^vfotovi?113 Leto VIII, ôt. 65 Ljubljana, četrtek 17. marca 1927 Cena 2 Otn «= l»haja ota 4. »jutraj. sa Stane mesečno Din 25-—; sa inozemstvo Din 40'— neobvezno. Oglasi po tarifa. Uredništvo i Mubljana, Knaflova ulica štev, $fL Telefon štev. 7a, ponoči tudi štev. 34. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravništvo: Ljubljana, Prešernove ulica St. 54. — Telefon it. 36 inseratnt oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica št. 4. — Telefon št. 49» Podružnici: Maribor, Barvarska ulica št. i. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri poštnem ček. zavode s Ljub-iana àt. 11.84a - Praha čislo 78.180 Wien, Nr. ioç.241. Ljubljana, 16. marca. Za državne nameščence prihaja iz Beograda porazna vest. Klero-radikal-ska vlada je predložila Nar. skupščini celo vrsto amandmajev, s katerimi so z enim mahom uničene malone vse dosedanje temeljne pravice uradništva. Vlada zahteva v finančnem zakonu pooblastilo, da izmenja in dopolni službene pragmatike in dodatne uredbe o pravicah državnih nameščencev vseh kategorij, kar znači v praksi, da ie službena pragmatika činovniškega zakona odpravljena, njena izprememba pa prepuščena samovolji slučajnega režima ter poedinih resortnih šefov. Na tem dejstvu veliko ne izpremene krilatice, s katerimi je deloma omejena možnost korekture uzakonjenih službenih predpisov. S sprejetjem vladnih amandmajev so dosedanje službene pragmatike, ki so tvorile zakonsko podlago eksistence državnih nameščencev, propadle in v kratkem bo uradništvo stalo pred čisto novo situacijo, ki jo je mogoče označiti le s popolno pravno nesigur-nostjo. Dosedanje službene pragmatike niso bile noben ideal, ker je samoradikalski režim, ki so ga ustoličili in podpirali klerikalci, izdatno poslabšal Reisnerjev načrt, izdelan v sporazumu z uradniškimi organizacijami. Navzlic vsem slabostim pa je činovniški zakon vendarle respektiral edino pravilno načelo, da je pogoj za dobro in nekoruptno državno upravo kvalificirano, življenskim razmeram primerno plačano, neodvisno uradništvo. S tem pa. kar prihaja sedaj, je ta princip docela izigran. Državno uslužbe-nstvo in ž njim državna uprava je vTŽena v naročje nepreglednim per-turbacijam in samovoljam. Uradniški zakon iz 1. 1923. je državnim nameščencem proti demokratskim glasovom s pomočjo radikalov in klerikalcev prinesel 3 letno nestalnost, ki jo je režim RR še podaljšal za nadaljna tri leta. Da je nestalnost uradniškega stanu glavni vzrok partizanstva v državni upravi, ni dvoma. Državno uradništvo se vsled svoje nestalnosti čuti odvisno od vsakokratnega režima in o depolitizaciji državne uprave v takih razmerah niti govora ne more biti, pač pa smo na Sokolovičevem slučaju videli, kam vodijo ekstremnosti režimskih oblastnikov. Klerikalci so ob vstopu v vlado seveda pristali, da se še nadalje ohrani nestalnost državnega uradništva. sedaj pa so v vladi povrh sklenili, da odvzamejo uradništvu še drugo fundamentalno zaščito njegove neodvisnosti. Klero-radik. vlada je namreč predložila amandman, s katerim se pooblašča vlada, da izpremeni disciplinarni postopek. Odpravljena je kompe-tenca upravnega sodišča in uvedle se bodo disciplinarne komisije v poedinih resorih, da bo moglo v njih partizan-stvo uganjati svoje orgije. V praksi bi bilo pri obstoječem režimu mogoče, da hi slovenski uradniki morali iskati v disciplinarnih zadevah svoje pravice mesto pri upravnem sodišču v Celju, pri vodstvu SLS. Klerikalcem se je zahotelo nazaj po onih časih, ko je deželni šolski svet in deželni odbor lahko poljubno in samovoljno preganjal in teroriziral napredne učitelje. Zadnji temelj uradniškega zakona se podira s pooblastilom, ki omogoča vladi, da z uredbami svobodno spreminja dosedanje službene predpise o uradniških dolžnostih in pravicah. Kaj vse tiči za tem pooblastilom, si lahko mislimo, ker poznamo radikale in klerikalce. Saj je znano, da je bila reakcijonarjem že leta in leta trn v peti službena pragmatika in radikali so komaj čakali, da dobe kompanijona, ki jim bo pomagal uničiti z napornim in težkim bojem pridobljene pravice državnih nameščencev. SLS, ki se je zadnje mesece tolikrat deklarirala kot prava naslednica politike bivšega deželnega odbora kranjskega in se docela identificirala z vsemi njegovimi dejanji, je seveda sedaj morala iz svoje ropotarnice potegniti tudi svoje staro protiuradniško geslo: -Žro, žro, žro!» Zato vidimo, da so klerikalci, odkar so na vladi, vse storili, da oropajo uradništvo tudi materijelnih pravic. Zmanjšanje uradniških doklad, ki je bilo s sklepom ministrskega sveta lani poleti uvedeno baje v korist poplavljencem, postaja z novim finančnim zakonom definitivno. Istotako je klero-radikalska večina odklonila predlog sam. demokratov, naj se črta člen novega fin. zakon?, ki stabilizira določbo, da se priznava državnim uslužbencem pravica do pokojnine šele po 15 službenih letih. Nova vlada je pa zato na konec «primaknila» vsakemu uradniku po 5 let več! Klerikalci so skušali par dni renomirati s prevedbo kronskih penzi-jonistov. Kredita za te siromake niso našli, pač pa so skupaj z radikali sklenili odvzeti draginjske in osebne dodatke upokojencem, ki nimajo 15 efektivnih službenih let. Prav tako neso-cijalna je tudi določba, po kateri se oproščajo obveznosti zavarovanja po zakonu o zavarovanju delavcev osebe, Obtožnica proti Maksimoviču podpisana Vložena pa še ni. — Vladni amandmani proti parlamentarizmu. — Konferenca Marka Trifkovica s Pribičevičem. — Kaj pravi Radie o politični situaciji Beograd, 15. marca p. Politični interes je bil danes koncentriran na dogodke v Narodni skupščini, kjer je pričela debata o ministrstvu notranjih zadev in kjer je finančni minister predložil cel koš najrazličnejših amandma-nov k finančnemu zakonu. Značilnost teh amandmanov je, da v važnih vprašanjih izločajo direktno ingerenco parlamenta ter prenašajo celo vrsto zakonodajnih poslov na vlado. Kot udarec proti ideji parlamentarizma se smatra zlasti amandman o nekem državnem odboru za štednjo in pa pooblastilo, da sme vlada spreminjati vse bistvene točke službenih pragmatik. Klerikalci so si še posebej izbrali Trgovsko zbornico v Ljubljani, za katero bo sedaj sestavljen nov volilni red, ki naj omogoči popolno majoriziranje zavednega in strokovno izobraženega ter organiziranega trgovstva in obrtništva. V zvezi z debato o proračunu notranjega ministra, v kateri so zlasti zbudile veliko pozornost navedbe posl. SDS dr. Budisavljeviča o mariborskem slučaju uradnika Kostiča in o načinu, kako se pri nas dobiva državljanstvo, so politični krogi živahno zasledovali dogodke v Demokratski zajednici, kjer se je danes vršila zaključna seja o obtožnici proti ministru Maksimoviču. Obtožnica, ki obsega 38 strani, je bila od članov kluba podpisana ter poslana tn-di ostalim opozicijonalnim skupinam na znanje. Ni pa še določen dan. kdaj se bo obtožnica vložila. To se komentira tako, da smatra DZ za sigurno, da budžet do 1. aprila ne bo sprejet. Danes se je mnogo govorilo o snoč-ni enourni konferenci, ki jo je imel predsednik Trifkovič s šefom SDS Pri-bičevičem. Kakor znano, sondira g. Trifkovič teren, ali bi mu bilo mogoče sestaviti vlado s pomočjo obeh demokratskih skupin. O rezultatih te konference se čuva popolna tajnost. Zagreb, 16. marca p. Danes zvečer je imel St Radič predavanje o sovjetski Rusiji. Po predavanju je dal novinarjem nastopno izjavo: Razgovori o političnem stanju se nadaljujejo resno in stvarno z ene in druge strani. Do ugodne rešitve bo prišlo pred 1. aprilom. Tokrat je v vprašanju zares izgraditev države od znotraj, kar je zelo važno tudi za obstanek radikalov in vseh dmgih strank. Poskušajo nas uveriti, da je vstop vseh demokratov v vlado z radikali že gotova stvar. Ako je to gotovo, potem se radikali ne potrebujejo razgovarjati se z nami, ker bodo v parlamentu imeli sigurno več! no. HSS v opoziciji bo ostala ista, kakor je do sedaj. Napačno se je razumevalo, da gredo trije člani vodstva naše stranke v Beograd, da bi tam radikalom stavili ultimatum Oni gredo v Beograd kot člani oblastnega odbora, da ministrom, ki imajo posla z oblastmi. povedo, kako ie treba urediti fi nančna in druga vprašanja v oblasti. Zakoni o državnih nameščencih dejansko pokopani Vlada je včeraj predložila amaadmane, ki ji dajejo pravico, da po mili volji spreminja najvažnejše določbe uradniškega zakona. — Kruti udarci za državne nameščence. Beograd, 15. marca, p. Med številnimi amandmani k finančnemu zakonu, ki lih je danes predložil finančni minister Narodni skupščini, se nahajajo tudi da-lekosežna pooblastila za spremembe zakonov o državnih uradnikih In uslužbencih vseh strok potom vladnih uredb. Vlada je te predloge dosedaj skrbno skrivala. Zato so izzvali tem večjo pozornost, v krogih državnih nameščencev pa ogromno vznemirjenje in razburjenje. Akoravno so pooblastila, ki si jih hoče dati vlada, navidezno omejena, gre v stvari vendarle za sistlranje dosedanjih zakonitih garancij, ki jih državnim nameščencem dajejo pozitivni zakoni, katere bo v bodoče smela vlada menjati, omejevati, odpravljati po mili volji. Pooblastila so vložena kot novi do-stavki k čl. 180. finančnega zakona ter se srlasijo: Ministrski svet se pooblašča, da v sporazumu s finančnim odborom Narodne skupščine potom uredbe v smislu člena 94. ustave izpremeni in dopolni odredbe zakona o činovntkih in ostalih civilnih državnih uslužbencih, da izpremeni zakon o državnem sa-obračajnem osobiu în zakon o ustroj-stvu vojske in mornarice, kakor tudi uredho o razvrstitvi m razporecfbi -činovnikov in ostalih civilnih državnih uslužbencev In državnega saobračajnega osobja. Izpremembe in dopolnitve naj bodo v sledečih mejah: 1.) Prejemki državnih činovnikov in uslužbencev naj se regulirajo na te-meliu današnje razdelitve tako. da se Izločilo vse naoake n nedostatkî. kî so se pokazali pri izvajani« tega zakonač ne da se Dri tem Drekoračijo prora- čunsko odobreni krediti za te izdatke. 2.) Odredbe o pokojninah naj se iz-premenijo in izpopolnijo tako, da se na eni strani ugodi stvarnim potrebam države, na drugi strani pa podpre one či-novnike in uslužbence, ki so postali v državni službi nesposobni za nadaljno delo in zaslužek. V to svrho je treba izpremeniti in dopolniti odredbe, ki govore o pogojih za dosego pokojnine in o pogojih, pod katerimi more biti činov-nik penzijoniran ter o dobi, ki bo služila za podlago določevanja pokojnine. (S posebno novo uredbo bo priznana popolna pokojnina šele po 35 službenih letih.) Te izpremembe in dopolnitve se ne morejo nanašati na one činovnike, ki so bili upokojeni pred uvel.iavljenjem tega zakona. 5.) Da se disciplinirani postopek lahko izpremeni in dopolni na ta način, da se pristojnost prenese na posebna disciplinarna sodišča v poedinili resortih. Nov člen 180 1. se srlasi: Tekom proračunskega leta 1927.-28. se ukinja sprejemanje novih činovnikov in uslužbencev civilnega reda v državno službo. Izjemoma se lahko povrnejo v službo upokojeni činovniki ter se smejo sprejeti novi na podlagi pismene obrazložitve resortnega ministra ministru financ. da je potreba izredna in neodložljiva. Vlada se pooblašča, da potom uredbe prevede kronske upokojence v dinarske prejemke. Z uredbo sme nadalje urediti vprašanje kongrualnih prejemkov župnikov. Člen 180. se glasi: Upokojencem, ki so bili upokojeni pred dopolnitvijo 15. Iet efektivne službe, razen ako so bili upokojeni radi bolezni, se odvzemajo od dne veljavnosti tega zakona osebne in rodbinske doklade. Velika špionažna afera v Beogradu Središče afere je neko poslaništvo. — Kompromitirane so odlične osebe beograjske družbe, dame in novinarji? — Stroga preiskava. prinesla dokaz, da je afera resnična. Trdi Beograd. 16. marca p. Ze nekoliko dni se v beograjski družbi širijo vesti o veliki vohunski aferi, katero so odkrili policijski uradniki, dočim se z druge strani trdi. da je bila odkrita vsled anonimne prijave. Najprej se je to zdelo kot navadna senzacija, dokler ni današnja beograjska »Reč« zaposlene v državnih uradih, kar zlasti prizadene pogodbene uradnike ln nestalne delavce na železnicah in drugih državnih obratih, ki nimajo pravice do ugodnosti uradniškega zakona. "R nesrečni ljudje imajo sedaj mnogo manj pravic kakor n. pr. raznašalci novin. To so le glavne smernice klero-ra-dikalske nove. uradniške politike. Več nego dovolj so za dokaz, koliko so vredne besede m obljube SLS in kakšno je njeno krščansko in slovensko srce za državnega nameščenca se, da so naše oblasti prišle do seznama nekih oseb iz krogov nekega beograjskega poslaništva. Po tej vesti so kompromitirane nekatere ugledne osebe beograjske družbe, nekatere dame ln 6 novinarjev. »Reč« trdi, da se v najkrajšem času lahko izvršijo senzacionalne aretacije. Smatra se. kolikor se je do sedaj moglo dognati, da je neka dama, znana v diplomatskih krogih, pribavila nekemu našemu visokemu diplomatskemu uradniku seznam oseb, ki so gotovemu predstavniku tuje države dajale Informacije in kateri seznam le bil strogo tajen. Ta dama je menda do tega akta prišla v času neke zabave v poslopju tega poslaništva. Po dragi verziji pa je neki politični uradnik prišel do teh spisov v onem poslaništvo. Policija skupno z ministrstvom za zuna-uie stvari in z vojaškimi oblastvl vodi najstrožjo preiskava Ostra kritika notranje politike Pričetek razprave o proračunu notranjega ministrstva. — Ma-ksimovičev polemičen ekspoze. — Posl. Viider o tajnih mračnih silah. — Kako se pri nas spoštujejo sodišča in kako se dobiva državljanstvo. — Škandali med radikali in radičevci. Beograd, 16. marca p. Danes se je pričela v Narodn: skupščini debata o proračunu ministrstva notranjih del, za katero je prijavljenih izredno veliko število govornikov, med temi 21 radičevcev Notranji minister Boža Maksimovič je uvedel razpravo z daljšim polemičnim govorom. Navajal je glavne razloge za razpad bivše koalicije z radičevci, napadal Demokratsko za-jednico, češ, da ie njena borba nelojalna in se je končno norčeval iz nervoznosti St. Radiča, ki ne more v vlado. Kar se tiče notranjega položaja, je trdil, da je normalen in da ni bilo ne terorja, ne nasilja. Lahko je napadati, da ministrstvo oe funkci-jonira dobro toda proračun ministrstva je bil zmanjšan za 7 milijonov, ministrstvo ne razpolaga z zadostnim številom činovnikov, služba je naporna in se zato ni čuditi eventualnim pogreškam. Osebna svoboda je nedotaknjena, javna varnost je napredovala. Splošno stanje je normalno in zadovoljivo. Posl. Večeslav Viider: G. Maksimovič je navedel moja izvajanja, da se sistematično ruje proti parlamentarizmu ter jih je imenoval deplasirana in nelojalna. Jaz sem v dokaz trditve o mračnih tajnih silah navedel slučaj dr. Basarička. Vsi smo bili priče (Maksimovič: Kakšno zvezo ima Ba-sariček z vlado?), da je tu dr. Basariček neprestano govoril c tajnih in mračnih silah in da je branil radikalno stranko, vlado tn ministra notranjih del od očitkov, da je kriv vsega. Mi smo bili priče, da so radikali navdušeno ploskali govoru dr. Basarička in kakor se mi zdi, je Basaričkov govor odobraval tudi g. Maksimovič. Smatram, da bi bil mora' povodom govora dr. Basarička vstati kak član vlade in odločno izjaviti: Odgovornost za vse nosimo ml, tajnih sil ni! Tega pa ni storil nihče, vlada ni demantirala obstoja tajnih siL Posl. Vilderju je odgovarjal minister notranjih del Maksimovič Nato so govorili zemljoradnik Ceda Kokanovič, demokrat Pera Markovič in spahovec Gavran beg Kapetaciovič. ki so kritizirali teror in nasilje, ki jih izvaja ministrstvo notranjih del. Na popoldanski seji je poslanec SDS dr. Budisavljevič ostro kritiziral ministrstvo za notranje stvari. Niti sami radikali ni» so zadovoljni z ministrom za notranje stva« ri Minister je rekel, da je zadovoljen, glavno pa je, da je narod nezadovoljen. Govornik citira razne izjave g. Maksimo» vica o upravi in občinskih volitvah ter mu očita, da minister od svojih slovesnih ob. ljub do danes ni izvršil niti ene. Izvedba občinskih volitev v Srbiji ni nikaka zaslu» ga ministra, temveč enostavno izvrševanje zakena. Volitve za oblastne skupščine nU so bite -vobodne. Nemogoč je obstanek samouprav brez finančnih sredstev. Ured. ba od 17. februarja 1927. je protiustavna, ker jo izključujeta člena 97. in 94. ustave. Minister pravi, da je javna varnost zelo dobra. Zakaj pa je potem poleg 20 tisoč orožnikov sprejet v proračun še kredit 800.000 Din za privatne osebe v borbi pro» ti razbojnikom? Govornik govori o ab« surdnosti zakona o odmetništvu, ki velja le v nekaterih delih države, tako da se lahko dogodi, da v enem kraju smeš ubiti človeka in še dobiš nagrado, v drugem kraju pa prideš radi istega dejanja kot morilec pred sodišče. Dalje govori Budi» savljevič o nasilniškem sistemu sedanjega režima in o aferi komisarja Sokoloviča, radi katere se je zgražal ves svet. Mini. ster se hvali, kako je uprava dobra, dobi. varno pa neprestano poročila o zlorabah, in vidimo, kako se potem krivci iz stran« karskih razlogov ščitijo in ne preganjajo. Tako je n. pr. mariborsko sodišče zahte» valo, da se dovede uradnik Kostič, ki ie bil obtožen radi izsiljevanja. Kostič se se» daj nahaja kot državni uradnik sredi Beo« grada, pa je mariborsko sodišče dobilo uradno obvestijo, da Kostiča ne morejo najti! Govornik zahteva nujno predložitev zakona o državljanstvu. Že 1. 