XIV. letnik.
V Gorici, dne (i. decembra 1906.
49. številka.
I
Delavska akademija
se vrši
na Jesenicah dne 8. In 9. decembra v novem „Delavekem Domu:‘. Spored:
V	soboto, dne 8. decembra ob pol 10. uri dopoldne:
1. dr. Pavlica : Zgodovina delavskega varstva v Avstriji.
2. Iv. Premrov : Zadružništvo in delavstvo.
Popoldne :
3. dr. Brecelj: Iligijena glede na delavstvo.
4. dr. Dermastija : Delavsko varstvo.
5. prof. Jarc : Izobrazba in de lav-
stvo.
V	nedeljo, dne 8. decembra dopoldne :
6. dr. J. Ev. Krek : Zgodovina delavske organizacije.
7. Jož. Gostinčar: Delavska politična izobrazba.
8. dr. J. Ev. Krek: Strokovna društva.
V	soboto zvečer veselica.
Vsa naša društva kakor tudi vse naše somišljenike in somišljenice opozarjamo na to delavsko akademijo, ki je vsled znanstvenih in stvarnih razprav velike važnosti za delavstvo.
Veliki mirenski shod.
Gotovo nad tisoč glav broječa množica je zborovala v nedeljo popoldne na prostornem dvorišču Budihnove gostilne v Mirnu. Shod so sklicali mirenski delavci, da javno povedo svoje zahteve. Samoobsebi je umevno, da znana liberalna klika ni in ne more biti prijazna delavskim in kmečkim težnjam. Zato ji ljudstvo z ogorčenjem obrača hrbet. Te ljudi seveda to boli in iato se skušajo
LISTEK
Lipe in Lizika.
Lizika Kura bi bila prav prijetna in uljudna žcnica, ko bi ne bila malce prestroga s svojim možem Lipetom Karejem. Vendar si ne smete misliti, da je Lizika šiloma nosila hlače pri hiši. O ue I Nasprotno — imela je aamo silno sladek jeziček in jako goljfljiv obrazek; hlače je pa vendarle nosila. — Lizika se je namreč znala tako prilizovati svojemu ljubemu Lipetu, da je revež ustregel vsaki njeni želji, naj jo je potem izpolnil še tako težko.
Ona je znala. Če je rekla: „Ti, Lipe, če se boš odvadil tega in tega, potem te bom še bolj ljubila11, je odgovoril Lipe: „Ti, Lizika, sem že davno na to mislil in sem tudi hotel storiti pa Bern pozabil; dobro, da si me opomnila 1“
Na ta način je odvadila Lizika svojega Lipeta že več čednosti in nečednosti, tako n. pr.: Lipe ni več pil žganja, ni pil piva ne vina, Lipe ni zahajal nič več v gostilno, svoje sovraštvo do kuretne je kmalu izpremenil v ljubezen do nje, prodal je puško, vrgel
vzdržati le še s terorizmom. Mirenski liberalni mogotci so zagrozili svojim delavcem, da jih odpuste iz službe, če ne pridejo na shod ž njimi kričati. Liberalni Tinko je že odpustil 2 delavca, ki nista hotela prodati za kozarec vina svojega preprčanja. Bojč se delavstva, ker vedo, da zavedno delavstvo zna obračunati z ljudmi, ki niBO (u za drugo, kakor da se pasejo na žulje drugih. Znano pa je, da pri teh liberalnih „mogočnjakih“, ki sicer kaj radi nosijo po koncu glave in rožljajo v žepu z denarjem, da pri teh ljudeh pogum in razum daleč zaostajata za njihovo ošabnostjo. Nihče v Mirnu jih ne mara, zato so prosili Ga-brščeka, naj pride on zastopat na shod njihove interese proti delavskim. Pridružil se jim je tudi znani Urbančič, o katerem je znano, kako veliko ljubezen uživu v Mirnu. Vsi liberalni mogočnjaki iz cele goriške okolice so pripeljali seboj vse, kar liberalno leze in gre. .Mizarska zadruga" v Solkanu je plačala vožnjo za tramvaje tja in nazaj, znani prijatelj kmetov Maraž iz Dol. Vrtojbe, ki bi tudi postal rad žopan, je tudi pripeljal seboj na vozeh svoje ljudi, ki jim je obljuboval zastonj pijačo, kolikor kdo hoče. Liberalni izkoriščevalci delavstva v Mirnu, pred vsemi P a v 1 e t i č, po domače Tinko, so sklicali skupaj svoje delavce ter jim pod kaznijo zagrozili, da morajo na shod ter ondi delati tako, kakor bodo hoteli oni. Celo iz Dornberga so prišli nekateri na shod reševat mršavi liberalizem. Vsled silne in strastne agitacije so spravili na tliod res nekaj nad 300 svojih pristašev. Tu so pokazali liberalci celo svojo moč, to je vse, kar lahko pokažejo liberalci in to bodo in so kazali že tudi doslej
kvarte v ogenj in sezuval čevlje veJno pred durmi. In še več drugih stvari ga je odvadila, da je Lipeta že zmanjkjlo slabosti, katerih bi ga Lizika lahke/ še odvadila. Toda stoj I Bes, jesti ga še ni odvadila kot Bibničan svojega konja 1 In Lipe bi morda tudi tedaj rekel : rSem že davno na to mislil, pa sem pozabil I1'
—	Vendar jesti je pa Lizika svojemu Lipetu ie privoščila. Toda na nekaj drugega je gledala Lizika že dalj časa s sovražnim očesom in že večkrat malo podregala svojega možička : Lipetova pipa, tobačni mehur, smrdljivi dim in neprijetno dišeči čiki — vse to se je zdelo Liziki neznosno. A Mfajfa“ se je Lipetu tako trdno prirastla k srcu kot ušesa k njegovi glavi. Najrajši je pel ono:
Ena fajfca tobaka
me stori korenjaka —
Na skromne opomine svoje boljše polovice o fajfah in tobaku je bil gluh. Tako modrovanje ni bilo za njegovo to-bakarsko bučo.
