrazil o članih bivšega upravnega odbora, kj so podali ostavko. Obenem je ugotovil, da obsega kandidatna lista nove uprave mnogo osebnosti, ki niso delničarji, ali pa, ki niso pravočasno deponirali svojih akcii. Zahteval je tudi pojasnila, kakšne smernice so vodile upravni odbor pri odpisovanju dvomljivih terjatev. Zavzel se je tudi za to, da bi Narodna banka v večji meri podpirala naše narodno gospodarstvo in končno je poudaril, da je zahteval tisk bankovcev preveč izdatkov. Kot poslednji se je oglasi k besedi dr, Zivko Topalovič, ki je govoril zlasti o nezaposlenosti pri nas. Navedel je podjetja, ki svojim nameščencem redno ne plačujejo njihovih prejemkov. Narodna banka bi morala računati s takimi podjetji im sploh pokazati večje razumevanje za delavstvo in njegove plače, ki so nedvomno najtežje zaslužene. Zavod bi moral od posameznih borz dela zahtevati podatke o nezaposlenosti. Nikakor ne gre. da bi mi prikrivali število nezaposlenih delavcev, ki končno tudi sorazmerno ni večje kakor n. pr. v Angliji aH Nemčiji Sledile so volitve novega upravnega odbora. Z večino glasov je bil izvoljen nar slednji upravni odbor: Inž. Miloš Savčič, Andrija Radovjd, dr. Bogdan Markovič, Pora Milanovič, Jovan Markovič, Damjan Brankovič, dr. Vlada Markovič, dr. Ferdinand Gramberg, Stevan Jovanovič-Resavac, Milan Jovanovič, Josa Todorovič, Blagoie Antonijevič in Milija Pavlovič, vsi iz Beograda, Miroslav Kulmer, dr. Svetislav Šumanovič in Milan Milič iz Zagreba, Josip Kavčič iz Ljubljane, dr. Igor Rosna iz Maribora. Nikola Berkovič i® Sarajeva, Toma Popovič iz Skoplja, Kosta Mirosavlievič iz Novega Sada, Ibrahim Fejič iz Mostara, Nikola Jovanovič i« Niša in Draža Petrovič iz Šabca. Za člana nadzornega odbora sta bila izvoljena Liubomir Mihajlovič in Tihomir Panič, oba iz Beograda. Pred rimsko konferenco trojice Italijanska vlada Je odklonila madžarsko zahtevo po razpravi o reviziji mirovnih pogodb Budimpešta, 4. marca. AA. V zvezi z uradnim poročilom o sestanku Mussolinija, Gombosa in Dollfussa v Rimu dne 14., 15. in 16. marca objavljajo, da bo predsednik madžarske vlade Gombos odpotoval v Rim 11. t m. ob 20. v spremstvu zunanjega ministra Kanye. Pariz, 4. marca. AA. »Matinc je objavil poročilo svojega rimskega dopisnika, po Katerem bodo zastopniki Avstrije. Italije in Madžarske razpravljali v Rimu o naslednjih vprašanjih: 1. O možnosti gospodarskih stikov med posameznimi državami v srednji Evropi, ki so med seboj povezane s trgovinskimi pogodbami in s prijateljskimi pakti; 2. O pogojih, pod katerimi bi mogle Italija. Avstrija in Madžarska stopiti v tesnejše gospodarske stike z Nemčijo in z dr-oavami Male antante. Podlago za te stike naj bi tvorile misli in predlogi, ki jih ie obrazložil Mussolini v svoji znani spomenici o gospodarskem sodelovanju v srednji Evropi. 3. O reorganizaciji gospodarskih stikov med državami srednje Evrope v smislu preišnjih dveh točk. Pri tem naj bi doseda-nii gospodarski stiki med Italijo, Madžarsko in Avstrijo tvorili podlago za novo gospodarsko sodelovanje. V zvezi s tem poroča »Matin« dalje, da jo italijanska vlada odločno odklonila, da bi razpravljala na tem sestanku o reviji mirovnih pogodb, To zahtevo je postavila po poročilu »Matinovega« poročevalca madžarska vlada, ki pa ni uspela. O istem vprašanju piše današnji »Jour«. Po mneniu tega lista so poročila o ustanovitvi nekakšnega ožjega gospodarskega bloka med Italijo, Madžarsko io Avstrijo netočna in celo brez vsake podlage. Res ie nasprotno, da italijanski odločilni krogi odklanjajo celo carinsko zvezo med temi tremi državami, češ. da je tudi taka zveza nemogoča. Italijanski merodajni krogi so se prepričali, da je gospodarska struktura Italije, Avstrije in Madžarske takšna, da bi jo ne bilo mogoče poenotiti in da so zato enostavne rešitve izključene. Zbližan]e Male antante z Italijo Beograd, 4. marca. p. Beograjski listi se izčrpno bavijo z bližnjim sestankom Mussolinija, Gombosa in Dollfussa v Rimu, in navajajo med drugim, da se bodo v kratkem pričela rogajanja tudi med zastopniki Male antante za ureditev vseh srednjeevropskih vprašanj. To informacijo potrjujejo tudi poročila iz Pariza in Prage, ki pravijo, da bo koncu meseca odpotoval v Rim češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš in pričel z Mussolinijem razgovore o skupni akciji Male antante in Italije v Podunavju. Če so te vesti točne in bo sodelovanje med Malo antanto in Italijo dobilo konkretne oblikei, ni dvoma, da bo na taki podlagi docela zavarovana neodvisnost Avstrije ter da bo mogoče urediti tudi celo vrsto dragih perečih vprašanj, ki povzročajo toliko skrbi, zlasti zapadni Evropi. Beograjski Msti prinašajo tudi vest, ki jo je prejel budimpeštanski »Pesti Naplo« iz Pariza, da prevladuje tudi v krogih okrog francoskega zunanjega ministrstva mnenje, da se bodo Mussolinijevi rimski sestanki z GSmbosotn, Dollfussom in pozneje i dr. Benešem nedvomno v znatni meri nanašali na zbližanje med Malo antanto in Italijo. Costes se ie ponesrečil? Pariz, 4. marca. AA. Družba »Air France« poroča, da Se nima nobene vesti o znanem francoskem letalcu Costesu, kl bi bil moral snoči prispeti v Kodanj. Tudi dopoldne o pogrešanem letalcu še ni nobenih poročil. Letalski krogi so zelo v skrbeh zaradi usode tega letalskega junaka. Boji v Maroku Pariz, 4. marca. č. Iz Rabata t Maroku poročajo, da francoske čete, ki se bori i', proti maroškim vstašem, naglo napredu jejo. \y Sijajna zmaga ljubljanskih šahistov nad zagrebškimi Ljubljanski šahovski klub je porazil Zagrebški Šahov ski klub s 7 proti 1 točki in se je kvalificiral za finale v borbi za državno prvenstvo kazati svojo hvaležnost i In ga. Marija Vera ni odlašala z Izpolnitvijo svoje obljube: a pretresljivo lepo kreacijo Pasaverice v Vlsoški kroniki, katere krstno predstavo je s dramatizacijo in režijo pripravila za svoja jubilejno slavje, jc še isti večer vnovič tisočkrat preplačala vse, kar moreta občinstvo in narod pokloniti veliki umetnici v svojem srcu. O premieri sami bo »Jutro« Se poročalo. Fri. Ljubljana, 4. marca. Ob izrednem zanimanju ljubiteljev kraljevske igre se je danes ob 9.25 pričel šahovski dvoboj Ljubljane in Zagreba za državno prvenstvo. Gosti so prispeli po večini že snoči. Pozdravil jih je v imenu LŠK njegov predsednik univerzitetni profesor inž. dr. Kasal, davi pred začetkom tekmovanja pa podpredsednik kluba profesor dr. Bajec. Nato je bilo žrebanje. Nastopili so na 8 deskah: Petek (Z.) — Pire (Lj.), Vidmar Milan ml. (Lj.) — Fllipčič SZ.), Avirovič (Z.) — Furlani (Lj.), Sikošek (Lj.) — Dumič (Z.), Biterski (Z.) — Preinfalk (Lj.), Vidmar Ciril (Lj.) — Borkovič (Z), Grenčarski (Z.) — Sorli (Lj.) in Gabrovšek Julij (Lj.) — Dzydzinsky (Z.). Prvo imenovani so imeli bele figure. Ljubljana si je spet priborila krasno zmago, s katero se je ponovno afirmirala kot najmočnejše šahovsko mesto Jugoslavije. Res je sicer, da Zagrebčani niso bili kompletni in da sta manjkala mojser Vu-kovič in pa Drezga, a tudi Ljubljana ni mogla poslati v borbo svojih najmočnejših, saj je odpovedal velemojster dr. Milan Vidmar, ki je moral v poslovnih zadevah na Dunaj. Manjkal pa je tudi eden naših najmočnejših šahovskih reprezentantov Ludovik Gabrovšek, ki je uslužben v Črni gori. Do opoldne je bila situacija na vseh deskah precej negotova in težko je bilo delati prognoze. Prav nič ni kazalo, da je zmaga Ljubljane zanesljiva. Ze opoldne se je oa začela situacija boljšati v korist Ljubljane in ob 13.15 smo beležili prvo zmago. Vidmar Ciril je kot beli stal sprva celo v nekoliko slabši poziciji, v komplicirani kombinaciji je pa Borkovič izgubil figuro, ki je bila odločilnega pomena, in §orkovič se je kmalu nato udal. Turnir je bil ob 13.30 prekinjen in se je nadaljeval ob 16.30. Takoj v začetku nadaljevanja se je Biterski udal Preinfalku. Zagrebčan je zaigral precej nezanimivo varianto in je takoj ob otvoritvi dal lahko figuro za dva kmeta. S tem je bila njegova usoda zapečatena. Eno uro pozneje, ob 17.30, je pa Ljubljana vodila že s 3:0. Petek se je moral vdati velemojstru Pircu. Pire je poizkušal neko novo varianto in dolgo je kazalo, da bo partija konfala re- mis. V sijajni končnici je pa Pire prisilil nasprotnika h kapitulaciji. Grenčarski in Sorli sta Igrala precej komplicirano partijo. Situacija je bila »prva nejasna in popoldne je Sorli že hotel sprejeti ponujeni mu remis, a se je premislil. S precizno igro fc forsiral kmeta ln naposled partijo tudi dobiL Ob 18.15 je bila bitka te dobljena. V brezupni končnici se je Dumič udal Siko-šku. 'Igrala sta damski gambit. Partija Je bila že po 49 potezah zaključena. Točno ob 19. je sledila šesta zmaga Ljubljane. Inž. Dzydzinsky, ki spada med elito za-grebškin igračev, je neobičajno otvoril proti Gabrovšku, ki je s Collejevim sistemom dobil boljšo pozicijo ter je v težki, a zelo zanimivi končnici svojo prednost izkoristil. Partijo Je zaključil z elegantno žrtvijo trdnjave. Ob 19.30 je prvak Zagreba Filipčič že dolgo časa izgubljeno partijo končno preoal Milanu Vidmarju r 55. potezi. Tudi ta partija je bila otvorjena z damsklm gambitom. čast Zagreba je rešil edino AvlrovK?, ki je dobil proti Furlaniju, sicer enemu naših najzanesljivejših šahistov. To pot pa Furlani očividno ni bil razpoložen, kar dokazuje, da je igro neobičajno slabo otvoril, kar ni njegova navada. 2e v otvoritvi je izgubil kvaliteto; dobil je sicer še dva kmeta, ki ju pa nI mogel braniti, in Je v zelo težki končnici naposled partijo izgubil. Vodja šahovskega dvoboja LJubljana-Za-greb je bil profesor dr. Bajec. Kakor rečeno je bila tekma Izredno dobro obiskana. Pohvaliti pa moramo vzorno disciplino publike, ki ni motila igralcev. Zagrebčani so bili v splošnem tako s sprejemom kakor z organizacijo dvoboja zadovoljni, z rezultatom pa seveda ne, saj nI nihče pričakoval tako krasne zmage ljubljanske ekipe, ki je dokazala, da Ljubljana v šahu še vedno nadkriljuje vsa druga mesta Jugoslavije. Ob koncu je prišel v dvorano tudi župan g. dr. Puc, ki je izrazil svoje zadovoljstvo na izredno krasno zmago Ljubljane. Končno stanje je 7:1 za Ljubljano. Izobraženo ženstvo proti redukcijam poročenih žen Ljubljana, 4. marca. Dopoldne so Imele akademsko izobražene žene v restavracijskih prostorih Emone svoj letni občni zbor, katerega se je i ozirom na zanimivi dnevni red, ki je med drugim obsegal tudi razgovor o napovedanih redukcijah poročenih žen, udeležilo prav lepo število članic in še nekaj nečla-nic kot gostov. Po kratki pozdravni besedi predsednice djr. Grossmanaove je tajnica profesorica L e b n o v a podala delovno poročilo, ki navaja med drugim, da se je Zveza akademsko izobraženih žen zavzela za žensko volilno pravico in da je poslala »voje predloge k zakonu o pobijanju spolnih bolezni, ki ga pripravlja ministrstvo za socijalno politiko. Skupno z ženskim pokretom in Zvezo delavskih žen je lani v maju priredila zveza javno zborovanje za izpremembo § 171. Ko je bilo jeseni ukinjeno žensko učiteljišče v Ljubljani, ao na pobudo zveze skoraj vsa naša ženska društva poslala svojo vlogo proti temu sklepu. Jeseni je zveza pričela skupno a Ženskim pokretom prirejati javna pravna in zdravstvena predavanja. V januarju je podvzela akcijo za uvedbo obveznega civilnega zakona v Jugoslaviji. Na sestanku ženskih društev, ki se je vršil pred dobrim mesecem, so se skoraj vsa zbrana ženska društva v načelu izjavila za uvedbo civilnega zakona in akcija se bo še nadaljevala. Potem ko je blagajničarka prof. Vrtov-č e v a poročala še, da je letni obračun sklenjen z majhno aktivo, se je vnela ži- vahna debata o redukcijah, katerih napoved je med našim delovnim ženskim svetom vzbudila mnogo žive pozornosti. Profesorica Grahorjeva je v daljšem govoru podčrtala, da stvarne potrebe za redukcijo poročenih kvalificiranih žen nI, ker izobraženih ljudi še primanjkuje. Redukcijo nameravajo izvesti v znamenju štednje, toda takšna štednja na račun rodbinskega življenja in kulturnega nivoja naroda, predvsem pa na račun mladine, ki je pri teh redukcijah najbolj prizacieta je napačna in škodljiva Dr. L u n a čk o-v a je opozorila na moralno škodo, ki bi jo te redukcije povzročile narodu in družbi. Alternativa: ali celibat ali brezposelnost je ženi pač hudo krivična. S takšnimi ukrepi se brezposelnost v izobraženih poklicih nikakor ne bo zmanjšala, pač pa bo narasla brezposelnost služkinj. Prof. Vodnikova se je zavzemala, naj bi zaslužek žene in moža v rodbinah izobražencev obema pomagal pri produktivnem kulturnem delu, ki ga golo kruhoborstvo onemogoča. V tem oziru bi morale žeiu apelirati tudi na pomoč svojih mož proti redukcijam, ki bodo v živo zadele tudi nji hove interese. Po daljši, prav živahni debati, so zbo-rovalke izbrale šestčlanski odbor, ki bo sestavil resolucijo o stvari. Resolucijo bodo potem poslale vsem sekcijam zveze v državi. Prav tako pa se bo društvo udele žilo tudi sestanka, ki ga vsa ženska društva sklicujejo za 11. t. m. o tem vprašanju. 