1919. je ta. kratni minister dr. Kramer izdelal in par. iamentu predložil zakonski predlog o dr. žavljanstvu. Ta predlog takrat ni postal zakon radi mednarodnih ozirov, ker, kakor znano, takrat naša država še ni bila pri« znana. Od dr. Kramerjevega predloga je prošlo osem let, mi pa še nimamo zakona o državljanstvu in dopuščamo možnost, da se n. pr. neki advokat v Beogradu poslov no in z uspehom bavi s pridobivanjem dri žavljanstva proti visokim nagradam. Kdor se nanj ne obrne in ne plača, drzavljanstw danes ne more doseči. Govornik protesti* ra, da naši učitelji, katere je Italija prega» njala in ki pri nas odgajajo deco, ne mo« rejo dobiti našega državljanstva, dobijo ga pa razni tuji elementi. To je škandal (Burno ploskanje pri opoziciji.) Naravno je, da bo glasoval proti, ker ne samo da nima zaupanja v sedanjo vlado, temveč hoče s tem v imenu svoje stranke protc« stirati proti sedanjemu nasilju in sedanjim nezakonitostim. Proti koncu govora dr. Budisavljeviča, je prišlo do prepira med radikalom Bin» gulcem in dr. Pernarjem. Predsednik Su. botié je opominjal dr. Pernarja, češ, saj se vendar nc bo sekal z Bingulcem. (Bu. ren smeh v skupščini.) Nato govori radičevec dr. Pernar o ne« rednostih v ministrstvu za notranje stvari. Omenja m. dr., da so poveljnika osiješke državne straže koncem oktobra 1926, za» lotili v kraju, katerega se sploh ne more imenovati, skupno z njegovo ženo. Oba sta tam piiančevala. Za tega poveljnika se je zavzel dr. Ivkovič in nič se mu ni zgo» dilo. PosL Dragutin Rankovic, Gligorije Bra« kalovič, Bankovič in Agatonovič niso bili navzoči m >0 izgubili besedo. Medtem je prišlo do ostrega prepira med dr. Pernar« jem in Momčilo Ivkovičem. Kmalu je na» stal silen hrušč. predsednik je opominjal dr. Ivkoviča in dr. Pernarja, vihar pa je trajal neprestano dalje. V prepir so se vmešavali tudi drugi, tako da se je zdelo, da bo prišlo do pretepa. Burni prizori чо trajali skoraj četrt ure. Nato je govoril radičevec Vojkovič, ki pa je svoj govor čitaL kar je izzvalo nove konflikte, ker so ga radikali neprestano zasmehovali. Pod« predsednik Suhotic je te mučne prizore označil z besedami, da ga menda ni par« lamenta na svetu, v katerem bi se na tak način vršila proračunska razprava. Seja je bila ob 30.15 prekinjene. Jatri je interpelacijski dan. Začetek odločilnega boja med severnimi in južnimi Kitajci Najnovejše vesti poročajo o istočasni ofenzivi severne in južne kitajske armade. — Nacionalistična stranka odstavila generala šangkajška kot predsednika, - Tajna pogajanja med Šang-kajškom in Čangtsolinom? — Vprašanje varnosti evropskih državljanov. da so šantunsfce čete za- Pariz, 16. marca s. Kakor poroča »Journal« iz Pekinga, so kitajske severne čete zasedle Cangčou, kjer so jim čete generala Vupeiiuja zaprle o»t v Hankov. Vupeiiu je bil poražen ter je zbežal proti Nojangu. Mukdeuska armada je prekoračila Rumeno reko ter se polastila mesta Čangčova, odkoder bo korakala v smeri na Hankov. Hongkong, 16. marca g. Kantonska vojska Je prešia na vsej fronti od Šanghaja do Hankova v naoad na postojanke generala Čangčungčanga. Glavne točke napada so Sunkiang. Vukiang, Sučov. Klčang Id Nanking. okrog katerih divja ljut boj. Vse kaže. da se ie začela odločilna bitka. London, 16. marca g. Vesti lz Kitajske potrjujeio, da že par dni divja na vsej fronti liot boj med severno vojsko, ki JI poveljuje maršal Čangtsolin in KantoncL Severna vojska Ima nekoliko boljšo artiljerUo, vsled česar ima na nekaterih mestih uspehe. Tako se ji je posrečilo zasesti kolodvor v Činghovu, dočim je mesto samo še vedno v rokah južne armade. Šanghaj, 17. marca (be.) Kantonska armada je definitivno pretrgala zvezo med severne Kitajsko ter med Šanghajem in Nanldngom tako, da se pričakuje v kratkem padec obeh mest Čangtsolin je umaknil svoj glavni stan iz Nankinga v Čučov-fu. Pariz, 16. ma*ca (pa.) Londonske »Ti- mes« poročajo, sedle Taiping. Peking. 16. marca s. Glavni stan generala Cangtsolina poroča, da je mesto Heng-čou v provinciji Onan zavzeto. Hankov, 16. marca d. Osrednji izvrševat ni odboi republikansko revolucionarne stranke Kuomintang je sklenil odstaviti Šangkajška kot predsednika politič. sveta, glavnega odbora in vojaškega sveta. Sangkaišek ostane le član vojaškega sveta. Računajo, da se bo kmalu pokazalo, ali se bo s to omejitvijo njegovega udejstvovanja zmanjšal Sangkajškov vpliv. Pariz, 16 marca (pa.) »Telegraph« poroča iz Šanghaja, da je pričel Šangkajšek" tajne razgovore s Čangtsolinom za skupen nastop proti boljševikom. London, 16. marca (lo.) Chamberlain je izjavil v spodnji zbornici, da se je pritožila angleška vlada radi protiangleških demonstracij v Wuhu pri kantonskem zunanjem ministru Cenu tn zahtevala od njega, da brzojavno odredi vse potrebno v varstvo angleških državljanov. London. 16. marca (lo.) Dogovor glede angleške koncesije v Hankovu Je stopil danes v veljavo. Stari mestni svet je bil raz-puščen. V nov mestni svet le imenovala kantonska vlada tri občinske svetnike is angleški generalni korvzal ramo tako šte-vtto. Velika poplava amandmanov Mesto Gospodarskega sveta «državni odbor za štednjo». — Redukcija gimnazij in učiteljišč. -- Ukinitev ljubljanskega zdravstvenega inšpektorata. — Nov atentat na Trgovsko zbornico: zopet nov volilni red in odgoditev volitev do 27. oktobra. — Iz-igranje fonda za brezposelne. — Ukinitev petrolejskega monopola. — Preureditev delavskega zavarovanja. — Možnost svobodne prodaje soli. — Revizija davka od plač nameščencev. — Maksimiranje samoupravnih doklad. Beograd, 16. marca r. Danes dopoldne je minister financ dr. Bogdan Markovič predložil Narodni skupščini celo vrsto amandma nov k novemu finančnemu zakonu. Od teh so najvažnejši: Člen 180. a. ki se glasi: Ustanavlja se državni odbor za radlonalno izvajanje štednje v državni uprav! In T državnem gospodarstvu. Odbor obstoja iz predsednika in 19 članov. Semkaj spada: a) 11 narodnih poslancev, ki iih finančni odbor Narodne skupSčine izvoli iz svoje sredine, b) 8 oseb, ki se na predlog ministra financ postavijo s kraljevim ukazom. Predsednik tega odbora le minister financ. Ministrski svet bo v sporazumu s finančnim odborom Narodne skupščine predpisal v soglasju z odstavkom 2„ člena 94 ustave uredbo o načinu dela. o pravicah in dolžnostih odbora in o načinu uporabe in izvajanja ukrepov, ki jih bo predlagal odoor v svrho izvajanja štednje v državni upravi. Izvajanje vseh teh ukrepov spada v pristojnost ministra financ. Člen 180 i se glasi: Pooblašča se minister gnane, da v soglasju z ministrskim svetom ki s finančnim odborom potom uredbe izvrši reorganizacijo uprave državnih monopolov. Istotako se pooblašča minister financ, da v soglasju s finančnim odborom Narodne skupščine uredi vprašanje boljšega zalaganja prebivalstva s soljo na ta način, da lahko odobri poleg nabave in prodaje soli, ki jo vrši uprava monopolov, tudi uvoz in svobodno trgovino s soljo. Nadaljni amandmani določajo: Proizvajanje piva pod 9% in nad 14% je prepovedano. Za rotacijski papir se plača carina 5 Din v srebru za 100 kg. Število gimnazij se zmanjša na 80 popolnih gimnazij. Vsi zavodi z mani kakor 160 dijaki se ukinejo. Kot postranska jezika se na gimnazijah uvedeta angleščina in italijanščina. Učiteljišč se določi 33. ostala se ukinejo. Ukine se inšpektorat ministrstva xa narodno zdravstvo v Ljubljani. Samo en Inspekto ra» bo vršil posle v ljubljanski m mariborski oblasti. čl. 160 g.: Z dnem ko se konstituirajo srezke samouprave pripadejo imovine okraj nih blagajn bivše Kranjske ta Štajerske do-ačmton srezkim samoupravam. Čl. 158. a: Uredba o volilnih predpisih trgovinske zbornice v Ljubljani iz I. 1926. št 2330-30, objavljena v »Službenih novi-nah« št 64 se razveljavlja. Trgovinski minister se pooblašča, da v roku treh mesecev od te ukinitve «izda novo uredbo, po kateri se Trgovinska zbornica v Ljubljani deli na tri odseke na trgovinski, obrtniški In Industrijski oddelek. Člani zbornice se volijo za pet let, po čistem proporcu s talnim glasovanjem. Glasovalo se bo osebno ali pismeno. Voli!ni seznami moraio biti razgrnjeni v vsakem občinskem uradu. Natančne odredbe glede seznamov, slede komisarjev, glede glasovnic, se bodo določile s posebno uredbo Nove volitve po novi uredbi bodo 27. oktobra t L Čl. 156 b določa, da se državni zakon iz leta 18Q9 o obrtnih sodiščih razveljavlja. Določa se sledeče: Sodniki laiflti za obrtna sodišča se volijo Iz vrst trgovinske zbornice, delavski člani pa U vrst delavske zbornice. Čl. 153 a) Monopol petroleja se ukinja. Finančni minister se pooblašča, da izpremeni pravilnik za ureditev prometa z valutami in devizami od 1- 1921- Čl. 9.: Prlznanice za pridržanih 20% ob priliki zamenjave kronskih novčanlc se bodo sprejemale do zneska 1000 kron za plačilo davkov, ako se glase na ime. Čl. 12.; Revidira se davek na plače nameščencev. Davčna stopnja se začenja s 6000 Din. Za izplačilo tega davka bodo odslej jamčili v vsej državi poslodaialci. Davčna stopnja znaša 3 in pol do 10% pri dohodkih nad 120.000 Din na leto. Čl. 13 : Za leto 1927 se ukinia 30% izredni državni pribitek na dohodarino. Čl. 14.: Samoupravne doklade se maksimirajo tako: Občinske ne smejo presegati 200%, oblastne ne 25%, in sicer za sledeče kategorije: Za davek na dohodke javnih in samoupravnih nameščencev, na hISno najemnino, na dobiček drnžb. ki so obvezane polagati javne račune, na prodajo monopolnih predmetov, za gostilne in mesarje od prodaje mesa in pijač in na davek zakupnikov zemljišč. čl. 19.: Minister za notranje stvari ima v roku treh mesecev izvesti občinske volitve v Vojvodini, v roku enega leta pa organizirati občine v Bosni in Hercegovini. Čl. 20.: Z uredbo se izpremeni zakon o zavarovanju delavcev. Delavsko zavarovanje §e postavi, na bazo okrožnih uradov. čl. 24.: Fond za zavarovanje delavcev pro ti brezposelnosti se bo porabil za podporo graditve cenenih delavskih stanovanj, in in sicer po pokrajinah. Čl. 28. V uradniškem zakonu se rok polnih let za pokojnino brez izjeme določi na 35 let V letu 1927-28 se ne moreio sprejeti nove osebe v državno službo, razen po odo-brenju ministrskega sveta in razen, ako se vračajo v službo upokojenci. Upokojenci z manj kakor 15 leti službe, razen ako so upokojeni radi bolezni, izgubijo pravico do osebnih in rodbinskih draglnjskih doklad. Za disciplinske pregreške se v vsakem re-sortu sestavi posebno disciplinsko sodišče. Državni svet pa bo ostal samo kot druga instanca. Pod 35 leti službe se morejo uradniki upokojiti samo radi bolezni ali iz službenih ozirov. Upokojitve se morejo vršiti samo do določenega kredita za posamezne resorte. Čl. 72.: Vsa dosedanja parobrodna društva in ladjedelnice so za 12 let oproščene vseh davkov, doklad, taks. samoupravnih, komunalnih in pomorskih doklad za svoie pomorsko brodarsko poslovanje. Testamentarni siromaki na duhu Nova veika btamaža »Slovenca«. Pred par dnevi smo objavili najmarkaut-nejše odstavke Vesenjakovega govora, ki ga je imel lani v Narodni skupščini povodom interpelacije SLS o izenačenju davkov. Pri tej priliki smo stvarno pokazali na razliko med tedanjimi »ogorčenimi« izvajanji poslanca SLS in pa med sedanjimi, praznimi, negativnimi dejanji SLS na vladi. Moralno kvalifikacijo takega političnega dela smo prepustili čitateljem in javnosti, ki še dolgo ni tako neprevdarna, kakor si jo predstavlja »Slovenec«. Danes hočemo opozoriti na novo kapitalno pogreSko, ki jo je v tej zvezi zagreši! »Slovenec«. List strumno citira sledeči odstavek Vesenjakovega govora: »AH m smešno, da mora siromak, kateremu je »mri oče in mu testamentarno zapustil na polovico razpadlo bajto ln par oralov zemlje, tekom 14 dni vplačati 6 odstotkov na prenosnino, in da mora, ako je slučajno ta rok zamudil, plačati trikratni znesek Ta kazen je nasproti preprostemu kmetijskemu narodu naravnost barbarska.« K temu odstavku, ki se kar cedi ljubezni do našega preprostega kmetijskega naroda, pa pristavlja današnji »Slovenec« še sledečo opazko: »No — to? In ravno zato pa je SLS zdaj dosegla, da se ta prenosnlna zniža na 4 odstotke. Kaj torej hoče »Jutro«? In bo SLS tubo to takso še znatno znižala to tudi njeno plačilo olajšala!« Tako posl. Vesenjak to njegov branitelj v »Slovencu«. Kaj pa pravi taksni zakon, k! Je merodajneišl od obeh? V 51. 6., t. 5., odst 2. Stamo sledeče: »Od dedščht, v prvem kotam krvnega sorodstva, ki se pojavljajo od oseb, umrlih, ko je 2e stopil ta zakon v veljavo, se ne plačale v vsej kraljevini nobena taksa. Se ne preseza n8h vrednost pol milijona dinarjev.« V komentarto k temu členu in odstavku čitamo: »čl 6., t 5., odst 2 določa taksno uviuiilHn v итвш kolenu krvnega sorodstva, t. j. za dedščine med starši in zakonitimi otroci in obratno.« Posl. Vesenjak joče o »siromakih«, ki jim je oče umrl in ki jim je testamentarno zapustil na polovico razpadlo bajtico in par oralov zemlje, medtem pa Je taksni zakon že davno sploh oprostil kmečka posestva pri prenosu v prvem kolenu krvnega sorodstva za vrednosti do pol milijona dinarjev vsake prenosntoe, vsake državne takse. Ali si moremo misliti kaj še bolj smešnega, kakor je »Slovenčevo« opravičevanje Vesenjakovega zgrešenega govora o testa-mentarnih siromakih, ko navaja uspehe redukcije od 6 na 4 odstotke, ki pa v tej Vesenjakov! zadevi sploh ne prihajajo v poštev, ker je taksni zakon oprosti! dedščine v prvem kolenu krvnega sorodstva za vrednosti do pol milijona dinarjev vsake takse in prenosnine! Ce je SLS znižala prenosno takso od 6 na 4 %, je to storila pač v prilog posestev nad pol milijona dinarjev, ki pa so danes bolj redko posejana In U predstavljajo na deželi med našimi malimi kmetovalci prava veleposestva. S tem je v ostalem popravila samo malenkostni del onih pogrešk, ki jih je zakrivila baš ista SLS, ki nosi soodgovornost za taksni zakon, dete in uspeh od klerikalcev podpiranega samoradikalske-ga retžima. Nai torej SLS in »Slovenec« rajši odkrito priznata, da za malega kmetovalca nista dosegla in storila ničesar. Tak je na podlagi zakonskega besedila zaključek pravde o Vesenjakovih *testa-mentamih siromakih«. Za eksistenčni minimum prihaja blamaža o redukciji 6 % prenosnim na 4 %. Kakšni testamentarni siromaki na duhu! Novo protestno gibanje dijakov medicine Zagreb, 16. marca. r. Za jutri je sklican velik ehod medicincev. Vlada namerava namreč potom nove uredbe o medicinskem študiju podaljšati medieiiwki študij od pet na Seet let. kar naj bi veljalo tudi za medi-ctoce, ki se nahajajo tik pred zaključkom svojih študijev. Ker je medicinski študij itak dolg, bi pomenila nova uredba težak udarec za vse medicince. — Tudi beograjski medicin« so zlasti proti temu, da se nova uredba nanaša na študente, ki stoje tik pred zaključkom 6vojih medicinskih študijev. Danimo z? spomenik kralja Petra Osvoboditelja! Občinske volitve v Ljubljani in kierikald Klerikalcem se sedaj prav nič ne mudi, da bi vzpostavili občinsko avtonomijo Ljubljane. Na vladi so in to jim zadostu» je. O tem, da bi uveljavili nov občinski volilni red na podlagi čistega proporca, kar bi lahko storili z navadno določbo v finančnem zakonu, seveda tudi ni nobene» ga govora. Kakor je sklepati iz priprav klerikalno stranke za občinske volitve v Ljubljani, na uvedbo novega občinskega volilnega reda tudi resno ne mislijo. Do« kler bodo mogli gospodariti s komisarija» tem, ostane vse pri starem, za eventuelne nove volitve pa pripravljajo «gospodarsko listo», ki bi jo sestavili skupno z Jelačinc« vimi pristaši in radikali. Klerikalci so si« cer skušali obnoviti «Zvezo delovnega ljudstva», ker pa eo socijaiisti odklonili so» delovanje s klerikalci, so sklenili novo zve zo z Jelačinom, ki je bil za svojo uslugo izvoljen na zahtevo dT. Kulovca za uprav, r.ega svetnika Narodne banke. Namesto «Zveze delovnega ljudstva» se nam torej obeta za bodoče ljubljanske občinske vo» lit ve klerikalna kapitalistična zveza. Jel a s čin ostane za to ceno tudi še nadalje pod kontrolo g. Ogrina komisar v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo, ki je po zasiu» gi klerikalcev že skoro pol leta oropana svojega zakon ito izvoljenega zastopstva Klerikalna «avtonomistična» politika je torej v popolnem cvetju. Ljubljanske ob« činske volitve se bodo seveda odlašale, dokler se bodo mogle. Dosedanje delo kle» rikalne stranke v vladi ne nudi še nobene» ga jamstva za uspešno klerikalno agitaci» jo, dr. Korošec kot ljubljanski poslanec tudi še ne more pokazati na nobeno svoje delo v korist Ljubljani Klerikalci smatra» jo za potrebno, da si prej ustvarijo zase ugodne razmere, in zato se volitve odi a» šajo, občinsko avtonomijo ljubljansko pa bo čuval še nadalje pod klerikalno patro» nanco — vladni komisar. «Slovenec» ne vzklika več: Vrnite avtonomijo Ljubljani! To jc smatral za potrebno, dokler je se» del na magistratu gerentski svet. pod kle» rikalno vlado je avtonomija zadostno za» varovana z vladnim komisarjem! Ta kle» rikalna «načelnost» bo seveda kriva, da tudi račun z Jelačinom, čigar dnevnik je zadnje čase popolnoma zaplul v klerikal» ne vode, ko je g. Jelačin postal bogato plačan upravni svetnik Narodne banke, ne bo uspel Kakor so že oblastne volitve po» kazale, je klerikalcem v Ljubljani že od» klenkalo, definitivno pa bo zlomljena nji» hova moč pri prihodnjih občinskih volit» vah, pa se naj vrše po dosedanjem volil» nem fcdu ali pa na podlagi čistega pro» porca. Klerikalno demagoštvo, za katerim se skriva samo koritarstvo, je z vstopom klerikalne stranke v vlado popolnoma raz» krinkano in tudi kJerikaIno»kapitalistična zveza SLS, Jelačina in radikalov ne bo re« šila klerikalne ladje v Ljubljani. Tega se menda klerikalci tudi dobro zavedajo, za« to se upravičeno pričakuje, da se občinske volitve v Ljubljani še kmalu ne bodo vr» šile. Toda čim bolj jih bodo odlagali, tem» bolj temeljit bo obračun s klerikalnimi demagogi. Predlogi Naprednega kluba v ljubljanski oblastni skup- v v. • semi Predlog posl. Ivana Tavčarja in tovarišev v zadevi gradbe stanovanjskih hiš Na tisoče druižin je v ljubljanski oblasti brez stanovanj. Z ukinitvijo stanovanjskega zakona se bo stanovanjska kriza tekom letošnjega leta Ie še poostrila. Potrebna je nujna odpomoč. Poleg drugih javnih faktorjev je tudi oblastna skupščina poklicana, da pripomore k rešitvi stanovanjskega problema. Občine vsled nedostaianja finančnih sredstev in omejenega kredita ne morejo brez pomoči same graditi v zadostni meri stanovanjske hiše. Zato skleni oblastna skupščina: L Oblastnemu odboru se naroča, da najame 30milijonsko posojilo za zgradbo stanovanjskih hiš, ki bo na razpolago občinam ljubljanske oblasti za primerne obresti. 