Ko sta bila nekega dne ženica in mož drug proti drugemu silno prijazna, pravi Lizika :
„Lipe, ti si tako bled; kaj ti je?“
na vseh shodih. Nič novih obrazov. Od strani delavstva pa so prišli na shod le Mirenci, le malo jih je bilo od drugod.
Žalostna čvetorica. — Skaženo veselje.
Že pred 3. uro je bilo zbranih na dvorišču okrog sto ljudi, med temi Gabr-ščekovi priveski, odvetniški koncipijentje svobodni gospodje dr. Levpa š č e k, dr. Janc, dr. P u c in pa Gabrščekov brat. Ta žalostna čvetorica mladih inteligentov, ki mora prihajati na shode kričat in delat Gabrščeku štafažo se nam, odkrito rečeno, zelo smili, ker se ne more rešiti Gabrščekove denarne more. Okrog \'44 je bilo na dvorišču že par stotin ljudi, večinoma liberalcev. Ko pa je kmalu nato bilo končano cerkveno opravilo, so začeli naši možakarji in delavci polniti obširno dvorišče. Do kakih 8/t4: je bilo na dvorišču že vse polno ljudstva. Med tem se je odprla dvorana v katero so se usuli sami napredjaki in zpsedli skoro vse prostore. Zunaj pa je ostalo na stotine naših. Liberalci so celo predno se je odprla dvorana, sneli pri dvorani okna in odrli skozi okna v dvorano. Samozavestno so se liberaci šopirili po dvorani češ: Shod je naš 1 A ušteli so se. Komisar, ki je medtem dospel, je Bpoznal, da je zelo nevarno zborovati v dvorani, ker se lahko pod tako težo udre. Na zahtevo sklicatelja Co-t iča se je shod vršil zunaj na prostem in liberalci so morali zapustiti dvorano vkljub protestom vedno ogorčenega Gabrščeka. Po dolgem razgovarjanju so se zedinli, da bodi predsedništvo in govorniška tribuna zunaj dvorane na hodniku, ki so ga tudi morali zapnstiti naprednjaki. Spodaj pa so se postavili zborovalci, in sicer na levo liberalci, na desno pa naši.
Kdo bo predsedoval ?
Sklicatelj tovariš Cotič otvori zborovanje, pozdravi vse v tako oeilnem
»Tako zdrav sem bil malokdaj, kot sem sedaj" odvrne Lipe.
„Toda tvoja barva, Lipe, tvoj bledi
obraz I-------------Cele	noči	bedim	in	ne
mor9m spati-----------------Bojim	se	zate	1“
Tako Lizika.
„Lizika, jaz ti pa nisem maral po-.edati; ti Bi zadnji čas nekam bleda in skoro rumena; noč in dan me skrbi, kaj bo s teboj; mislil sem že poklicati zdravnika11, pravi Lipe.
Ženica se začudi; na tak odpor ni bila pripravljena. Po kratkem molku nadaljuje :
„Ti, možiček, danes imam do tebe prošnjo, katero mi gotovo ne odbiješ!“
„Gotovo ne“, odvrne Lipe — -------------
a tudi jaz imam neko prošnjo, katero mi boš uslišala14.
»Seveda — tu je moja roka 1 pritrdi navdušeno ženica.
„ Torej, če uslišim j a z tvojo prošnjo, uslišiš ludi t i mojo ?“ poprašaje mož. —
„Prisežem !“ pritrjuje žena.
„ Sedaj pa povej, kaj vendar ti prosiš?1* vpraša Lipe.
„Lipek“, pravi smehljajoča se Lizika, »dragi moj Lipek, ti ei gotovo tako
števila zbrane navzoče in povdarja, da je shod delavski shod, na katerem se imajo obravnavati tri vKŽna delavska vprašanja, zato pa mora na shodu vladati mir. (Liberalci kličejo : Mi bomo mirni !) Za predsednika shoda predlaga tovariša Vuka. Naši so dvignili roke iu z viharnimi živijoklici pozdravili tovariša Vuka, a liberalci so kričali in mahali. Pri glasovanju so liberalci dvigali po 2 roki. Nemir je trajal dolgo časa. Naposled je nekdo predlagal, naj se obe stranki ločite v dva tabora, čemur je Gabršček izpočetka nasprotoval, potem pa začel mahati s hodnika doli ter kričal: „Naši na levo ! Naprednjaki na levo !“ Naši pa so klicali: »Kozli na levo!“
Videlo se je tukaj, da liberalci niso v večini, ampak v manjšini. A kričati le niso jenjali. Nekdo je predlagal za predsednika nadučitelja Urbančiča. A viharni klici : „Ne maramo ga I Delavec bodi naš predsednik I'1 Urbančič je izkušal govoriti. Izrekel je, le besede : „Ljubi gospodarji, dragi delavci1“ Dalje ni prišel, ker burni klici: „Ne poslušamo ga I11 so onemogočili govorjenje. Naposled je bil izvoljen za predsednika delaven P e tej a n ob silni jezi naprednjakov.