65-Ietnica dunajske »Slovenije« Ljubljana, 4. marca. Dasi je bilo sinoči mnogo kulturnih in zabavnih prireditev, je bil večer »Jadrana« kljub temu nenavadno dobro obiskan. Pa saj je šlo za lep spomin. Vzrok sinočnemu družabnemu večeru akademskih starešin je bila 65 letnica dunajske »Slovenije«. Večer je otvoril društveni predsednik primarij dr. Alojzij Zalokar z lepim nagovorom, med katerim je prebral brzojavke in pisma starešin, ki so opravičili svojo ne-navzočnost, pozdravil stare in mlade, od katerih so se zlasti poslednji v res častnem številu odzvali. Posebej je pozdravil predsednika Zveze naprednih akademskih starešin »Jadrana« in »Triglava« dr. Franceta Tomlnška. Za njim je prevzel vodstvo večera Slove-nljan in častni predsednik akademskega starešinskega društva »Jadrana« Mihael Gabrijelčič, dvorni svetnik v p. V krasnem govoru je prikazal direktor Tehnične srednje šole, zaslužni narodni borec Jožef Reisner delo bivšega akademskega društva »Slovenije« na Dunaju, ki praznuje prav zdaj 65 let svoje ustanovitve. Navedel je značilnost dobe prvih 25 let obstoja s Slovenije« do leta 1894., dobe do leta 1899. in in dobe do 1914., društveno 45-letnico, začetkom svetovne vojne in hkrati prenehanja društvenega javnega življenja. Po vojni se je društvena tradicija prenesla v novo jugoslovensko napredno akademsko društvo »Jadran« v Ljubljani. Starešine bivših naprednih akademskih društev na Dunaju, Gradcu, Pragi in Innsbrucku so se včlanili ali v akademsko starešinsko društvo »Jadran« ali v »Triglav«. Obe starešinski društvi pa sta se združili v Zvezo naprednih akademskih starešin. V teku prvih 25 let obstoja »Slovenije« Je bilo 40 predsednikov, od katerih jih živi danes še osem. V nadaljnjih 20 letih je bilo 35 predsednikov, od katerih jih živi še 26; 14 bivših predsednikov je v Ljubljani. Direktor Reisner je v svojem izčrpnem govoru prikazal delo »Slovenije« pred vojno. Omenjal je tudi podporništvo za jugoslovenske viso-košolce na tujih univerzah in pozival glede na današnje hude čase, da se podporni fondi ojačijo. Na poziv govornika so vsi navzočni stoje počastili spomin na umrle tovariše in po zdravici živečim starim in mladim so vsi zapeli »Gaudeamus igitur«. Nastalo je splošno veselje, ki ga je zlasti poživljalo razdeljevanje slik 14 starešin, ki sta jih naslikala starešini profesor Saša šantel in profesor Mirko gubic. Akademiki »Jadrana« so nastopili 8 svojim pevskim zborom. Sledili so pozdravi in zdravice mladih in starih, nato pa je dr. Tominšek kot predsednik zveze pozdravil in čestital »Jadranu« in »Sloveniji«. Doktor švigelj je izpodbudno nagovoril mladino in jo je opominjal v nagovoru, da boj za jugoslovensko svobodo še ni končan in da naj v tem boju vztraja za veliko bodočnost vsega našega jugoslovenskega naroda. Dr. Ivo Sorli je prinesel pozdrave starešin iz Maribora in zbor ga je pooblastil, da ponese pozdrave Ljubljančanov mariborski organizaciji. Od starešin sta govorila še profesor Kobal in profesor Kolar. Akademiki »Jadrana« so pa izrekli zdravice navzočnim univerzitetnim profesorjem, damam, izpitnim komisarjem in drugim. Tako je bila ta proslava 65 letnice »Slovenije« prisrčen večer, ki je bil tembolj pomemben, ker so se ga udeležili v izredno velikem številu starešine, tisti, ki so stopili pred 40, 50 leti na akademska tla dobro se zavedajoč, da je bil pred njimi težak boj. Najstarejši med njimi, g. Gabrijelčič, ki je na akademska tla stopil pred 59. leti, se je srečno spominjal hudih časov borbe. Večer je bil zaključen z željo, da nam društvo »Jadran« poskrbi še več podobnih prireditev. Zagoneten umor v Tuhinjski dolini V vasi Buču so našli ustreljenega neznanca, starega do 28 let Kamnik, 4. marca. Vsa Tuhinjska dolina je danes pod vti-»kom zagonetnega umora, ki je bil na še nepojasnjen način izvršen v petek zvečer blizu Buča. Ko so ili otroci zjutraj v šolo v Šmartno, so našli na samotni gozdni poti nad Bučom moško postavo, ki je ležala nepremično na tleh, okrog glave pa so bila tla modno okrvavljena. Otroci so v diru stekli v vas in obvestili vasčane in orožništvo o mrtvecu. Orožniki so takoj pohiteli na kraj žalostne najdbe in »i ogledali položaj. Mrtvec je ležal vzdolž poti, ki drži kake četrt ure južno nad vasjo Bučem ob robu gozda. Bil je oblečen v suknjič, ki je bil že nekoliko raztrgan, roke pa je imel v hlačnih žepih. Na temenu in na levih sen-ceh je imel majhni rani, iz katerih je že v prvem trenutku razvidno, da je bil ustreljen. Na kraju zločina se je takoj zjutraj zbrala velika množica vaščanov, vendar pa nihče med njimi ni mogel spoznati mrtveca. Najprej so mislili, da je neki posestnik iz okolice Smartna, ki Je bil mrtvecu močno podoben, vendar pa se je kmalu izkazalo, da je ta zdrav doma. Po prvih znakih se je zločin pripetil ▼ petek zvečer. Nekateri vaščanjc iz sosednje Podhruške namreč trdijo, da so ob tem času slišali rezek strel. l"morjenec, ki šteje do 28 let, je šel po samotni gozdni poti počasi proti domu. Ker je bil brez suknje, sklepajo, da se je morda kje pre- dolgo zamudil. Korakal je gotovo zelo brezskrbno z rokami v hlačnih žepih Ko je prispel na rob gozdne poti ki se položno vzdiguje nad vasjo, je n/iadno za njim zadonel strel in ga pogodii na desni strani temena. Krogla je izstopila na levih senečh. Mladi mož je bil takoj smrtno zadet in je padel naprej na obraz Niti toliko časa ni imel, da bi potegnil reke iz žepov. V soboto popoldne je izvršila sodna komisija iz Kamnika obdukcijo umorjenega Lgotovila je. da je bil ustreljen iz daljave kakih 15 do 20 korakov najbrž s kako staro lovsko puško. Kdo je umorjeni in kaj je bil vzrok umora, je še zagonetka. Morda je hodil kam vasovat, pa ga je kdo počakal ▼ samotnem gozdu v zasedi Roparski umor bo skoro gotovo izkiju %n kajti po zunanjosti žrtve ne bi mogli sklepati, da je imel kaj denarja s seboj. Izključeno pa seveda ni. da je bil prej v kaki gostilni in je morda kdo opazil, da ima s seboj kaj denarja. Skoro gotovo pa bo osebno maščevanje ali kaj podobnega. 5e!e proti večeru je bila vsaj domnevno dognana identiteta umorjenega. Neki krojač iz okolice Šmartna je spozna! «uk-njič, ki ga je bil napravil za enega izmed sinov posestnika in mlinarja na Zlatem polju, ki mu pravijo po domače Kavkež. Toda to je samo domneva. Preiskavo vodij o orožniki z veliko vnemo. O francoskem kmetu Lepo predavanje ge. Sidonije Jerasove, Francozinje, ki je govorila v slovenskem jeziku Jubilejno slavje ge. Marije Vere Ljubljana, 4. marca. Snoči Je kulturna LJubljana na impozant-no lep način proslavila 25 letnico umetniškega dela prvakinje naše drame ge. Marije Vere. Večer je izpričal, da smisel za vrednost žive gledališke umetnosti v našem občinstvu nikakor ni še zamrl in da so tako Narodno gledališče kot celota, kakor njegovi posamezni tvorci še zmerom deležni mnogo spoštovanja in mnogo hvaležnosti v naši javnosti. Bilo je slavje slovenske že-ne-umetnice in ob pogledu na množico ženstva, ki je napolnilo lože in parter, se je človek lahko prepričal, da tvorijo naše že-n v življenju naroda dandanes živo, svojevrstno kulturno enoto. Hiša je bila polna od vrha do tal. Dve vrste rezervnih sedežev v parterju in še prostori v orkestru so se morali staviti na razpolago, da je občinstvo prišlo do svoje strehe za to slavje, in še jih je mnogo moralo oditi praznih rok. Jubilej tihega, vase potopljenega umetniškega dela se je ob burnih izrazih občudovanja, s katerimi je Ljubljana obsula slav-ljenko, razvil v mogočno manifestacijo ene odločne volje: da mora naša drama živeti in cveteti, da morajo živeti in zmagati čudoviti ljudje, ki na deskah njenega odra ča-rajo na dan najbolj žive simbole naše resničnosti, najbolj zgovorna znamenja na razpotjih cest, ki vodijo človeka, narod, družbo v bodočnost. Ko se je dvignil zastor, je bil na odru zbr ves ansambel hiše z namestnikom in-tendanta Golio in namestnikom ravnatelja drama prof. šestom, skoraj ves preostali prostor pa je bil zasut s cvetjem, ki so ga poslali jubilantki od vseh strani. Ko sta ge. šaričeva in Juvanova za roko privedli slavljenko na oder, je vsa hiša odmevala viharnega pozdravljanja, direktor Golia pa je go. Marijo Vero nagovoril z naslednjimi besedami : Spoštovana gospa! V vašemu prazniku vam v imenu uprave Narodnega gledališča prisrčno in iskreno čestitam. Skoro polovica teh 25 tih let vašega umetniškega delovanja je bila posvečena prospehu in raz- cvitu slovenske Drame, odkar ste leta 1922. v žaloigri Mariji Stuart prvikrat nastopili na teh deskah ter se s svojo kreacijo kraljice Elizabete visnili nam vsem v neizbrisen spomin. Odtlej so bile vse vaše stvaritve od Hedde Gablerjeve preko Judite in Ifigenije do današnjega dne resnične umetniške kreacije z ostro izdelano osebno noto in priče vaše zrele in resne umetnosti, liki, ki bodo nedvomno služili za vzor mnogim in mnogim bodočim slovenskim heroinam in tragedinjam. V elementih vaše umetnosti, ki se je šolala ob velikih klasičnih in modernih vzornikih zunanjega sveta, a je po-žlahtnjenje topline slovanske nravi ter globina in zamišljenost slovanskega duha, vidim resnično prave zarodke za izraz bodoče slovenske gledališke umetnosti. Zato se mi zdi nadvse značilno, da ste si za svoj jubilej izbrali prav Tavčarjevo »Visoško kroniko«, delo, iz katerega tako pristno veje plemeniti starožitni vonj naše davnine in naše zemlje. želeč vam še mnogo uspehov in zmag v našem skupnem prizadevanju za ostvaritev slovenske dramske umetnosti, vam kličem skupno z vašimi kolegi in s slavnim občinstvom, ki se je tako mnogoštevilno zbralo k vašemu prazniku: Gospa Marija Vera, na mnogo plodna ln uspešna leta! V imenu kolegov in koleginj je izpregovoril predsednik Združenja gledaliških igralcev Drenovec nekaj pomembnih besed in izročil slavljenki Jakopičevo sliko v spominski dar, za njim sta sporočila čestitke še županov odposlanec v imenu mestne občine in ga. Gašperlinova v imenu ženstva. Predsednik Drenovec je prečital še kup brzojavk, ki so prinesle gratulaclje od gledaliških uprav in igralcev iz vseh večjih mest Jugoslavije od Maribora do Skoplja, od Novega Sada do Cetinja in še iz inozemstva. V preprostih besedah se Je ga. Marija Vera zahvalila za vse te številne in glasne izraze ljubezni in spoštovanja. Rekla je, da ne najde besed, a upa, da se ji prej ali slej ponudi prilika, ko bo mogla v dejanju po- Ljubljanska kronika Ljubljana, 4. marca. Po solnčni soboti nas je današnja nedelja malo iznenadila. 2e zjntraj je začelo pihati od severa io ves dan Je bilo mal0 hladne. Burja kljub temu ni mogla zadržati doma stotin Izletnikov In turistov, ki so jo ubrali v prebujajočo se prirodo. Današnja nedelja je potekla brez posebnih dogodkov. Na vseh koncih in krajih t mestu «o bila razna zborovanja, ki o njih poročamo na drugem mestu. Snoči je obvestila zasebnica Nasta La-tinova, stanujoča oa Ambroževem trgu 1, policijsko stražnico, da je okrog 23.30 opazila v narasli ln deroči Ljubljanici pod šentpetrskim mostom neke žensko, ki se Je obupno borila z valovi, a Jo Je voda neusmiljeno nesla naprej. Cula je tudi pridušene klice na pomoč. Prav tako je izpovedala na policiji tudi gostilni-čarka Frida Triplatova, ki je videla, da je bila ženska v vodi stara okrog 20 let Pred Kunčevo tovarno ao valovi mlado ne-srečnico zagrnili in je izginila brez sledu Kdo Je mlada neznanka, doslej še niso ugotovili. Tudi ni znano, ali gre za nesrečo ali za samomor. Ljubljana, 4. marca. Za sinoči Je r dvorano »Pri levu« agil-no društvo »Soča« povabilo go. Sidonijo Jerasovo, rojeno Francozinjo, da je predavala o francoskem kmetu. Dokaj številno občinstvo je gospa v uvodu toplo pozdravila ln se spominjala večera pred desetimi leti v »Soči«, ko je predaval njen soprog, znan nacionalni delavec in borec, o umiku srbske vojske. Takrat Je gospa Jerasova le malo razumela slovenski jezik, sinoči pa Je govorila v našem jeziku tako lepo, da je na mah osvojila vse poslušalce In Je v dvorani ves čas njenega predavanja vladal najlepši mir med vsemi navzo-čniml. Po kratkem zemljepisnem orisu francoske zemlje Je jedrnato grajala vse tiste, ki hite v Francijo z eno samo mislijo na Pariz, a za francosko ljudstvo, za francoskega kmeta skoroda ne pokažejo nikake-ga smisla. Zakaj kljub velikim mestom in dasi Francija ni v prvi vrsti kmetijska država, ima vendarle kmetlški značaj. Prevladujejo pa mala In srednja kmetijska posestva, katerih nastanek je prav za prav plod velike francoske revolucije, ki je francoskemu narodu dala pravo, človeško dostojanstvo, mu dala pravico do zemlje, pravico do svobodnega dela. šele po njej Je francoski človek postal pravi tvorec svoje današnje močne države. Vzljubil je zemljo kot svojo najboljšo prijateljico v tistem trenutku, ko je vedel, da dela za sebe prav tako kakor za veliko francosko in obče človeško skupnost čas je hitel. Francoski Irmet s časom. z razvojem tehnike ni prav nič zamudil V tem je njegova velika vrlina, da spozna vrednost vseh novih pridobitev Dasi narekuje malo posestvo poseben način obdelovanja, je francoski kmet vendarle spoznal vrednost traktorjev Bolj podjetni so si Jih nabavili ln Jih proti majhni odškodnini posojajo celo sosednim občinam. Prav ta naprednost je vzrok, da zlasti v ravninskih delih Francije ni več videti žanjic Predavateljica je dalje v krasni slovenščini naslikala bogastvo francoskih pokrajin. V lepih primerih z bogastvom naše jugoslovenske zemlje je prikazala Francijo kot deželo, ki Ji ničesar ne nedostaja Zlasti slikovito Je prikazovala ljudstvo, velikega, stasitega, plavolasega severnjaka, sanjavega Bretonca, izrazite, ponosne Ga-skonjce, Pirenejce itd A čeprav Je v Franciji še vse polno narečij, ki so zelo različni od francoskega književnega (pariškega) Jezika, vendarle nihče ne dela lz tega po- litičnega problema. Francoska revolucija je združila francoski narod — ia francoski kmet se dobro zaveda njenih pridobitev. Francoski kmet je prvi branilec »am-Ije, kadar čuti, da je ona t nevarnosti. Zato se pa tudi nJemu posveča vsa »krt. Zato se odlikuje francoski kmet po veliki splošni izobrazbi. Francoska zemlja Je |e malone vsa elektrificirana. Po vsej francoski zemlji gre zmagovito svojo pot tehnični napredek. V tem Je pa tndi vzrok, da faunblja francoski kmet zaradi nagle modernlsacije svojo originalnost. Je pa francoski kinet le človek zemlje, človek tradicije, ki ii-kuša, kolikor je v njegovi moči, ohraniti zapuščino svojih velikih dedov. A kar je pri njem bistveno in nedvomno največ vredno, je to, da je francoskemu kmetn zmerom na smeh. Francoski kmet se »meje kretnjam političnega govornika prav tako kakor ošabnosti meščana. In če ga tujec vpraša, ali je letina slaba, mu odgovori: »Ni dobra, ni slaba.