2. Izdela naj se pravilnik, ki ureja, kako se bo upravljalo z gradbenim fondom. Ljubljana, dne 38. februarja 1927. Predlog posl. I. Mohoriča in tovarišev v zadevi osnovanja srednje tehnične šole za lesne stroke Obrti lesne stroke preživljajo v zadnjih dveh letih ogromno krizo. Ker je ta panoga obrti in industrije v Sloveniji, posebno pa v ljubljanski oblasti, kjer je nad 44 % celokupne površine pokrite z gozdovi in kjer predstavlja vrednost eksporta našega gradbenega lesa okrog 200 milijonov dinarjev letno je potrebno, da se tej panogi posveti posebna pažnja. V Sloveniji štejemo nad 1000 žag. 1600 mizarjev, 1500 lesnih trgovcev in okrog 1000 obrtnikov specijalnih strok za predelavo lesa, vendar I moramo ugotoviti, da ogromna večina teh obratov ne odgovarja zahtevam časa In le s težavo in z minimalnim zaključkom obratuje. Zato je nujno potrebno, da se za lesno obrt in industrlk) po vzoru podobne šole v Sarajevu ustanovi posebna tehnična srednla šola za lesne obrti, ki bi specializirala naraščaj za razne panoge šoteru o rumunski politiki in o potrebi nacijonatoega programa, ki ne bi bil podvržeu strankarskim spremembam. Lahko se reče, da tak program že obstoja, ker stoji vsaka rumunska vlada na stališču, da se Rumunija ne da kupiti in da kdor hoče sodelovati z njo, mora biti vesten delavec in da je ne sme izrabljati. Italija naj smatra Rumunijo kot oporišče za svojo politiko moralne in materijalne ekspanzije proti vzhodu. Uporablja naj Rumunijo kot most k obširnim tržiščem, kjer se križajo interesi bogatih narodov, kjer pa je še dovolj mesta za Italijo. Nemška vlada odobrila ženevske sklepe Berlin, 16. marca, (be.) Po daljši debati o poročilu zunanjega ministra je ministr. ski svet soglasno odobril izid pogajanj v Ženevi iti se s tem strinja z nazori ki jih je dr. Stresemann zastopal na zasedanju Sveta Društva narodov. Berlin, 16. marca. s. «Tagliche Run d» schau» piše glede čet, ki naj ščitijo proge v saarskem ozemlju, da vlada ne vidi za to utemeljitve v versajski pogodbi ven» dar pa je izjavila, da je z odločitvijo zad« njega zasedanja Sveta Društva narodov v Ženevi zadovoljna. V Rusiji se pripravljajo na plinsko vojno London, 16. marca. d. V spodnji zbornici je izjavil voini minister Evans v odgovoru ua interpelacijo, da so po informacijah vlade ustanovili sovjeti mnogo tvornie za strupe«» pline ali pa jih še grade. V teh tvornicah se izdelujejo strupeni plini v ogromnih množinah. Ni dvoma, da se v Rusiji bolj kot v katerikoli drugi državi na evetu pripravljajo na plinsko vojno. Francosko-nemška trgovinska pogajanja Pariz, 16. marca, (pa.) Francoskamcmška trgovinska pogajanja se bližajo uspešnemu zaključku. Francija je priznala največje ugodnosti za izvoz nemških izdelkov v Francijo. Nemčija pa je dovolila uvoz francoskih vin po carinski tarifi, ki velja za Španijo in Italijo. Nemško gospodarstvo Berlin, 16. marca, (be.) Poljedelski mi» nister je izjavil pri zbornični debati o pro. računu svojega reso rta, da je bilo zadnje dve leti uvoženih za štiri milijarde mark živil iz inozemstva. Nemški narod ne mo» re trajno nositi bremen za reparacije, za obresti za inozemske kredite, za podporo brezposelnim in za uvoz živiL Minister je napovedal, da bo v kratkem predložil za» kon, po katerem se sadilcem sladkorne pe« se in domači sladkorni industriji zajaroši potrebna carinska zaščita. Stavka na Poljskem se širi Varšava, 16. marca, (be.) Posredovanja v stavki delavcev v tekstilni industriji * Lodzu so ostala brezuspešna. Stavkujočim so se sedaj pridružili tudi kovinarji. Poli« cija je prijela več članov vodstva stavke. Eupen in Malmedy ostaneta belgijska Bruselj, 16. marca, (pa.) V odgovoru m interpelacijo socijalističnega poslanca gle» de vladne politike v vprašanju okrajev Eu» pen in Malmedy je ministrski predsednik izjavil, da ostaneta oba okraja -belgijska. Dražba ruskih kronskih dragocenosti London, 16. marca. e. Včeraj se je pričela v zavodu Tristio dražba ruskih kronskih dragocenosti. Naval odličnega prebivalstva je zelo velik. Posamezni komadi so zelo dragoceni. Med najlepšimi je tiara z zlatim klasom. ki se strese pri najmanjšem sunku, dalje meč Pavla I., zapestnica s 40 karatov težkim briljantom, di jama nt iz žezla Katarine II. in tako zvana poročna krona, ki obstoji iz dveh vrst briljantov, križa in šestih velikih briljantov. Draguljarji iz vseca sveta ee udeležujejo dražbe. Strahote potresa na Japonskem Tokijo, 15. marca. s. Iz poročila namest» nika notranjega ministra, ki je posetil ozem lja. kjer je divjal potres, izhaja, da znaša število žrtev 3274 mrtvih in 6734 ranjenih. 84 odst. poslopij je popolnoma ali deloma uničenih, med njimi 1350 tvornie. Škoda se ceni na 10 milijonov funtov. Po potresu je prizadetih 26 krajev. Požar v zabavišču Brooklyn, 16. marca. s. V varieteju Gay« tyju je izbruhnil sinoči med predstavo po» žar. Publike, ki je je bilo do 1200, se je polastila divja panika. Gledališče je po» polnoma pogorelo. Priprave za nova trgovinska pogajanja Beograd, 16. marca. p. Danes popoldne je bila v ministrstvu za zunanje stvari konferenca naših delegatov, k-i so določeni ca trgovinska pogajanja z drugimi drža« vami Z Grčijo se začno pogajanja 25. t m. v Atenah. Pogajanja z Madžarsko ee začno meseca maja, z Nemčijo pa meseca JuuUa. Naši kraji in Občni zbor Vodnikove družbe v Ljubljani bo ■ \c 2. apri& ob 8. zvečer v prostorih Zveze kulturnih društev, LJubljana, Kazina. II. nadstropje. DNEVNI RED: t.) Poročilo odbora; 2.) Določitev letnine za 1927 in 1928; 3.) Računski zaključek za leto 1926; 4.) Proračun za leto 1927; 5.) Književni program za leto 1927; 6.) Nadomestne volitve; 7.) Samostojni predlogi; 8.) Slučajnosti. K občnemu zboru se vabijo vsi člani družbe. Kongres bizantologov v Beogradu Dne 11. aprila se otvori v Beogradu kongres, ki mu po pomembnosti danes še nI para v Jugoslaviji: kongres bizantologov. Trajal bo 6 dni. Svojo udeležbo na tej prireditvi so že prijavili učenjaki svetovnega siiovesa iz Francije, Anglije, Belgije, Italije, Poljske, Nemčije, Rusije, Češkoslovaške, Španije, Madžarske, Bolgarije, Rumu-nije. Grške. Skandinavije ln Danske. Kongres bo najbrže otvoril osebno kralj Aleksander. Doslej je naznanjenih sto govornikov. verjetno pa je, da jih bo rrmogo več. Kongres bo javen in dostopen vsakomur, spremljale pa ga bodo ra>zne svečanosti, recepcije, banketi in izleti. V Beogradu se bodo ob tej priliki vršile tudi zanimive razstave. [je Naš kulturni dan - naš prosvetni fond Zveza kulturnih društev v Maribora je ustanovila pred kratkim javno ljudsko knjižnico v Št. Ilju v Slov. goricah, naši najsevernejši obmejni točki. Ta knjižnica Je že peta po številu, kar jih je ustanovila ZKD v Mariboru v dobri polovici leta in pomeni torej neke vrste domač kulturni dogodek. Prvo javno ljudsko knjižnico le ustanovila Zveza dne 13. iuniia 1926 v Tezru pri Mariboru, drugo dne 10. oktobra 1926 pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu. važni Obmejni točki, tretjo dne 29. januarja 1927 v Zbe-iovem pri Poljčanah, četrto dne 27. februaria na Pobrežju pri Mariboru in peto dne 7. marca 1927 v Št. Ilju v Slov. goricah. Tudi javnost bo zanimalo, da te knjižnice zelo dobro uspevajo in imajo lep krog H-tateljev in čitateljic. Tako sta si knjižnici v Teznu in pri Sv Duhu že v prvih mesecih svojega obstoja nabavili iz dohodkov omaro in tudi knjižnico že povečali z naročili novih knjig. Knjižnica v Zbelovem, ki ima tudi mnozo marljivih bralcev, pa Je že *'jem mostovi, restavrirane javne zgradbe, moderna javna razsvetljava, odpirajo se novi deli razvijajočega se mesta, urejene so mestne finance in tudi občinska podjetja so na trdni in samostojni podlagi s primernimi rezervami za potrebne obnove. Prav posebno hvalo so pa dolžni mestni uslužbenci, ker so dobili v dobi njegovega županevanja z novo službeno pragma-tiko boljši gmotni položaj, kakor ga imajo državni uslužbenci, ter stalnost da se morejo posvečati neodvisno svojemu delu. Ni govornikov namen in tudi težko bi bilo našteti vse zasluge, ki si jih je stekel prvi slovenski župan za mesto Celje. To bo šele naloga celjskega kronista. S prisrčno zahvalo za veliko naklonjenost do mestnih uslužbencev je končal mag. svetnik Šubic svoj nagovor, ki je vidno ganil vse navzoče. Župan dr. Hrašovec se je zahvalil za prisrčno slovo ia povdarjal, da se težko loči od tega mesta, ker je bila vedno njegova želja, delati in živeti ne samo zase, marveč koristiti javnosti, svojemu narodu in njegovi državi. Da je nastopil konec te njegove službe ni njegova in ne krivda večine. Odstopa z mirno vestjo on in z njim delovna večina, ki je imela, kar se tiče. uradništva, vedno pravo razumevanje za vse upravičene težnje. Z velikim trudom le ta večina svoj čas izdelala in uveljavila službeno pragmatiko ki uradništvu zasigu-ra stalnos» in napredek, ga varuje krivic in mu zagotavlja svobodo političnega prepričanja in neodvisnost. Govornik se je zahvalil vsem uradnikom za vestno sodelovanje in je končal z besedami, da je nadvse srečen, ako ga je uradništvo imelo rado in ako ostane uradništvu prvi slovenski župan v dobrem in prijetnem spominu. Prelepe besede so napravile na vse globok vtis. Nato se je župan poslovil še od vsakega posameznega nameščenca. Zvečer ob 6. uri je prevzel novo imenovani komisar mestne občine vladni svetnik dr. Leopold Žužek svoje posle. V deputa-ciji, ki ga je pozdravila in mu izročila posle, so bili odstopajoči župan dr. Hrašovec, magistr3tni svetnik Šubic in računski svetnik Kalan. Magistiratni predstojnik Šubic je g. vladnega svetnika pozdravil s prisrčnimi besedami, v katerih je povdarjal, da je vest, da je ravno njemu poverjeno gerent-stvo, razveselila vsakega meščana ne glede na politično pripadnost, pa tudi vsakega magistratnega nameščenca. Vsem je v prijetnem spominu, kako je g. vladni svetnik, ko je po prevratu vodil posle mestnega komisarja, to storil z ljubeznijo in globokim razumevanjem za komunalna vprašanja ter s takim taktom, da je že! priznanje vsega prebivalstva Ig hvaležnost urad-ništva. Imenom mestnega uradništva ga govornik iskreno pozdravlja, želeč mu pri težavnem in odgovornem poslu največ uspehov in proseč naklonjenosti uradništvu. ki obljublja sodelovati zvesto ia vztrajno v dobrobit mesta in njegovega prebivalstva. Odstopajoči župan dr. Hrašovec se je pridruži! predgovornikn s toplim priporočilom za občino, ki jo izroča v roke g. komisarja. Gospod vladni svetnik se je zahvalil za prisrčne pozdrave in je povdarjal. da bo lahko delati s takim uradništvom, kakor ga ima mestna občina, ter prosil, da ga to uradništvo vsestransko podpira. Švedsko letalo zapustilo Cerknico Kakor sme poročali v soboto, se je bilo spust'lo švedsko letalo 11. t. m. ob 13.45 pri Ceiknici aa tla vled slabega vremena. Radi premehkega terena se Istega dne ni moglo dvigniti. Drugi dan so napeljali nekaj voz desk, k; so jih položili na najbolj mehkih mestih. Pa tudi to ni pomagalo, zakaj zemlja se je vsesplošno preveč udirala pod veliko težko 7.000 kg. Od sobote na nede'io in v nedeljo ves dan je deževalo. Na polet ni bilo misliti. V ponedeljek so si letalci skušali pomagati na nov način. Iz aeroplana so odstranili ves balast in ga s tem razbremenili za 1.000 kg. V okolici Cerknice pa so poiskali prostor, kjer je zemlja bolj strjena. In to pot se jim je posrečilo spraviti letalo v višino. Pilot ing. Kari Lindner je ob 12. uri zletel z neprijaznega terena na nov prostor, ostala dva njegova spremljevalca pa sta za njim peljala raztovorlene reči. S tega novega prostora se je danes letalo z lahkoto v lepem loku povzpelo v višino in je v krasnem pofletu pohitelo čez Cerknico v smeri naravnost proti Benetkam. Številna množica ljudi je dolgo gledala ia nenavadnim »ptičem«, svetlikajočim se v solncu in nosečim na svojih krilih goste Iz visokega severa, W so se proti svoji volji mudili skoro 5 dni pri nas, in jim je mahala z robci v pozdrav, ti pa so odzdravljali, vihteč švedsko državno zastavo. Ves čas Je vzbujalo švedsko letalo za Cerknico in vso njeno okolico veliko senzacijo. Od vseh strani so vreli ljudje skupaj. Staro in mlado, moški in ženske, vse se je gnetlo okrog aeroplana. Mn®gi so posedli v neposredni blfžini po rebru hriba in čakali, kdai se ta »čudna prikazen« dvigne in odfrči. Bila je pestra slika! Letalci so ložirali v hotelu Ivana Žum-ra. Pilot ing. Kari Lindner je sicer nemškega pokolenja, toda je rojen v Oslo (na Norveškem), nastanjen pa je v Malmô (v Švediji). Po izjavi njegovih dveh spremljevalcev spada med najboljše švedske letalce. Od spremljevalcev je eden (monter) Šved. drug? pa Danec. Vsi trije so bili zelo prijazni. Radi so daiali pojasnila na vprašanja. Močno zadovoljni so bili in so se laskavo izražali o naših ljudeh, ker so jim ti šli v vseh ozirih iako na roko. i Glede njihovega letala in cilja poleta smo j rvedeli še sledeče. Iz Malmô so odleteli S. marca cb pol 13. Letalo ima 1000 HP, leti s hitrostjo 150 do 200 km ra uro in stane dva in pol milijona dinarjev. Iz Benetk polete v Beograd, v Sofijo, Atene in Carigrad, odtod pa nazaj v Švedijo, v Mal- Kako je bila izvršena sleparija s čekom g. Baumana Včeraj smo poročali, da je premeten slepar dvignil v Mariboru pri nekem denarnem zavodu 60.000 Din na ponarejen ček restavraterja g. Baumana v Št. Ilju v Slovenskih goricah. Ker je mariborski policijski komisarijat medtem že odredil vse potrebno, da pride slepar na varno, lahko danes sporočimo že tudi podrobnosti te svojevrstne sleparije. Denar je dvignil bivši bančni uradnik 29-letni Bogomir Liplč iz Zagreba, ki je bil reduciran pri neki opuščeni banki v Zagrebu. Nato je bil radi brezposelnosti zadnja dva meseca pri sorodniku g. Baumanu v Št Ilju Tu se je podrobno seznanil tudi z denarnim poslovanjem g. Baumana in mu na ta način izmaknil njegov ček s štampilj-ko faksimila podpisa. Cek Je Izpolnil na znesek 60.000 Din ter ta denar dvignil pri posojilnici v Narodnem domu. Posojilnica bo seveda zato terjala denar od g. Baumana. Upati pa je, da pride Lipič še z denarjem vred pravočasno v roke oblastva. Drzen vlom v mariborsko carinarnico Mariborsko carinarnico so že parkrat obiskali prijatelji tuje lastnine. Nedavno je bilo vlomljeno v carinsko skladišče, ki so ga' tatovi odprli s pravimi ključi. Predsnoč-njim pa so neznanci enostavno odnesli ročno blagajno, katero je imel načelnik kazenskega oddelka carinskega urada g. Rudež za shranjevanje dragocenih zaplenjenih predmetov. Prejšnji večer so urad, v katerem je bila blagajna pritrjena na klopi, zaklenili. drugo jutro pa blagajne ni bilo več. Ze iz tega so sklepali, da tat ne more biti daleč proč od carinarnice. Uvedli so takoj preiskave in predvsem napravili odtiske prstov, ki sr jih našli na raznih aktih poleg ukradene ročne blagajne. Odtisi prstov niso odgovarjali nobenemu uradniku, ki je imel opravit' z dotičnimi akti. Tat je bi! torej iz drugega rajona. Policija je tekom dni aretirala dve osebi, nekega carinskega uslužbenca in še neko osebo, ki je bila že obsojena na 8 let težke ječe radi hudodelstva tatvine. Kmalu po aretaciji pa so že našli tudi ročno blagajno ob zidu bližnjega skladišča, in sicer še neodpito in neizpraznieno. V blagajni ie bilo nvd drugim tudi 2 kg zlata. Takoj so napravili odtiske prstov na blagajni in bo menda preiskava kmalu pojasnila drzno tatvino Domnevajo, da zlikovci niso mogli odnesti ukradene blagajne iz okoliša carinarnice, temveč so še čakali ugodne prilike, da jo skrijejo v kakšen primeren transport. Danes Je večer smeha: Nadaljno preiskavo vodi železniška policija s pomočjo daktiloskopa policijskega kcv misarijata. Kit v našem morju Prirodoslovnemu muzeju v Splitu je zdravnik v Trpnju poklonil te dni fragment gornje čeljusti in nekoliko roženih plošč (ki kitu vise v ustah namesto zob) ogromnega kita (balaena mysticatus), ki je za-blodil v Jadran in poginil na pečinah obale otoka Pelješea. Sodeč po stanju kosti, je kit poginil pred približno šestimi meseci. Po veličini čeljusti se da sklepati, da je bil kit dolg približno dvajset metrov. Kolikor je znano, je tak kit doslej samo enkrat — in sicer v 18. stoletju — zablodi! v Jadran. Te vrste kiti žive pozimi v morjih okoli severnega tečala, poleti pa se selijo proti jugu do severnih ln zapadnih obal Evrope. Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama: četrtek, 17.: «Božji človek». E. Petek, 18.: «Jaz in ti». Premijera. Izv. Sobota, 19.: «Božji človek». Ljudska pred» stava po zniž. cenah. Izv. Nedelja, 20.: «Ugrabljene Sabinke». Ljud» ska predstava po zniž. cenah. Izv. Fondeljek, 21.: «Gobsek». B. Ljubljanska opera: četrtek, 17.: Zaprta Petek, 18.: «Manon». Gostovanje ge. Zolo» tarevid»MiIkove. Izv. Sobota, 19.: ob 15.: «Grofica Marica» Ljud» ska predstava po zniž. cenah. Izv. Nedelja, 20.: ob 15.: «Terezina». Ljudska predstava po zniž. cenah. Izv. Ob 20.: «Tajda». Izv. Pondeljek, 21.: Zaprto. Mariborsko gledališče: fetrtek. 17.: Zaprto. Petek, 18.: Zaprto. Sobota, 19.: ob 15.: «Divji mož». Premi» јета. Ob 20.: «Za narodov blagor». Ku« poni. Gostovanje g. Skrbinška iz Ljub» Ijane. «Božji človek» v pre*asedbi. Pri današnji vprizoritvi «Božjega človeka» v ljubljanski drami igra vlogo Maro ga. Marija Vera, hajduka Krstana pa g. Levar. Odličen gost v ljubljanski operi. V petek dne 18. t. m. gostuje v naši operi pri-madona bolgarske opere v Sofiii gosna 7,o-lotarevič - Milkova. Gospa je pevka odličnih umetniških kvalitet, absolutno priznana in visoko cenjena v sofijskem ansamblu. Gostovala je z največjim uspehom v beograjskem in zagrebškem Narodnem gledališču. Na svojem prvem gostovanju v Ljubljani poje naslovno vlogo v Massenetovi operi mo občinstvo na to izvirno domače delo. Glavna vloge so v rokah gospe Lovšetove in Ribičeve. g'T. Be-tetfa. Kovača in Zupana. Predstava ie izven abonmaja ter se dobivajo vstopnice pri dnevni blagajni v operi. Zunanji posetniki naroče lahko vstopnice pismenim potom pri upravi. Francoski pianist Robert Lortat priredi v sredo dne 23. marca pod okriljem francoskega instituta v Ljubljani in Association Française d'expansion et d'echangues Artistiques v Parizu klavirski koncert v dvorani Filharmonične družbe. Na koncertu bo pokazal v besedi in glasbi enega najslavnejših francoskih komponistov, Claudiia Debussyja in njegove klavirske sodobnike. Program obsega celo vrsto francoskih klavirskih skladb, ki so deloma že znane s koncertnih programov drugih slavnostnih pianistov, deloma pa pomenijo novost za naše koncertno življenje. PredproHaia vstopnic za ta koncert v Matični knjigarni od danes naprej. Gostovanje e. Skrbinška v mariborskem elerlaliSu. V soboto 19. marca zvečer gostu.'e bivši Član mariborske, sedaj odlični član ljubljanske drame, igralec in režiser gospod Milan Skrbinšek, v mariborski drami. Igra vIoto Ščuke v Cankarjevi komediji «Za narodov blagor». Otroška predstava «Dirîega moža» na mariborskem odrti. Na Jožefovo 19. t. m. ob 3. uri popoldne se vrši v Mariboru krstna predstava izvirne slovenske otroške igre Toneta Gasparija «Divji mož». Dunajski pianist P. Schramm je kon-ceriiral zadnje dni v Beogradu in je imel na sporedu Bachovo Toocato, Beethovnovo «Appassionatox Prokofievo Toccato. Liszto-vera d italijanskih konzulatov v naši kraljevini ali pa od naših konzulatov v Italiji. Sokol Prri letošnji pešizlet Sokola I. Na praznik dne 19. marca bo za člane in članice Sokola I. prvi letošnji peš izlet na Sv. Goro pri Litiji. Odhod iz glavnega kolodvora z jutranjim vlakom ob 7.43 do Save, od koder bo izlet na Sv. Goro. Povratek zvečer ob 6. uri v Ljubljano zopet z vlakom, ali iz Save ali iz Litije, se dogovorijo izletniki sami. Izlet se vrši seveda samo ob ugodnem vremenu. Vsakdo skrbi sam za hrano in za ostalo. Zdravo! — P. 0. Pevski zbor Sokolovi Pridite vsi k pevski vaji, ki bo nocoj ob 20. uri! Sokol Mojstrana. Dne 6. t. m. se je vršila smučarska tekma Sokola v Mojstrani. Sneg je bil manj ugoden, med celo tekmo je padal dež. Startalo je 10 članov, med temi 4 izven konkurence, S во med tekmo odstopili. Proga 8 km: 1. Klančnik Miha: 1 uro 12 min. 41 sek. 2. Podrekar Franc: 1 uro 17 minut 50 sekund. 