Delavsko zavarovanje in organizacija.
Besedo je takoj dobil tovariš Mihael Moškerc iz Ljubljane, ki je govoril naprej o delavskem zavarovanju in organizaciji.
Že takoj pri nastopu so ga pozdravili liberalci z žvižgi, delavci z živijoklici. Ko je govoril o nujni potrebi starostnega zavarovanja, so že pričeli liberalci kričati, da delavskega zavarovanja nočejo. Tovariš Moškerc je prešel takoj tudi na drugo točko dnevnega reda in spodbujal delavstvo brez razlike strank na deio za strokovno organizacijo, kazal je z zgledom zadnje vel ke stavke v rur-skih rudnikih, kjer so solidarno šli v boj za delavske pravice vsi delavci, dasiravno sta bili dve stranki in organizaciji. Nujno je potrebno, da nastopijo za stanovske
dober, da mi podariš svojo pipo, svoj tobačni mehur in vse druge tobakarske potrebščine. Bojim se, da se te prime jetika ali snšica vsled kajenja11.
Nepričakovano hitro odvrne mož popolnoma pripravljen : „Iz srca rad, Lizika, — zakaj mi tega že prej nisi povedala?11
„In ne boš nič več kadil, kaj-ne?“ „Nikoli več ne denem pipe v usta Iu „Ti si pa tudi dobra ženica", bo laska Lipe Liziki — „ti si gotovo toliko prijazna, da mi izročiš malin za kavo, sladkor in ostalo kofetarijo — ker se silno bojim, da ti vzame preklicana kava vso kri’1.
Ženico je oblila rdečica. Nekaj časa se je ustavljala, toda besede ni marala snesti. Kmalu vendar pride k sebi in odgovori:
„Iz srca rada, Lipe! “
»In nikoli več ne boš pila kave 1“ Nikoli več 1“
Tako je bila pogodba sklenjena. Lizika vzame tobakarijo svojega moža in jo zapre; isto je storil Lipe s kofetarijo.
(Konec pride.)
'rit n
slovensko ljudstvo'
Gorici,
Izdajatelj in odgovorni urednik: lvau Bajt v Gorici.	Tiska	»Narodna	Ti§karna“	(odgov.	L.	Lukežič)	v	Gorici.
r_^5ly^v^
Naročnino in naznanila s pr ej cina upravništvo, Gorica, SenieniSka ulica št. IG. Posamezne številke se prodajajo v tobakarnah v Šolski ulici,Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Uaumgartl v Korenjski ulici in na Korenjskcm bri'gu (Hiva Cornu) št. 1 i. po K vin.
Oglasi iu poslanic« se računijo po petit vrstah in sicer: ie bo tiska enkrat 14- v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi.
Uhaja vsak četrtek ob 10. uri dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankovann pisma sc no ^prejemajo.
Cena listu znaša ■ celo leto 4 krone, ta pol leta 2 kroni. Za manj premožno ta celo leto 3 krone, » pol leta K 1T>0. Za Nemčijo je cena listu 6 K, za druge deiele izven Avstrije 6 K.
Rokopise sprejema „Narodna Tiskarna11 v
t urini
koristi delavci složno in ne glede na strankarske razlike. To mnenje prodira že v socialističnem znanstvenem časopisja, kar dokazujejo Bernsteinovi „So-cialistische Monatshefte“. Govornik je končal zahvslivši se somišljenikom delavcem, ker so ga tako pazno poslušali, a tndi liberalcem se je zahvalil za njih žvižge, ker so s tem pokazali, koliko jim je mar za delavstvo. (Med delavci dolgotrajno burno pritrjevanje, a med liberalci popolna zmeda. Sliši se le kak žvižg).
Gabršček nam govoril ne bo!
Nato sta govorila še delavca R o-pesinCenkovič. Zt tema dvema je hotel govoriti Gabršček, a stotine delavstva je burno ugovarjalo, da bi tu na delavskem Bhoda govoril človek, ki je že neštetokrat tako nečuveno blatil mirensko delavstvo. Predsednik je za 10 minut prekinil shod. Ro se je shod zopet otvoril, je Gabršček zopet hotel govoriti, a delavci so klicali. „Gabršček nam govoril ne bo! Doli ž njim 1“ Nemir je trajal toliko časa, dokler se ni Gabršček odpovedal besedi in zapustil hodnika
Živela splošna in enaka volina pravica!