« Pa ga odpravi, da tujec ne ve, ali je ptič ali miš. Predavateljica je naslikala proti koncu r prav slikarskih barvah pisano življenje na vasi, veselje francoskega kmeta ob cerkvenih in narodnih praznikih. Največ pomenijo francoskemu kmetu družinski prazniki. Na prvem mestu so ženitovanjskl, na katere povabi najbolj oddaljene sorodnike. Prav tako je na sedmini. Izginila je pa že skoro povsem narodna pesem. Prav tako je s narodnimi nošami, na katere smo Slovenci, po besedah gospe predavateljice, lahko upravičeno ponosni. žal ima modernost med francoskim kme-tlškim ljudstvom vse prevelik razmah. Kmetstro v Franciji dejansko propada. V6e hiti r mesta. Vasi se praznijo, polja so ponekod neobdelana. Franciji vse bolj nedostaja pridnih rok, ki bi z ljubeznijo spet napajale semljo. In če bi bilo t njeni moči, Je goe>pa predavateljica končala, bi poslala vse tiste naše pridne kmečke roke, ki tu nimajo na dovolj kruha ne dela, na francosko zemljo, da bi Jo oplodile in Ji dale novo, rre$o rast. Tako lepega, spontanega odobravanja je pri nas deležen le malokaterl predavatelj, kakor ga Je bila ga. Jeraeova. Prav »ta poudarila podpredsednik in tajnik »Soče«, da smo slišali iz ust Francozinje slovanski jezik kakor francoski, v vsej njegovi tvorni moči. Bil je večer, kakršnih »i 3a!!s>c ed ga arca. Mariborski dogodki Objave Danes bo predvajala ZKD film »Champs«. To je film, ki je že zaradi malega Jackie Cooperja vzbudil mednarodno zanimanje. Film je primeren za naše malčke. Predstava bo ob V4 3. V radiu bo predaval danes ob 16.30 gosp. Ivan Kreft o Nemčiji ▼ dobi konjunkture. Predavatelj bo Imel o Nemčiji šest predavanj kot dober poznavalec tamošnjlh razmer. V drugem predavanju bo govoril o Nemčiji v dobi krize, ▼ tretjem in četrtem o naciooalno-BoclallBtlčnJ revoluciji, v petem o koncentracijskih taboriščih, v šestem pa o nacionalno-soclallstlčnlh aspira-cijah. Predavatelj g. Ivan Kreft Je bil mnogo let v Nemčiji, ob zadnjem prevratu pa aretiran Id tri mesece zaprt v koncentracijskem taborišču Predavanja bodo vsak ponedeljek ob 16.30. Maribor, 4. marca. Prireditev pod devlzo »Jadranska noč«, ki jo Je priredila mariborska Jadranska straža v soboto zvečer ▼ restavraciji Unionu, Je sijajno uspela. Prostrana dvorana Je bila nabito polna. Prireditve se je udeležil tudi podban dr. Pirkmajer s soprogo, navzočni pa so bili tudi mestni župan dr. Lipold s gospo, upokojeni prvi državni pravdnlk dr. Jančič, oba sreska načelnika Milan Makar in dr. Senekovič, magistratnl direktor g. Rodo&ek, župni starosta Sokola dr. Gorišek, poveljnik in-ženjerske podčastniške šole polkovnik Božo Putnikovič, poveljnik 45. pehotnega polka ln predstavniki raznih mariborskih nacionalnih organizacij. Danes dopoldne j« Imel v Narodnem domu občni zbor Klub slovenskih kolesarjev in motoclkllstov »Perun«, ki ga Je vodil predsednik g. Hlebš. Iz poročil, ki so bila sprejeta z velikim odobravanjem, Je razvidno živahno delovanje kluba. »Perun« Je najmočnejši kolesarski klub naše banovine in šteje 327 članov Pri volitvah je bil ponovno izvoljen za predsednika Anton Hlebš, za prvega podpredsednika Oto čreplnko, za drugega Oskar Gornik, za tajnika Franc Motoh, za blagajnika Ludovik Cretnik, za tehničnega referenta Valentin Slbenlk, v odbor pa: Franc Jaki, Anton Močlvnik, Ivan Kovač ln Ivan Jarc. Dopoldne pa je imela v kavarni »Jadran« svoj občni zbor tudi mariborska okrožna strelska družina. Zborovanje Je vodil agllni ln požrtvovalni predsednik polkovnik g. Božo Putnikovifi. Občni zbor Je posetilo lepo Število st cev, navzočni s0 bili pa tudi lastopnikl Sokola, SLD, Narodne odbrane, vojnega okrožja ln mestne občine V mariborskem strelskem okrožju Je včlanjenih 52 st-e skih družin z nad 2100 člani. Vse družine tekmujejo med seboj in težko Je dati prednost eni ali drugi. Lani se je posebno is-kazala mariborska strelska družina na vsedržavnem tekmovanju v Beogradu, kjer Je doseglo častno tretje mesto. Namesto obolelega tajnika, glavnega urednika »V®-čemika« Slavka Reje Je podal tajniško poročilo polkovnik Putnikovič, podrobno poročilo pa bo članom dostavljeno z okrožnico. Pri volitvah Je bil za predsednika Izvoljen polkovnik s. Putnikovič. SOKOL Sokol v Trfifa priredi danes ob 20. preda-vanfs v Sokolskem domu. Predaval bo predavatelj ZKD profesor e. Kolar o bortn asi umetniško knriže»vno6t. Najmanjša knjiga na svetu V mestu VVorcester (država Massachus-sets) so pred kratkim »dovršili« knjigo, ki obsega na 28 straneh 46 verzov iz slovite Fitzgeraldove pesnitve »Rubaiyat«. Knjiga, ki so Jo »delali« celih sedem let. je posebnost, silno majhna Je; obsega polovico velikosti navadne poštne znamke: vezana Je / usnje in tehta vsega skupaj eno celo tretjino karata (karat pribl. 2 g) Naši drobnoplsci, ki si se zadnjega pol leta tako postavljali, Se mušice niso proti Američanom. živahen zbor ljubljanskih trgovcev LJubljana, 4. marca. V veliki dvorani Trgovskega doma se je danes dopoldne vršila 53. redna glavna skupščina Združenja trgovcev v Ljubljani, te je bila deloma precej burna. Dobro obiskani zbor je ob pol 11. uri otvoril predsednik gosp. Ivan Gregorc, ki je pozdravil navzoča predstavnika Zbornice za TOI predsednika g. Ivana Jelačina in tajnika c(r Plessa. nadalje zastopnika banske uprave" dr. Pfeiferja, predsednika Zveze trgovskih združenj g. Josipa Kavčiča, predsednika Trg. društva »Merkur« dr. Windi-scheria, predsednika Društva industrijcev in veletrgovcev g. Jos. Vidmarja, načelnika pomočniškega zbora g. Melicerja, predsednika Trgovskega društva »Pomoč« g. Kre-garja in ravnatelja trgovske nadaljevalne šole g. Gruma. n V svoiem poročilu.je predsednik g. Ure gore najprej omenil, da je potekla triletna funkcijska doba sedanje uprave. Trgovstvo Je ni doživelo tako hudih in resnih časov, kakor iih preživlja zadnja leta, polnai presenečenj in negotovosti v posiovn m z.^li -niu Delo trgovskih organizacij v takih okoliščinah nI lahko. Trgovske organizacij, •o jolidarno nastopile proti prebran.m obremenitvam in bi bile nove davšane še hujše, če ne bi te organizacije z nesebic mim delom dosegle uspehov. Protest proti novim davkom je našel odmev tudi drugod. V Beogradu so za ves dan zaprli obratovalnice. Uspeh sicer ni bil popoln, vendar je bilo doseženo omiljenje zakonskega načrta. Ta primer je znova pokazal, kako potr&bna je strnjena stanovska organizacija trgovstva. Sodelovanje med organizacijami je toliko napredovat, da stoji jugoslovensko trgovstvo pred ustanovitvijo centralne zveze za vso arzavo, ki bo zastopala četrt milijona članov. V svojih nadaljnjih izvajanjih se je predsednik dotaknil komercialne politike, kjer bi bilo treba bolj upoštevati plačilno zmoz-jiost davkoplačevalcev, nadalje potrebe zakona o karteli-h, ki se hočejo izživljati na škodo drugih, in znižanja obrestne mere, ilasti pri Narodni banki, ki je nezadostno. Dotaknil se je tudi vprašanja reguliranja cen, ki v trgovini ni potrebno, ker je na eni strani še v veljavi, protidraginjski zakon, na drugi strani pa so cene zaradi med-seboine konkurence itak minimalne. Konc-ao je pozval vse člane h stanovski zavednosti in izrazil zahvalo Zbornici za TOI za podporo v trgovskih težnjah ter Zvezi trgovskih združenj, ki pod predsedstvom g. Kavčiča lepo napreduje, z-lasti v orgamza-toričnem pogledu. Polemika o davkih Po končanem poročiiu predsednika se je oglasil k besedi predsednik Zbornice za TOŠ g. Ivan Jelačin, ki se je zahvalil za pozdravne besede. Grajal je malodušnost v trgovskih vrstah in nezadostno sodelovanje 1 zbornico. Tu ne sme biti tekmovanja posameznikov zaradi egoističnih ciljev. Osebne rivlitete morajo izginiti iz trgovskih organizacij, ki morajo zlasti v sedanjih časih solidarno nastopati za stanovske konsti. Huda je bila borba zaradi davkov, toda še važnejša je davčna praksa, najsi bo sistem kakršenkoli. V davčnih odborih bi bilo treba odločneje nastopati v korist davkoplačevalcev. Davčna praksa je danes zelo ostra in so rubežni na dnevnem redu. Pri tem pa imamo, kakor je to ugotovil narodna poslanec g. Mohorič, v naši državi za 2 milijardi davčnih zaostankov. Pri nas so se davki vedno vestno plačevali. V ostrih besedah se je g. Jelačin dotaknil Batignol-love aiere, ki jo je treba do konca razčistiti. Tu so se razmetavale stotine milijonov v času, ko se gospodarstvu nalagajo tako trežka bremena. Današnji čas zahteva, da trgovstvo strne svoje vrste in da zaupa svoji zbornici. Naši gospodarski stanovi potrebujejo krepkega vodstva, da ne bomo capljali za dogodki. Za g. Jeiačinom se je oglasil k besedi predsednik Zveze trgovskih združenj gosp. Kavčič, ki se je najprej zahvalil za pozdrave nakar je izjavil, da se čuti izzvanega od strani g. Jelačina, zlasti glede očitkov, lei so šli na naslov davčnih odborov. Skupaj z ostalimi člani ljubljanskega davčnega odbora je zahvetal v tem pogledu pojasnila. G. Jelačin ]e nato odgovoril, da njegove besede niso bile naperjene proti članom davčnega odbora v Ljubljani, temveč je llvan Albreht: Do kraja... »Bog daj!« je pozdravil Luka Povšin prvega kmeta, ki ga je srečal, ko se je kakor pijan opletal proti vasi. Od prevelike utrujenosti je bila njegova hoja podobna le še zaganjajočemu se plavanju človeka, ki se potaplja. Cunje, ki so nekoč pomenile obleko, so porogljivo visele z njega in se pozibavale v jesenskem vetru, ki je ostro božal Lukovo izsušeno telo. Kmet je z lojtrnega voza z nevšečnim pogledom ošinil neznanca, odzdravil ali samo nekaj zamrmral o potepu ški nadlegi ter pognal vola: »Hejs, sivca! Pri nas ni tako časa kakor pri gospodi —« Z brinjevim bičevnikom je pokazal na Luko, vola sta potegnila, Povšinu pa je 'bilo, da bi pokleknil in v solzah preklel sebe in svet. Ko so mu misli za trenotek preletele pot zadnjih let, se mu je meg-lilo pred očmi, ko pa je pogledal na vas, je med vsemi hišami videl samo eno. Kakor nekdaj, se na njej tudi nocoj vabljivo kadi iz dimnika. Gospodinja ima zdajle tam polne roke dela, tista gospodinja ki je bila pred nekaj leti, ah, kakor včeraj se mu zdi, še razigrano dekle, brhko dekle, polno ognja, kakor ga je pač imela samo Košmelje- hotel 1« v splošnem poudariti, da je od vztrajnosti in odločnosti davčnih odborov mnogo odvisno. G. Kavčič je v svojih nadaljnjih izvajanjih poudaril, da so vsi člani ljubljanskega davčnega odbora vestno, vztrajno in požrtvovalno ščitili interese davkoplačevalcev. Navedel je, da se je davčna praksa hudo poostrila in da je državni zastopnik lani vložil 450 prizivov nasproti 75 v prejšnjem letu. Opisal je tudi borbo, ki se je vršila zaradi novih davkov v finančnem odboru Narodne skupščine. Na protest beograjskih trgovcev je potem izpadel važen pasus v prvotnem besedilu zakonskega načrta. Bodoča vsedržavna zveza, ki bo imela nalogo ščititi stanovske interese trgovstva, bo borbena organizacija, ki bo lahko nastopala v imenu vsega jugoslovenskega trgovstva. V bodoče bo treba poslušati dobre in zdrave misli gospodarskih stanov. Zato so potrebne krepke stanovske organizacije, če hočemo priti do zdrave gospodarske politike. Po končanih izvajanjih g. Kavčiča se je ponovno oglasil k besedi g. Jelačin, ki je še enkrat poudaril, da je deplasirano, če se hoče smisel njegovih izvajanj spraviti na drugačen tir. Omenil je le še dejstvo, da so v drugih banovinah v davčnih odborih znižali predloge davčnih uprav za 40—50 /o, pri nas pa le za 15 %. Zato je smatral, da je pri nas odpor prešibak. G. Stane Vidmar je kot član davčnega odbora prav tako izjavil, da je svojo dolžnost v polni meri vršil in da odločno odklanja vsak očitek. Tajniško poročilo Poročilo, kj ga je podal tajnik združenja g. Šmuc, navaja • zanimive podatke o nazadovanju trgovinskih obratov v Ljubljani. Leta 1930. je bilo še 228 trgovin z mešanim blagom, ob koncu lanskega leta pa le 139; število trgovin z živili je padlo od 176 na 109, število agentur od 107 na 86 itd. Skupaj Je število trgovin nazadovalo od leta 1930. za 206, od 1368 na 1162. Nadalje navaja poročilo, da je znašala leta 1931. skupna fiskalna obremenitev dravske banovine 1155 milijonov dinarjev. Poročilo navaja tudi predloge, ki jih je sestavila konferenca gospodarskih zbornic glede izvajanja ln reforme obrtnega zakona. Ce bo sprejeta nova stilizacija § 143, tedaj bo iskanje naročil pri zasebnikih od strani potnikov sploh prepovedano, kar bo onemogočilo sedanje zlorabe. V bodoče se bo tudi za branjarije zahtevala enaka usposobljenost, kakor za trgovino z mešanim blagom. Za uspeh te konference gre zahvala predvsem zborničnemu tajniku dr. Plessu Končno omenja poročilo še uspehe glede prizadevanja za ustanovitev centralne zveze trgovskih združenj za vso državo, ki je že toliko napredovalo, da bo 15. in 16. aprila skupni kongres vseh zvez v Skoplju. V tem pogledu gre nemala zasluga predsedniku Zveze trgovskih združenj g. Kavčiču. Blagajniško poročilo je podal g. Kari Soss. Premoženie združenja znaša 962.000 Din, proračun za 1. 