3. Oseuk Franc, 1 uro 21 minut 23 sekund. Naraščaj: tekmovalcev 7; proga 3 km: 1. Rabič Miha: 38 min. 13 sek. 2. Jek-lič Mirko: 33 min. 39 sek. a Klančnik Gregor: 33 min. 50 sek. Med ostalimi člani je bilo par minut, a med naraščajniki samo par sekund razlike. Navedeni so dobili častna priznanja, t. j. prvi smuči, drugi in tretji pa priznanioe. Proti grioi - astmi - kataru^ se inhalira Smrekovo olje „Trolist1'. Razoošll a vsa ki dan po povzetju D 16 Tiollst Lorratec Doh va se v vseh lekarnah 'n drogerijah. лтииммштшшши nccavice z. zn ctmko in ii'qom f-JUtr najbolise.najirpežnejse. zo{q pajccncjšc * Izpremembe pri našem poslaništvo la konzulata V Pragi. Mesto dosedanjega novinarskega atašeja pri Jugoslovenskera poslaništva v Pragi, Stevana Kluiča ie taieno-van za novinarskega atašeja Svetozar 2 i v-k o v 16. Kluič le bil na tem mestu, odkar je bilo pri poslaništvu kreirano. Kluifi, ki le Dalmatinec, ie bil med vojno interniran v Qôllersdorfu in Mlttergraberriu. — Jugosiovenski generalni konzul v Pragi Svetozar R a š i č, ld je bil svoiečasno konzul v Celovcu tn Trstu, je te dri zapustil Prago ta odpotoval na svoje novo mesto v Bukarešto. Začasno vodi posle generalnega konzulata podkonziri Dušan Dajičič. * Redukcija v generalni direkcij čarih. Generalna direkcija carin je pričela z redukcijo uradniškega osobja v vsej državi. Doslej je bilo reducirani!) 75 uradnikov. * Nov francoski ataše v Beogradu. Francoski kapetan bojnega broda, l. Leldu, je imenovan za atašeja pri francoskem poslaništvu v Beogradu. * Matura na tehniški srednji šoli v Ljubljani. Na Gradbeni srednji šoli se ie v sredo 16. t. m zaključil maturitetni izpit. Izpit je delalo 22 kandidatov. Izpit so napravili: Bo-hlnec Julij, Bohinec Vladimir, Brodnik Jože! (z odliko), Furlan Franc, Habinc Ivan Ka-fel Vilibald, Kar« Vellslav, Kosovel Franc, Krnic Alojzij, Lang Venčeslav (z odliko), Lesjak Franc (z odliko) Mandellc Drago, Mavrič Alojzij, Mlakar Zeljko, Oblak Metod Robek Franc (z odliko), Udovč Maksimiljan Vivod Bogdan. 3 kandidati so bili reprobi-rani na pol leta, 1 kandidat na celo leto. * Finančni minister za varčevanje. Finančni minister Bogdan Markovič je naročil vsem generalnim direktorjem in šefom odsekov naj ne popolnjujejo več uradniških mest, ki so izpraznjena po upokojitvah ali smrtnih slučajih. * Glavni odbor UJU prične pogajanja s hrvatskimi učiteljskimi društvi. Na seji širšega glavnega odbora UJU v Beogradu ie bila sprejeta resolucija, ki naglaša, da obstoje po likvidaciji »Slomškove zveze« zunaj Udruženja samo še hrvatska učiteljska društva na Hrvatskem m v Slavoniji. Ker pa se ie tudi med temi pojavila želja po skupni organizaciji vsega učitelistva, je glav ni odbor že določil svoje delegate za pogajanja. Glavni odbor izraža dalie toplo željo, da se oni del učitelistva, ki ie nedavno izstopil Iz UJU v Ljubljani, vrne v Udruženje rednim potom. Letošnja glavna skupščina UJU se bo vršila v Skoplju. * Ekskurzija carinskih uradnikov na Češkoslovaško. Udruženje carinskih uradnikov priredi v kratkem večlo ekskurzijo na Češkoslovaško. Za ekskurzijo je finančno ministrstvo dovolilo potrebni dopust. Odhod izletnikov je določen za 22. marca. * Statistika avtonomnih doklad ze leto 1926. Finančna delegacija uradno objavlja da izide v »Uradnem listu« štev. 30. z dne 18. marca statistika avtonomnih doklad k direktnim davkom za leto 1926. Iz nje so razvidni posameznim avtonomnim zastopom za leto 1926 odobreni odstotki in na podlagi teh tudi predpisani zneski doklad. Avtonom ne doklade se odmerjajo na podlagi čistega predpisa dokladam podvrženih dir. davkov brez drž. pribitkov za I. 1926. ie znašala za vso Slovenijo odmerna osnova zâ avtonomne doklade (čisti državni davek) 17.4 milijonov Dim celokupen predpis doklad od te osnove pa 43.5 milijonov Din. Skupno z naknadnimi predpisi za prejšnja leta je v letu 1926 znašala odmerna osnova 18,354.500 in le bilo v tem letu predpisanih doklad vsega skupaj 45,541.300 Din. * Vlagatelji In upniki Slovenske banke d. d. Ljubljana, ki do danes še tega niso storili, se pozivajo v najnujnejšem lastnem interesu, da naznanijo svoie naslove in zneske svojih terjatev z obratno pošto Upniškemu odboru Slovenske banke, ki se le konstituiral 28. februarja 1927, kateri odbor bo v vsakem ozItu zastopal koristi prizadetih. Prijave naj se pošiljajo na člana upniškega odbora g. Cirila Dolenca, ravnatelja Obrtne banke, Ljubljana, Kongresni trg štev. 4. 413 * Naši v Ameriki. V mestecu Milbum v Zedinjenih državah je pri delu ponesrečil naš rojak, znan pod imenom Lawrence Hern Pravijo, da je bi! oženjen in da njegova vdova z dvema otrokoma živi v Jugoslaviji. Zaposlen ie bil pri Mllburn By-Products Coal Co. Po zakonih države West Virginia mora vdova predložiti prošnjo za odškodnino, lastnoročno podpisano v dobi 6 mesecev od dneva smrti, sicer izgubi pravico do odškodnine. Da se zavaruje pravica vdove in otrok, se naprošajo vsi, ki poznajo vdovo Hern ali jim je znan njen naslov, da Ji sporoče to Kosti Unkoviču. 600 Grant StT. Pittsburg Pa. Amerika. * Nova krajevna organizacija SDS v Št Vidu pri Grobelnem. V nedeljo 13. t. m. se je vršil v St. Vidu pri Grobelnem sestanek SDS, katerega so še udeležili najodličnejši možje občine. Po poročilih oblastnega tajnika Sptadlerja in srezkega tafoika Malgaja se je soglasno sklenila ustanovitev krajevne organizacije SDS ter se Je izvolil 14 članski odbor. Možje in mladeniči, ki so stopili v odbor, so nam porok, da se bo organizacija lepo razvijala. * Nazarencl v naši vojski. V Velikem Beč kereku se je te dni vršila v tamkajšnji vojašnici zanimiva slavnost: 51 vojakov, ki pripadajo sekti Nazarencev in so Mi v zadnjih letih obsojeni na pet do desetletno ie-čo. je Izvršilo predpisano vojaško prisego. Za Nazarence je doslej veljal strog predpis, da ne smejo priieti orožja. Vojaške oblasti so jih začele sistematično obsojati na večletno ječo, ker so odklanjali Voiaško službo. Po prigovarjanju vojaškega kurata in bri-gadnega generala pa so obsojeni Številni Nazarenci sklenili, da se uklonijo posvetni oblasti. Vojaška prisega se je vršila z veliko slovesnostjo v prisotnosti celokupne garnd- zije. Vsi obsojeni Nazarenci so prisegli In bili potem takoj osvobojeni iz nadaijnega zapora. * Redni občni zbor društva državnih nameščencev In upokojencev za mursko-sobo-ški okraj se bo vršil v pondeliek 21. marca tA 8. zvečer v sokolski čitalnici v Murski Soboti z običajnim dnevnim redom, če ne bo občni zbor sklepčen ob določeni uri, se skliče v smislu § 14 društvenih pravil čez pol ure drugi, ki je sklepčen ob Vsakem številu navzočih članov. — Odbor. 407 * Predavanje v »Pravniku«. Danes v četrtek, ob 6. popoldne bo tia sodišču, soba št. 79, predaval un1v. prof. dr. Stanko La pajne: »Trajanje avtorskih pravic. Civilna zaščita. Prehodile in sklepne določbe«. To predavanje bo obenem zaključno predavanje o tem predmetu. Glede na važnost no vega zakona je želeti diskusije, ki naj bi se le Udeležili tudi književniki, likovni in glasbeni umetniki. Zato so na predavanje vabljeni vsi, ki se za ta predmet zanimajo. * Mestni magistrat razpisuje oddajo zi darskfh in betonskih del za napravo skladišča za premog v mestni klavnici. Vsi razpisani podatki se dobe med uradnimi ата-mi v mestnem gradbenem uradu, šolski drevored št. 2-II. Ponudbe je vložiti najkasneje do 26. marca opoldne v podpisanem uradu. 414 * Zveza Jugoslov. čsL li* v Beogradu bo imela prvi letni občni zbor z delegati vseh lig iz Jugoslavije v nedeljo 10. aprila v Beogradu. Najprej se bo vršil ob 9.30 dopoldne občni zibor beograjske lige, kateremu bodo mogli prisotvovati že delegati, nato pa sledi občni zbor Saveza lig. Popoldne priredi beograjska centrala lig delegatom čajanko s primernim programom, zvečer pa bodo v loži prisostvovali delegati gledališki predstavi. Pričakovati ie od vsake lige vsaj dva delegata. Podrobnejša navodila prejmejo lige še od centrale iz Beograda. ieiilii OH Ali potrebujete za bodočo sezijo novih »Gojzarjevc? Da si ne omislite kake manj vredne čevlje, temveč le prave oraginalne »Brajerjeve gojzarje*. Omerite si jih pri J. Brajtr, Ljubljana, Breg t. Popravila kar najboljše. * Solnčne pege. Zadnje tedne ni kazala solnčna površina posebnega vznemirjeja. Te dni pa so se pojavile na solncu zopet mogočne skupine peg. Solnce je pričelo sedaj živahno delovati, slično v isti jakosti kot v drugi polovici lanskega leta. Pričakovati je v dnevih prihodnjega tedna mot-njave v zemeljski atmosferi in sicer na severni poluti * Poskusna vožnja z Božičevo zavoro. Po odobrenju prometnega ministrstva se bodo na progah zagrebške železniške direkcije v kratkem vršile poskušne vožnje z Božičevo zavoro pod kontrolo podkomisije za zavore mednarodne unije železnic. * Požar na SuSâku. V prostorih trgovske družbe »Levante« na Sušaku je predvčerajšnjim ponoči nastal požar, ki je napravil škode za približno 200.000 Din. Le energični gasilni akciji se je zahvaliti, da se požar ni razširil in povzročil še več škode. Poslopje je bilo zavarovano pri Jadranski zavarovalni družbi. * Smrtni padec med dva vagona. Na že-železnfški postaji v Subotici se Je v soboto pripetila težka nesreča. Trgovski agent Viljem Deutsch ki je potoval Iz Novega Vrba-sa v Subotico, je hotel lž enega vagona prestopiti v drugega. Z mostiča pa je padel med dva vagona in se pri tem na glavi težko poškodoval. Deutscha so prepeljali v bolnico, kjer je eno uro pozneje umrl. * Velik požar v okolici Skoplja. V bližini Skoplja je na doslej nepojasnien način nastal požar v veliki staji za drobnico, kjer je bilo tudi mnogo slame in lesa. Zgorelo Je. oziroma se zadušilo nad 150 koz in ovac ter mnogo živine. Zgorelo ie tudi več hiš v bližini stale Skoda je ogromna. Človeških žrtev pa ni bilo. Razglas. Prvi živinski in kramarski semenj v Begunja se b' de višil dne 18. marca 1927. Kupci in prooaja c se vljudno vabi; o 3600 7uoaiHvo Begun e nr Cer^n c. Naitireiba špe tja lite ta za čes->e. Proti prenosu gripnega obolenja se o uvamo z upo rabi jan em okusnih ANACOT- PASTiL JA. * Calderara milo za britje je v kakovosti neprekosliivo. 60 * Ribiške priprave, orožje in streijivo, lovske potrebščine ter vsa popravila pri pu-škarju F. K. KAISER, Ljubljana. 256 «ITO» zobna pasta najboljša. * Tkanina »Eternum«, glavna zaloga za Jugoslavijo pri J. Medved, manufaktura Ljubljana. Tavčarieva ulica 7. * Pri prehlajenju, nahodu, vnetju vTa-tu. živčnih bolečinah, trganju po udih ravnamo prav, ako s pol kupide prirodne gren-čice »Franz - Josef« skrbimo za vsakdanje ižpraznenje črevesa. Po sodbi vseučiliških khnik se voda »Franz - Josef« odlikuje z zanesljivim učinkom ob prijetni porabi. Iz Ljubljane u— 6000 km preko Švice, Avstrije, Italije Češkoslovaške in Jugoslavije. Ta Izredno zanimiv in poučni potovalni film je postavila ZKD za svoj program v tekočem tednu Iz nJega je razvideti najlepše pokrajine ter glavna in nalvečja mesta imenovanih držav. Radi izrednega zanimania občinstva opozarjamo, naj si vsakdo pravočasno pre-skrbi vstopnice, katere je dobiti od danes naprej v predprodaji pri blagajni kina Matice. Predstava za šolsko mladino, kateri osobito priporočamo obisk filma, se vrši v petek 18. t. m. ob 14.30 uri. u— Čajanka v gospodinjski šoli »Mladike Snoči ob 19. je priredila gospodinjska šola »Mladike« izborno uspelo io animirano čajanko. V okusno okrašeni dvorani, kl je bila spremenjena v japonski gaj, se je zbra ia odlična ljubljanska družba. Prireditev le o tvorila šesforica japonskih plesalk, ki so izvaja mičen ples, komponiran od g. prof. Wirglerjeve. Sledili sta dve pesmi, ki Ju je občuteno zapela gdč. Krlsta ŠtajSova. Nato se jé dvignil zastor in goienke so Ifcborno zaigrale dr. Lahovo enodejarrko »Amactm ke in Adonis« s pevskimi vložkami g. ravn. Juvanca. Igra ie bila deležna prav obilnega odobravanja. Posebno glavne tri uloge kraljica Amaconk, srčkana hčerka Amohčf ca ih krasni Adonis so se Izborno postavile. Akademijo je zaklluči! dialog v verzih »To-čajček Blažek Glažek in kuharica Mica Žil oa«, tolažilna scena za lačno In žejno gospodo. Prizor je zbudil mnogo smeha. Obe mladi igralki sta svoji vlogi iako dobro odigrali. Po predstavi so se gostje navdu šeno posvetili kulinaričnim užitkom u bogate kuharske umetnosti gdč. Jerice Zemlja nove, k' je s svojimi pridnimi gojenkami pripravila posetnikom te uspele čajanke celo serijo kuhinjskih poezij in servirala izvrstno vino. u— Češko odlikovanje g. Ružičke. Višjemu Inšpektorju v p. J. Ruflčkl častnemu predsedniku Čsl. Obce v Ljubljani, zaslužnemu delavcu na polju vzaiemnosti in bratskih odnošaiev, je g. prezident Češkoslovaške republike v priznanje njegovih odličnih za slug, podelil odlikovanje reda Belega leva IV razreda, u— Predavanje o Beethovnu. V petek ob 18. uri se vrši v pevski dvorani poslopja Glasbene Matice v Vegovi ulici predavanje o Beethovnu, na katerem bo podal g. dvorni svetnik dr. Josip Mantuanl celoten obris Beethovnovega življenja in delovanja. Opozarjamo na oni odstavek, ki govori o Beethovnu in slovanstvu. Predavanje ie vstopnine prosto, priredi ga ravnateljstvo tukajšnjega konservatorlia. u— Pevski zbor Glasb. Matice v Ljubljani. Danes skupna vaja za ves zbor ob četrt na 7. Obvezno vsi! — Odbor. u— Na marijonetnem odru TKD Atene vprizori steg ljubljanskih skavtov v soboto 19. t. m. ob 3. popoldne in v nedeljo 20. t. m. ob 3. In 6. popoldne dve Izvirni igri »Previdni uhu in kresna noč« ter »Nespretni Toma«. Opozarjamo na vprizorftev pri kateri nastopi zopet priljubljeni Gašperček, vse prijatelje naših marijonet. Gašperček preoblečen v pisanega skavta, bo poskrbel zato, da bo pozabaval svoje verne poslušalce kakor vedno doslej. — Predprodaja vstopnic v soboto 19. t. m. in nedeljo 20. t m. od 11. do 12. dopoldne v mali dvorani Narodnega doma. Cene prostorom navadne: 10. 8, 6, in 5 Din, stojišča 3 Din. u— Javno predavanje društva »Atena« se vrši danes od 6. do 7. zvečer v mali dvorani Narodnega doma. Ciklus: »Zdravstvo«. Tema: Odpadki ln smeti«, predava obl. ref. g. dr. Mayer 412 u— Javno predavanje društva «Atena» Ciklus: »Estetika«. Prva tema: Domača umetna obrt kot sredstvo za vzgojo k lepoti predava prof. Santel 18. t. m. ob pol 7. do pol 8. zvečer na Srednji tehnični šoli. 411 u— Gremij trgovcev v Ljubljani obvešča članstvo, da morajo biti trgovine v soboto ves dan zaprte. — Načelstvo. u— Ljubljanski Sokol vabi članstvo, tako svoje, kakor tudi okoliških društev ter naklonjeno mu občinstvo na komerz s plesom, ki ga priredi v počaščenje svojih sokolskih veteranov v petek dne 18. t. m. ob 8. zvečer v veliki dvorani Narodnega doma. Sodeluje pevski zbor Sokolov in godba. Vstopnine ni. u— Akademsko društvo »Treznost« ima svoi redni sestanek v petek, 18. t. m. ob pol 15. v balkonski dvorani ljubiianske univerze. Dnevni red: 1.) Predavanie o delu dr. Kostiča 2.) Priprave za ustanovitev akadem ske podzveze »Treznost«. 3.) Razno. Vse prijatelje treznostnega grbania med akademiki vabimo na naš sestanek. u— Oblastno središče trezne mladine ima 19. t. m. v dvorani »študijske knjižnice« v Mariboru svojo redno skupščino. Vsi abstinenti In njihovi prijatelji so vabljeni. u— II. popravek k novemu telefonskemu Imeniku. Poštna direkcija ie izdala potem, ko je bil nov imenik ljubljanskim naročnikom že razposlan, še II. popravek. Vsi ljubljanski naročniki, ki so prejeli imenik brez-olnčno. dobe za vsak izvod tudi »Popravek« Tri leta je delal močan Fox» koncem na gigantskem filmu «Plameni vranec». ki prikazu« je junaški sen o pobratlmstvu morja. Zmaga človeškega raz» uma nad surovimi elementar» nimi močmi je prišla v tem kolosalnem filmu popolnoma do izraza. Tisoč Kitajcev, 800 Indijancev in zamorcev ter dva ameriška pešpolka so so» delovali pri izdelavi te vele» pesmi človeškega dela, raz» uma in železne volje. — 1300 Ш bivolov in čez 1000 raznih div» jih živali iz Texasa daje temu sijajnemu velefilmu poseben čar. Velefilm «Plameni vra» nec» igrajo ravnokar v Beo» gradu. .......................... (P odajaina nasproti Mestnega donu) brezplačno. »Popravek« se dobiva na glavni pošti (javna telefonska govorilnica) kjer naj ga naročniki prevzamejo. Drugim izvodom je popravek že priložen. u— Policijske prijave. Od torka na sredo so bili prijavljeni policiji •sledeči slučaji: 2 tatvini, 2 prestopka kaljenja nočnega miru 1 popadljiv peš, 1 prestopek prekoračenja policijske ure, 1 ptestopek higijenskih predpisov» 1 prestopek zglaševalnih predpisov, 1 prestopek pijanosti in 6 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretacije so bile izvršene 4 ta sicer: 1 radi poškodbe tuje lastnine 1 radi beraCenja, 1 radi prepovedanega povtâtka ter i radi vlaču.earstva. POD JADRANSKIM SOLNCEM u— Dr. Čerln — Beethovnova IX shftfo-nlja. Ker so vse vstopnice razen stojišč za sobotno izvajanje IX. simfonije že razprodane, obveščamo občinstvo, da se vrši v soboto na dan koncerta ob 9. uri dop. generalna vaja za izvajanje IX. simfonije. K tej generalni vali Je dovoljen vstop tudi občinstvu, ako si nabavi posebno vstopnico, b' stane 20 Din. Vstopnice se dobivajo v Matični knjigarni in v soboto od pol 10. ure dalje pred koncertno dvorano. 3023 u— Kolo Jugoslovenskih sester v Ljubljani Ima redno odborovo selo danes ob 5. popoldne v prostorih Splošnega ženskega društva. Rimska cesta št. 9. 