Ro j.e Gabršček odhajal, je dejal : ,,Bom pa shod razgnal 1“ (Smeh.) Takoj je nastopil tovariš Gostinčar mlajši. Med tem je prišel Gabršček na dvorišče, kjer so ga njegovi obkolili. Medlem je zazvonilo „Ave Marija !■* Vse ljudstvo se je odkrilo in molilo, nastal je trenuten svečanosten mir, ki so ga pa takoj pretrgali liberalci s svojim tulenjem. Tu se je videlo, v čegavem t?horn je ljudstvo. Le kakih 100 naprednjakov je kričalo in ostalo pokritih. Drugi so se vsi odkrili in se sramovali počenjanja svojih tovarišev. Ravno ta prizor je marsikomu odprl oči. Tovariš Gosti čar je nato zaklical „Delavci ! Zakličimo vsi splošna in enaka volilna pravica P Viharni Živijo klici so sledili, liberalci pa s<> kričali in upili, da je ne marajo. Smehljaje so naši opazovali počenjanje teh revežev. Predsednik Petejan pa je zaključil shod med viharnimi živijoklici na splošno in enako volilno pravico. Ro je bil shod končan so liberalci zppeli „Hej Slovane!" Peli so tudi naši. Nato so liberalci odšli naši pa so zapeli delavsko pesem.
Generalova jeremijada.
Svoje uslužbence, koncfpijente, razno solkanske mizarje, Tinkota in njegove hlapce ter vseh drugih 30 mirenskih liberalcev (večina tovarnarjev in njih sinov) je peljal Gabršček s palico v roki pred „Obč. dom‘‘. Zadaj za sprevodom sta pa kakor dva orožnika korakali 2 ženski s puškami na ramah. Domačini so ppili za Gabrščekom: „Giejte ga generala 1“ Hoteli so vdreti za liberalci v „Občinski domu, a naši so jih pomirili, ker občinska „špehkamra“ je za naše ljudi vedno na stežaj odprta. Prav lahko bi bili Mirenci vse „škrice“ pometali v Vipavo, a dokazali so s svojim dostojnim nastopom, da niso taki tolovaji, kakor jih opisuje „Soča“. V veži „Obč. doma“ je govoril Gabršček pod okriljem straž. Našemu poročevalcu se je posrečilo priti v vežo in je tu vjel Gabrščekov klavrni govor. ,,V Mirnu so sklicali klerikalci javen shod, povabili razne govornike, a ko smo m i (!) hoteli govoriti nas niso pastili". Skoro same jeze je jokaje govoril te besede, ker se je pred celim Mirnom tako neusmiljeno blamiral. Nato se je spravil na govor tovariša Moškerca iz Ljubljane. Očividno on govora niti razumel ni, ker delavsko zavarovanje in organizacija mu je špansko vas. Privoščil si je tudi dr. Gregorčiča, češ da ga ni na shod. Tega pa klavrni general svoji četi ni povedal, da se je glasovanje ' o volilni reformi vršilo v soboto zvečer in da Gregorčiču ni bilo mogoče več ob pravem času v Gorico. Laž je pri njem po ceni. „Mi (Gabršček) nismo ne deželni ne državni poslanci (pa tudi ne bodete. Op. por.), pa smo le prišli na shod. M i smo prijatelji delavcev in hočemo delavcem	pomagati. (Aha!)	A
kakšno plačilo smo prejeli ? (Žalostno nadaljuje.) Niti besede nam niso h oteli dati, da s m o morali priti govorit pred „Obč. dom’1. Rakor je govornik iz Ljubljane, govoril o	neki zavarovalnici	da
niso zadovoljni	ž njo, rečemo,	da
tudi mi nismo zadovoljni s tako. Mi hv čemo, da se združijo gospodarji in delavci in tudi drugi sloji, ne samo delavci, kakor je oui (namreč Moškerc) hotel. Združite se vsi	skupaj, da rešimo	de-
lavstvo !u Rdo se ne smeje? G?rosUsna nevednost štrli iz tega ,.govora". Taki ljudje naj pomagajo delaven, ki le skrbe za svoje žepe ? Delavstvo vam že po-
kaže hinavci I Ro se je spravil še na ^farje1* in škofe, ter govoril o „deb'lih trebuhih1*, pri čemur je poglodaval rejene trebuške liberalnih mirenskih gospodarjev, je zopet parkrat zastokal, da ga niso delavci pustili govoriti. „M;renski shod bomo pomnili, kjer bo zanaprej kak shod, bomo govorili, če nam ne bodo pastili, pa na cesti. (ObiJajni živijo). Sedaj pa pojdimo k Mrmolji I4 Tako je žaloval general v „Obč. domu“ v Mirna. Zunaj pa jih je slišal krepke.
Že na shodu so mu klicali zborovalci : „I)oli s kobariško kosmato brado I Doli s „Sočo" !“ Tu pa ga je zadela od ženske strani cela pioha takih nagovorov »Stran s Rraraurjevim D rejcem! Proč ž njim 1“ Ro je pred »občinsko hišou govoril general in štel glave svojih vernih, je prašal: „Knj ? Ali so res vsi Mirenci na oni strani ?•* — „Res I Vsi Mirenci so proti Vam lM bO se mu oglasile ženske. Imel 'je nam' reč okoli sebe zbrane same tujce 1 Vsega skupaj ni bilo Mirencev na njegovi Btra-ni 40. Pijača je bila vsa zastonj. Zvečer potem so se Vrtojbenci stepli med seboj.
Boj liberalcem!
Po shoda so se zbrali delavci k zaupnemu sestanku v dvorani. Ivan Nap. Gostinčar je govoril o volilni reformi ter kazal na delavske sovražnike, ki se bodo odslej delali prijazne delavcem.