1934. pa 250.000 Din. Poročilo nadzorstva pa je podal g. Naglas. Volitve nove uprave Pred prehodom k volitvam nove uprave se je predsednik g. Gregorc zahvalil za zaupanje, ki mu je bilo izkazano v teku 8 let, odkar predseduje gremlju. Izjavil je, da prepušča sedaj to mesto nasledniku, ki bo izvoljen, sam pa je nadalje pripravljen sodelovati v odboru. Na predlog g. Bahovca je občni zbor izrekel g. Gregorcu zahvalo za dolgoletno nesebično delo. Ker sta bili za novi odbor predloženi dve kandidatni listi, namreč lista dosedanje uprave, za katero so se zavzemali gg-Kavčič, Gregorc in St Vidmar, in lista g. Jelačina, se je vršilo glasovanje po listkih. Po kratkem odmoru, ki je sledilo glasovanju, je bil razglašen izid volitev, ki so pokazale, da je za listo g. Jelačina glasovalo 68 članov (52 brez sprememb in 16 s spremembami). za listo dosedanje uprave pa 48 članov (46 brez sprememb in 2 s spre-mebami). Zmagala je torej lista g. Jelačina in so bili v odbor Izvoljeni gg.: Ivan Jelačin, Ant. Verbič, Kari Soss, Jos. I. Kavčič, Albin Smerkolj, Pavel Fabiani, Viktor So-ber. Stane Vidmar, Ivan Bahovec, Venče-slav Breznik, Milan Česnik. Viktor Meden, Ivan Krek io Fran Kamenšek. Večina teh va Marjetica. Trdna Košmeljeva kmetija se košati med ponižnejšimi sosedami kakor oblastna gospa med ubožnejšimi znankami. Ne manjka ji ne zemlje ne gozdov in ne živine, le otrok sreča Koš-meljevim ni prav privoščila. Pač so odtod devetkrat nesli h krstu, a prav tako je osemkrat stopal zastaven fant z malo belo rakvijo pod pazduho izpod Koš-meljeve strehe. Samo Marjetica je ostala živa in zdrava, je rasla in se razcvetela v mladenko, ki je marsikako fantovsko srce noč za nočjo zaman sanjalo o njej. Zgodilo se je tudi kdaj, da je ob nedeljah pod noč, ko je vino že razgrelo mladino, tekla kri zaradi Marjetice, ona pa se je smejala bojevitim snubcem in ljubila Luko, bajtarskega sina, ki ni premogel malone nič drugega kakor zdrave roke in vedro srce, tako mlado in toplo srce, da .je fant vriskal in pel, koderkoli je hodil in kar je počel. Ljubila sta se kot mlada srnjad, brez misli na jutrišnji dan, brez brige za vse, kar bi utegnifo nemara Marjetiči-nemu očetu rojiti po glavi. Luko je včasih celo malce zaskrbelo, toda Marjetica se je smejala: »Kadar pride do tega, se ne bodo ženili oče, ampak se bom možila jaz.« Mati Košmeljevka je menda prva opazila, da se PovSuiov in Marjetica preveč izvoljenih kandidatov Je Mla predlagana tudi na drugi listi. Za namestnike so biLi izvoljeni gg.: Fran Klemene, Dominik Cebin, Janko Baloh, Viljem Laznik, Fr. Kham in Jos. Peteline. Za člane nadzorstva so bili izvoljeni: Viktor Naglas, Ivan Gregorc in Jurij Verovšek. Po končanih volitvah so bile sprejete nekatere sprememb© pravil. Pri slučajnostih je govoril še g. Žeieznikar. ki je grajal nekatere nedostatke, ki se kažejo v trgovskem življenju, iai g. Florjančlč, ki je obširno razpravljal o gosp&darski politiki in predlagal resolucijo, v smislu katere naj gospodarske organizacije ustanovijo gospodarski svet za dravsko banovino in ki zahteva, da se takoj oživotvori državni gospodarski svet. Po vaši elastični boji se vidi, da nosite Palma gumaste podpetnike. Vi se ne utrudite tako naglo in varčujete svoje živce kakor tudi svojega bližnjega. Palma gumasti podpetniki so izredno trajni in poceni. Zidarji in tesarji so zborovali 60-letmca staroste Ljubljanskega Sokola Kajzelja Ljubljana, 4. marca. Restavracijo v »Zvezdi« je v soboto zvečer napolnila velika družina Ljubljanskega Sokola, da na dostojen način proslavi 601etnico svojega staroste br. Bogomila Kajzelja. Zbrali so se tudi najodlič-nejši predstavniki Sokolstva in raznih nacionalnih društev, kakor tudi mnogoštevilni jubilantovi osebni in stanovski tovariši. Družabni večer je otvoril 6am starosta br. Kaj zel j, ki je najprej iskreno pozdravil prvega podstarosto SKJ br. Engel-berta Gangla, nato načelnika SSKJ br. Ambrožiča, starosto Sokola K. br. dr. gubica kot zastopnika župana dr. Puca, zastopnika Ceske obce predsednika g. Vacla-va .Skružnega in podpredsednika Cermaka, predstavnika JCL ravnatelja Krofto in dr. Steleta, župnega starosto dr. Pipenbacher-ja, br. Milka Krapeža, župnega tajnika br. Flegarja in staroste in predstavnike drugih ljubljanskih sokolskih društev, prav tako tudi staroste sokolskih društev z Viča, iz št. Vida, iz Most, iz štepanje vasi in druge. Zatem je v nagovoru poudarjal, da je namen družabnih večerov Ljubljanskega Sokola med drugim poglabljati stike med članstvom, zlasti med starejšo in mlajšo generacijo. Nagovor jc zaključil z željo, da bi potekel večer v naj-prijetnejši harmoniji. Društveni tajnik br. Ahčln Je nato podal pregled delovanja br. Kajzelja in razvoj Ljubljanskega Sokola pod njegovim spretnim vodstvom. Iskreno mu je čestital k 601etnici in k lOletnemu jubileju, odkar je starosta. Br. C e b u 1 a r pa mu je v imenu članstva izročil krasno marmornato ploščo z vdelanim velikim bronastim zletnim znakom in napisom: 1874—1934 Ljubljanski Sokol svojemu starosti. V imenu ženskega prednJaSkega zbora in članstva se je čestitkam pridružila sestra K u h a r j e v a, ki mu Je izročila Šopek nageljnov. Nato je Izpregovoril prvi podstarešlna SKJ br. Engelbert G a n g 1 in v zanos-nem govoru poveličeval moč ln lepoto so-Kolske ideje in h koncu je pa svojemu dolgoletnemu sokolskemu soborcu izrekel najprisrčnejše čestitke z željo, da bi uča-kal še več tako lepih jubilejev in še dolgo tako uspešno starostoval Ljubljanskemu Sokolu. V imenu župe ln vseh sokolskih starost, zbranih na proslavi, je čestital župni starešina br. P i p e n b a c h e r, a kot zastopnik ruskih Sokolov pa br. ž e 1 j e z n o v, ki je Kajzelju tudi izročil krasno spominsko diplomo, s katero ga Je ruski Sokol v Ljubljani na svoji seji 21. januarja imenoval za svojega častnega člana. Br. Kaj-zelj se lahko ponaša, da Je prvi častni član Ruskega Sokola v Jugoslaviji. Po bratskem ruskem običaju je nato br. 2e-ljeznov objel in trikrat poljubil starosto br. Kajzelja. Za češko obec kakor tudi za obe lutkovni gledališči, ki uživata gostoljubje pod streho Ljubljanskega Sokola, je slav-Ijenca pozdravil in mu čestital k jubileju g. Vaelav S k r u ž n y. Ganjen se je br. starosta zahvalil za izkazane mu simpatije in priznanja. »Danes ste me pa razgalili,« Je dejal. V svoji skromnosti je poudarjal, da so bili vsi sla-vospevi pretirani ln da je storil pač samo svojo sokolsko dolžnost. Obljubil je pa vsam, da bo tudi v bodoče hodil po začrtani poti svojih prednikov in v pravcu velike sokolske ideje. Jubilant je sprejel o priliki svoje proslave brzojavno čestitko od polkovnika Ljube Novakovica, poveljnika topniškega polka v Valjevu, prisrčne pismene pozdrave so pa poslala tudi sokolska društva Draga-Sušak, Gornji grad in Vransko. Naposled je počastil slavljenca v lepem govoru br. dr. Viktor M u r n 1 k, častni starosta Ljubljanskega Sokola. rada vidita. Luka je tja zahajal v dnino in je delal, kakor da se res peha za svoje in zase, pa ga je Košmeljevka včasih podražila: »Nikar se toliko ne ženi, Luka, da nas preveč ne razvadiš, potlej nam mladi gospodar, kadar pride, ne bo nikoli dosti priden.« Njega je zaskelelo, a dekle mu je hitro priškočilo na pomoč: »Saj še ne veste, kako bom znala izbrati!« In je bodreče pogledala Luko, da ga je takoj minila bojazen. Čas je mineval, po vasi so se predle govorice in oče Košmelj se je odločil, da poišče edinki ženina. Dekle se mu je postavilo po robu in naročilo Luki, naj pride v snuboke, toda stari je odšel iz hiše, kakor hitro je videl prihajati Pov-šinovega, češ: »Nak, taka bajtarska lakota mi pa že ne bo rezala kruha.« Tako ni bilo treba nič dosti govorjenja. Luka je stisnil pesti in se molče zaklel, da ne odjenja. Za tem je samo še enkrat govoril z Marjetico, ko sta ponoči na trtu za hišo skrivaj jemala slovo. Prosil jo je, naj skuša strpeti dve. tri leta, da pojde on po svetu. Prisluži si doto, da se bo lahko meril z vsakim gruntarskim sinom. Dekle naj se nikar f i Ljubljana, 4. marca. V Delavski zbornici se je danes dopoldne zbrala na zborovanje narodne Zveze zidarjev in tesarjev tolikšna množica delavstva, kakor ga ta dvorana menda že dolgo ni sprejela vase. Na dnevnem redu je bilo aktualno vprašanje o nadah /a letošnjo stavbeno sezono, ki se pravkar pričenja, in o nadah, ki jih smejo gradbeni delavci gojiti glede na zaposlitev v tem letu. Zborovanje, ki je poteklo prav živahno, je vodil predsednik Galjot. V stvarnem in izčrpnem poročilu je podal prognozo gradbene delavnosti v tej sezoni občinski svetnik Tavčar. Kakor vse kaže, privatniki še zmerom ne bodo z kdo ve kakšno podjetnostjo posegli vmes. V letih 1921—1933 se je v Ljubljani zgradilo 1174 hiš s 3267 stanovanji, tako da je_ stanovanjskim potrebam mesta takorekoč zadoščeno, čeprav seveda še zmerom manjka cenenih stanovanj za malega človeka. Mnogo dragih, komfortnih stanovanj je praznih, gradbeni delavci pa morajo prebivati po' šuoah in barakah. Unrava želez-ničarskega fonda bo letos gradila tri hiše, pri katerih bo našlo posla okrog 100 delavcev, pri regulaciji Ljubljanice in pri gradnji bežigrajske šole. ki bosta v režiji mestne občine, bo zaposlenih okrog 600— 700 delavcev. V najboljšem primeru bo pri vseh privatnih gradbah dobilo dela okrog 700 stavbincev, tako da jih bo v celoti zaposlenih okrog 1400. V času najboljše konjunkture pa je bilo na stavbah po 4000 gradbenih delavcev, tako da jih bo letos ostalo brez posla blizu dve tretjim. — V zadnjem času je izšla "redba o javnih delih, po kateri morata *.^ Radi ali neradi se bomo morali počasi sprijazniti c dejstvom, da se bo enec pc dolinah pren ali siej poslovil in bo t robo za njim v višje planine. Pomladanski vetrovi so zaveli sem od morja in kar vidne se jim umika bela pioefcev vse viž>* prc£ vrhovom. Teloh in zvonček na sonfaifc straneh že dvigata glavioe in kmahi ne bo o snežni odeji, ki je letos tako kmalu in globoko pokrila zemljo, tudi v senci nobenega sledu več. Zdaj pa j« prišel čas za smučarake tjre v gora I Zdaj bodo smučarji naložili smuči na ramena, «? povapeH gori v bre«majjM-> kraljestvo planin, kj?r je mak) pribežalilč in gostoljubnih domov, adaj se bodo pribil izleti, za katere treba večje vztrajnosti in pri katerih ie smučar ponekod od jutra do večera nave-zan sam nase m na svo4 nahrbtnik. Pri takšnih izletih se mora vsak sa»t-čar, še bolj pa azčetnik, ki bo morda letos prvič stopical za ostalimi na svojo otvoritveno visoko a lpinfeko turo. zavedati, da na gre >ekozi želodec« samo ljubezen, tamvei; da je na takšnih turah včasi baš želod ec najbolj odločilnega pomena. Med glavnimi smernicami g astronomi je za pomladanskega amjčarja bi bilo navesti te-le: S polnim trebuhom se ne da študirati oa tudi nj hoditi s smučmi na plečih v gore ali smučati proti dolinam. Spomladi čaka najprej vsakomer krajša ali daljša hoja navkreber. Želodec pri tem ne sme biti preveč obložen; najboljše ie pred takšnim izletom užiti nekaj redilnih in lahko prebavljivih jedi, nikakor pa ne mnogo tekočin ali celo alkohola. Kdor greši proti temu načelu, se predvsem silno znoji in kmalu na*o še opeša. Izkjšeni smučarji pred večjimi turami sploh ne pijejo, jedo pa prav malo in izbrano. Odlično sredstvo »oper žejo so — suhe čeSplje. Usta in grlo so pri Žvečenju zmerom vlažna in tako lahko priporočamo, naj se tvmučar založi s tem okreoč1-lom; ure in ure bo žvseil sadje in pri teru pozabil na glad. žejo in tudi napore. Sp4oh je dobro, da med hojo ne pije ali pa le neznatne količine čaja ali pa srka s cftrooo-vim sokom namočen« sladkorji. Mo«3na kava ni priporočljiva. Stari »gad je« na smučeh jedo na daljših turah samo malenkosti, ki pa ne sinejo biti močno začinjeno. Košček grenke čokolada potolaži najhijši glad, ne obremenjuje želodca, nadomesti potrošene siii ter vrne človeku svežoet in vztrajnost. Za daljSi odmor med turo je priporočljiv košček kruha e prekajeno slanino ali lahko klobaso; v kočah in pod streho si >e najbolje privoščiti jajčno jed ali juho s jajcem ah drego vik uho. Kdor se ravna po teh nasvetih, le po končani buri ree lahko zadovoljen! Ko se vrne v dolino ali prenoči v planinski koči, si privošči izdatno večerjo in nato v mini še enkrat oživi spomine na leipe doživljajo onega dneva. Tura je bila kijlb ^sem naporom lahka, morda še prelahka! In rs&eria js tedai res slastna, pa še čaša piva ali vina se prileže povrhu! < .....i i »Kam ste namenjeni, pravite?« Zdaj se tujec vzravna in pogleda Marjetici naravnost v obraz. »Kam bom namenjen,« se zasmeje z glasom, ki požene gospodinji vso kri v glavo, »kam bom namenjen?! Ali ne vidiš, da sem prišel do kraja?« »Luka!« krikne mlada Košmeljevka, svetilka ji pade iz rok in se zakotali v gnojnico, na stelji zamre smeh in se umakne grgravemu hropenju, po dvorišču pa se trudi proti hlevu drsajoči korak stare Košmeljevke. »Mati,« zastoka hči, »pokličite hitro ljudi, da ga preneeo v hišo!« »Koga ?« »Njega —« »Koga —?