408 u— Volno, bomhai za strojno pletenje in roïna dela dobile po najnižjih cenah pri PREi.nntJ. Ljubljana. Stari trg 12 in židovska ulica 4 P3 JUTRI ZVEČER PLESNI VENCEK S. K. ILIRIJE V AREN* NARODNEGA DOMA. 3601 lz Maribora a— Zveza za tujski promet v mariborski oblasti je pričel» te dni poslovati. Nastanila se je v lepih prostorih v bližini kolodvora na Aleksandrovi cesti v hiši g. Miloša Oseta kjer ie špedicija Balkan. Prihodnje dni otvo ri Zveza tudi svojo blljetarno. Za Jugoslo-vensko propagandno razstavo na dunajskem pomladnem velesejmu le poslala Zveza precej materijala iz mariborske oblasti. Kakor smo že poročali, jo je ustanovil in io vodi tudi še sedaj bivši mariborski veliki župan dr. Pirkmajer, ki Je s tem šele prav pričel smotreno delo za tulsko propagando v mariborski oblasti ta ie zlasti tudi zasigural prepotrebna gmotna sredstva ter jo s tem postavil na zdravo podlago. V kratkem času svojega poslovanja ie dosegla Zveza že prav lepe uspehe. a— Španska. Mestni fizikat beleži za pretekli teden 56 slučajev obolenj na španski in dva smrtna slučaia na isti bolezni. Doslej je obolelo v okolišu Maribora, v kolikor je uradnih prijav 315 oseb na gripi, od katerih so umrle tiri osebe radi komplikacij s pljučnico. a— Jgsl.-čsl. liga v Mariboru ima v če trtek točno ob 18. konstituiraloči sestanek odbora ta obenem posvetovanje o delovnem programu in volltvi delegatov za občni zbor centrale v Beogradu. a— Podružnica SPD v Mariboru ima svoj létni občni zbor v torek dne 22. t. m. ob 19. uri v mali dvorani Narodnega doma z obi-čainim dnevnim redom, poročili društvenih funkciionarj^v, voiitvijo novega odbora in slučajnosti i— Oblastni odbor Orjune se ie vršil minulo nedeljo v mariborskem Narodnem domu Bil je dobro obiskan in se ga ie udeležilo nad 80 delegatov iz vse oblasti. Poročali so o živahnem delu svoiih dTuštev. Zbor je posebno temeljito razpravljal o političnih smernicah Orjune in le sprejel tozadevno resolucijo o delovanju v tekočem letu. a— Mladi vojaki. Včerai so bile mariborske ulice že na v«e zgodaj živahne In polne petja mladih fantov, ki nastopalo svojo vojaško službo. Proti poldnevu ie bilo tuintam na ulicah čutiti tudi običajne izlive alkohola mladih rekrutov, ki pa so jih stražniki kmalu usmerili proti vojašnicam, čez par dni bodo korakali na kolodvor in razpršili proti iugu. na vse strani širne domovine ta črez par mesecev bodo naši obmetni slovenski fantje že krepko govorili srbohrvaščino. Videli bodo nove kraje, spoznavali nove razmere ln običaje bratov na Jugu in z razširjenim duševnim obzoriem se bodo vračali med svojce s spoznanjem, kako lažnji-va so bila natolcevanja o dragih bratih Sr-bohrvatih, ki so jim iih tuintam vcepljali v mlade duše brezvestni demagogi. Sinovi mariborskih meščanov, vzgojeni v prezlra-nju slovenščine, bodo po povratku Iz vojaške službe govorili v Mariboru perfektno srbohrvaščino, kakor to zadnia leta dan na dan doživljamo, in šele na ta način bodo polagoma pronrkii tudi v slovenščini. Take so pač prilike v nekdaj nemškem, sedaj ju-goslovenskem Mariboru v devetem letu osvobojenja V mariborske voiašnice pa pridejo bratjp iz Voivodine. Macedonije, Šu-rnadije. Bosne. Temni, zagoreli, zdravi obrazi, krepko izraščenega telesa, melanholične južne pesmi in strumni koraki mladih I junakov bodo odmevali črez car dni po naših ulicah, dvoriščih vojašnic, zgrajenih za Avstrijo in ob Tomšičevem drevoredu pa gori ob Treh ribnikih bodo ob Jutranji zarji vstajajoče pomladi vadili in se krepili, da morda enkrat stopijo na stražo naših mej Pozdrave vam, ki odhajate in vam, ki pridete med nas! Iz Celja e— Protestni shod proti razpusta občinskega odbora v Celju. K svojemu zadnjemu poročilu dostavljamo, da je predsedujoči dr. Kalan v svojih izvajanjih ugotovil, da velja protest zbranih volilcev uklnjenju mestne avtonomije in razpustu občinskega odbora, ki bi se bil lahko preprečil, ako bi bila vlada manjšini odločno izjavila, da nienim neutemeljenim zahtevam ne bo ustregla, da pa ta protest ni naperjen proti osebi imenovanega komisarja g. vladnega svetnika dr. Žužka, ki uživa kot objektiven in vesten uradnik splošno zaupanje med volilci delovne večine. e— Protestni shod privatnih nameščencev v Celju. Proti uvedbi lOurnega delovnika in proti ukinitvi nedeljskega počitka sklicuje Zveza privatnih nameščencev podružnica Celje, protestni shod, ki se bo vršil danes zvečer ob sedmih v restavraciji Narodnega doma. Tovariši, pridite vsi na shod in protestirajte proti kršenju naših pravic. e— Občni zbor občeslovenskega obrtnega društva v Celju, ki je bil določen za 24. L m. se bo vršil iz tehničnih ozirov v pondeljek dne 2S. t. m. ob 8. zvečer v salonu hotela Balkan. a— Beethovnova IX. simfonija, ki jo je snoči izvajala Mariborska Glasbena Matica v Gôtzovi dvorani pod taktirko g. ravnatelja Jos. Hladek-Bobinjskega in s sodelovanjem solistov ge. Zikove, ge. Pospišilove g. Burje ta g. Križaja, je nad vse sijajno uspela. Za današnje izvajanje, ki ga bo osebno vodil slavljenec g. dr. Čerin, vlada največje zanimanje. e— Pomočniški zbor pri gremUu trgovcev v Celju sklicuje za danes ob 8. zvečer v restavraciji »Narodni dom« v Celju redni letni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1.) Poročila predsednika, tajnika in blagajnika. 2.) Dopolnilne volitve odbora. 3.) Pobiranje doklad za kritje upravnih stroškov. Zadnji občni zbor dne 3. t. m. ie bil radi pičle udeležbe nesklepčen, ter je vsled tega današnje zborovanje sklepčno ne glede na število prisotnih članov. e— Narodna odbrana v Celju sklicuje svoj redni letni občni zbor za pondeljek 21. marca ob 8. zvečer v malo dvorano Celjskega doma. Odbor te važne in pomembne nacijonalne ta kulturne organizacije pričakuje, da se narodno meščanstvo zbora po!-noštevilno udeleži. Prosi se tudi udeležbe iz Celjske okolice ter iz drugih večjih krajev eellskega okrožja, v kolih bi se naj ustanovile samostojne organizacije Narodne odbrane. e— Kramarskl In živinski sejem v Celju. Dne 26. t. m. se vrši v Celju vsakoletni kra-marski in živinski sejem, na katerem nakupijo okoličani svoje pomladanske potrebščine. Iz Trbovelj t— Kramarski in živinski sejem se bo vršil danes v Trbovljah. t— Zgradba občinske klavnice. Občin sko klavnico in hladilnico bodo pričeli gra< diti pri Zadružni elektrarni v Trbovljah tik ob tržnem prostoru. t— Pogreb pokojnega g. Toryja se je vr< šil včeraj popoldne ob številni udeležbi, ki je pričala o spoštovanju, ki ga jc vžival pokojni v vseh krogih. Poleg mnogih pri< jateljev in znancev rodbine iz vseh slojev sta pogrebu prisostvovala rudniška ravna» telja gg. inž. Paucr in inž. Drolc z mno* gimi uradniki in poduradniki TPD, zastop^ niki občine, deputacija Gasilnega društva, učiteijstvo, številni zastopniki trgovstva in Trbovelj in okolice itd. Združeni trbovelj. ski pevci so zapeli umrlemu pretresljivo slovo. N v m. p.l t— Smrtna kosa. Umrli so: Franc Jer» man, zasebnik, 80 let, Gabersko 28; Jurij Erjavec, rudar, 46 let. Loke 356; Dora Kol« sek, hči delavca, 2 leti. Loke 163; Matilda Medvejšek, hči rudarja, 1 leto, Retjc 88: Antonija Teržič, zasebnica, 60 let. Sv. Urh t— Skrtafinka v Trbovljah. V Retjah 127 se je pojavila škriatinka. Odrejene so varnostne odredbe, da se bolezen ne raz» širi. Iz Kranja f— Radi pravilnosti. V včerajšnji notici pod naslovom «Sprememba pri čitalničnem orkestru» ee je vrinilo pri telefonskem pre» nosu več pomot Kranj zapuščata namreč gg. inž. Kari Traube in Ivan Hilscher, ker nista prejela od ljubljanske inšpekcije de» la kot inozemca dovoljenja za nadaljno zaposlitev v tukajšnjih tovarnah. r— Predavanje o zgodovini kranjskega predmestja Pretekli torek zvečer je pre» daval v Ljudskem domu kranjski dekan go spod Anton Kobier o zgodovinskem spre» hodu skozi savsko in kokriško predmestje Kranja v luči historije posameznih pošlo» pij ter lastniških rodbin. Gospod predava» telj spada med najodličnejše zgodovinarje slovenskih mest. Uvodoma je podal zani« mivo statistiko požarov, ki so v zadnjih stoletjih razsajali v Kranju. Obširna, točna in skrbno sestavljena izvajanja so biia največ posvečeni postanku hiš v imeno» vanih predmestjih, nadalje rodovnikom hišnih gospodarjev večinoma iz dobe zad» njih treh stoletij, iz katerih je bilo jasno videti obrise številnih starih meščanskih rodbin v Kranju. Gospod predavatelj se jc pečal tudi z bivšim samostanom (sedaj ■iodnija), s šolstvom in kranjskim poko« paiiščcm Mnogo pozornosti je vzbudila navedba stroškovnika kranjskega sodnika iz XIV, stoletja o priliki justifikacije dveh tatov na račun smledniške gosposke, pod katero oblast sta obsojence spadala. Go» spod dekan je obljubil podati nadaljeva» nje zgodovinskih sprehodov skozi mesto samo. Nr 1 vse interfcsantnemu predava» r.ju je pozorno sledilo številno občinst-o, ki je do zadniega kotička napolnilo dvo* rane. r— Riziko dela. Franc Pestotnik, posest» rik na Zg. Kokri, je pri poslu poleg slamo« reznice prišel z rokami v stroj, ki mu je na levi roki odrezal en prst, na desni pa tri. Zdravniško pomoč je iskal v Kranju. r— lz državne službe. Gospod Fran Cek, siezki veterinarski referent v Kranju je premeščen k velikemu županstvu v Ljub« ljano. Iz Novega mesta n— Za omejitev nalezljivih bolezni. No» vomeško okrajno glavarstvo je razposla» lo vsem podrejenim županstvom razglas, v katerem prepoveduje dajati ciganom vsa kršno mrhovino in pse. Cigani ne pokopa« vajo ostankov za razne bolezni poginule živali, temveč jih enostavno razmečejo po polju in okolišu svojih bivališč. Podana je nevarnost, da nepokopana žival, poginula za svinjsko rdečico ali kugo, raznese ba» cile, ki okužujejo zrak. Energični ukrep okrajnega glavarstva je potreben iz veteri» rarno»policijskih in zdravstvenih razlogov. Proti krivcem se bo glavarstvo poslužilo z vso strogostjo zakona o Živinski kugi iz leta 1909. n— Sejmi v novomeškem okrajnem glat varstvu. Danes se bo vršil kramarski in živinski sejem v Kandiji in v Žužemberku, jutri v Brusnicah in v pondeljek 21. t. m. v Mirni peči. n— Izbris iz zadružnega registra. Iz za» družnega registra se je izbrisala Belokranj» ska vinarska in sadjarska zadruga v Met» liki radi prenehanja obrata in pomanjka» nja vsakega imetja. n— Občni zbor krajevne organizacije SDS v Novem mestu se bo vršil v torek 22. t. m. v Narodnem domu n— Statistika hudodelstev in pregrešk. Po pravkar dogotovijeni statistiki hudo» delstev in pregrešk za i. 1926. posnemamo, da se je izvršilo v področju našega okra» ja 232 hudodelstev in pregrešk, od katerih odpade 39 odst. na tatvine, 26 odst. na težke telesne poškodbe, 9 odet. na rope, 7 odst. na § 104, 4 odst. na posilstvo, ostali na različne druge delikte. Zanimivo je, da je bilo od 202 obsojenih 73 takih, ki so prišli v nasprotje z zakonom v pijanem stanju. POD JADRANSKIM SOLNCEM Iz Metlike m— Likvidacija vinarske zadruge. V Ca» su ko povsod pristopajo k ustanovitvi ia.» drug, je pač žalostno dejstvo, da je vinu» ska zadruga za Metliko na koncu svojega kratkotrajnega življenja. Na zadnjem obč» nem zboru so zadružniki z večino glasov sklenili pristopiti k likvidaciji zadruge ter izvolili likvidacijski odbor. Zelo čudno Se nam zdi in naravnost neverjetno, da zrni» sel za zadružništvo pri nas nikakor ne na» preduje. m— Vinski „cjum. Dane* bo v Metliki po prihodu ljubljanskega vlaka nredpoiane v gostilni A. Rajmer vinski rojem. Polovična vožnja je dovoljena. m— Koncert mestne godbe. — V sobo» to, ob 15. uri bo koncert mestne godbe na trgu pred mestno hišo. Nastopijo prvič mladi godbeniki samostojno in nato vsi godbeniki celokupno. Da smo prišli vendar do godbenega naraščaja, se imamo v prvi vrsti zahvaliti g. Ivanu Drobniču, ki je z naraščajniki pridno vadil, a v drugi vrsti jekleni volji mladih naraščajnikov. m— Dramatična prireditev. V soboto in nedeljo, ob 20. uri, priredi Narodna Čital» niča veseloigro v treh dejanjih O H. Man ners: Peg, srček moj. m— Občni zbor vinogradniškega drus štva. Pretečno nedeljo se je vršil občni zbor vinogradniškega društva za metliški sodni okraj. Za občni zbor je vladalo ve» liko zanimanje ter se ga je udeležilo iz» redno veliko število članov. Društveniki so sklenili, da pr- di društvo vinski sejem v četrtek, 17. t. m., v gostilni Rajmer v Met» liki. IzvoPen je bil sledeči jdbor: načelnik Bajuk Anton, župan, Drašici 8; namestnik načelnika Pečarič Ivan. ž -»an, Čurili 2; tainik Span France, šol. upravitelj Drašiči; odborniki Pezdirc Franc, pos., Drašiči 25, Ncmanič Marko, pos., Drašiči 3; Bajuk Martin, Božakovo, Malek Martin, po» sr^tnik, Slamn- v i 26. Drtišt.u šteje se» daj 57 članov ln prav nridno deluje v ko« rist vsem vinogradnikom, vjled česaT pri» stokajo vedno чт-i člani. Iz Prekmur ja Obisk iz Maribora. V nedeljo in ponde» ijek sc je mudil v Murski Soboti tajnik NRS g. Stefanovič iz Maribora. Ne ugaja mu, ker pri nas ne poganja NRS cvetka, ki so jo svoj čas tako hrupno zasadili. Ako so g. štefanoviču njegovi svetovalci pove» dali istino, so morali priznati, da je za to cvetko prekmurska klima preostra. Naše ljudstvo gre za onimi, ki z delom zaslu» žijo njegovo priznanje, oblastni nastopi priganjačev vladne stranke mu ne impo» nirajo. Šahovski veleturnir v Newyorku Pričetek četrtega turnusa. — Razvo; turnirja se bliža kuIminacijL — Situacija ob zaključku tretjega turnusa. Finish turnirskega mateha med šahovskimi velikani sc je že pričel. Svetovni prvak Capablanca krepko vodi. Ob zaključku tretjega turnusa si je ustvaril tako silno rezervo, da ie njegova zmaga že odločena. S svojimi 11 točkami jc kar za cele tri točke pred svojim najbližjim konkurentom Aljehinom. Pokazal se je nedvomno velikega mojstra, mnogo pa mu je pripomogel k sijajnemu uspehu tudi svojevrstni sistem tega turnirja, ki je ravno njegovo delo, čeprav se nikakor ni cbnesel. Capablanca si bo sicer napram javnosti s tem turnirjem zopet utrdil že precej omajano pozicijo na šahovskem prestolu, vprašanje prvenstva pa ostane kljub temu še vedno nerazčiščeno. Vsaj za šahovske kroge. Jasno je namreč, da bi mogla podati pravo sliko razmerja moči med najboljšimi velemojstri le postava: Casablanca, Lasker, Aljehin, Bogoljubov, Vidmar in Niemcovič, ki pa jo je sedanji svetovni prvak sam s svojimi spletkami onemogočil in je tako dobil turnir z vskočitvijo Marshalla in Spielmanna mesto Laskerja in Bogoljubova za znatno nianso slabejšo formo. In te težke sence Capablanca kljub lepi zmagi v Newyorku ne bo pregnal. Vprašanje svetovnega prvenstva postane po newyorskern matehu šestih velemojstrov nasprotno še — bolj akutno. Sicer pa nam kaže turnir ob zaključku tretjega turnusa prav zanimivo sliko. Svetovne mojstre najdemo namreč ravno v oni razvrstitvi, ki jo je sestavil mednarodni šahovski svet že vnaprej, namreč: Capablanca, Aljehin, Vidmar, Niemcovič, Spielmann, Marshall ali razmerje v točkah: 11:8:7.5:7.5:6:5. Turnir je stopil v zadnjo fazo, mrtvaški ples se je že pričel. Med Aliehinom in Vidmarjem se bo vršila te dni odločilna bitka. Upajmo, da bo izid za našega prvaka, ki je edini amater na tem velikem turnirju, zelo časten. Vsaj šanse so zanj jako ugodne. Treba ie namreč imeti vedno pred očmi, da je moral Vidmar prva dva turnusa prav za prav absolvirati šele trening, Ici je bil zanj precej drag. V tem sllnejšl formi, da je zadivil ves šahovski svet, pa je nastopil že v tretjem turnusu. Le nJemu se ima Capablanca zahvaliti, da sc je krepko otresel Niemcoviča, Aljehin pa, da le prišel ob zaključku tretjega turnusa na drugo mesto. Najbolj nazorno vidimo razvoj našega prvaka na turnirju v tumusih samih. V prvem turnusu je dosegel 2 točki (ali 40 %), v drugem 2 in pol (50 %), v tretjem že 3 (ali 60 % razpoložljivih točk). Skupno ie dosegel torej ob zaključku III. turnusa 7 in pol točke in zavzel ex aequo tretje in četrto mesto z Niemcovidem, ogro- ža pa zelo resno že tudi Aljehina, ki je samo za pol točke pred njim na drugem mesta V sijajni formi nastopa po slabem startu sedaj tudi Aljehin. Dosegel Je po turnusih razpoložljivih točk na procentih 50:50:60. Njegova silna energija in krasna igra mu nedvomno garantirata lep uspeh, čakajo ga pa seveda še silno težki boji in se bo moral morda še umakniti z drugega mesta. Niemcovič doiživlia po prvotnih naravnost koiosalnlh uspehih poraz za porazom. Ob zaključku drugega turnusa Je bil s 6 in pol točkami samo pol točke za Capablanco, dočim je imel tedaj Aljehin 5, Vidmar pa samo 4.5 točk. Niemcovič le imel torej že močno rezervo, katero pa je v tretjem turnusu vso izgubiL Absorbirala šta mu Jo Vidmar in Aljehin. Kakor se je šahovski svet divil Niemcovičevemu naglemu poletu, tako se sedaj divl njegovemu še hitrejšemu padanju, ni pa nikakor presenečen. Niemcovič namreč za daljše turnirje nima vztrajnosti, kaj šele za take matehe, ka kor je newyorški, ki zahteva železne živce ravno na koncu. ŠtevilCno razmerje nam kaže njegov divji polet in katastrofalni padec. V prvem turnusu si je priboril 3.5, v drugem 3, v tretjem pa že samo eno točko od petih dosegljivih, ali v odstotkih: 70-60:30. Ako bo nadaljeval v tem tempu, ga čaka debacle, kakršnega nihče ne bi pričakoval. Ali pa se morda v sedanjem zadnjem turnusu zopet dvigne? To bomo kmalu videli. SpieJmann in Marshall za nagrade sploh ne prideta več v poštev, čeprav ima Spielmann zaznamovati vedno lepši napredek, ki se Izraža v odstotkih: 30:40:50. Pričetek IV« turnusa V torek Je bil s XVL kolom otvorjen zadnji turmis. Le svetovni prvak Capablanca ima zaznamovati zopet bistven napredek in se je odcepil za nadaljne pol točke od svojega najbližjega nasprotnika Aljehina. Spielmann je otvorii proti Vidmarju špansko igro in si je v končnici ustvaril že boljšo pozicijo. Toda Vidmar je svojo težavno pozicijo s trdovratno in nadvse si-lajno igro kmaiiu izravnal in dosegel tako remis. Partija Niemcovič-Aljehin je končala po kratkem boju remis. Tudi partija Marshall-Capablanca bi morala prav za prav končati remis. V končnici pa je napravil Marshall grdo napako, ki jo je svetovni prvak takoj izrabil, nakar se je Marshall udal. Stanje po XVI. kolu: Capabianka r2, Aljehin 8 in pol, Vidmar in Niemcovič po 8, Spielman 6 in pol. Marshall 5. /m*' AIjthin Capablanca Marshall Numeoni Spielmann Vidmar Uanjevtyrmua Vnn ■iM I | П |ui I n m I □ m t u ra I п ra I n ra I л m AIjthin O 54 'A 'A 1 •A % o i 1 y, Vi ^ 'A V, 2% 5 S П. СараМопсо 1 •A 1 1 •A 1 % 1 •/i % 1 Vi Vi 1 4 7 n I. Marshall i 0 0 O * 0 •A •A Vi Vi 0 Vi 1 0 t% n S VI. Nttmcovic 1 0 0 •A o 1 Y, 31 1 y. f 0 o n Si 7* *% Spielmann 0 % 'A % 0 54 % 1 0 o Vi Vi '/l ГА IX e V. Vidmar Vi У. % % 0 % O i o 1 i ШШ12 Ax 7X Tabelaričen pregled turnirja po tretjem turnusu Službene objave LNP. (Sklepi seje posL odbora 8. Ш. 1927, do» datno k objavam z dne 12 III.) Na znanje se vzame terminska lista MO v Celju glasom dopisa z dne 8. III.: 20. t. m. prv. Atletik SK : Šoštanj v Celju — 25. t. m. pokalna Atletik SK : Celje — 3. IV. pokalni semifinale' med zmagovalce« ma celjskega in mariborskega okrožja LNP v Celju — 10. IV. prv. Celje : Šoštanj v Celju — 18. IV. Celje : Atletik SK — L V. prvenstveni semifinale z mariborskim okr. prvakom v Mariboru. — MO Cèlje se na» proša, da naknadno določi še prvenstvene termine za event. tekmo Trbovlje : Svo» boda ter za tekmo med celjskim prvakom in zmagovalcem v Trbovljah odnosno SK Trbovljami. MO prejme tozadevno še pi» smena navodila. Na znanje se vzame terminska lista MO v Mariboru glasom sklepov MO z dne 7. t. m.: 19. t. m. pokalna Maribor : Svo» boda — 20. t. m. pokalna Rapid : Merkur — 25. t. m. pokalna med zmagovalcema od 19. in 20. t. m., v Ptuju prvenstvena Ptuj : Merkur — 27. t m. prv. Rapid : Svoboda, Maribor : Ptuj — 3. IV prv. Svoboda : Ptuj, v Celju pokalni semifinale s celjskim okrožnim prvakom — 10. IV. Maribor : Merkur, v Ptuju Ptuj : Rapid — 17. IV. Rapid : Maribor — 18. IV. Svoboda : Mer« kur — 24. IV. Maribor : Svoboda, Rapid : Merkur — 1. V. prvenstveni semifinale s celjskim okrožnim prvakom. Verificira se prvenstvena tekma Ptuj : Svoboda (Maribor), odigrana 31. oktobra 1936 v Ptuju radi predčasnega odstopa SK Svobode z doseženim rezultatom 1 : 1, to« da z obema točkama v korist SK Ptuja, in to po določilih § 12 prav. prv. tekem. Po» stopanje proti SK Svobodi se z ozirom na § 4. kaz. pravilnika (radi zastarelosti pre» kršaja) opusti. SK Iliriji se odobri na prošnjo z dne 6 lil. odigranje prijateljske tekme z AŠK Croatia (Zagreb) dne 13. 