A tem ljudem nobeoe vere, ker so v boju za vdlilno reformo dovolj jasno pokazali, kdo so. Tovariš Moškerc je bodril delavstvo k organizaciji in izobrazbi. S idr. Jos. Petja n je oznnčil liboralce kot hinavce, ki nimajo nikdar svojega prepričanja in-vedno obračajo plašč po vetru. Rončal je : Rdor je bil v boju za volilno pravico z nami, je naš prijatelj, kdor je bil proti nam, je in ostane naš nasprotnik. Dr. D e r m a s t i a je pozival v boj zoper liberalce. Urednik Rremžar je ožigosal liberalce, ki hočejo imeti delavstvo nezavedno in neuko, da lahko ž njim delajo, kar se jim poljubi. Zaveden delavec ne bo prodal svo-jeg prepričanja za kozarec vina. D >-lavstvo brez razlike strank na delo, da se zavedo oni nezavedni tovariši, ki so še na strani svojih izkoriščevalcev. Rra-sen govor je imel o organiaaciji tov. Špacapan. — Delavstvo se je izreklo solidarno za nadaljne boje za svoje pravo.
Dopisi. *
Iz 3Iirna je bilo že več dopisov v „Prim. Listu11. Spodaj podpisani sem bil tudi med onimi, ki so bili osumljeni kot dopisniki, a po krivici, kar morate potrditi tudi Vi g. urednik. (Da, potrjn-jemo ! Uredništvo). A surovost liberalnega Joškota me je prisilila, da tudi jaz primem za pero ; da pa ne bodo samili koga dragega, zato se podpišem.
V	nedeljo 2o. nov. sem bil z drugimi Mirenci v Št. Petru na shodu. Po shoda sem se z nekaterimi znanci iz Št. Petra ustavil v gostilni ; med tem so pa moji mirenski tovariši odšli. Čez malo časa pride v tisto gostilno pet kolesariev iz Mirna, katerih Bern se razveselil, misleč, sedaj bom imel dražbo, pojdemo skopaj domov. Imel sem namreč kolo tudi jaz. Ro sem jih vljudno prašal, kje imajo kolesa, zarohni Joško ki je bil med njimi: ,.V pržoni, oštja madona!“ Ro ga jaz začuden vprašam, kaj mi hoče (nisem namreč še vedel, da Bi je bil Joško, med tem ko smn bili dragi na shodu, šel ogledat, kam v Št. Petru shranjujejo potepuhe in razne razgrajače) je v odgovor pljuval proti meni, me zmirjal s farskim podrepnikom, zraven pa preklinjal kot cestna baraba, tako da mi ni ostalo drugega, kakor da sem šel od njega. Podobno se je tisti večer obnašal tudi v Mirnu. Tako oliko ima liberalni nazadnjak Joško Beltram, ki ga smemo imenovati profesorja oštjarjev. V tuji vasi tako ostudno napada svoje domačine.
Rarol Budin.
Iz Volčjcgagrada. — S poaredo’ vanjein tistih par naših liberalcev in pa enega soc. demokrata je začel vtikati v naše šolske razmere svoj nos znani Ro-pač iz Trsta. Že dvakrat je zbobnal skupaj Volčjegrajce, kjer jim je kvasil Bvoje neslanosti ter jim zagotavljal, da jim on pripomore do svoje šole. Možje so mu šli na lim ter mu plačevali potne in druge stroške, kar je seveda znašalo precejšnjo vsoto denarja. Ro pa je šolski svet v Sežani zavrgel prošnjo, so postali ljudje silno nevoljni na Ropača, češ čemu neki se usti, da nam pridobi šolo,
ko pa nič ne opravi; le denarje nam vleče iz žepa. Rekli bo, da takim ljudem ’ kakor je Ropač ne dajo niti vinarja več. A to so nekateri kmalu pozabili. Ropač se je pismeno ponudil, da potuje, seveda proti plačilu, na Dunaj k druHvu „Svobodna šola“, ki naj bi v Volčjem-gradu postavila svojo šolo. Takoj se je dvignilo onih par liberalcev z neko upokojeno orožniško glavo na čelu ; ti so začeli ljudi nagovarjati, naj podpirajo Ropača, ki bo gotovo pridobil svobodno šolo. Nekaj bo jih res preslepili, ker možje niso vedeli, kaj je to „8Tobodna Sola“. Polovica gospodarjev pa je obrnilo tem liberalnim agitatorjem hrbet. Zapeljani bodo pa plačevali Ropača polne stroške in pa še razne „špase", ki si jih bo privoščil.
Iz Rihcnborga. — Novo šolsko poslopje. — Drugo adventno nedeljo po litanijah se bode pri nas slovesno blagoslovilo novo šolsko po-slopjo. Stavba je kraBna, uprav veličastna. Ima štiri dolske sobe. Novo šolsko poslopje je pripravljeno za štirirazrednico, ktera je pri nas zelo potrebna. V stari šoii je bil samo en razred in stanovanje za nčitelja-voditelja. Dva razreda sta bila dolgo vrsto let v privatnem stanovanja g. Žige Furlani, poštn. kontrolorja. Nova šola ne bo imela stanovanja za voditelja, le učilnico. Da je potrebna pri nas štirirazrednica, dokazuje število otrok, katerih je 400.'
G. učitelj B r i c je imel čas razgrajati pri zaupnem shodu v Dornberga, a za adeležitve s šolsko mladino dragi dan po obodu pri šolski sv. maši na dan sv. E<izabete ni imel časa to mi konstatujemo. — Brž ko ne, ga je glava bolela.