« »Luko —« se duši gospodinjtn glas v solzah. In medtem ko kliče starka sosede na pomoč, se pritiplje Marjetica do ležišča na stelji in do človeka, ki tamkaj podrhtava. »Luka —« »Ti —« Hlastno jo prime za roko, ona pa ga kakor omotična poljubi na rosno čelo. Z roko ji še naznači, da ie čutil ta poljub, z besedo ne more več. In sosedje pridejo in preneso v hišo mrliča. •. • brez pravega sporeda Včerajšnja nedelja v športa ni beležila nobenih večjih dogodkov. m! za pV kodbeni fond LNP. V tel ah to nastopili vsi štirje celjski klubi. Olimp : Atletik 2:1 (1:1) Tekma, ki »e je pričela ob 14., je prinesla Olimpu zasluženo zmago. Igra je bila po večini izenačena in dovolj zanimiva. Olimp je imel več od igre; obe moštvi sta pokazali zadovoljivo tehniko. Sodil Je g. Oberlintner strogo in objektivno. Celje : Jugoslavija 8:2 (2$) Moštvo Celja je bilo v znatni premoči ln je nudilo dobro kombinatorno igro. Jugoslavija je igrala kljub premoči ves čas požrtvovalno. Rezultat ostrega poteka igre. Tekmo je sodil g. Ochs objektivno. V Kranju Kranj, 4. marca. Namesto jeseniškega Bratstva, ki je ▼ zadnjem hipu odpovedalo nastop na tekmi za poškodbeni fond LNP, je vskočil ljubljanski Hermes, ki pa je moral zaradi prepoznega obvestila izpopolniti svoje moštvo s tremi igralci Jadrana. Hermes : Korotan 2:0 (2.-0) Igra je potekala ▼ lahni premoči Herme-sa. Rezultat ustreza poteku igre in je zmaga boljšega moštva tudi zaslužena. Med tekmo je pihal precej močan veter, ki je deloma oviral igralce. Obisk tekme je bil za tukajšnje razmere prav dober. Ljubljana, 4. marca. Današnja športna nedelja je glede dogodkov zelo borna. Smučarska sezona — vsaj tekmoUlna — je v glavnem pri kraju, športi na zelenem polju pa se še niso razmahnili popolnoma in tako je prišlo, da moramo samo kot kronisti zabeležiti nekaj nogometnih srečanj, ki pa tudi niso vzbudila preveč zanimanja. V naslednjem nekaj podrobnosti: Revija ilirijanskih nogometašev Rdeči : zeleni 5:3 (3:2) Zaradi pregleda svojih igralcev, posebno nekaterih novih sil, ki bodo prej ali slej ojačile prvo garnituro belo-zelenih, je Ilirija na svojem starem igrišču aranžirala tre-mng-tekmo dveh izbranih enajstonc. »Zelenim«, med katerimi so bili po večini znanci iz lanskoletnih prvenstvenih nastopov in so menda že po barvi dresa veljali kot favoriti, ja postavila nasproti pestro in prav zanimivo enajstorico »rdečih«. Med slednjimi, ki so končno spravili popolnoma zasluženo zmago, so bile razne pridobitve — deloma že aktivirane, deloma pa še nepriznane — minulih mesecev. Steber »rdečih« je tvorila četvorica Svetic, Slapar, Jug in Sočan. Sprva je kazalo, da bodo »rdeči« potegnili krajšo ln morali »zelenim« pustiti iniciativo in gole, toda že v drugem delu prvega polčasa, še bolj pa po odmoru, se je vse bolj uveljavljala njihova premoč, večja ambicija in deloma tudi povezanost med posameznimi deli, tako da so bili v obeh polovicah tudi številčno na boljšem. Proti koncu igre je tempo precej popustil, ker je pač tako, da je nogomet borbena igra, v kateri brez pravega naslova le ni prave volje med Igralci. Seveda je ne glede na to pri-redltev popolnoma dosegla svoj namen. Enajstorici sta v posameznih fazah nudili prav lepo, hitro ln smiselno igro, v kateri so se z večio srečo postavljali »rdeči«. Nekatere vrste" kajpa še niso pokazale prave skupnosti ln nekateri tudi niso bili na višini večine, toda povprečna kvaliteta nastopajočih je brez dvoma tako visoka, da se bo dala iz njih sestaviti močna garnitura za vsakega nasprotnika. Doma pa bo Iliriji sploh težko priti do živega, čim bo razpolagala z vsemi, ki jih je imela danes na ti-avniku. Obisk tekme je bil prav dober; saj je pri-glo to domačo produkcijo ilirijanskih nogometašev, ki se letos radikalno pomlajajo in z vsemi povdarki pripravljajo na sezono, gledat nekaj sto gledalcev. Omeniti je treba, da je bil vstop na igrišče brezplačen, kar je tudi okolnost, ki igra danes pri obisku nogometnih tekem precej važno vlogo. Sodniški posel je izročila Ilirija v lastno režijo; igro je vodil trener Haftl v splošno zadovoljstvo. Tekme v korist LNP V iMarfboru Maribor, 4. marca. Na igrišču SK Železničarja »e je danes vrSil nogometni turnir v korist podsavezne blagajne, na katerem bi morala po propo-zieijah nastopiti enajstorica Maribora, Rapida, Železničarja in Svobode. Ker pa Ra-pidu še ni dovoljen nastop na javnih tekmah je okrožni kapetan dr. Planinšek sestavil štiri kombinirane enajstorice, ki so odigrale ta turnir. Kot prvi par so nastopili Zeleni ; rdeči 4:2 (4:2). V moštvu rdečih so nastopili igralci Maribora, Rapida in Železničarja, zelena pa Je bila popolna postava Svobode. Sodil je g. Vesnaver. V drugi tekmi so se srečali modri : beli 5:4 (1:2). Med modrimi so bile zadnje vrste sestavljene iz igralcev Železničarja, napad pa iz Maribora in Rapida, beli pa so imeli v napadu 2elezničarje, v obrambi pa večinoma Rapidovce. Zanimanje za tekme ni bilo veliko. V Celju Celje, 4. marca. Danes popoldne sta se vršili na Glaziji r navzočnosti okoli 500 gledalcev dve tek- Tekme za zimski pokal Jadran : Sloga 2:1 (1:1) Slovan : Svoboda 3:0 (1:0) Primorje : Reka 4:0 (2:0) Mars : Korotan 6:0 (5:0) Disk : Domžale 1:0 (1:0) Po današnjih izločilnih tekmah ne bodo več dalje tekmovali Sloga, Svoboda in Korotan. Ostale nogometne tekme Zagreb: Sparta : Hašk 1:0 (1:0)! Gradjanski : Viktorija 8:1. Pokalni tekmi. Beograd: Bask : Reprez. I. razreda 3:1. Novi Sad: Jugoslavija : Nak 5:2 (2:2) Subotica: Žak : Sand 5:0 (2:0). Prven-stve-a tekma. ^ Aleksandri ja: BSK : Reprez. Egipta 2:2 (2:0) BSK je bil do odmora v premoči, nato na je popustil, tako da so Egipčani izravnali. „ „ . Dunaj: FAC : Sportklub 1:1 (1:0), Admi-ra : FC Wien 6:2 (2:1). Rapid : WAC 10:0 (3:0)1, Hakoah : Donau 2:0 (2:0), Austria : Vienna 1.0 (1:0), Libertas : W a-cker 4:1 (3:0). Praga: Sparta : Čechie Karlin 7:2. Slavia: Bohe dans 2:0, Kladno : Nachod 2:0, Ži-denice : Viktorija (Plzen) 3:2. Budimpešta: Ferenczvaros : »11« 4:0, Ujpest : III. okraj 4:1. Bocskay : Kispest 3:1, Hungaria : Nemzeti 6:1. Somogv : Phobus 2:2, FC Szeged : Attila 1:0. - -Berlin: Berlin : Stettin 8:3. Schweinfurth: I. FC Niirnberg : Schvein-furth 4:1. Milan: Livorno : Ambrosiana 2:1. T urin: Juventus : Triestina 1:0. Po svetu Gledamo statistiko o lanskih mednarodnih srečanjih v nogometa in moramo reči, da smo ž njo — bolj kot če Jo motrimo brez ozira na ostale — prav zadovoljni. Italija Je na čelu. potem slede Avstrijci, Angleži, Nemci. Cehi, Madžari, nekaj severnih narodov itd. Ob koncu druge tretjine med 26 državami amo Jugosloveni, kakor pravijo o nas. poleg Ru-niunov vodilni na Balkanu V ostalem pa takšna statistika — posebno če Jo sestav, lja inozemec _ ne more biti pravo merilo za nogometno moč države, ker končno ni obvezna igrati določeno število mednarodnih tekem Končno, pravim; če kaj zna, jih navadno igra Pet Igralcev je stalo 300.000 dolarjev! To je celo za ameriške razmere _ rekord. Pri nas po Evropi je za vsako vidnejše »kapranje« velik krik in vik, vsi listi so polni načelnih člankov o pobijanju profesionalizma, v Filadelfijl pa Je neki >basebaliflki< klub prodal pet svojih najboljših za prej navedeno vsoto To Je pognalo celo Američanom kri v glavo! Prav žalostna je n pr konjunktura za nogometaše na Finskem, kjer prevladuje v prvi vrsti lahka atletika Zanimiva je i—r.......hm Žena v sodobnem svetu Naše žene manifestirajo za svoje pravice Ne samo pri nas, temveč po vsem lvetu se čuti tendenca, da se kolikor mogoče : Izločijo žene iz državnih, a tudi zasebnih Blužb. Konkretni primeri, ki so Jih naše žttne s skrbjo zasledovale, so dali povod, da je sklicala Jugoslovenska ženska zveza v Beogradu konferenco zastopnic ženskih organizacij iz vse države. Konferenca je bila posvečena poklicnemu delu naših žen in je izzvenela v mogočno manifestacijo žen za njihovo najprimitivnejšo človeško in državljansko pravico — za pravico do dela Na konferenci so se zbrale žene iz vseh pokrajin naše države ter utemeljile svoje stališče glede poklicnega dela z vseh vidikov predsednica zveze ga. Petkovlčeva je obrazložila razloge, kl so dali povod za konferenco: odpuščanje žen, predvsem poročenih, je pričela Narodna banka; sledila ji je Privilegirana agrarna banka; prometno ministrstvo uvaja numerus clau-sus za žene, in sicer »naša maksimum 30%, a od teh sme biti samo 5% z vse-nčiliško izobrazbo Da obstaja Ista tendenca tudi v prosvetnem resoru, priča dejstvo, da so bili letos vsi prvi letniki učiteljskih šol za mladino zaprti in da v višjo pedagoško šolo ni bila sprejeta niti ena ženska moč Ga Alojzija S teb i Je v a, predsednica Aljanse ženskih pokretov. je v svojem jedrnatem referatu segla do osnov današnjega stanja do krize in brezposelnosti ta d lune posledice — gonje proti poklicnim ženam Tisti, kl segajo po takih ukrepih za odpravo brezposelnosti, ne poznajo vzrokov krize. Res Je. da Je gospodarska kriza zajela ves svet, toda občuti se mno- go bolj v Industrijskih državah kakor ▼ agrarnih. Spričo dejstva, da Je naša zemlja SOodstotno agrarna, bi morali pri nas manj občutiti krizo, če bi se bolj ozirali na dejanske razmere prebivalstva in njegove potrebe. Pri nas se 9 in pol milijona ljudi peča s kmetijstvom, a naše šolstvo ne ustreza dejanskim potrebam prebivalstva. Banovine, kjer obstaja prebivalstvo v pretežni večini iz kmetovalcev, Imajo več gimnazij kakor kmetijskih Sol, ln statistika izkazuje, da je na pravnih fakultetah mnogo več študentov kakor v kmetijskih šolah. Današnji položaj nujno zahteva pregrupacijo šolstva, ki je eden prvih pogojev za izboljšanje naših gospodarskih razmer. Tudi osnovno šolstvo čaka podviga, saj je po statistiki pol milijona otrok brez pouka. Torej nI nlkakega vzroka, da bi se odpuščale iz službe žene. Izboljšanje razmer ne bo prinesla redukcija žen, temveč smotrna prosvetna ln gospodarska politika. Delegatka iz Zagreba, profesorica Oster-manova je zajela vprašanje s stališča go-spodarsko-pravne vezi med državo in poe-dincem, ne glede na spol. Kakor ima v vsaki ekonomski zajednlci vsak član svoje dolžnosti in svoje pravice, tako mora bit' to tudi v državi. Na podlagi tega Imajo vsi njeni člani, moški in ženske, neizpodbitno pravico do življenja ln etična naloga oblasti je, da se vsem skušajo ustvariti povoljni življenski pogoji Danes nastane vprašanje, kako hoče država Izvesti načelo StedenJa. ne da bi oškodovala življenjskih interesov posameznikov Kaže. da ge hoče rešiti ta važni ekonomski problem na škodo žene, kl Je na podlagi strokovne ugotovitev, burgom in Blauw-Witom Je napadalec prvih zabil gol, toda po nesreči je isto-časno z žogo zletel med drogove tudi njegov _ čevelj. Nasprotniki to vložili protest, češ, da Je vratarja zmedel drug usnjati komad, kl je hkrati frčal mimo njega. Protestu so ugodili, kar priča, da gredo svojim klubom »po možnosti« na roko. • Finska n! samo dežela tisoč jezer, temveč tudi dežela športa. Največ pristašev ima tamkaj — kakor amo že rekli — lah. ka atletika, v kateri so Finci tudi lan) dosegli krasne uspehe. V tekih so najmočnejši na srednje ln dolge proge, za sprlnt pa Imajo samo 5 tekačev, ki pridejo pod 11 sek. Že na 800 m je teklo pod 2 minuti 20 atletov, med njimi najboljši (Michelsson) 1:53.3. Na 150« m ilh Je tudi dober tucat, ki tečejo manj kot 4 minute, na dolge proge pa so še hujši. Lehtinen ima na SOOO m čas 8.19.5, na 5000 m pa 14:41.4. Tudi oa teh dveh progah Jih Je še cela vrsta (med njimi tudi znani Nur-ml), ki vsi prekašajo najboljše Srednje-evropce. V tekih z zaprekami imajo slič-ne rezultate kot najboljši, v skokih pa so postavili znamke 1.98 ln 1.94 ozir. v daljino 7.4« m, v troskoku pa 15.09 m. Dobri so dalje v disku, kladivu In kopju, dočim ima v krogli samo tri, kl mečejo preko 15 m. Prav dobri v skokih v višino so tudi Japonci, kl Imajo 10 atletov s znam-kaml nad 1.90 m. Presenetljiv Je tudi čas 2:31.10 na maratonski progi, ki ga Je dosegel KuzonokI In je za 2« sekund boljši od olimp. rekorda na tej progi (Zabala). Na olimpiadi se Nemci precej boje Italijanov. Po lanskih uspehih se najbrže res ne bodo dali odpraviti zlepa. Kar poglejmo: 100 m: Toetti 10.8; 200 m (isti) 21.8; 400 m: Turba 49; 800 m Beccali 1:50.6; 1500 m (Isti) 3:49. 5000 m: Cerati 15:11.6. 10 km: Malachina 32:45.6; 110 m z zaprekami: Valle in Facelli 14.8; 400 m z zaprekami: Facelli 53.6; skok v vis: Tommasi 1.915 m; skok v daljino: Tabai 7.28 m; ob palici: Snnocentl 3.83; tro-skok: Guglielml 14 63 m; disk: Oberwe-ger 46.43 m; krogla: Rella 14.03 m; kopje: Agostl 60.80; kladivo: Vandelli 49.03. _ Odlični so tudi njihovi hodači ln maratonci. I Angleži si trenutno belijo slavo, alf se bo dal čas na 100 m spraviti pod 10 sekund. Svetovni rekorder Paddock je mnenja, da je takšen čas dosegljiv, v okoliščinah seveda, z bliskovitim startom In še sllnejšlm flnlshem. Po njegovem Je bil Tolan, zadnji olimpijski zmagovalec, atlet teh zmožnosti. Za merjenje teh časov bi morali imeti posebne priprave, ki bi beležile časovne enote do stotinke Bekunde. Kje pa Je meja človeških rekordov, o tem pa Je mnenj mnogo in si zelo nasprotujejo. Norvežani so aicer pjWflv«e«n snani kot prvovrstni smučarji, »o pa lahko zadovoljni tudi * lahkoatletskimi uspehi v pretekli sezoni. Tako so odkrili novega dol-goprogaša Brathea, kl Jim je na 10 km postregel » novim državnim rekordom (31:40.8). Odličen Je tudi tekač preko zaprek Albreohtseo, ki Ima na 110 m čas 14.7. V višino Je skakalo pet atletov nad 1.90, kopje so vrgli Štirje nad 60 m, najboljši _ Sunde _ Je prišel na treningu na 68 m. Veliko veselje Je zavladalo v lahkoatletskem taboru zaradi povratka Hoffa med amaterje. Stari mojster v skokih ob palici Je sicer takoj osvojil prvenstvo, toda za 1. 