1П., in sicer brez prejudica za prihodnje pokalne termine. — Odobri se prijateljska tekma SK Ja» vornik : SK Krakovo dne 13. III. na Ra» keku. — Odobri se prijateljska tekma SD Rapid : GAK (Graz) dne 13. III. v Mari» boru Ponovno se opozarjajo klubi, da morajo poieg obvezne prijave LNP»u zaprositi za vsako javno tekmo (to je za vsako tekmo, ki se vrši ob pobiranju vstopnine) tudi pri Sekciji Zbora nogometnih sodnikov za de» legiranje sodnika, sicer zapadejo kazni. Za delegiranje sodnika mora zaprositi vedno klub, ki priredi tekmo. Naslov sekcije je: Ljubljana, kavarna «Evropa»; — Klubi ma» riborskega okrožja LNP se morajo obrniti tozadevno vedno na poverjenika Sekcije ZN&a v Mariboru (g. E. Franki, Vetrinj» ska ul. 5), klubi celjskega okrožja pa na poverjenika sekcije v Celju (g. Fr. Ochs, slaščičarna Gradišar). Dalje se opozarjajo klubi, da poslovni odbor verifikacijskih prijavnic, ki se mu dostavijo tik pred sejo ali med sejo, ne more rešiti isti dan, ker ne more na sami seji izvršiti v pravilih predpisane kontro» le. Klubi naj blagovolijo to uvaževati ter po tem uravnati predložitev prijavnic. LNP. je doznal za razne slučaje, da klu» bi od podsaveza prevzete igralske legiti» macije zadržavajo, namesto da bi jih iz» ročili igračem. Z ozirom na to opozarja posl. odbor, da spadajo izkaznice igračem in da mora biti vsak igrač v položaju, da se na zahtevo poklicanih organov legitimi» ra s podsavezno izkaznico. LNP bo v bo» doče tozadevno vršil primerno kontrolo. SK Slovan (nogometna sekcija). Člani prvega moštva in rezerve se pozivajo, da se udeleže treninga, ki se vrši v četrtek, 17. t m. ob 15. ure naprej na igrišču Linharto» va ulica. — Tehn. nadzornik. SK Ilirija (damska sekcija). Danes ob 18.15 trening v Kolizeju za sledeče igralke: Jermol I. in II., Privšek, B rod ar, Vider, Tratnik I., Koch II., Bernik, Zupančič in Čeme. Trening izredno važen radi tekme proti Mariboru. Prosim sigurno in točnol ISSK Maribor (hazena družina) v Ljub» Ijani. SK Ilirija se pogaja z Mariborom za gostovanje njegove družine v Ljubljani. S to tekmo, ki bi se predvidoma vršila v ne» deljo 20. t m. bi se otvorila hazenska se» aona v Ljubljani. Ilirija nastopi pn tej tek« mi s svojo staro postavo, ravnotako tudi Maribor. Olga Černetova v Iliriji. Bivša vrata« rica Atene Olga Černetova je prijavila svoj pristop k Iliriji. SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). Sle» deče gospode prosim, da pridejo danes, 17. t. m. ob 20. uri v kavamo Evropo na kratek razgovor: Illadnik, Senčar, Gaber» šek, Osterman, Zuccato in Režek Boris. Zadeva: cross»country. Sigurno! • Klub kolesarjev in motociklistov Hit rija. Sestanek članstva se vrši v petek, dne 18. t m. ob 8. uri zvečer v restavraciji «Slon». — Odbor. ASK Primorje (hazenska sekcija). Pro« šio nedeljo radi deževja trening ni bil mo» god. Zato se vrši prvi trening na igrišču v soboto 19. t m. ob 10.30, seveda le ob ugodnem vremenu. Prosim, da se udeležu jejo treninga vse hazenašice, dosedanje in nove članice. V nedeljo se bo določil raz» pored nadilinih treningov. — Trener. Plesni venček SK Ilirije. Plesni odbor opozarja ponovno vse posetnike venčka, ki se vrši v petek v areni Narodnega do» ma, da veljajo plesni redi kot legitimacija za vstop. Plesni redi se izdajajo v kavarni Evropa do petka ob 18. uri. Plesni odbor naproša vse one, katerim se vabila pomo« toma niso dostavila., da se tozadevno obr« nejo na naslov SK Ilirija, kavarna Evropa. Venček prične ob 20. uri ter traja do 3. ure zjutraj. Klub kolesarjev v Celju je imel v če» trtek, dne 10. marca 1927. v hotelu Balkan svoj 28. redni občni zbor, na katerem je bil izvolien sledeči odbor: Predsednik: Av« gust Šumer; podpredsednik: Drago Gams, blagainik: Josip Kramar, tajnik: Josip Kro» flič. Dosedanji predsednik g. Drago Ber« nardi je bil z ozirom na niegove zasluge izvoljen za častnega predsednika. Izjava Podpisani J. Kolenec izjavljam, da moja bivša žena Terezija in njena dekla Ema Petrovčeva nimata pravice prodati niti naj manjše moie stvari brez mojega dovolje« nja. Kdor bo kaj kupil, bo imel opraviti s sodnijo. 405 J. KOLENEG Gospodarstvo Tržna poročOa Novosadska blagovna borza (16. t m.). Pšenica: baška, 75 — 76 kg, 2 % 907.50 — 810. — T n r S č i c a: baška, 4 vagoni, 160 — 16250; baška, bela, 2%, 15 vagona, 170; banatska, 4 vagoni 156; sremska, Indjija, 1 vagon 16250; sremeka, za 18. marca, 2 vagona 161. — M o k a : baška, <8», 1 vagon 185. — Otrobi : sreimski, debeli, 1 vagon 155; bafiki, drobni, 1 vagon 145. Tendenca nespremenjena. Zagrebški tedenski sejem (16. t m.). Dogon zaradi nepovoljnega vremena slabši Trgovanje je bilo istotako slabše. Za domačo potrebo se je kupovalo srednjevrstno blago, ki se je nakupovalo tudi za Primorje in nekaj Za Trst. Cene goveji živini nespremenjene, a pitanim sremskim zaklanim svinjam so poskočile za 2 — 2.50 Din pri kg. Cene za kg žive teže: voli domači I. 9, II. 7 — 8, bosanski I 6.50 — 8 50, II. 5 — 6, krave I. 6 - 8. П. 4. ГП. 2.50 — 3.50, junci T. 7, II. 5 — 6.50, junice I. 6 — 7, II. 4 — 5.50, teleta 8—12 (zaklana 10 — 14), svinje pitane domače 16 — 16.50 (sremske pitane zaklane 18 — 19), do 1 leta 12 — 17.50 Din. Konji vozni in tovorni 5000 — 10.000 Din za par, žrebeta do 1 leta 1 _ 2000, do 2 let 1700 — 2500, do 8 let 8000 - 5000 Din komad. Krma: defelia 125 — 150, seno I. 100 — 150, tt. 75 — 100. o tava 100 — 150, slama 75 — 100 Din 100 kg. Dnnateki svinjski sejem (15. t. m.). Dogon 12.215 komadov; od tega iz Jugoslavije 4014. Klinb večjemu dogonu je bil promet precej živahen. Cene nespremenjene, le mestoma so potni stile za 5 grošev pri kg. 7 a kg žive teže notirato: pitane svinje T. 2.30 — 2.40. angleške križane 2.10 — 2.30 (2 35Ј, kmetške 2 — 9 30 (2.35), stare 2 — 2.20, mesne 1.96 — 2.86 šilinga. Dnnal'ka borra za hmetiiake produkte (15. t. m.). Iz Amerike so prispela poročila o slabši fendetici z neznatnimi tečajnimi spremembami. Bmlimipeštflnska borza zaradi narodnega -m-aanika ni poslovala. Na dunajskem tržišču je bila pšenica nespremenjena; razpoložen;e za nakupovanje mnfhno. Fž pe ie slabo ponuiala in se je podražila. Tur-ščica je tendirala zelo mirno. Oves miren brez kuričiie. Uradno notirajo v šilingih vključno blagovno - prometni davek Vez carine za 100 kg: p š en i č n- dbmača 42.50 — 43. madžarska notiskn (70 — 80 ks) 49 — 49.50; rž: 37.25 — 37.75; turščica: 24 75 — 25.75; oves: domači 29.25 — 29.75. = Preureditev kreditiranja ofirijelnih denarnih zavodov v naši državi. Med našimi gospodarskimi krogi so se cule že neštete pritožbe, da naši oficijclni denarni zavodi, med katere šteiemo Narodno banko. Poštno hranilnico ter Državno hipotekarno banko in katerim se bo prikliučila tudi Obrtna banka STTS, ne porazdeltujejo pravilno svojih kreditov na posameme pokrajine države. Da se ugodi tem pritožbam, bo minister za trgovino in industriio dobil v novem finančnem zalronu pooblasilo za preureditev kreditiranja s strani navedenih zavodov v tem smislu, da se bodo pri podeljevanju kreditov upoštevale we pokrajine naše države po številu prebivalstva. = Redni občni »bor Ljubljanske bone za Mnço in vrednote. Ker za 15. t. m. najavljeni občni zbor za blago in vrednote zaradi nesklepčnosti ni mogel vršiti, je borzni svet fflrTIcal ponovno občni zbor na 22. t. m. ob 16. v borznih prostorih na Kongresnem trgu z istim dnevnim redom. = Proda ia hrastovega lesa. Direkcija šum v Ljubljani razpisuje prodajo okroglo 1067 plm® izdelanega hrastovega lesa za tehnično uporabo v K rakovem v področju šum-ske uprave v Kostanjevici. Na predpisanem obrazcu spisane ponudbe, opremljene s kolkom za tOO Din tn lOodsfotnim vadljem (pri inozemrih 20%), nai se vlože najkasneje do 23 aprila 1917 do 11. ure dopoldne pri direkciji šum v Lfnblfani, Križanke. Obrazci ponndb in vsa predmetna pojasnila se dobe pri direkciji šum v LJubljani ali pa pri šumski upravi v Kostanjevici. = Prodaje. Dne 28., 29. in 80. t. m. ee bo vršila pri avto - komaindi II. armljske obla. sti v Sarajevu ustmena javna licitacija za prodajo avtomobilov. — Dne 29. t. m. se bo vršila pri direkciji šum v Sarajevu ustmena in pismena licitacija za prodajo 8000 m8 lesa. — Predmetni oglasi so v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na vpogled. = Dobave. Direkcija drfevnih železnic v LJubljani sprejema do 22. t. m. ponudbe glede dobave hoquette. 20.000 kg portlandskega cementa. 400 komadov poljskih tračnic ter glede dobave azbestnih vrvic in fiberr; do 26. t. m. glede dobave 24 komadov signalnih svetfljk. Predmetni pogoji eo na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Vršile se boda naslednje ofertalne licitacije: 21. t. m. pri direkciji državnih želeenie v Sarajevu glede dobave 200C komadov sklop-Mnih mufov za vakuumske trobe; 24. t. m pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave 590 komadov skledi? za ležaje; 2. aprila t. 1. glede dobave 250.000 kg cementa; 5. aprila t. 1. glede dobave 50.000 komadov opeke; 6. aprila t. 1. glede dobave 150.000 kg negaSenega apna; 8. aprila t. I. pa glede dobave bakrenih cevi; 28. t. m. pri glavnem sanitetskem slaeralištu v Zemunu glede dobave 500 tornister za Rdeči križ. dne 12. aprila t. 1. pa glede dobave raznih sanitetnih šotorov; 2. aprila t. 1. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave signalnih naprav; 8. aprila t L pri upravi državnih monopolov (ekonomsko odelenje) v Beogradu glede dobave bencina, olja za avtomobile in konzistentne masti. Predmetni oglasi so v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na vpogled. Borze 16. marca. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčijski zaključki.) Vrednote: investicijsko 85 — 0, Vojna škoda 348 — 350, zastavni in komunalne 20 — 22, Celjska posojilnica 195 — 197, Ljubljanska kreditna 150 — 0, Merkan-tilna 98 — 100, Praštediona 850 — 0, Kreditni zavod 160 — 170, Strojne 85—0, Trbovlje 0 — 410, Vevče 120 — 0, Stavbna 55 — 65, Sešir 104 — 0. — B 1 a g o: zaključeni 4 vagoni lesa. Tendenca za les čvrsta, za deželne pridelke nespremenjena. ZAGREB. Neznaten promet v zasebnih vrednotah. Več zaključkov eta zabeležila le Jugo (po 104 _ 104.5) in Trbovlje (po 395 — 400). Vojna škoda Je močneje popustila in sicer za 4 — 5 točk. Promptna se je trgovala po 346 (včeraj po 351). kasa po 345 (včeraj po 350 — 351), a za maj po 347.5. Promet zmeren. — Italija se je spočetka trgovala pr. slabšem tečaju, a se je proti koncu popravila na včerajšnje stanje. Drugih sprememb ni bilo. Skupni promet v devizah 5.5 milijona dinarjev. Notirale 60 devize: Amsterdam izplačilo 2277.7 — 2283.7. Dunaj izplačilo 800.2 _ 803.2. Berlin iznlačilo 1350 -1353, Budimpešta izplačilo 903.5 — 996.5, I!a-lija izplačilo 257.72 _ 259.72. London izplačilo 276 — 276.8. Newvork ček 56.75 — 56.95. Praga izplačilo 168.3 — 169.1. Švica izplačilo 1094 _ 1097: valute: Kč 167.6 — 168.4, lire 255 — 257; efekti: bančni: Eakomptna 104.5 — 105, Poljo 16 — 17, Kreditna Zagreb 93 — 94. Hipo 64.5 — 65. Jugo 104 _ 104.5, Obrtna 40 — 40.5, Praštediona 850 — 855, Srpska 141 — 145, Ljubljanska kreditna 150 — 153, industrijski: Danica 110 _ 115, Tsis 46 — 50, Slavoniia 28 — 29. Trbovlje 395 — 398, Vevče 130 — 135, Šeče-rana Osijek 482.5 — 490, državni: Voma škoda promptna 344 — 346, kaea 344 — 345. za april 345 — 347,za maj 847 — 349. BEOGRAD. Devize: Amsterdam 2282 — 2288. Dunai 800.23 - 803. 23. Berlin 1349 5 — 1352.5, Bruselj 792.5 — 795.5. Budimpešta 995.3 — 998.3. Bukarešta 83.875 — 34.375, Italija 255.56 - 258.56. London 276 - 276.8. Newvork 56.75 — 56.95. Pariz 222.25 — 224.25, Praga 168.3 — 169. 1, Švica 1094 -1097. CURIH. Beograd 9.1325, Berlin 123.35, Newvork 519.75, London 25.23125. Pariz 20.345. Milan 23.56, Praga 15.39, Budimpešta 90.75. Bukarešta 3.125, Sofija 3.75. Varšava 58, Dunaj 73.1375. TRST. Devize: Beograd 38.55 — 39.05. Dunaj 306 — 816, Praga 66 15 — 65.65. Pariz 86 — 88.50, London 106.923 — 107.225. Newyork 21.97 — 22.07, Curih 422 — 426, Budimpešta 381.50 — 891.50, Bukarešta 12.S0 — 13.80; valute: dinarji 38.80 — 39.05, dolarji 2150 — 22.10. DUNAJ. Devize: Beograd 12.4675 — 12 5075, Berlin 168.40 — 168.90. Budimpešta 123.81 — 124 11, Bukarešta 44.2675 — 4.2875, London 344575 — 34.5575, Milan 82.21 _ 32.31, Newyork 709.50.712, Pariz 27.48 — 27.88. Praga 21.01 - 21.09, Sofiia 5.11125 — 5.15125, Varšava 79.05 - 79.55, Curih 136.53 - 137. 03; v a 1 u t e: dinarji 12.43 -12.49, dolarji 706.75 — 710.75. Devira Beograd na ostalih borzah: v Pragi -59.25, Berlinu 7.306. Razprodaja iz konkurzne mase „Textiiia" Vsled privolitve konkurznega sodišča se bo vršila I raznega manufakturnega blaga v skladišču „TEXTILIE", Ljubljana, Krekov trg št. 10 (na dvorišču) Prodajne cene so določene pod fakturnimi cenami. Razprodaja na drobno bo trajala le nekaj dni. Upravnik mase» 3537 Vremensko poročilo Meteorološki zavod v LitiMiani 16. marca. Višina barometra 308.8 m Kraj Cas opazovanja 7 8. 14. 21 7. Barom. Temper. n Ci «C I> Smer vetia ir brzint ietr?' 0 .52 Џ Vrsta padavine Ot OpllOT.njn * mm do 7 are 772-8 4- 78 ENE 05 9 773 1 4-6 s0 NE 05 5 7'2-У 94 48 S 2 10 774'2 60 5-i NE I M 7 4-0 5-0 75 NW 5 2 77J-4 6-0 64 NE 9 10 77 0 30 81 W 1.5 10 04 771-5 2 0 76 W 1.5 Ki 0.4 76S-8 7-0 73 \V 15 9 767-7 100 E 3 2 '67 8-0 58 NE 13 2 morje smerno 775 9 1-0 — mirno 10 -T.eela Ljubljana (dvorec) . , Maribor . , Zagreb . . , Beograd t . Saraievo . ■ Skopi je . . . Dubrovnik , Split Praha Solnce vzhaja ob 6.10, zahaja ob 18.8, luna vzhaja ob 1657, zahaja ob 6.26. Najvišja temperatura danes v Ljubljani 0.6 C, najnižja 3.7 C. Povprečni barometer je danes v Ljubljani višji za 72 mm kot včeraj. Dunajska vremenska napoved za četrtek: Jasno, v gorah jutranja slana. Tržaška vremenska napoved za četrtek: Lahki vetrovi z vzhoda in severovzhoda. Nebo večinoma jaaao. Temperatura od 6 do 12 stopinj. Morje razburkana lz Z1V Mednarodna konferenca za radiofonijo na Dunaju V petek, dne 18. marca se otvori na Dunaju važna konferenca mednarodne zveze za radroionijo. Društvo ima sedež v Ženevi in njegovi člani so skoro vse radioroaske družbe v Evropi. Posebna komisija radioionske zveze bo razpravljala o možnosti zamenjave programov med posameznimi oddajnimi postajami, odnosno o prenosu kakega važnega programa občekulturnega pomena od ene postaje na vse druge. Pomembne kulturne prireditve se danes z malimi izjemami radioîonirajo in niso dostopne samo omejenemu številu poslušalcev v koncertni dvorani, temveč tisočem in tisočem, ki so daleč od kraja, kjer se vrši produkcija. V še večji oddaljenosti pa je zopet na stotisoče ljudi s sprejemnimi aparati, ki jih spajajo z lokalnimi postajami. Gre torej za to, da se ta ali ona točka programa, ki je v sedanjih razmerah dostopna le ezkemu krogu poslušalcev, transmitira milijonom ljudi. To prenašanje in deloma tudi zamenjavanje vrporedov bo glavno vprašanje, ki ga bo reševaia komisija na Dunaju. Konferenca bo skušala najti tudi primerno platformo za ureditev razmerja med radiofonskimi družbami, umetniki in avtorji. Velike Beethovnove proslave na Dunaju se bodo vršile v znamenju mednarodne radioTomje. V soboto. 