Aretirali so 4 t. m. žendarmi mladeniča iz Va^i, ker je ukradel nekemu revnemu starčka krog 300 kron. — Izobrazbe in značajnosti nedostaje.
Politični pregled.
Sprejeta volilna reforma.
V soboto zvečer je bila sprejeta v zbornici volilna refjrmi, za katero se je bil boj nad eno leto. Vse prijatelje volilne reforme mora prešinjati veselje, da je zmagala pravica nad tolikoletno krivico. Posebno moramo biti tega vesb'i Slovenci, ker smo z volilno reformo pridobili precej, čeravno ne še vsega, kar nam gre. Posebno naa peče krivica ki se je zgodila našim koroškim bratom. A krivica, ki je vladala toliko let, se ne da odpraviti na en mah. Nova ljudska zbornica bo gotovo bolje upoštevala naše pravice, zato se volilne reforme iz srca radnjemo.
V soboto se je najprvo razpravljalo v zbornici o Nižji in Gjrenji Avstriji. o Tirolski in Predarelski. Nato je prišla na vrsto Rranjska. Štajerska in Roroška. Dr. Plojje predlagal, naj se en mandat na Sp. Štajerskem spremeni tako, da se iz ceijskega meslnega okraja izloči Maribor, priklopijo pa vsa druga mesta in trgi. A to ni obveljalo. Nadajle je pr dl igal za Roroško drugi mandat, če bi pa to ne obveljalo, naj se pa «aj ta edini okraj spremeni tako, da bodo vsi koroški Slovenci skupaj volili enega poslanca. A tudi to žallbog ni obveljalo. Izmed slovenskih poslancev so še govorili dr. Vovšek, Plantan, dr. Šušteršič, Robič in dr. Tavčar. Zbornica je odklonila vse spremembe. Nato so bili sprejeti vol. okraji v Istri, Primorskem in v Dalmaciji, kakor je predlagal odsek. V tretjem branju je bila reforma sprejeta s 194 proti 63 glasovom.
Veliko navdušenje je nastalo po zbornici , ko je predsednik naznanil izid glasovanja. Vrlim našim poslaneem, ki so tako trdni stali v boju za kmečke in delavske pravice, kličemo: Slava I
Drobne politične vesti.
Gosposka zbor nica je izvolila posebno komisijo, ki naj proučuje volilno reformo. Ta komisija se snide že 10. t. m. R meritorični seji.
— Mladočehi postavijo svoje kandidate za državni zbor že prihodnjo nedeljo na zaupnem shodu v Pragi.]
— Naš in nemški cesar. — Pred dnevi so v Budimpešti odkrili spomenik Andrassiju. Pri odkritju je bil navzoč tudi naš cesar. Ob tej priiiki je nemški cesar brzojavno prav srčno pozdravil našega ter povdarjal velikega prijateljstva, ki veže Avstrijo in Nemčijo. Naš cesar mu je podobno odgovoril.
— Nemški cesar namerava baje na spomlad obiskati laškega kralja.
— Nemški škandali. — Po-stanci katoliškega centra in aod. demo. mokrat Bebel bo v nemškem državnem zboru odkrili velike škandale, ki jih uganjajo v Rolonijah nemiki uradniki.
Novice.
Za *Slov. 8lrotiWou : P. n. gg. Neimenovana gospa 20 R, Štefan Cibič 20 v, M. P. 80 v, Franc Obrekar 60 v, Anton Roršič 20 v, Jakob Rejec, žudnik, 5 R, Josip in Amalija Balič v spomin .dobrotnika in prijatelja S mona Gregorčiča 10 R, Anton Bratina, ‘vikar, 2 R, Josip Romei 60 v, Franc Valentinčič 20 v, J. Ž. 50 v, neimenovan za izgabljeno stavo 5 R.
Bog poplačaj I
Za Šolski Dom“ : Neimenovan za izgubljeno stavo 5 R.
Za „Alo,jzijevišče“: Preč. gosp. Val. Rnavs 5 R, preč. g. Leop. Stubelj 5 R, preč. g. dr. Fr. Ž gon 10 R.
Bog stotero povrni I
Gregorčičev spomenik. — V Gorici se je sestavil osrednji odbor za Gregorčičev spomenik, ki ima nalogo sprejemati radodarne doneske slovenskih rodoljabov, s katerih pomočjo naj bi se postavil dostojen spomenik prerano umrlemu pesnika. Načelnik odbora je deželni poslanec in odbornik profesor Ivan Berbnč. Doneske sprejema začasno izvrševalec oporoke rajnega pesnika profesor Josip Ivančič (P. Como št. 8). Imena odbornikov in primeren oklic na slovenske rodoljube objavijo se v kratkem.
Osmino po rajnem pesnika Simona Gregorčiča so praznovali pri Sv. Luciji dne 4. t. m. s peto sv. mašo, h kateri je prišla tudi šolska mladež.
Gregorčičev časten večer je priredila v torek ^Slovenska krščanska so-cijalna zveza1* v Ljubljani.