1936 najbrže ne bo več dovolj močan. Tudi v troskoku ln kladivu imajo prav dobre rezultate. • Japonska plavalna bilanca Je najmanj tako bogata kot v ostalih panogah. Najboljši plavači «o lani dosegli 11 novih svetovnih rekordov in plavalni šport se Je tudi sicer razširil med vse plasti naroda. Po povratku iz Los Angelesa so sistematično prijeli za delo in uspehi so od leta do leta vidnejši V Berlinu bodo znali že dovolj, da bodo lahko dokazali, kaj zmore rumeno pleme Največ uspehov beleži dijak Shozo Maklno, ki se ponaša s ponovnimi svetovnimi rekordi na 400, 800 ln 1000 m Rekord na srednji progi mu Je odnesel rojak Kitamura, ki se Je v ostalem (z 19:08) za 8 desetlnk sekunde približal baje nedosegljivemu rekordu Šveda Arne Borga. Med damami Je bila naj- izobrazbe postala uradnica, učiteljica, profesorica ln se Je na podlagi sankcioniranih zakonov tudi poročila. A danes se Je ta baza naenkrat izpremenila: poročeni ženi se odvzema ena njenih osnovnih pravic, pravica do dela. Ta mera ni niti pravična, niti primerna za prospeh države Vsak delodajalec Izbere svoje delojemalce Po sposobnosti, ker Je od tega odvisna prosperl-teta njegovega podjetja. Ta edino pravični princip zahtevamo tudi žene. Ce je treba, da se v državi štedl, se te štednja nikakor ne sme vršiti na škodo žene, v korist manj sposobnih delavcev bodisi moških ali ženskih Mnogo zakonov je zgrajenih na podlagi skupnega zaslužka ln nevarnost je da bodo lz nepravilnega reševanja brezposelnosti nastali hujši problemi. Govorile so »e delegatke is Ljubljane Sarajeva, Skoplja, Beograda ln drugih mest. Protestirale so zlasti proti dejstvu, da se uprizarja največja gonja predvsem proti ženam v teko zvanih duševnih poklicih, da se te kruhoborska gonja zavija v ideološke fraze, češ: iena naj se povrne k svoji prirodni nalogi k materinstvu in v družino, kajti družabne osnove se majejo, ker je razrvana družina; a družina je razrvana, ker se Ji Je Odtujila žena — mati. Ti, ki to trdijo, ne pomislijo, da mora odpovedati te logika Bociološkega analfa-beta že pri vprašanju: zakaj? Značilno za to gonjo Je dejstvo, da se nikdar nihče teh ljudi ni razburjal nad tem, da žene nižje družabne plasti opravljajo najhujša dela kot snažilke, dntoarice, da se njihov organizem zastruplja po tovarnah, da splavljajo pod težkimi bremeni, da postajajo sterilne Ali družine teh žen niso prav teko celice naroda, družbe, države? Zakaj se tisti, ki se Jim zdi dvojno zaslužkarstvo mola to žene korupcija, ne obrnejo proti pravim večkratnim zaslužkarjem? Prepričane smo. če bi se odpravili vsa protekclja, vse resnično dvojno ki večkratno zaslužkarstvo. uspešnejša Hldeko Majehatte, ki brani nove svetovne rekorde na 200, 400 ia 500 metrov. Dober »printer je Jusa, ki Je 100 metrov prosto štirikrat preplaval v M sek. to ob začetku sezone tudi krepko majal rekord na 200 m (2:13). Pa še vrsta drugih, tako čudnih Imen ln tako čudovitih plavačev. a Cros»-country HaSka * Zagreba. Na Srvem letošnjem cross-countrvju Haška na ln pol km dolgi progi v Maksimira je kot moštvo in med poedinci zmagala Concor-dija. Podrobni rezultati so bili naslednji: 1. Sindelar (C) 33:13.8, 2. Stanislav (Maraton) 33:40 6. 3. Gales (C) 34:28. Kolesarska sekcija ŽSK »Henneea« poziva vse svoje dirkače, da zaradi sklepa zadnje podsavezne seje čimprej obnovijo svoje verifikacije. Predložiti jih je s predpisanim zneskom za obnovo pri načelniku sekcije g. Ciglarju (»Spectrum«). Ker se bodo letos dirke začele kmalu ln se bo pri teh strogo upoštevala verifikacija dirkačev, naj se članstvo pobriga zanjo o pravem času! SK Ilirija. Drevi ob H19. naj pridejo v klUbovo sobo kavarne »Evrope« gg.: major Jane, prof. Ančlk, prof. Stepišnik, Balte-sar, Osterman, Miklavčič, Pollak, Kušar, Habič, Pfundner, Jurman. ASK Primorje (centralni odbor). Drevi ob 20. važna seja odbora v klubovem tajništvu. ^^dstove torbe O ribah, kl se drste v marcu 24. februarja je pri romal »v. Matija v deželo. Bržkone nam je hotel pokazati, da zna biti tudi točen, kajti tri leta zaporedno je prihajal z enomesečno zamudo. 24. februarja se je namreč vreme res tzpre-menilo, postalo je milejše — znamenje, da je začel sv Matija z vso resnostjo razbijati led; upajmo, da ga ne bo prevalila zima in se priplazila spet nazaj. Prijetno izpremembo so takoj začutile naše ribice, kajti večina njih je že zapustila svoja zavetišča. Med rastlinami jih utegneš naloviti, kolikor hočeš. V zadnjem članku smo govorili e ženi-tovanju ščuke, ki se začne v februarju. Samo dve vrsti naših rib sta si izbrali za svatbo najbolj mrzla meseca v letu, namreč december ln januar. Ti vrsti rta postrv in manjič. Vse druge ribice se ženijo kasneje. V marcu na primer si nade-nejo pestro svatovsko obleko nežna naša rdečerepka (Leuclscus rutiloe), ki je s svojimi dnobrasto rdečimi plavuti že itak dovolj lepa. Nenasitni ropar sulec, se ne meni več za hrano in roma navzgor v bistre vode s peščenim dnom, da se pobriga za obstanek svojega rodu. Na koncu naj omenimo rodbino najlepših rib naših voda, rodbino ostrižev (Percidae) z Izjemo smuča, največjega tolovaja med njimi, ki začne svatovanje mesec kasneje. Najlepša domača riba roparica lz imenovanega rodu je pač ostriž ali peršelj (Perca fluviatilis). On ne ljubi močvirnatih jarkov ln bajerjev, dasi ga tu in tam vidimo tudi v takih vodah, temveč prebiva najrajši in se najboljše počuti v bistrih, ne prenaglo tekočih rekah in potokih in v bistrih jezerih. V takih vodah žive skoroda vse vrste krapovcev, ki so mu potrebni za prehrano. V poatrvsko vodovje se pa ne napoti, kajti za ostriža in za postrv je tam premalo hrane. V vodovju podusta, mrene ln platnice Je pa zanj vsega v izobilju Mirno stoji med rastlinami ln opazuje okolico. Ko zagleda ribico, smukne z bliskovito naglico za njo in že so jo prijeli tenld ostri zobje. Ce mu pa ribe ne pridejo v bližino, gre sam na lov. Kdo ga ne pozna? Zelenorumeno, na hrbtu Izbočeno, ob straneh pa stisnjeno telo se konča proti repu vretenčasto in je okrašeno s počeznimi pegami, tako da je med rastlinami skoroda neviden. Tik pod velikimi prsnimi plavutmi so trebušne. Tako postavljene plavuti mu lajšajo naglo zaustavljanje. Zelo zabavno je opazovati jato mladičev, ki se, kakor bi Jim kdo zapovedoval, zdaj ustavljajo, zdaj spet gibljejo, kar Je značilno za ostriže. Seveda ima ostriž mnogo sovražnikov, med katere spada tudi ščuka Ker pa Ima zelo trde bodice na prvi hrbtni plavuti, ga ščuka prej ugonobi ln potem ga šele požre. Ce bi hotela pogoltniti živega, bi ostriž naježll svoje bodice, ki bi se zapičile v nebo ščukinega gobca ln bi poginili obe ribi. Samica ostriža skrbi za obstanek rodu s 300.000 Ikrami Cas svatbe sta kakor rečeno marec Ir april, včasl tudi še maj, kar je pač odvisno od led razbijajoč 2ga Matije. Samica ali ikrnica si izbere mesto, kjer leže vejevje, kamenje ln druga šara, ali pa stebla vodnih rastlin. Tja ji sledi mleč-nfle. Oba sta pri svatbi Izrazitih barv: po- štna vsi različni privilegiji, sinekure — tedaj bi ne bilo treba nobene gonje proti ženam. Stremimo za dosego politične to socialne enakopravnosti, zato se bomo vedno' borile za prvi pogoj te enakopravnosti, ln te je: pravica do dela. ki prinaša ženi gospodarsko neodvisnost to brez katere Je vsaka enakopravnost Uuzorna. Na konferenci je bila sprejete resolucija, v kateri Jugoslovenska ženska zveza protestira, da bi se današnje hudo stenje Izboljšalo z redukcijami uradništva ter zniževanjem plač, temveč naj se store sistematične reforme, katere zahtevajo bitni narodni Interesi. Zaradi tega se predlaga: Na osnovi strukture našega prebivalstva od katerega se 80 odstotkov bavi s kmetijstvom, gozdarstvom to ribarstvom, ugotavljamo: 1 da se doslej ni posvečala zadostna pažnja kmetijskemu prebivalstvu niti glede na osnovne šole niti glede strokovne Izobrazbe; 2. okrog pol milijona otrok v dobi osnovnega šolanja ne poseča nikake šole, ln to so zlasti kmečki otroci; 3. strokovne in specialne kmetijske šole obstoje v teko majhnem številu, da naše kmetijstvo zaradi tega ne napreduje kvalitativno to ne more uspešno konkurirati s produkcijo naprednejših držav. Na osnovi teh dejstev predlagamo: 1. da se striktno izvede zakon o narodnih šolah, da se z vsemi razpoložljivimi sredstvi vpliva na ljudstvo, da bo pošiljalo svoje otroke v šolo; 2. da se posveti največja pažnja organizaciji učiteljskih šol, da bi člmbolje pripravile kandidate za izobraževanje našega ljudstva; 3. da se osnuje večje števil< meščanskih šol, ki na1 nripravljajo mla<1in za obrtniške, trgovske to industrijske poklice; 4. da se obrtne moške ln ženske šole tako reoreanlzirnlo. da bodo učenci po do ločeni šoli sposobni za samostojno delo v svoji obrti: 5 da se nostopno po krajevnih razmerah ustanavljajo kmetijske strokovne to specialne šol® (vrtnarske, pletarske. _ pagt so temne, spodnje plavuti pa rdeče. Za časa svatbe so ostriž i zelo ne-opreznl, vendar ne v taki meri kakor ščuka, ki se ne meni sa nič, ko ji sicer mrzla kri zavre. Ikrnica izpušča z drhtečim telesom jajčeca, ki jih samec takoj piodi. Jajčeca so sluzaste snovi, se drže drugo drugega in se nam vidijo kakor trak. Kakor mladiči ščuk ln postrvi, imajo tudi mladiči ostrižev spočetka mehurčke s hrano pod trebuhom. Ce Je vreme lepo ali vsaj toplo, se iz iker ostrižev v marcu izležejo mladiči v teku aprila. Ker ne presega dolžina odraslega ostriža 20 do 30 cm, ga gojimo lahko dve leti v ribogojnici. Sorodnik ostriža ki se drsti tudi v marcu in ki živi v večini v dolnjem taku Save, Morave, Drave ln Dunava, je okun (Ace-rina cernua L.). Okun, ki je podoben ostri-žu, je talna riba, hrbtni plavuti sta mu zarasli, a trup je posejan s temnimi marožicami in pikami. Dolžina odraslih je 25 cm. Okunov najbližji sorodnik smrkež Ace-rina Schržitzer) s podustnim gobčkom in s trnom na skržnih pokrovih, ne zrase preko 20 cm. Cep (Aspro Zingel L.) je tudi podusten. Oči so majhne, trup je pa okrašen z marogaml. Zrase do 30 cm. Njegov bratranec upiravec (Aspro streber S.) ima zelo tenek vretenčast rep, sicer je pa čepu zelo podoben. Zrase samo do 15 cm. Ker so vse te ribice po svojem obnašanju zelo zanimive in ker žive po knjigi dr. Munde »Ribe v slovenskih vodah« tudi v rekah v Sloveniji (v Krki, Savi, upiravec tudi v Ljubljani), Jim je treba posvetiti večjo pozornost zaradi seznavanja z domačo vodno favno in ker so zelo lepe. O. S. Občni zbor JNS za dvorski okraj Ljubljana, 4. marca. V soboto zvečer je bil občni zbor krajev-i <. organizacije JNS za 9. ln 10. volišče dvorskega okraja Zborovanje je bilo v Pirkovl (Usenlkovl) gostilni na Borštnikovem trgu. Prostor so do zadnjega napolnili člani, mnogi so pa morali ostati v stranskih prostorih. Zbora so se udeležili tudi senator dr. Rožič in mnogi občinski svetniki, župan dr. Puc je svojo odsotnost pismeno opravičil ter zagotovil organizaciji svojo naklonjenost. Zbor j j otvoril predsednik inž. Im. Bevc s pozdravom navzočih; opravičil je odsotnost ministra in ljubljanskega poslanca dr. Kramerja, ki je zadržan v Beogradu radi proračunske debate v Narodni skupščini. Spominjal se je med letom umrlih dveh članov, katerim so zaklicali: Slava! Nato je podal podrobno poročilo o delu, uspehih in važnosti Jugoslovenske nacionalne stranke. Moč in veljava sta se zadnji čas še povečala, ker je njen predsednik tudi predsednik kraljevske vlade ln naš poslanec generalni tajnik te najmočnejše politične organizacije, razširjene po vsej Jugoslaviji. Obravnaval je tudi gospodarski in zunanjepolitični položaj. Na koncu je poudarjal, da nas mora prevevati najboljši optimizem za uspeh in končno zmago. Senator dr. Rožič je natančneje pojasnil delokrog zbornic, Narodne skupščine in senata, in njiju naloge. Dalje je pozival k živahnejši aktivnosti in inicijatlvnostl v političnem življenju. Le z delom in agilnostjo bomo premagali vse težave ter dočakali lepše čase. Cim tesneje se zato oklenlmo JNS in delajmo po njenih intencijah ln smereh. . , Inž. Pavlin je razpravljal o brezposelnosti in izpadu zaslužka, o javnih delih, kl so potrebna v naši banovini, s katerimi bi se znatno zmanjšala brezposelnost in v katerem oziru smo bili do zdaj zapostavljeni. Na ta izvajanja je dal senator dr. Rožič krajša pojasnila. Sledilo je podrobno in vestno tajniško poročilo in poročila posameznih odsekov, kl so bila soglasno odobrena. Takisto je bilo z blagajniškim poročilom. Nato je izrekel pozdrave odposlanec sre-ske organizacije g. Parcer. Kakor prejšnji govorniki, tako je žel tudi on obče odobravanje. Pri volitvah je bil soglasno Izvoljen z malimi spremembami stari odbor z inž. Lad. Bevcem na čelu ln s podpredsednikom g. Iv. Košakom Na predlog predsednika se je odposlal pozdravni telegram predsedniku stranke in predsedniku vlade g. Uzunoviču m ministru g. dr. Kramerju ter zahvala za vsa Javna dela g. županu dr. Pucu in občinskemu svetu. Pri slučajnostih je bilo razgovora o rimskem zidu in Rimski cesti; o odpravi prvega in preimenovanju poslednje. Po štiriurnem živahnem zborovanju je zaključil predsednik skupščino ob 24. uri z zahvalo navzočim in s pozivom na podvojeno delo. 3K1.IL . sadjarske, gospodinjske šole to potovalni tečaji). Da se število sedanjih žrtev gospodarske krize še ne poveča, predlaga Jugoslovenska ženska zveza: 1. da se ne sme vršiti redukcija državnega uradništva in naine-ščenstva to osobja, zaposlenega po samoupravnih ustanovah, ker bi to samo povečalo število brezposelnih; 2. da se pri nameščanju in napredovanju absolutno ne sme delati razlika po spolu nego naj se upoštevata v prvi vrsti kvalifikacija in