26. marca, bo v palači Glasbenega društva na Du- i naju veliko slavnostno zborovanje, ki se ga udeleže službeni zastopniki Nem- . čije, Anglije. Francije, Italije in Ameri- ; ke, ki bodo imeli kratke govore, traja- j joče po 2 minuti. Proslava se otvori s > kanrato in raključi z Beethovnovo sim- : fonijo za zbor. Vzpored bo transmiti- ; raia radiopostaja na Dunaiu. po kablih • in telefonskih linijah jo bodo prenesli ! na vse ostale oddajne postaje v Avstriji j in v južni Nemčiji. Zvečer pa bo radio posredoval Beethovnov večer, na katerem se bo izvajala Beethovnova glasba za «Еттота». Naslednji dan bodo prenašali Beethovnovo »Mlssa solemnis» iz velike koncertne dvorane. Dalje bo oddajala dunajska postaja Beethovnovo svečanost. ki io prirede 30. marca dunajski fiiharmomki pod dirigentom Weingart-nerjem in Beethovnovo opero «Fidelio», katera bo na programu Državne opere. Proslavo filharmonikov bodo transmiti-r''li brezžičnim potom tudi na Angleško 1 io bodo oddajale vse angleške oddajne postaje. V petek 18. t. m. pa bo oddajala dunajska postaja koncert simfoničnega koncerta iz Varšave. Konec tega meseca bo torej res posvečen pravi mednarodni radiofoniji, ki be posredovala kulturne dobrine vseh vefflcft eewtrov Sirom sveta. To bo prvi večji ki»rak k uresničenju gesla «Kar je mefle. bedi tndi tveje!» Če se ta poskus 1П obnese, se bo prenašanje programov od ene postaje na druge stalno uporabljalo. Generalni ravnatelj avstrijske ra-diofonske družbe je izjavil, da bo skušal nuditi poslušalcem najpestrejše programe iz cele Evrope. Doslej so brezžično sprejemali programe na letališču v Aspernu. Prenašali so jih na dunajsko oddajno postajo in ta jih je oddajala svojim poslušalcem. Toda sprejemaini-ca v Aspernu je bila preveč podvržena vremenskim motniam. ki so povzročile, da je bilo ponovno oddajanje z dunajske postaje večkrat nemogoče. Letos so premestili preiemno postajo na grad Laxenburg, kjer se da mnogo čisteje sprejemati. Če bo sprejemanje tudi v naslednjih mesecih tako popolno kakor doslej, lahko upamo, da bo dunajska družba kmalu oddajala inozemske programe, ki bodo tudi kvalitativno na višku. tolažba, h kateri se zateka dunajsko prebivalstvo, je ta. da dokazujejo statistike že skozi 20 do 25 let, da so prebivalci kulturnih držav inficirani s tuberkulozo. V velikih mestih je jetika seveda bolj razprostranjena kakor v malih naselbinah, ker se razširi na otroke že v zgodnji mladosti. Strašna ugotovitev dunajskih zdravnikov pa ima vendarle nekaj dobrega na sebi: prebivalstvo se bo zavedlo potrebnega boja proti jetiki in bo skrbelo, da se naraščaj izleči. dokler je še čas in prilika. Čuden patološki slučaj Iz Evanstona (Illinois. USA) poročajo: Mlademu delavcu Albertu Fricku so pred dnevi nenadoma in brez vidnega vzroka odpovedale dihalne mišice in se je onesveščen zgrudil na tla. Njegovi tovariši so ga žurno odnesli domov, ga položili v posteljo in ga skušali z umetnim dihanjem obuditi. Polne štiri dni so se mučili ž njim. menjajoč se vsakih osem ur. In koncem četrtega dne so se pokazali uspehi samaritan-skega dela: delavec ie zopet začel dihati. Zdravniki so ga preiskali in izjavili. da ga bo mogoče ohraniti pri življenju. Nenavadni primer človekoljubja ie vzbudil po vsem mestu veliko pozornost. Zdravniki pa stoje pred nerazrešljivo uganko, ker si nikakor ne vedo razložiti, kako je moge! delavec toliko časa ostati pasiven napram obujeval-rrim poskusom in da slednjič ni umrl, nego — oživel. ■ '"ST'?«'"1"" Signorina Niteili, znana italijanska lepotica, voditeljica faši» stičnega naraščaja, je imenovana za Mus» solinijevo osebno tajnico. Tuberkuloza med šolsko deco na Dunaju Na dunajskih ljudskih šolah so preiskovali zdravniki zadnje tedne šolske otroke in so na podlagi Pirquetove kožne reakcije ugotovili, da ie polovica otrok že v prvem razredu inficirana z jetiko! Rezultat je seveda osupnil učitelje. starše in tudi zdravnike, ki niso pričakovali tako poraznega izida. Radi tega se vrši sedaj v dunajskih listih velika debata, kako je mogoče, da pokazuie tolik odstotek dece že v najnežnejših letih tuberkulozno infekcijo. Infekcija sicer še ni identična s tuberkulozo, nudi pa seveda vse možne-sti, da postane inficiranec ječen. Edina Rugby-tekma med Saint-Cyrom in Sandhurstom Gejeaci vojaške soie v Saint-Cyru (Francija), v kateri se je vzgaja! tudi pokojni naš kralj Peter I. Veliki, so zadnjič posetili svoje tovariše v Sandhurstu na Angleškem ln se z njimi pomerili v rugbyju. Zmagali so Angleži 11 : 8. — Na sliki: Komandant šole angleških kadetov pozdravlja Francoze. Za njim stoji general Colin, komandant vojaške šole v Salnt-Cyru. Opasna akrobatija Looping Nemca Šiega iz višine 15 metrov. Pretep med pijanimi vojaki in občinstvom V nedeljo zjutraj je prišlo na Oktogo-nu v Budimpešti do krvave rabuke med pijanimi vojaki, detektivi, policaji in publiko. Iz tega pretepa je odneslo kakih 30 oseb krvave glave. Bilo je ob 3. zjutraj, ko se je publika vračala iz zabavišč v bližini Oktogon-skega trga. Naenkrat so se pojavili na trgu trije pijani vojaki, ki so slepo mahali z bodali okrog sebe. Nihče ni imel poguma, da bi se jim postavil po robu. Moški in ženske so bežali na vse strani, kajti vsakomur je bilo drago lastno življenje. Trojica pa je med tem divjala j naprej. Kdor ni bil dovolj uren in jim je prišel pod nož, je odnesel krvavo kožo. Tako se je eden izmed pijanske trojice lotil tudi detektiva Orbana. mo- Specijaina blaga za damske plašče, vi?ek iepote, najmodernejše uzorce nudi vsako množino najugodnejša tvrdka Drago Schwab. Ljub'jana Bainoiepe svilene podloge Popolnoma novo! Veselo! Zabavno! Popolnoma novo! PRSNC BREZ ZEMLJE Osem dejanj veselja, sireha, ljubavi zabave in razkošja. — V glavnih vlogah: Najlepša žena Amerike: fircfs Risses in elegantni «princ brez zemlje» ШСЗГ^З COVfCZ Skrivnostni kavalir. — Ona si želi princa — Princ z velikim srcem ali brez zemlje...j— Komični zapletljaji. — Smeh brez kraja in konca. Fanamet film. Izven programa pri vseh predstavah: Smučarska tekma za državno irvenstvo. Film je posnet v Kranjski gori. — Izvrstna fotografija. -— Vchzanimive scene (Badjurasfilm) Danes ob 4. pol 6. pol S. in 4. Prcdnaznanilo: Monumentalni francoski velefiim «Francoska Mesalina». Elitm Kino Matica najudobneiš? kino v Ljubljani. Tel. 124. тв*абвввзвЕавн8ваввввввез8Еиввввввквв*жл.ка»ег;г u e s s H * 3 a e » % 9 в e s E a s Pa sem!« se je skoraj razhudil. »Bil sem med prvimi.« »Ali, saj res!...« sem zazijal vanj. Nas Goričanov se je oprijela čudna navada. Zaradi ničesar se več ne zgražamo med seboj, ne samo zato. ker se je nevarno zgražati v teh dneh, ampak vobče ne. Vsako stvar jemljemo z ironijo ali norčevanjem Ne nalahko. Bog ne daj, prav težko visi na nas in težko pada z nas, le oblika, v kateri se to javlja, je drasataa. »Joj,« sem mu dejal. »Pa kaj si storil, da si postal razbojnik in državi nevaren človek?« »Kaj?« Zasmeia! se je in se ozrl. i »Zdaj mi je samo žal, da nisem storil... isiril sem slovensko propagando.. .< »Tedaj panslavist!« »... s tem. da sem nosil v šolo mladinski list »Novi rod«; bil sem naročen na »Učiteljski list« in sem čital »Edinost«.« »In še kaj?« »Delal sem proti interesom države.« »Na kak način?« »Tega pa ne vem. Tega mi tudi oni ne bodo znali povedati, ker ne vedo. kakor tudi jaz ne vem ...« »Morda si kadil tuj tobak?« »Tega ne navajajo. Naj bo karkoli. Volk je pil vodo zgoraj pri studencu, ovca pa spodaj in vendar je ovca volku vodo kalila.« »Volku? Reci rajši : volkulji!« »Volkulji? Ah da: rimski volkulji. Nu, pa jaz nisem ne Romul ne Rem in ne pijem njenega mleka.« »Boga zahvali! Sicer bi se nalezel njenih lastnosti... Čuj, nedavno tega sem čita! neko pesem, ki je krožila iz rok v roke. Iz rok v roke pa zato. ker ni bila za javnost. Humoristični pesnik opisuje razna čuda, ki jrm on ne — ve- ruje. Eno pa veruje: da sta Romul in Rem res pila mleko volkulje...« Nisva se upala smejati. Ozrla sva se. Pred izložbo sta stala dva kmeta in sta se pomenkovala takole: »Ti, Jože,« je eden izmed njiju po-mežiknil v zastavo, ki je visela nad njim in so jo bili pravkar izobesili. »Zakaj pa že spet visijo zastave?« »Eh,« je dejal drugi s prirojenim humorjem. »Sobota je. Mussolini se je obril.« Smejala sta se tiho, z odprtimi usti. Učitelj mi je pomežiknil: »Ali si slišal?« »Humor je pol življenja. Naši ljudje so zdravi. Življenja ne gledajo pretra-gično...« »Tudi jaz ne.« je dejal učitelj. »Toda če pomislim, da bom morda v nekaj dneh na cesti...« »Ne bo tako hudo. Vseh učiteljev m to naših najboljših ne bodo mogli pognati na cesto...« »Pa jih bodo!« .ie skoraj vzkliknil učitelj. »kaj jim mar! Srtj rnsio prebit;* laškega učitelistva.« »Sicer jrm je pa šola z?dn.ia briga ... Sa-mo da je tu balila. da se otroci vzgajajo fas'stovskem duhu. Kam to vodi?« »Kam to vodi?... Ali hočeš, da ti povem, kam to vodi? Iz naših ljudi vzgajajo razbojnike.« Pogledal sem ga. Učitelj se je nekoliko razburil, rdečica mu je oblila obraz. »Počakaj, da ti povem primer.« je dejal čez nekaj časa, »pa boš vedel, kam plovemo. Banjška planota je znana kot kraj pretepačev. Staro sovraštvo je še vedno ukoreninjeno med vasjo in vasjo. Po vojni in deloma tik pred vojno so začela nova prosvetna društva blažiti te razmere. Ta društva so zdaj ukinili na vse načine ali pa so iim onemogočili delovanje. Njihove člane pa preganjajo na vse pretege. — Ni še dolgo, kar mi je pravil pameten mož: .Imel sem opravek v sosednji vasi.' je dejal. .Na poti me dobi šolarček. ki gre v šolo. Pa govoriva. Mladi fantič me začne zmerjati in ko ga vprašam. čemu to, mi odgovori, da zato, ker sem proti fašistom. — Čakaj, mi pravi, zdaj sem se vpisal v balilo. Ko neham hoditi v šolo. se vpišem med fašiste in bom smel nositi orožje. Takrat pa pridem v vašo vas in te zakoljem.' To je govoril osemleten deček. — Zdai vidiš... Tako bodo vzgojili našo mladino...« »To je nezaslišano,« sem dejal. Dobra volja mi je izginila z obraza. »Mene ie groza!« je deial učitelj. »Če pojde tako dalje.« je dodal, »bodo naši ljudje podivjali.« >To je njihov smoter za raznarodovanje. Demoralizacija množice. Ples. gojitev sovraštva med posamez:rki. pospeševanje zločinov.« Ločila sva se. Še vedno mi p!a\a njegov obraz pred očmi. 2 njim vred vidim bodoči obraz našega ljudstva, ki ga ne bo mogoče spoznati, če ne bo pripomogla knjiga in časopis k te:ru. da vzdržrmo ljudi trajno na pLmeniti kulturni višini. Mene je groza! *R.6AHOV£C _____зсшт »Planink*< zdravilni raj deluje vsled svoje kri osvežujoče in kri čistilne lastnoerti deloma bia^'1 odvajalno, deloma žene na vodo. kakor tudi èis'i katar, urejuje torej tako relo važno delovanje 7» tedca in črev Zahtevajte originalni »Planinki« zdravilni čaj v vseh te- -- karnah. kjer ga pa ne bi dobili, pošljite l/in 20 direktno na lekarno: Mr. Ph. L. Bahovec, Ljubljana, nakar se Vam pošlje brez nadaljnih stroškov. 98 V _Dobi se v vseh lekarnah. □ОД-1Х«ЈГТТТПГТГТТТХТТУ ггттлпш Naši onstran granic Večna rana V Primorju, v začetku marca. Sola pri nas ne vrši svoje ualoge. Ne za Slovence, ker se otroci ne naučijo niti enega ne drugega jezika; niti za Italijane, ker se slovenski otroci v teh šolah ne poitalijančijo, ampak poneumnijo. In vendar so Italijani [■olagali tako velikansko upanje ravno na Sole. Mislili so, da bodo mali Slovenci naenkrat postali mali Italijani. Leto za letom odpuščajo slovenske učitelje in jih pošiljajo rez mejo. V vse naše vaei so že poslali italijansko učiteljstvo, slovenščino so izrinili iz fol, otroci ne čujejo niti ene slovenske besede iz učiteljevih us*, a vendar se za otroci šolska vrata jedva zaprejo in 6e ti razlijejo po cesti, že so Slovenci, šola jim ni vzela nič, dala tudi nič. šola nas Slovence boli, ona je večna rana na našem telesu, dokler živimo v teh razmerah. Toda tudi Italijane peče. Oni nimajo golo zato tu, da uče otroke potrebnih stvari ra življenje, šola v naših krajih je sredstvo ia poitalijančevanje. Igre, pesmi, balila, slavnosti, proste vožnje, zastave, prisege in še nešteto stvari jim služi v to. Vendar vse nič ne pomaga. Marsikaterega otroka hipno vjamejo, lepo se nui Bdi peti, nositi uniformo, paradirati, ali otrok ostane otrok, vzame, kar mu ponudiš, v bistvu pa ostane isto: slovenski otrok slovenskih çtarëev. Lepo je govoriti, da mora ljudska šola pripomoči, da postane italijanščina druga naša natura. Tudi je lahko pozivati, da naj šolska in politična oblast delata skupno v dosego svojega cilja. Saj imajo vse v rokah in njim je pač lahko. Vendar ostanejo reeultati na papirju. Kar se jè na šolskem polju etorilp ia poizkusilo, je višek, uspehi ne bodo večji, kot so dosedanji. Ena misel pa je no^o. I)a naj italijanske rovince pripravijo po nekaj mest, kamor bodo lahko poslali po par učiteljev — seveda slovenskih — iz naših krajev, da ostanejo tam po par let. Ti učitelji se bodo priučili jezika, navzeli se bodo italijanskih šeg in navad, proniknili se bodo italijanskega duha in se vrnili v naše kraje spremenjeni v mišljenju, jeziku in čuvstvovanju. Kot taki bodo potem lahko vršili v polni meri svojo nalogo med Slovenci ob meji. Ta misel ni napačna, kolikor se učiteljev samih tiče. Poznamo ljudi, ki so živeli dalje časa v Italiji in so se res vrnili spremenjeni. Vendar pa naj ne mislijo, da bodo ti prenovljeni učitelji vršili svojo misijo kar tako, kot bi roko obrnil. Ljudje, ki delajo načrte, selej pozabljajo, da imajo pred seboj ljudstvo, ki se ne da izpeljati in potujčiti na prvo besedo učitelja, ki je v svoji zabitosli morda pozabil, da ga je rodila slovenska tnali in se morda celo sramuje z lastnimi ■troci govoriti slovensko. p— V Ozeljanu je oživelo bralno in pev« ?ko društvo, čegar prireditev v Šempasu je uspela prav dobro. Ugajalo je petje in dopadla je igra «Moč uniforme». 15— Umrl je v Červinjanu v starosti 94 let g. Jak. Antonelli, ki je bil svoj čas ita» Hjanski državni poslanec na Dunaju. An» tonelli je tudi soustanovitelj «Lege Nazi» anale». P_ Od inlekarie, ki nosijo mleko domače molze v Trst, zahtevajo po doti&uh občinah po 500 lir kavcije v smislu novega zakona. Kako bodo to plačale? V Dekanih so rekli kmeticam, ki nosijo kokoši in jajca v Trst na prodaj, da ako ne položijo takoj kavcije, ne smejo več z doma. Revne družine po kmetijah bodo uničene, ako se bo tako postopalo ž njimi. Zakon treba izvajati po ok-v lišSinah preudarno in ne tako, da se ubogo ljudstvo peha v skrajno bedo, ko se mu vzame zadnji pripomoček zaslužka. Poklicane oblasti morajo ukreniti, kar treba v smislu okrožnice ministrstva za narodno gospodarstvo. p— >Mrtva toèkac na Reki. »La Vedetta< često piše o mrtvi točki To so tovarne, ki počivajo, ko so tisoči delavcev, ki nimajo nobenega posla. Zaprte so: »Union«, dve tovarni olja, tovarna lanina, tovarna piva >Litorale<, dalje tovarna čokolade, papirja in Laparus. Druge gibljejo toliko, da delajo ali le malo. Živahna je samo rafinerija mineralnega olja, pa tudi ta bi trpela, ako bi je ne podpirala država. V Rimu se razpravlja o vprašanju javnih skladišč na Reki. Ob tej priliki se dvigajo znova pritožbe glede »mrtve točke c. p— Dvajset topov ukradenih. Koncem le« ta 1919., ko je konzorcij za nabiranje voj» rega materijala v Tržiču vršil z vso hi« trostjo svoje delo, je bila podana pristoj« ni oblasti privatna ovadba, da je bilo med /.dobo in pristanom Buso razstreljenih dvajset topov, med njimi nekaj čisto no« vih in bron je bil prodan v Trstu. V ovad« bi sta bila navedena Nikolaj Oelestri in _Galdin Pini, osumljeni so bili pa tudi ne» kateri vojaški funkcijonarji. Proti slednjim ;e vodil preiskavo general Sozzani. Poka» zalo se je, da jih ne zadene nikaka krivda. Celestri in Pini sta prišla šele sedaj pTed 3ori?ke sodnike. Obtoženca izjavljata, da nista ničesar zagrešila in da se je vse de» lo vršilo pod kontrolo. Branitelj dr. Robba je pred vsem naglašal. da je vsa stvar že zastarela in bi spadala glede kazni pod naredbo najvišjega poveljništva iz I. 1918., kateri pa so sledili amnestijski odloki. Sod ni dvor je sprejel tezo branitelja in obto» îenca oprostil. r— Pripravljenost ob meji. General Mon» tanari je premeščen iz Trsta Pri odhod« niei v oficirskem krožku, na kateri so bili tudi zastopniki civilne in cerkvene oblasti, je bilo več govorov. General Montanari se 'e poslavljal ginjen in navzočim naročil to«le: »Storite, da se s pomočjo vas vseh, meščani in vojaki ene same armade, ohrani tukaj'nedotaknjena junaška atmosfera dni preizkušenj, žrtev zmage. Domovina lahko potrebuje, tukaj bolj kakor kje drugje, vas vse, brez izjeme, vašo disciplino in vaše edinstvo, vaše morebitno žrtvovanje privât» nih interesov, riskiranje in drugo. Bodoč» nost vsebuje lahko preraeščenja in vsak •ušilec miru mora, tukaj bolj kakor kje drugje, videti, kako se dvigne namab, drzen in ponosen, kompakten in silen, ves rod t eno samo dušo in za njim veličasten obraz nove Italije, ki kliče: »Noli me tangere in moji orli bodo letali k novim zmagam za moje življenje in mojo veličino.« p— Nemški prijatelj Trsta. »Piccolo* je Pri poizvedovanju o vzrokih padanja trža» Skega pristaniškega prometa iztaknil neko »nemško osebnost, ki se mudi sedaj v Tr» stu«, katera ga je precej potolažila glede bodočnosti Trsta. Sedanja kriza je le pre» hodna in dobiva že ugodne obišče. Ham» burg ima konkurenco v Rotterdam«» in An** vrerpnu. Sicer pa je upanje, da sestanek na Semmeringu ratificira razdelitev Češkoslo« vaške v dve interesni coni, katerih ena gravitira na Jadran in druga na Severno morje. Tam se reši tudi problem avstrijskih železniških transportov. Nemškega prome» ta preko Trsta je bilo L 1925. 112,706.000 ton lani 107,033. V Trstu se trudijo, da bi navezali nase zalednike, ker se bojijo, ne le Hamburga, ampak tudi in še bolj bodo» čega beneškega pristanišča Marghera. To bo ogromno, moderno zgrajeno pristanišče, podprto tudi z industrijo, to bodo nove Benetke, ki hočejo vladati na italijanskem jadranskem bregu. Dela v Margheri se vr« šijo že ves povojni čas z velikanskimi stro« Ski, pa bodo trajala še nekaj let. Takrat, ko se otvori Marghera, se izpremeni najbrže marsikaj tudi v zaledju v škodo Trsta in oko bi se zgradila predeiska železnica bo usmerjena tako, da bo vodila severni pro» met v prilog Margheri. Pride čas, ko sto» pita Trst in Reka v senco mogočnih novih Benetk. k— Nemščina v cerkvah med Slovenci. Po slovenskih župnijah na Koroškem deluje mnogo nemških duhovnikov. Nekateri so se naučili slovenščine in te ljudstvo spoštuje, drugi pa so izpodrinili naš jezik iz cerkve. Kjer ni v cerkvi domače besede, tam versko življeje propada. Resnica ostane, da tudi nezavedni ljudje, ki ?o nam nasprotnega političnega mišljenja, rajši poslušajo božji nauk in se tudi spovedujejo v svojem slovensikem narečju, kakor pa v pozneje priučeni nemščini. Nemški župnik pridiguje nemško skoro pred prazno cerkvijo. Otroci se igrajo pred oltarjem, stare ženice dramljejo v klopeh, moški čakajo poleti pred cerkvijo, po zimi v gostilni, da je pridiga končana. Pri spovedi se ne razumeta nemški duhovnik in slovenski grešnik. Ker pa ljubi Bog razume oba jezika, napravi nemški duhovnik križ, pa ie opravljeno. Tistih vplivnih nasprotnikov, ki so zahtevali nemške duhovnike, ni nikdar v cerkev. Pregnano je iz nje slovensko ljudstvo, ker so se mu duhovniki odtujili. Celovški škof stoji čisto v službi vsenemške po-tujčevalne politike in ne odneha, tudi če se cerkve med Slovenci vedno bolj praznijo. Dopisi RADEČE PRI ZIDANEM MOSTU. V soboto, dne 19. t. m. ob 21. uri priredi v sokolski dvorani pevsko društvo »Kum« zabavni večer, pri katerem nastopi celokupni pevski zbor. Ker je to čez dolgo časa enkrat prva prireditev ter je program krasen, upamo, da bo udeležba od vseh stra-ni mnogobrojna. 