Največji resnicoljub je seds; Gabršček. Vsi drugi lažejo. Laže „Slovenec“, laže „Gorica“, laže „Prim. List", laže vsak, ki ni za Gabrščekom, le on in njegova „Soča“ pišeta resnico. Rer se je s svojim nastopom v Mirnu blamiral do kosti, Bedaj psuje njegova ,.SočaM kakor kaka stara ciganka. Lažnjivci, lumpje, farško barabstvo, sleparstvo in drage enake psovke kar lete po zraku kakor cunje. In ravno iz tega dejstva razvidi vsak, kako peče G tbrščeka mirenski shod. Njegove psovke ne zadenejo nikogar; le to bi želeli, naj si izmisli saj kako originalno psovko, ker teh smo že vajeni in ne vlečejo več.
Krvoses kapitalizem. — Na nedeljski shod v Mirna so naši liberalni delodajalci hoteli spraviti vse delavce in sicer z namenom, da bodo ž njimi talili proti svojim tovarišem. Ali uračnnali so se pošteno ; kajti vsi mirenski delavci, razun 15 starokopitnih nezavednih revežev, so bili vsi z nami. Rakega terorizma se poslužujejo naši „prijatelji delavcev", se vidi iz tega, da je opekarnar J os. Pavletič p. d. Tinko v pondeljek po shodu zapodil z dela tiste delavce, ki niso prišli na shod razgrajat in delat Gabrščeku štafažo. S kakimi besedami naj ožigosamo to surovost? Nimamo primernih izrazov. To je več kot tatvina ; kajti tatvina se po zakonu kaznuje, tukaj se hoče pa ljudem prepričanje krasti, delavca se hoče zopet vsužnjiti in to pod geslom: „Vse za svobodo1*.Taka je liberalna svoboda? Ali ni to gnjila svoboda? In ti ljudje, ki oznanjujejo svobodo, se Se upajo kričati: .Mi smo prijatelji delavcev, mi želimo delavstvu dobro 1“ Delavcem kličemo: tukaj si jih oglejte I Pa saj jih poznate. Zatorej: Vsi na noge, v obrambo svojih pravic!
Vrezal seje GabrSček, ko je preteklo soboto v nSoči** bobaal, da je v Mirnu velika večina delavcev v nam nasprotnem tabora. V nedeljo se je lahko
sam prepričali ko jo delavstvo upilo: „Doli z Gabrščekom ! Doli z brado !“
Shod v Št. Petru ne da miru liberalcem. V sobotno „Sočo“ je napisal liberalni štab štpeterski nekak dopis, v katerem pravi med dragim, da se je dr. Gregorčiču brlizgalo. To je resnica. K temu de pristavimo, da je to pisal v „Sočo“ ravno tisti liberalni hinavec, ki je poprej obsojal tako žvižganje. Da pa ibo svet poznal te žvižgaflb jih navedemo: Šavli Viktor, čegar oče se ima ravno stricu — duhovniku zahvaliiti, da Ima tako veliko imetje; Silič Jožef, vedno pijani čevljar; Martelanc Alojzij, uslužbenec pti tvrdki Koren v Gorici, in pa znani Cincala iz Vrtojbe, čast bi bil tem subjektom gotovo delal tudi znani „Jevan“, ki je z veliko slastjo miši in podgane; le škoda, da je bil poprej aretiran, ko je pred cerkvijo v Gabršče-kovem imena zahteval javnegashoda-„Cincalau, Gabršček in „Jevan“, živeli I
Laška „protidemoustraclja“ je v nedeljo prinesla popoln fiasko vsem prirediteljem. Udeležba je bila jako klavrni in pametni meščani se te stvari niso udeležili. Bili so večinoma mpol odrasti i mladiči, ženske z otroci, požarna hramba goriška in ločniška, zadej za sproro-dom pa je korakala mastna godba. V sprevodu so nosili vence. Na pokopališča so jih položili na grob, kjer je govoril neki N o d a s, ki je dejal, naj natrosijo cvetja na grob velikega italijanskega rodoljuba, iz teh cvetic naj vzklijejo druge in napravijo v Gorici drugo ital. pomlad. Razume se, da se je ob poti nabralo precej radovednega občinstva, posebno še ker je bil dan lep in leži pokopališče v isti smeri ko Kronberg, kamor Goričani ob lepih nedeljskih popoldnevih naj rajši gredo. Ko se je vračal sprevod nazaj, ga je policija na Koma razkropila Dijaki, ki jih ie bilo veliko, so upili: „Evviva Gorizia Italiana !** E len je baje celo zaklical „Evviva I'alia !“ Policija gaje prijela.
Po sprevodu je šlo 20—25 dijakov in trg. pomočnikov pred uredništvo „Gaz-zettina", kjer so opili, kakor poroča ta list: „Doli z „Gazzettinom 1“ Doli z vlado 1 Smrt Slovencem!" Ko so zagledali policaja, so junaško zbežali ; ko je policaj odšel, so zopet prišli. Ko sta z druge ulice prikorakala 2 policaja, so zopet bežali. S tem je bil konec komedije, ki so jo Lahi imenovali „sijajno manifestacijo".
P. Volbert v Gorici. — Sedaj v adventu bo vsakčetrtekopetih popoludne govoril v župni cerkvi sv. Ignacija v nemškem znani P. Enil Volbert D. I. — P. n. bralci so na-prošeni obvestiti o tem one, katere b zanimalo.
Preč. gospodu P. Zakrajšek, vikarja v Kostanjevici se je bolezen močno pohujšala. Vrli gospod hudo trpi. Priporoča se sobratom v molitev.