sposobnost, a v primeru enakih sposobnosti dveh prosilcev naj odločajo socialne razmere ne pa spol; 3. da se najodločneje preneha protekcija, ki ima danes ogromno vlogo pri nameščanju uslužbenstva in uradništva; 4. da se ukine praksa, po kateri gotovo število uradništva prejema specialni honorar za delo, kl ga vrši med uradnimi urami, in da se najenergičneje prepreči, da ena oseba opravlja več poslov in prejema torej večkratno plačo, medtem ko drugi ne morejo dobiti nikake zaposlitve; v tem pogledu naj se strogo izvede princip: za vsako delo ena oseba; 5. glede na velike brezposelnost se dogaja, da se delavci sprejemajo s tako plačo, kl absolutno ne daje potreben minimum za življenje; zate naj država odredi minimalne prejemke; tudi zahtevamo, da država prisili deloda jalce, da redno izplačujejo mezde svojemu delavstvu, ker se dogajajo primeri, da žive delavske družine v najhujši bedi zaradi neizplačanih prejemkov. Smatramo, da so te vse zahteve lahko iz vedljive Ce pa Je potrebna kaka štednja se naj ne vrši na osnovi redukcij, temveč naj se realizira na drug način, kakor z zmanjšanjem postavke za premeščanje ki se naj Izvaja samo v najnujnejših primerih za državne interese, z zmanjšanjem postavk za specialne nagrade ln podobnim z eao besedo: varčuje naj se pri onih pro računskih postavkah, kl niso namenjene bitnim življenjskim potrebam. TEDEN DNI FILMA Carica Katarina v filma O slavni ruski carici Katarini vemo, da je bila mogočna in pametna vladarica, ki je znala upravljati svojo ogromno državo kakor redkokateri vladar. Njeno življenje je že od nekdaj mikalo filmske producente. Dajalo jim je snov za razkošne filme, ki so povsod dosegli mnogo uspeha. V produkciji Aleksandra Korde je bil v zadnjem času izdelan film, ki ima za vsebino Katarinino življenje. Film je izdelan z vsemi detajli razkošja ruskih dvorov. Glavno vlogo v tem veledelu ima sloveča igralka Elizabeta Bergnerjeva. O Bergner-jevi menda ni treba posebej naglašati, da je to vlogo rešila, kakor jo je treba. Njen partner Douglas Fairbanks ml. igra velikega kneza Petra, poznejšega čara vseh Rusov. . Film nam podaja življenje te velike žene od njenega prihoda na ruski dvor do one dobe, ko si je zaželela, da bi imela cara Petra spet pri sebi. Narod je vzljubil to veliko ženo. Hoteli so zrušiti Petra s prestola in postaviti nanj Katarino. Prišlo je do tega in narod je oklical Katarino za carico in jih dal pridevek Katarina Velika. Arhitekturo za to delo je vodil Vincent Korda, znan po svojem razkošju v gradnjah Vsi njegovi filmi imajo nekaj gran-dioznega in monumentalnega. Glasbo je skomponiral Ernst Toch. Režijo je vodil Paul Czinner. „SOS, ledena gora" Vodjo polarne ekspedicije dr. Johannesa Krafta dolžijo, da je zapustil polarno eks-pedicijo ter s tem zagrešil, da je profesor Lorenz ostal sam med ledom in snegom Polarnega morja. Dr. Kraft pa ne more dokazati, da je profesor Lorenz neke noči sam zapustil šator z namenom, da sam preišče še neznane kraje Gronlanda. Da se opere očitkov, podvzame novo ekspedicijo. Rešiti hoče tovariša in njegove zapiske. V tej ekspediciji sodelujejo ameriški polarni raeiskovalec Dragan, fizik dr. Matuschek in kuhar Ktimmel. Po dolgem in napornem iskanju naleti ekspedicija na zapiske nesrečnega profesorja Lorenza, ki je poizkusil priti preko 34 km širokega f jorda skakajoč čez ledena polja. Dr. Kraft, ki je med potjo izgubil svoje sani in pse razen enega, se je odločil, da po isti poti sledi profesorju Lorenzu. Za to pot se je kljub silni nevarnosti odločil v trdni veri, da profesor Lorenz še živi. Cez ijorr1 je prehod mogoč samo za časa oseke, a ob plimi plavajo ledene plošče na odprto morje. Skoro so že bili na cilju, ko jih naenkrat zajame plima in jih na ledeni plošči odnese na odprto morje. Dr. Kraft opazi na bližnji ledeni gori improvizirano zastavo. Tu so našli profesorja Lorenza, ki so mu zmrznile noge. Dr. Kraft odda s svojim aparatom klic na pomoč SOS. Kliče ves svet, a vse zaman. Baterije radijskega oddajnega aparata so preslabe. Po nekoliko dneh brez- upnega klicanja na pomoč slučajno vja-me neki radijski amater klic SOS ter alarmira vse postaje. Žena profesorja Lorenza, Hela, učenka znanega polarnega letalca Udeta, prihiti s svojim avionom na pomoč. Ona ne vidi dr. Krafta. Letela je nad njim in videla ledeno goro, na kateri čakajo lačni in pre-mraženi ljudje na rešitev. Med spuščanjem pade avion v vodo in zdaj je tudi Hela med tistimi nesrečnimi, ki čakajo na rešitev. Na ledeniku nastanejo grozni dnevi. Dr. Matuschek poizkusi priti do hrane. Hotel je s kopjem ubiti severnega medveda, a pri tem je postal s.am plen zveri. Dragan od lakote znori in hoče ubiti dr. Kraftovega psa Nikinaka. Pri tem usmrti kuharja Ktimmla. Ko je hotel napasti tudi profesorja Lorenza in Helo, je narava posegla v to grozno tragedijo. Ledena gora se je prelomila in pokopala pod seboj Dragana. Na ledeniku ostaneta sama profesor Lorenz in njegova žena Hela. Na drugi strani gore stoji dr. Kraft, ki se mu je po dolgem in mučnem naporu posrečilo preplavati fjord. Narava se je umirila. Oddaleč se zasliši brnenje motorja. Udet, znameniti polarni letalec, pride na pomoč ponesrečencem. Glavne osebe v filmu so: Leni Riefen-stahlova kot Hela. Profesorja Lorenza igra Gustav Diesel, dr. Krafta Sepp Rist, a Wal-terju Rimlu je zaupana vloga kuharja Kummla. Delo samo nam pokaže napore takih ekspedicij, o katerih smo posebno zadnja leta mnogo slišali, še nam je v spominu strašna tragedija, ki jo je doživel italijanski general Nobile. Smrt Amund-sena je pretresla ves svet. Byrdova ekspedicija je tudi znana. Film »SOS« je gigantsko delo filmske umetnosti. Snemali so ga na Gronlandu. V filmu sodelujejo tudi Eskimi. To je doslej največje filmsko delo, ki je bilo sne-mano v tem predelu sveta; zato je tudi prava epopeja narave. Filmski drobiž Nov film Kiepure je dobil svoje ime. Imenuje se »Valček pod zvezdami.« Nora Gregorjeva, pri nas znana filmska igralka, nastopa v Parizu v »Dami s kameli jami«. Conrad Veidt, znani nemški karakterist Igralec, je dobil ponudbo za angažman v Hollywoodu. Margiti Symovi je poverjene glavna vloga v filmu »Ciganska kri«. Claire Fuchs-Kaufmannova je nositeljica glavne vloge v Frohlichovem filmu »Pravljica o pomladi«. S. Cumnius dokončuje svoj film, ki se zaenkrat imenuje »Revolucija« ali »Vulkan«. Podaja nam politično in gospodarsko gru- pacijo Evrope. Film »Revolucije mladih«, režiran od Ce-cil B. de Mileja, znanega po filmu »V znamenju križa«, je filmska cenzura prepovedala. Baje je miselni proces v tem filmu nemoralen. Ta film namreč predstavlja boj mladine proti gangsterjem. Čudni pojmi o morali! , . »Suzana, samo ne kloni!« se imenuje nova filmska satira, ki jo zdaj snemajo v režiji Cserepyja. Delo se nanaša na roman Petra Hagena. Glavni igralci v tem filmu so Jessie Vihrog, Hans Adalbert von Schlettow, Veit Harlan in Eugen Rex. Jenny Jugo in Paul Horbiger sta angažirana za film »Nocoj pri meni«. Emil Jannings vrti nov film, ki ima začasni naslov »železni Gustav«. Ruska filmska produkcija je postavila na trg nekaj zelo uspelih filmov. Med njimi prednjači satira na stare čase. Znani so posebno »Tajinstveni poročnik« iz dobe čara Pavla I., »Petrograjske noči« po motivih Dostojevskega, »Vihar« po klasičnem delu ruskega pisatelja Ostrovskega, »Gospodar Golovljaž«, o katerem gre glas, da je eno najboljših del filmske umetnosti, muzikalna komedija »Pastir Kostja«, ruska rapsodija »Pesem stepe«, opereta »Ruski slavček« in »Junak Kavkaza«. Te filme bodemo imeli priliko videti v sezoni 1934-35. Filmi so že gotovi, niso pa še prišli na jugoslovensko filmsko tržišče. Japonska žena Zapostavljenost Japonk v zakonn — Žensko šolstvo Tndi Japonke se bore za svoje pravice, ki se Jim počasi priznavajo Japonsko ženo Evropa rada zamenja s Kitajko, dam je med obema velika razlika. Je v obleki. Kitajke nosijo ishan, to je obleko s hlačami do členkov. Mnogo jih ima noge pohabljene, posebno tiste iz notranjih pokrajin. V ušesih miajo uhane, japonka pa ima normalne zdrave noge, nosi kimono, to je suknjo do peta, in nikdar uhanov. Kitajski in japonski jezik sta tako različna, kakor sta na primer slovenski in španski. To so značilne zunanje razlike med obema ženama tako zvanega rumenega plemena. Prav mirno lahko rečem, da je komaj kako žensko bitje na lepi božji zemlji tako z malim zadovoljno kakor Japonka. Njene glavne čednosti so: brezmejna potrpežljivost, vdana pokorščina, miloba, velikodušnost in velika požrtvovalnost v vseh razmerah. Mnogo slavnih učenjakov in svetovnih popotnikov hvali dobroto, zadovoljnost in vdanost Japonk. Slavni učenjak Lavkadiohan je bistvo Japonke lepo očrtal z naslednjimi besedami: »Japonka stokrat odpusti, se tisočkrat žrtvuje in prenaša mirno največje prezira-nje. Ce bi se pa hotel dotakniti njene časti, je ne boš več poznal, tako jo brani z levjim pogumom in hladnokrvno zgrabi nož za harakiri. V teh lastnostih jo mati že od mladega zelo strogo vzgaja. Ko deklica dorase in je čas za možitev, ji starši izbero moža. Mati mlado nevesto vzame k sebi in jo o vsem pouči. Nauki, ki jih dobi mlada Japonka od matere za zakon, bi bili v glavnem naslednji: 1. Ko se omožiš. ni hiša tvojih staršev več' tvoj dom, ampak tvoj je samo dom tvojega moža. Očetovo hišo, rojstno hišo moraš pozabiti. Zapustila si jo in se nič več ne moreš v njo vrniti. 2 Glavna oseba v tvojem novem domu je tvoj mož. Možu nikakor in nikdar ne smeš ugovarjati. Vsako željo mu moraš iz oči brati in ga slepo slušati. Naj bi ti mož storil še tako krivico ali nepriliko, se zara- di tega ne sineš nanj jeziti, ampak izkušaj ga s prijaznim obrazom in z najlepšo besedo pomiriti in mu v vsem daj prav. Prepira z njim se skrbno izogibaj. 3. Ce bi mož zašel na napačna pota in zakon kršil, ne smeš misliti, da smeš morda storiti isto, kar je storil on. Vedno moraš hoditi po čisti poti žene in se vsega izogibati, kar bi te meglo dolžnostim zveste žene izneveriti. 4. Skrivnosti pred možem ni. Vsa pisma moraš možu pokazati in mu vsako malenkost zaupati. Pazi, da te ne ujame pri laži. 5. Ljubosumnost naj ti bo neznana, pa če bi imela še take dokaze za možev prestopek. Brez moževe vednosti ne smeš hiše zapustiti. Mož mora za vsak tvoj korak vedeti, moža pa za njegova pota nikdar ne smeš vprašati. 6. Tvoja zunanja lepota ti bodi postranska reč. Pač pa na vso moč pazi na čistost in plemenitost srca. Dolžnosti, ki si jih kot žena prevzela, nikdar ne pozabi. 7. Možu se nikoli ne kaži svojeglavna, ampak sprejemaj moža vedno z veselim in zadovoljnim obrazom. Niti oko, niti beseda ne izdajta tvoje nejevolje. 8. Tvoja največja skrb bodi, da boš dobra gospodinja. Glavno je snaga v hiši. Kuhinja naj se vedno ravna po moževem okusu. Kuhaj to, kar možu diši. Moževo obleko imej vedno gkrbno urejeno in čisto. 9. še bolj kakor moža moraš spoštovati njegove starše Poslom bodi vedno dobra prijateljica, vzgojiteljica in učiteljica. 10. Ko delo v hiši končaš, se uči iz knjig lepega življenja. Ogibaj pa se slabega beri va. Ce bi ti prišla v roko prostejša knjiga, je ne beri sama, ampak le v družbi z možem. 11. Gledališča, kina in drugih javnih krajev in zabavišč ne smeš nikoli obiskati sama, ampak le z možem. Moža imej vedDO na desni, na častnem mestu. S temi nauki stopi mlada Japonka v zakon, ki pomeni za njo večno potrpljenje. Kakšne žrtve se od nje zahtevajo, naj po- kaže primer: Ce gre mož zvečar v družbo ali na zabavo, žena ne sme leči, ampak mora čakati in si čas krajšati z ročnim delom ali berivom. Tudi vsi ženski posli morajo čuti in mirno čakati na gospodovo vrnitev. Ko žena čuje v veži moževe stopinje, mu mora takoj na prag hiteti naproti ter ga prijazno pozdraviti in povesti v hišo. Ce bi pa mož privedel gejšo domov, nikakor ne sme žena pokazati nejevolje, ampak mora gejšo prijazno sprejeti, ji s slaščicami in čajem postreči in jo zabavati, čeprav ji srce poka. Tudi v tem strašnem primeru se mora zavedati, da nima svoje volje in da je sužnja pri možu. še en primer: Za novo leto neso gejše obiskovalcem darove. Ce pride taka gejša v hišo k ženi, jo mora ta lepo sprejeti in ji postreči. Gejša ji izroči majhen dar, vošči novo leto, se zahvali, da je moža tolikokrat pustila k njej tn jo še prosi za enako prijaznost v novem letu. Ta navada velja še danes. Cenjene čitateljice, ali bi vam bilo mogoče ohraniti pri tem mirno kri in gejšo lepo sprejeti ter pogostiti? Japonka mora to mirno prenašati. Seveda le one Japonke, ki Evropo še niso videle. Zato pa vse žensko gibanje na Japonskem stremi za tem, da se najprej to tudi za Japonko veliko ponižanje odpravi. Prej je Japonec lahko imel več žen. Pred sedmimi leti pa je postava to prepovedala in država zahteva zakon z eno ženo. Zaradi številnih zakonskih ločitev se japonska dežela imenuje druga Amerika. Toda ločitve so le v srednjih slojih Visoki sloji si z ločitvijo nočejo umazati dobrega imena. Sicer pa je žena možu čisto podrejala. Vsaka Japonka gleda v možu svojega neomejenega gospodarja in vladarja, ki mu mora biti slepo vdana. Zato jo že v mladosti tako vzgoje. Ko nevesta odhaja iz domače hiše, ji oče pokloni majhen nož, tako zvani nož za harakiri, ln jo resno pouči, da je odslej čisto moževa last in preide v njegovo rodovino. Od moža proč in nazaj k staršem ne more več in tudi ne sme, pa če bi prišla še v tako težaven položaj. Ce drugega izhoda nima, naj jo is tega obupnega stanja reši nož za harakiri. Domače hiše in staršev ne srne več obiskati brez dovoljenja tašče, če živi v njeni hiši. Tak obisk pa sme biti le prav kratek. žena je nasproti možu popolna sužnja, ki jo ima le za delo, pokornost in zabavo. Vse njeno življenje sta pokorna služba in vdanost brez lastne volje. Ce postane vdova, se sme z dovoljenjem staršev ali sorodnikov še enkrat omožlti, toda tega ne vidijo radi. V splošnem je Japonka po erropricem vzorcu prav mnogostransko naobražena. Analfabetov je najti le med prav starimi ljudmi, ker Je na Japonskem kakor pri nas že dolga leta šolski pouk obvezen. Japonke kažejo mnogo smisla in ljubezni do študija in so po večini prav nadarjene. Za njihovo izobrazbo skrbijo: otroški vrtci, osnovne šole, meščanske, srednje in visoke šole, zavodi za izobrazbo babic ln oskrbnih sester in za gojitev ženske higiene in učilišče za duhovnice. Omembe vredne so tudi šole za princese. Tu sta posebno važni nega in okrepitev telesa. Telovadnica Je opremljena najmoderneje. Vsaka študentka ima svojo toaletno sobo in svojo kopalnico. Japonske princese se odgajajo zlasti za dobre in zdrave matere. Vsako večje mesto Japonske Ima tudi svojo šolo za služkinje. Njen učni načrt ne obsega samo pouka v hišnih in gospodinjskih poslih in ročnih delih, marveč tudi zemljepis, zgodovino, računstvo in slovstvo, šola nudi dekletom tudi socialno zaščito in pomoč. japonke delujejo v ranih poklicih. Tako so učiteljice osnovnih šol, profesorice, učiteljice glasbe in petja, odvetnice, zdravnice, učiteljice cvetličnih in čajnih ceremonij, uradnice, voditeljice trgovin in drugo. Na Japonskem je od 1. 