406 KOSTREVNICA. Za 19. t. tn. so si nekateri rdeče črni ptički dovolili sklicati občni zbor prost gas. društva; a bodi naj njim enkrat in za vselej povedano, da ima občni zbor sklicevati le oni odbor, ki je bil edino pravilno izvoljen dne 8. marca 1925. To ve 28 članov, medtem ko druga peščica tega ne zna. Govorili bomo mi. DOVJE. Vse obča gospodarska kriza vlada tudi v našem, sicer povsem mirnem kraju. Vendar so se v zadnjem času pojavile uvaževania vredne prireditve gospodarskega značaja; predvsem bi omenili planšarsko mlekarski tečaj, katerega sta vodila gg. okrajni ekonom J. Suštič iz Radovljice in inž. Lah iz Ljubljane. Udeležba je bila še precej dobra, zlasti v popoldanskih urah. Seme, ki sta ga vsejala predavatelja, pa ie že obrodilo in 13. t m. se je osnovala Mlekarska zadruga za vas Dovje. Za načelnika je bil izvoljen g. Maks Pezdirnik, kateremu stoji ob strani odbor samih agil-nih gospodarjev tako, da bo uspeh povsem siguren. — Pogrešali smo sicer med zborovanjem še marsikoga, ki stoji za sedaj ob strani, bodisi v nezaupanju ali pa lz nerazumevanja. Upamo, da bo odbor kmalu prebrodi! začetne težkoče, ker uspeh jo zajamčen in ta bo v zadostno plačilo. — Tudi na tem mestu se moramo zahvaliti g. Rožetu iz Ljubljane, ki nam je o priliki ustanovitve naše zadruge obširno pojasnil namen iste ter nam tako dal obilo praktičnih migljajev. — Sirom Slovenije poznani župnik Jakob Aljaž Je pade! tako nesrečno na spolzki cesti, da si je zlomil nogo. Moral bo ostati še par mesecev v postelji, ako ne nastopijo še kake komplikacije. ŠMARJETa PRI RIMSKIH TOPLICAH. Tukajšnji klerikalni kolodvodje nameravajo ustanoviti Orla in zahtevati od občin Sv. Krištof in Marija Gradec, da prispevata v ta namen po Din 500. V občini Sv. Krištof bo to za enkrat nemogoče, ker nima tozadevnega kredita v proračunu, pač pa se lahko zgodi v občini Marija Gradec, ki ima za slične zadeve dovolj denarja, za prepotrebne občinske ceste pa ne. KURETNO PRI LAŠKEM. Občinska pot, ki pelje od pivovarne v našo vas, je v tako slabem stanje, da bo v najkrajšem času vsak vozovnl promet nemogoč. Imamo občinskega odbornika v Strmci, katerega pa nismo videli že od časa občinskih volitev. Zelja naša je, da gospod vendar enkrat pregleda to cesto in predlaga cestnemu odboru čimprejšnjo popravilo iste. Ni dovolj, da nas pozna samo pred volitvami, ko rabi naše kroglice, temveč zaveda naj se svojih dolžnosti napram občanom. LAŠKO. V nedeljo, dne 20. t m. ob pol 15. se vrši seja srezkega odbora SDS Laško v posebni sobi «-kolodvorske restavracije v Zidanem mostu. Dnevni red r I asom doposlanih vabil. — Tajništvo SDS sreza Laško. JESENICE. Sokoisko društvo je povabilo znani godalni kvartet: čtrček, Hribar, Kori-tzkv, Zeîeniko iz Ljubljane, ki gostuje v soboto 19. t. m. ob 20. ▼ telovadnici osnovne šole. Na sporedu so skladbo Pvètovnoznanih komponistov. Vstopnina: 20, 12, 10 in 5 Din. Občinstvo naj si preskrbi vstopnice v predprodaji pri br. MeHku. — V ponedeljek, 21. t. m. ob 20. nadaljnje br. dr. Obersnel predavanje: «Ustava naše državo v salonu restavracije Mesar. Ker bo predavanje po-l|udno in mora us-tavo poraiati vsak državljan. pričakujemo še večjo udeležbo kakor pri zadnjem predavanju. Zdravo! — Prosvetni odbor Sokola. A Mali oglasi, Id сШЦјо v posredovala« ia namen« občinstva, raki beseda 50 par. Naj mtajll xa«t«k Din 5'—v Žanitve, dopisovanja ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Dla I*—. Najmanjši zntstk Dla 19*—ч Organizacija stroj, in gradb. tehnikov naznanja evojemu članstvu, da se vrši nje letni obrni »bor dne 17. aprila 1927. 7429 Krojači in šivilje! Kroje (šnite) poljubne in po najnovejši modi izdeluje Knafelj Alojzij, učitelj krojaStva v Ljubljani. Kri-ievniška ulica "2. 70-43 Snežne čevlje in galoše popravlja Avgust Skof, Borštnikov trg št. 1. 0907 WAKEF1ELO Zastopstvo in en gros prodaja: H TEBIN" Zagreb, Preradoviéeva 18 Tel ;7-01. dobe Učenko e prejme Zvezna knjigarna na Marijinem trgu 8. 7387 Pletiljo takoj sprejmem proti dobri plači. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 7274 Učenko z dobro vzgojo in ipriče-valj sprejmem takoj ▼ trgovino — Predstavi naj ee oeebno. Naslor v oglasnem oddelku «Jntra». 7345 Dober pianist dobi takoj zaposienje v kavarni. Nasiov pove oglasni oddelek «Jntra». 7428 Pošteno žensko zanesljivo, ki bi opravljali vsa vrtna dela ter obenem tudi prodajala zelenjavo na trgu, sprejmem. Naslov v oglasnem oddetku «Jutra». 7420 Trg. pomočnik vojaščine prost, izučon v železnini in mešani stroki, г dobrimi spričevali, leli prémeniti- službo. Naslov v oglasnem oddc-lku «Jntra». 7375 KnrjaČ paniîh strojev, oženjen in z večletno prakso. îèce službe. Kaslov: Jože Jokun Zidani mofct. 7459 Sadno drevje Zaradi izpraznitve nekaterih parcel v naži drevesnici nudimo plemenite jablane triletne ia plemenite бгеб-nje dveletne v več najboljših vrstah po našem izboru po ceni 8 do 12 Din — kakor je kvaliteta Ne ramudite prilike in se oskrbite že sedaj, ko je najboljša priložnost zj sajenje i najcenejšim, pa vendar strokovno najboij-бе odgojenim sadiem iz drevesnice «Vrt» Džamonja in drug. dmïba r o. z., Maribor 7513 Starinsko vitrino ibd. prodam v Rožni dolini, cesta 5, St. 24. 7449 Šofer išče službo z nastopom po dogovora. — Ponudbe na oglasni oddelok «Jntra» pod «Šofer 7442». 7442 Izkušen kurjač strojnik in elektromonter, išče sluibo Naslov pri podružnici «Jutra» v Maribora 7467 Gospodična t dv&mesečno blagajniško ргакло r prvovrstnem hotelu, vešča slov., nemščine in itsJijanHine. išče primerne službe. Gre tudi na eezijo. Ponndbe na oglasni oddelek «Jutra» pod Šifro «Vestna Primorka». 7448 Šoier k poltovornemu avtu, ki bi opravljal tudi drago delo, Uče službo v kaki trgovini ali skladišču. Naslov pove oglaeni oddelek «Jutra». 7415 Brivskega pomočnika dobrega in perfektnega striženju «Bubi» sprejm takoj. Plača po dogovoru. Depoli, brivee v Kranju. 7336 Dekle pridno in pošteno, ki ena nekaj kuhati. lš$e boljša, manjša slovenska obtelj v Splitu. Nastop in plača po dogovoru. Naelov v oglas, oddelku «Jntra». 7258 Uradnico izvežbano slov. in nemško stenocrrafinjo sprejme dr. E. Pipuš. odvetnik v Maribor«. 7108 Več krojačev dobro izvežbanih za domsko delo, sprejm« tvrdka Draeo Selreab v Ljubljani. 7439 Dekle zdravo, resno in pošteno, iščem k dvema osebama. — Zna naj samostojno kuhati in opravljati vsa hišna dela — ki govori srbohrvaško ali nemško. Plača 500 Din mesečno. .Ponudbo s pričevali na naslov: Zorka dr. Grgina. narodnega poslanca. Beograd. Sremska br. 6 7436 2 Žagarja dobi-o izveïbana. za veneci-janski gater takoj sprejme Jakob Pleše i sfln, pitana, Lokve. Gorski ketar. 7S93 Prikroievalko prvovrstno ш samostojno, za fino damsko is moško perilo, sprejme trgovina L e o a r d, Dunajska eesta. 7251 Šoferja k tovornemu avtu, samo za priložnostne vožnje v Ljubljani, sprejmem. Ponndbe na otrlarai oddelek «Jutra» pod šifro «Trezen 101» Ï310 Krojaškega pomočnika s hrano in stanovanjem v h 151, sposobnega vmkega dela, sprejm« Urantč Mihael StraiïiPïe pri Kranju. 7447 Gospodična išče službo v trgovski hiH kot prodajalka ia pomoč gospodinji, kjer bi s« priučila kuhanja. Ponudbe na oglaen! oddelek «Jutra» pod «Trgovsko naobraîena». 7401 Čevljar, pomočnik za fina dela, tiče sluibo. Ponudbe n»: L Krerelj, Trbovlje-Lofce Mir. 391. - 736S Šivilja ta obleke, perilo in krpt-nje gre Ifivat na dom. — Gre tudi v trgovino ali kot domača Šivilja za hrano in stanovanje ter proti mesečni plači 250 Din. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 7404 Knjigovodkinja bilanc istka, samostojna in z večjo prakso, vežča korespondence, strojepisja in stenografije, išče službo v mestu ali na deželi. Po-nudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod znaîko «Bilan-ristk» 1600». 7S3T Strojnik trezen in zanesljiv, išče sluïbo — najraje na žagi Vešč v »plošnem ključavničarstvu in elektr. ineta-lac.iji Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 7397 50letnl mož neoporečnega obnašanja najboljšimi izpričevali, išče zaposlitve kot tovarniški vratar, plznik. sluga. Polo-ïi večjo kavcijo. Event. prevzame tudi pekov-sko obrt, v čemer je dobro izvežban (mojster). Ponudbe na oglaeni oddelek «Jutra» pod «Zaposlitev» sa oglasni oddelek «Jutra». 7424 «Holender» ticoraj IM3V. naprodaj za 160 Din na Mestnem trgu št. 9/1. 7451 2 telefonska aparata namizna, skoraj nova. za hišni telefon ali izven Ljubljane. poceni proda Hro-vat & Komp.. Ljubljana. Vegova ulica 6/1. 7462 Moško kolo dobrn ohranjeno, po ze'o ugodni ceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 7443 Vrtnice mzkf, v 40 najnovejših vrstah nudi po najniïji ceni Ivan Brecelnîk. Velika čolnarska ulica Btev. 21. 7414 Fiat anto šestsedežni. z dobrim motorjem, nove gume. po zelo nizki eeni proda Barešič, Dunajska cesta 12 6472 Trgovska oprava elegantna — pripravna »a vsako špecijalno trgovino, lekarno ali drogerijo, naprodaj. Istotam naprodaj tudi registrirna blagajna. Ponudbe na poštni predal Ljubljana, št. 130. 7277 Ш0ШSS3I Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah Černe — juvelir LJubljana, Wolfova ul. 3. Nova hiša z 2 stanovanji naprodaj ra-i Skalni kleti v Celju. Pojasnili dajo I Zagoričnnik, Zagreb. Selški cesta S2. 7463 Hišo ali vilo ne preveč na r^riferiji, kupim za 200—300.000 Din. — Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod «Plačam takoj 36». 743« ч predmestju Celja na prometnem kraju, za vssko podjetje razpolo ž! ivega prostora v pii-tličju 210 m2, elektrika, vodovod, veliko dvorišče, mesečni donos Din 3-500-—. se proda zaradi omisti-ve podjetja z-* Din 165.000 — Natančnejša prasnila d?je: Konc. inform -cijska pisarna CELJE, P"štn' ovedai š'ev. 48. Mesnico oddam na prometnem kraju oglasnem oddelki Naslov v «Jutra> 7360 Trgovski lokal s stanovanjem je za oddati v Gaštaaja in sicer radi preselitve trgovca. MiUonig, gostilničar v GuStanju 7086 Poslovni lokal s posebnim vhodom in telefonom rabim za takoj. Ponadbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «St 7777». 696S Hlode bukove, hrastove, jeiševe, orehove ponudite franko vagon parni Sagi 1 Šiška, Ljubljana 6278 Otroški voziček eleganten, kupim. Pacudb« na oglasni oddelek «Jutra» pod «Takoj rabim». 7445 Kopalno banjo kupim. Ponudbe p ceno in dolgosti na oglaeni oddelek «Jutra» pod «Lepo». 7452 FIŽOL nizke in visoke vrste Vata za odeje 10—40 Dia kg. odeje oc 15S Din «aprej Bolna nI ŠL 19. 45 d ped k e de Mlado dekle boljše, začetnico Išče majhna družina. Ponudbe ns osrlasrri oddelek «Jutra» pod «Pridnost 92». 7398 2 učenca h boljle hBe srrejmesn v trgovino t mešanim blagom. — J. KraJovic, ialee 7400 Hotelskega slugo » dobrimi spričevali !»ïe hotel Štrukelj. 741S Učenca za trgovino z mešanim blagom, s primera« loi. Izobrazbo sprejme Josip Laag«r»ek. *»-renberg. " 7390 IJrar. vajenca takoj sprejme P. Marinko, «rar v Ljubljani, Florijiui-Aa ulSea 81. 7406 Drva bruttr, od (odpadke od žage) dostavlja Od parketoT tn mehka drva po nizki eeat na dom parna iaga V. ScagMttl. Ljublja ■a. ca gorenjskim kolodvorom. — Pri odretmu veëie množice mates popust 86 Konkurzna prodaja manufakturnega blaga na drobno lz zaloge «TeitlUje» v Ljubljani, Krekov trg 10, na dvorišča. Pod fakturnimi cenami! 7141 Starega železa ia kovaških odpadkov prodam 1 vagon. Naslov pri '-.ici «Jetra» v Mari-7380 Mlinski valjki (valeea) gladek is oetor ter ea par atetulh kamaov x vso opravo proda po иrodni ceni P»vel Sedel, mlinar. Javornlk. Gorenjsko. — Istotako prodam 7 vagonov drv trdih i« 2 vagona suhih. 7330 Otroški voziček naprodaj ta 350 Din. — Naslov t oglasnem oddelku 7406 dajemo v vzgojo. Oddajamo najmanj 10 kg od posamez. na vrste Ceno pridelku do-lotinio naprej. Oddajamo pa tudi RAZNE CVETLICE v vzgojo, katerih pridelek prevzamemo jeseni po dnevni ceni. Sever & Kom p. Ljubljana, Wolfova «I. 12. 7283 Vino štajersko in dolenjsko — vsako količino po 4—5 Din kupim. Ponudbe na oglasni zavod «Apolo». Ljubljana, Stari trg 19. 7422 Majhno posestvo v Mokronogu, hišo s opeko krito, oddaljeno pol ure od postaje. 10 minut od trga, pri hiši nekaj njiv. travnikov is gozda prodam za aO.OOO Din. Pojasnila daje Franc Klanšek, predilnica, Litija. 7881 Enonadstropna hiša lepo, s prostim — delom opremljenim stanovanjem, z velikim vrtom in 2 veliki kleti, naprodaj v Ptuju, Prešernova ulica. Pojasnila daje g. Lemaeher, Ptuj. Panonska ulica 9/TL 6862 Trgovina Mšanim blagom in vino-totan za stoječe goste, poslopje novozgrajeno — ob najjžrometnejši cesti blizu Maribora radi selitve naprodaj. Najugodneila prilika. Ponudbe na podružnico «Jutra» v mariboru pod šifro «125.000». 7466 Stanovanje najmanj 4 sob iščem, ali kupim vilo ali hišo nrostnn stanovanjem, v eeril do 200.000 Din. Posredovalci izključeni. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Mirna stranka ». 7S&5 Lep lokal ob Aleksandrovi cesti odda takoj po cniiani najemnin! Pokojninski zavod v Liub-Ijani. 50S3 Trgovino z mešanim blagom is sta-novanjem oddam z blagom zaradi odpotovanja. Je na zelo prometnem kraju v trgu. Prevzame se lahko takoj. Vse drugo ustmeno. Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod «Promet 57». 7416 Prijazno sobo solnčno. s posebnim vhodom oddam s 1. aprilom. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 7407 Manjše stanovanje išče s 1. majem državni uradnik brez otrok. Coni. ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod značko «Mirna stranka 80». 7430 Sobo zraimo in svetlo, % elektr. razsvetljavo, po možnosti s posebnim vhodom, v ulicah od gl. kolodvora do Prešernovega spomenika, išče miren in soliden gospod. Cocjene ponudi« na oglas. odi.--tenra 1927, Eksistenca sasigurasa, Edinec, Gotovina 77, Garantirano 50 % zaslužka. Gecon, Gospodinja 14, G. E.. Gostilna a3. Gostilniška kuharica. L. Hešik, kuharica, L. Hešik, Hvaležna Si J. 1927, Jamstvo, Industrija 6, Iskrm in nesebičen prijatelj. Idealnott, Italijanščina, I. D.. Jolanda 264, Klavir 40, Kočija 36, Kavcija 46, Konfekcija. Krojaški vajenec 11®, Kuharica 25 let. Krasno. Karmen 1000, Ljubljana 25, Liëxr. Lastni dom, Ljubljana. Lili-Melanholija 24, Mladenič 240, Marljiva 96. Mla-ia Primorka. Mesnica 72, Mati* 1927. Morfis. Maruika. Mlad, J. Malovrh. Ni izključena dežel». Nesreča ži. Novost. Nujno 69S7. Najlepši namen. Odkritosrčno prijateljstvo. Os»bni promet, Občudovalec ženskih kodrčkov, Pletilja, Pomlad 7056, Priprosta soba, Pobratimija, Pomoč, Primerno, Pravi 1, Postranski zashižek 6354. Prvovrstni prostor. Perfektna modi-i-ka. Pomlad 99. Plesni učitelj. Pomlad 1927, Poznanstvo 70. Pridna in poštena 92, Pridnost 36, Pridna io spretna. Parketni mojster. Rentabilno. Seainost. Siguren dohodek. Srečna ljubezen, Sigurna bodočnost. Semenski krompir. Soliden 777. Selitev 74. Sreča 34. Soba 21, Sesal ka 1, Sobn-slikar 61, Spretna алшхог-кл. Soba 86. Sreča 21. Sreča in dom. Slovar. Sigurna bodoBnost. Samostojnost 2?>, Spoštovanje. Srečna bodočnost. Stroj. Snažna Foba 100. SMlja 80. St. Vid. Btefi . R. Simnovec, Trgismo v c-glamen oddelku «Jutra». 7411 Clat Vaše dece. Izbrano hrano, k temu redilno, bogato na vitaminih, fosforju, in v najmanjšem obsegu nudijo Vam ako jih uporabljate v hrani deteta že odstavljenega od prsi, one dajo dečjemu organizmu vse sestavine, ootrebne za razvoj. OVOMALTINE močno pomagajo za časa kriiične dobe ra-stenja, v kratkem času izooljšajo splošno stanje uežne rahitične in bolehne dece. Ovomaltine se dobi v vsaki apoteki ln drogeri.fi po ceni: 100 gr 18 50 Din, 250 gr 36*25 Din. 500 gr 63-25 Din Zahtevajte poekusno pošiljatev, sklicujoč se na list od Dr. A. VVANDER d. d. tovarna farmacevtskih in dljetetnlh preparatov ZAGREB. Jurjevska uL 37. Oglejte si naslednje cene: '%■/ Moško češko s kno . . Moš4 koverkot farn garni M>ški volnen lodni. . . Moško sngleško blago . Din 70, 100. 1=0 . 130 1< 0, 1«), . 100, 18' . 220, 360, 421. Ženski volneni poplon Žensko blago za kostime Ženski olneni rlps . . . Žensko blago za plašče . Din 60, 80, 120. 70. 90. 180. 80. 160, /20 150, 180, 220 Crepe de Chine . Težka svila ... Pou г is svila ... S ila za podlogo . Din 95--, 125-. 135—, 150-, —, f 5-. 65"—, c©-. Manniatetcrna trgovina JOSIP ŠLfBAH, Ljnbljana, Stari trg 21. Dopisnika ki je vešč slovensko-hrvaško-nemškemu dopisovanju z ev. znanjem tujih jezikov, kateri bi obenem vršil devizne posie iu pripomagal v likvidaturi, sprejme banka v Ljubljani za takojšnji nastop. Ponudbe z navedbo dosedanje prakse in s prepisi spričeval je vložili na upravo pod »Banka». ' 3588 OIOEOiOiOBO EOiOlOlO Vsled prezaposienja v drugem podjetju prodam izborno uvedeno 356- tira Mit in čokolade Potrebni kapital O m 100.000 —, even-utlno sprejmem agilnega družabnika s pnmernim -sapitaiom. Ceni ponudb na Oglasm oddelek lista pod „Kanditi1, OIOIOIOIOIOIOIOIOIO Priporoča se znamke iastn zde!e.< tvrdKe Ëvaid Popovič Ljubljana Сепз nizka blago zborno, razpošilja se v sodih po 50, 100 iD 200 ky. PREKAJENO MESO cev m cvetja, p sebno pa še ori-iateliem ti» sosedom se; g sp. Bož č ki so nam v teh težkih tr< nutk'h tako požrtvovalno pr skoči na pomoč. Žalujoč? ostali. Trgovcem, gost lničarjem in rivatmkom izven Ljubljane se prodajajo std lina vina samo po Oin 5-65 za liter brez drž. troš. iz skladišča Kolizej. j -345? Prostovoljna dražba Br. Novakov>č, Ljubljana (Koiizet) 10 voz gnoja, težkih voz. lireka. moškega kolega, ei-valaeg stroja itd fco v nedeljo. dne 20. t m. r biti Gaberje 134 natproti costilae G r ^ ti. Trgovsko hišo 'okai in velikim^ skladišči -redi Ljubijane. It po s'ano-vanje 5 sob takoj prosto prodajo dediči. — Ugodno obrestovanie kapitala. Pojasnila: dr IVAN CERNE, Gospodarska pisarna, Liubl.ana, MiKlošičeva 6 3502 Prometni zavotf za premog a i LJUBLJANA S prodaja po najugodnejših cenah in S sžmo пз debelo samo na debe! Ogljem (karbon) papir, 49 5 î»ôigo papir, barvni trakovi, barve za štampil ke, paginirke 'n blagajne dobile vedno 1 r ajceneie pri lai), jjaraga, £jublj v Klemenčičevi gostilni. Poiesn la daie m *pr jema ponudbe odvetniška pisarna dr. Ivana Fermera odvetnika v Ptuju. Cena -r me na, olačilm pogoji ugodni. Potni ne zmerne žalosti naznanimo vsem piijate Ijem m znancem pretresujočo vrst, da e aš iskreno ljuDl.en, nepozabni oče, biat, svak, mst, stric n stari oče, gospod Karol Tomšič občinski tajnik м pok. v torek, 15 L m. ob Z zjutraj po dolgotrai ii mukepolni bolezni preden s to'atili sv vere DcguvUno p.emmul F. greb nepc.aonega pokojnika so bo vršil v čeiriek dne 17. m.rca 1У27 ob pol 17. uri iz hiše žalost v Sio.'. Distr a na domače pokopališče Sv^ maše zadoinice se bodo daro-ale v župni cerkvi v blov Bistrici. r Slov Bistr ca-Vrhn ka -Mar bor, 16. marca 1927. Vilma, Karol, Božena, Štefka, Uroš, otroci in «»i «stali sorodniki.