tako se Liamreč poroča, da so Virtetuberžani zgubili više 1000 raož in 40 oficirjev, Saksanci pa više 2000 rnož in 60 oficirjev. Zdaj se je še le v Francoski prav redno bojevanje začelo, prej je na Francoski straoi bil le samo nered, nezmožnost in grda izdaja. Zdaj pa še hočerao našim častilitn bralcem nekaj o posebnih bitvab povedati. 1. t. ai. je loirska aimada pobila Nemce na pravem krilu, in on isti dan je Garibaldi napal močno sovražnikovo lego pri Autun-u, je Nemce pobil in jih pregoal. Generala Ciany pravo krilo je 1. t. m. napadlo ruočno prusko lego med Gionville in Porminier-jem in je po budi bitvi, ki je trajala više 6 ur, vzelo z bajoneti kraje Bonneville, Villepian in Faverolles. Nemci so tudi tukaj zgnbili ranogo Hjudi iu so se morali pomeknoti nazaj do Chateau in Catnbray. Pred izkokom iz Pariza sta generala Trochu in Ducrot oznanila proklaiuacijo na pariško voj3ko, ki je napravila zlo veliki hrup. Trocbu pravi, da bodo odgovorni za strašno prelivanje krvi oni, kterib grdobna častiželja tepta z nogami vso novo civilizacijo in vse praviee. Ducrot pa je rekcl, da se hoče vrnoti ali kot zmagavec ali ostane na bojišču. Pri Orleans u je bila huda bitva 2., 3. in 4. t. m. in spet so zmagali Nemci, in 4. po noči Orleans obseli. Tedaj spet ni poslužila sreča Francozom, temoč ravno ona armada, na ktero so stavili še svoje najvckšo zaupauje, je spet bila od Nemcov pobita. Vsa armada princa Vilbelma Kaila in princa Brandenburskega se jezdružiia in pobila dosti ruanjšo fraucosko armado. Pravi se, da so Prusi že bili brez municije, ko 80 v Orleans prišli. Francozi so zabili 40 kanonov, ktere so Prusi dobili, municijo so vendar prej vso vuičili ko so odšli. Od 29. noverabra do 4. decembra so Nemci pri Parizu zgubili više 20.000 mož. Z bojišča so prisle pretekli tedeD spet zauimire vesti iz kterih se zadosti jasno vidi, da še vojski ne bode tako hitro konec, in da bodo morali še Prusi uekoliko časa okoli Pariza in sploh v Francoski dalje zmrzovati in ae dobro bojevati, ako bodo hoteli postati gospodarji na Francoskem. Casnik nStandart° pise: nFrancozi so se pri izkoku iz Pariza prav junaško bojevali in so bili tudi prav dobro vodjeni, sploh še zdaj ni misliti na mir, in Pruska še bode obžalovala, da ni hotela sprejeti mirovnih pogojev, ktere jej je bil ponudil Jule Favre. Francozi, ki so hoteli prodreti iz Pariza in se združiti z drugioii artnadami, posebno z loirsko so napravili 29. 30. novenibra in 2. t. ni. veliki izkok in buda bitva je bila skorej cele tri dni, ktera stranka je .bila prav za prav zmagonosDa, se iz raznih poročil celo ne more zvedeti. Da se vendar Nemcera ni preveč dobro godilo, kaže že to, da zmage niso tako širokoustno naznanili, kakor je to njib navada in posebno to, da so se hitro dala povelje, da morajo vsi vojaki iz nernškib trdnjav naglo marširati proti Parizu, dalje to kažejo tndi etrahovite zgabe Nemcev pri tej hudi bitvi, poa 4. t. m. so se Francozi pri Parizu spet morali uazaj ueknoti čez Marno. — Ubogi Francozi, kaj pa zdaj V