1925. uvedena aktivna ženska volilna pravica. To se pravi, da žene smejo voliti moške v državne ln občinske zbore, same pa ne morejo biti izvoljene. Veliko je že število žen, ki se z vso odločnostjo upirajo duševnemu ln telesnemu suženjstvu, toda starih tradicij ln okorelih nazorov sebičnih moških ln tudi mnogih zaostalih žen ni tako lahko premagati. Do končne zmage bo pač Se mnogo truda in bojev. Za enakopravnost ln socialno zaščito žen se zavzemajo mnoga žen- Mali oglasi Prehrana Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Nalmanjšl znesek 17 Din. Gospodično sprejmem v lepo »obo. na ieljo domačo hrano, ozpt oskrbo zelo poceni. — Nnelor v oglasnem oddelku »Jutra c. 7287 14 Beseda 1 Din davek 2D!n za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Vložno knjižico v Tišini do 50.000 Din kupim proti odplačevanju po 1000 Din mese&no in polni garanciji. Prednost mariborski denarni zavodi. Ponudbe °a ■oglasni oddelek »Jutra« pod »Prevzamem t polni vrednosti«. 7254-16 Štedite — kriza! K „Karho paket" ili najboljši trboveljski oremog v ubojih nudi I. POGAČNIK trg. s kurivom, Bohoričeva 5- Telefon 20-59. Zabojfcek 1« Din 11.80. dostavljen v hiio 18 Din Sobo odda Beseda 90 par. davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 3 Din NatmanJSl znesek 13 Din. Gospodično gospoda tto d"va dijaka sprejmem poconi v lepo sobo e posebnim vhodom, na ieljo tud! ■ hraivo. — NTaslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 7286 SS ska društva, ki tudi zahtevajo odpravo čaj-nic z gejšami. Najvažnejša je ženska organizacija Se-nen-Da. Odbor obstoja iz najuglednejših moških in ženskih pedagogov ter izdaja mesečnik poljudno znanstvene in vzgojne vsebine. Obravnava pa tudi vsa tekoča dnevna vprašanja. Društvo ima po vsej Japonski okoli 3639 podružnic in 1,300.000 članic. Položaj nezakonske matere je država pred 6 leti uredila po evropskem vzorcu. Nezakonska mati uživa zaščito po zakonih in nezakonski oče je primoran plačevati alimente za otroka. V javnem vi j en ju se je ugled žene že dokaj dvignil. Prej se Japonke niso smele udeleževati nikakih javnih oficielnih prireditev. Pred šestimi leti pa je ministrski predsednik prvikrat povabil tudi žene ministrov in drugih dostojanstvenikov na ofi-cielno zabavo. Dvorskih prireditev pa so se tudi že prej smele udeleževati najvišje japonske aristokratke. Japonke imajo že mnogoo let več ženskih listov, ki prinašajo članke o gospodinjstvu, modi, odgoji, higieni, telesni kulturi in navodila za pravilno zakonsko življenje. Članke v te liste pišejo številni učenjaki, profesorji, zdravniki in zdravnice. Vsak list ima svojo posvetovalnico, ki odgovarja na stavljena vprašanja. Na raznih tujinskili vseučiliščih že dolga leta študirajo mnoge Japonke, največ v Ameriki in na Angleškem. Za svoj študij »1 izbirajo najrajši medicino, filozofijo, slikarstvo in glasbo. Prva žena, ki si je pridobila svojo izobrazbo v tujini, je bila gospa Atomi, ravnateljica šole za princese. Umrla je pred štirimi leti kot 89-letna starka. V Ameriki so pred 54 leti na izrecno željo japonskega cesarja študirale tri Japonke z imeni Sutematsu, Tsuda in Urifa, pozneje pa še goepe Atomi ln Nivata. Vse so si pridobile naslove profesoric. Ko so se vrnile na Japonsko, so hotele japonsko žen-stvo dovesti do pravcatega prevrata. Toda oblast va so jih kratkomalo zaprla v ječo. A ta ostri nastop ni zajezil njihovega za-početega dela. Dale so pobudo za ženski pokret, ki so ga vrnivše se iz ječe pač bolj skrivaj nadaljevale. Uspeh je že velik. Po vsej Japonski je danes okoli 2000 zdravnic. Prvi sta jim krčih pot pred 52 leti mladi Takahashi in Ogino. Ko sta zaprosili ministrstvo notranjih del, da bi smeli izvajati svoj poklic, ju je oblastvo kratkomalo odbilo. Ostali sta 3 dni in 3 noči v ministrovi prednji sobi in sta naposled le dosegli svoj smoter, da sta smeli zdraviti. Toda bolnikov ni bilo k njima; ljudje Jima niso zaupali. Odpotovali sta v Berlin, kjer sta hoteli izpopolniti svoje študije, a v tistih časih tudi v Berlinu niso žene imeli dostopa do medicinskih študijev. Odločni Japonki rta grozili, da napravita na dvorišču univerze harakiri in sta tako izsilili dovoljenje, da sta smeli kot izredni slušateljici nadaljevati študije. Japonske žene slave že drugo desetletje vsakega 6. marca na cesaričin rojstni dan svoj materinski praznik. Cesarico smatrajo za mater vsega naroda, ženska društva se zlasti trudijo, da odpravijo suženjstvo gejš. Doslej so dosegle Japonke vsaj toliko, da starši ne smejo prodajati svojih hčera v čajnice, dokler te ne dosežejo 16. leta. še nekaj zanimivih običajev! Pred kakimi tridesetimi leti je obstojala na Japonskem navada, da so se ženske takoj po poroki morale zobe prebarvati s črnim lakom kot viden znak poročenfe žene. To oarvo so si morale s čopičem po pol ure mazati na zobe. Ta lak obstoja iz raznih zmesi črnega laka, železa in drugih sestavin in je tako oster, da zatečejo ustnice. Istotako so si morale obrvi čisto obriti. S tako popačenim obrazom so morale potem hoditi po svetu. Ženske s pobarvanimi zobmi in obritimi obrvi se še danes dobe med starimi ljudmi, posebno na kmetih. Ta popačen izraz obraza naj jim bo v opomin, da svojim možem ne smejo postati nezveste, druge može pa s tem odvračajo. Omožena ženska svojega moža ne sme tikati, temveč ga mora vedno vikati in na-zivati z »gospod soprog«, medtem ko mož svojo ženo vedno tika. Istotako mora sestra svojemu bratu vedno reči »gospod brat«, a brat jo tika. Za primer, kako se ceni na Japonskem moško bitje: 2e ko se narodi dete moškega spola, se mu izkaže največja pozornost. V sobi, kjer spi moško dete, ne smejo ženske nikdar hoditi mimo glave deteta, temveč samo mimo nog, ker bi s hojo mimo glave dete onečastile, kajti ne ve se Se, kaj lahko iz te majhne moške glavice postane, morda velik in slaven mož. Japonska mati mora tudi svoji materinski ljubezni naložiti hudo zatajevanje. Ce JI pade sin v vojni, si te smrti ne sme vzeti k srcu, bolje rečeno, ne sme svoje žalosti kazati na zunaj, temveč se mora delati veselo in si šteti v veliko čast, da ji Je sin umrl za domovino. K smrti sina na bojišču se nikdar ne izreče sožalje, temveč se materi vedno častita, da je rodila sina, ki je imel čast, dati svoje mlado življenje na oltar svoje domovine. _ 2ena mora vedno že pred možem vstajati, s služinčadjo pripraviti zajtrk in mu ga servirati že čisto sfrizirana in našmin-kana, ker se nenašminkana žena ne sme prikazati preo svojega moža. šminkanje je na Japonskem že zelo staro. Japonke so se šminkale, kolikor se da zgodovinsko ugotoviti, že 300 let pred Kristom. Te navade so se Japonke navzele od Kitajk. Frizura Japonke mora trajati najmanj dva do tri dni. Zato si Japonke lase mažejo z lasnim oljem, ki dela lase prožne in frizuro trajnejšo. Starost Japonke se lahko že spozna na zimaj, in sicer po vzorcu obleke in po frizuri. Dekleta nosijo kimono z dolgimi rokava in velikimi vzorci, medtem ko imajo starejši Japonke obleke bolj mirne barve, ožjih vzorcev in krajših visečih rokavov. Poljubljanje je na Japonskem nepoznano. Istotako se pri medsebojnem pozdravljanju ne podajo roke, temveč se samo priklonijo Tretjega marca vsakega leta praznujejo japonske žene s svojimi hčerkami praznik lutk, ki traja 1 do 2 dni. Vsaka družina priredi svojim lutkam, ki so največ iz ilov"v?. zdaj tudi že iz voska, cele pojedi-n- '-e se razvrstijo na posebne police, ki trite z rdečimi preprogami, okra- šene ?šnjevim cvetjem in raznobarvnimi lampiončki iz papirja ali svile. Tem lutkam na čast se pripravijo fine jedi in slaščice, ki jih pojedo prijateljice in znanke družine, ki se gostijo po 1 do 2 dni. Postanek tega praznika je zanimiv: pred več 100 leti je bil na cesarskem dvoru običaj, da so si dvorne dame naredile lutkice iz papirja. V trebuhe teh lutk so dale majhne listke, na katere so napisale svoia imena, starost, razne bolezni in druge reči, ki bi se jih rade obranile. Seveda so dvorne dame naredile tudi lutke, ki so bile namenjene za cesarja in cesarico. Potem so te lutkice vrgle v reko in verjele, da so s tem odgnale od sebe in od cesarjeve rodbine vse bolezni, nesreče in neprijetncatL Ajka Zbor jeseniških planincev Jesenice, koncem februarja. V dvorani kolodvorske restavracije je imela jeseniška podružnica SPD 21. t. ro. svoj redni občni zbor. Podnačelnik Pavlin je v kratkih potezah podal pregled delovanja podružnice, se spomnil velikih zaslug odstopivšega načelnika g. Šetinca za pridobitev Kadilnikove koče ter izrekel zahvalo vsem, ki so k ugodnem letnem zaključku s svojim požrtvovalnim delom pripomogli. Podrobno in točno tajniško poročilo je podal g Pohar. Podružnici je po dolgih prizadevanjih uspelo pod povoljni" mi pogoji dobiti od osrednjega odbora Kn-d;lnikovo kočo v upravo ter je svoje delo usmerila v procvit in napredek te koče. Da je bila uprava v dobrih rokah se je videlo iz poročila blagajnika g. Bohinca, ki je obenem bil tudi gospodar koče. Po poročilu je g. Bohinc podal ostavko na svoj položaj kot blagajnik in gospodar. Po raznih razjasnitvah osebnega značaja vztraja g. Bohinc na svoji demisiji. G. Ko-kalj kot revizor predlaga razrešnico odboru, ki se soglasno sprejme. Kot delegat, o. o. je nato pozdravil občni zbor g nadkon-trolor Marselj iz Ljubljane ter v daljšem govoru referiral o tekočih zadevah v osrednjem društvu. Orisal je prizadevanja zo zboljšanje naših voznib ugodnostij ple-diral za razširjenje društvenega glasila ter pozival k sodelovanju pri vpostavitvi redi in discipline v naših planinskih domovih. Njegova stvarna izvajanja je občni zbor vzel s splošnim odobravanjem na znanje. Ker so se pokazala med posameznimi odborniki težka nesoglasja, je g. dr. Štempi-har predlagal, naj poda celotni odbor svojo ostavko in se poleg točke 5. dnevnega reda (izvolitev načelnika) izvede še volitev novega odbora, kar je po daljši debati bilo tudi sklenjeno. Pri sledečih volitvah je bil g. Bohinc izvoljen s 13 glasovi (proti 10) za načelnika Njegov protikandidat g. Ogrin je dobil 12 glasov (proti 13). Novi načelnik je izvedel po zahvali volitve novega odbora. Pri glasova-Štempihar, Torkar, Čop Jaka in Čop Jože, nju je bil izvoljen odbor: g. Pavlin, dr. Čeme, Pikon, Finžgar in Ravnik, kot namestniki: Vilman in Kundžič. Ker je na vse zadnje še rr^izor g Kokalj poda! svojo ostavko, je bil namesto njega izvoljen g. Stojan. Kot prispevek za rešilni fond je občni zbor določil 2 Din za čkna. event. diferenca se poravna iz društvene blagajne. Nadalje se je občni zbor bavil z vprašanjem zgraditve lastne koče v predelu Karavank in pooblastil odbor, naj to zadevo prouči in stavi primerne predloge za prihodnji občni zbor Ob 23. je predsednik zaključil zbor, ki je v marsikaterem zapustil nevšečen vtis zaradi osebnih obračunavanj. Zdi se, da z odhodom bivšega načelnika, priljubljenega in spoštovanega g. Šetinca, podružnici manjka prva pomirljiva roka, ki bi znala z umerjenostjo iz" gladiti in premostiti spore, ki izvirajo večinoma iz malenkostnih osebnih nasprotii. Poskusite to nocoj, pa boste na videz za 10 iet masirajte od •redine brade počasi navzgor do senc. Da dosežete najbol|ie učinke, ponovite to masažo oekolikokrat in poslužujte »e pri tem kreme Tokalon, hrane za kožo. rožnate barve. Ta krema vsebuje „Biocei" pridobljen iz Začnite sredi čela in p o* mikajte konce prstov v krogu navzgor in na stran. mladih živali in pripravljen po posebnem receptu dr. Stejskala od dunajske univerze. Z uporabo te kreme se stara in uvela koža naglo pomlajuje, gube in brazde izginejo, ohlapnele lične mišici pa postanejo sveže in čvrste. Poskusite to novo metodo a kremo Tokalon, hrano za kožo rožnate barve in počakajte na učinke. Urejuje Davorin RavJjen Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar Za Narodno uskamo d d. kot tiskarnarja Franc Jezerse*. Za mserauu del je odgovoren Alojz Novak. Vsi t Ljubljani