Trg. sv. Andreja. — Trgi sv. Andreja nimajo več tiste privlačne sile ko svoje dni. \ endar pa je bil včerajšnji sejm mnogo bolj živahen ko lanski, kar je gotovo posledica nove železnice. „Gi-ovani Prinlani*1 so včeraj že pozabili na tisto prisego, ko so jo v nedeljo storili na 1'avettijevem grobu, da namreč nihče ne bo drugače govoril ko laško. Včeraj
so kramljali lepo slovensko z vsako ženico, ker bi sicer ostale njihove botege prazne.
Predavanja v „<«oriSki /.vezi*.
— V četrtek je predaval g. Rejec. V mali gorski vasi si kmetje komai pridelajo, da priževe svojo družino. V takih razmerah se dobi mnogo oderuhov, ki potrebo ubogega kmeta izrabljajo. Tudi akc kmet ima svoje delo zanemarjati, kedar le zahteva oderuh, mora njemu delati. Oderuh gospodari popolnoma tadi osebno prepričanje ima v oblasti in obrne Bvojega dolžnika, kamorkoli hoče. Kako velikanskega pomena je to, nas uči Istra, kjer dobe cele vasi radi denarne odvisnosti od enega Laha laško lice, nas nči Štajerska, kjer ravno tako vlada nemški denar v rokah brezsrčnih oderuhov. Ljudstvo je demoralizirano, lastnega mnenja nima več, ampak vse ima naprodaj, denar ima v njegovih očeh večjo veljavo kot vsaka druga etična vrednost.
V rodovitnih krajih je imelo ljudstvo precejšne pridelke. Prihranio bi se bilo lahko kaj denarja, a hranilnice niso poznali, oz. bile so predaleč. Zato pa je začelo ljudstvo zapravljati. Posebno trgovci in krčmarji so to učili in tadi pomagali. Ti so polagoma postajali bogati ljudstvo pa je prišlo ob denar. Pritisnila jo slabša letina. Ljudstvo je bilo razvajeno, trpeti in trdo delati ni znalo, hotelo je nalahko živeti in denar služiti
— prišla je tako polagoma na rob gospodarskega propada. Mesto v svoji domovini, je začelo v teh razmerah iskati sreče v tujini — Ameriki. Dandanes pa ja postalo človeštvo v svojih težnjah že tako materijalno, da bi ideje kmalu ne pripoznavale. Kdor hoče torej ljudstvu pomagati, mora ga dvigniti duševno in materijalno. Naj ne mislimo, da bomo pomagali ljudstvu, ako ga bomo samo duševno izobraževali I Cerkev je vedno od svojega početka tako spolnovala svojo socijalno nalogo, da je skrbela tudi za materijalne potrebe svojih vernikov.
Doseči se da vso potom zadružništva. Ne ustrašimo se nasprotnikov; nasprotovali bodo le oni, ki ne poznajo ljubezni do bližnjega 1 Seveda treba previdnosti, požrtvovalnosti, ljubezni; razočaranja bodo, a bo tudi veselje na uspehu ! Ljudstvu vzhodi zadružništvo samzavest, vzajemnost, edinost; posebno pa blagodejno vpliva zadruga, ako so v odboru vzorni, vestni in natančni možje, ti postanejo lahko prava „sol“. Vstanavljajmo zadruge I Velikega pomena so posebno rajfajzenovke, ker se tu ne gleda toliko kredit posameznega kolikor na moralno osebno vrednost. Dobičkarija je izključena; dobički se lahko uporabijo v dobre namene. Naj delujejo vsi v zadružništvu, ki hočejo pripeljati ljudstvo do sreče !
Ker je preostalo nekaj časa, je predaval gosp. Premru še o sklepnih računih.
Umrl je v Ljubljani upokojeni ruski profesor dr. Vinko Šercl, ki je že kot 23-Ietni mladenič znal 40 jezikov.
V Kropi na Gorenjskem je umrla g. Mihelič, mati tukajšnjega bogoslovca Miheliča.
V Gradišču pri Prvačini je umrl posestnik Ivan Kerševan, v Podgori je umrl delavec Okrog lič.
V samostanu usmiljenih bratov r Gorici je umrl v noči od torka do srede brat Hjnorat Bottegaro, ki <je opravljal službo v tukajšnji bolnišnici nad 25 let. Pogreb bo danes ob 2 pop. Naj poč ;a v miru ! — Umrl je frančiškanski brat Valentin Rape. Bil je 6 let v sveti deželi kot misijonar. N. p. v. m.
Otrok je zgorel. — V pondeljek popoldne se je igral 5 letni Jeier F n r-lan v Št. Petru pri Gorici z žveplenka-mi. Kor ga nihče ni nadzoroval, se je užgala otrokova obleka in revček je po-
noči umrl v goriški bolnici. Stariši pazite na otroke!
Živinske kužne bolezni. — V Temnici, okraj Sežana; se širi živinska bolezen imenovana vranični prisad; v Trstu se med živino širi smrkavost; svinjski ušen dola škodo pri Sv. Križu na Vipavskem, v Tinjana, Pazinu in Poreču ; svinjska kuga divja v Poreču in Trstu.
Objava.—Prvo izžrebanje zastavnih pisem podpisanega zavoda se bode vršilo vsled sklepa varuUvi z dne 16. novembra 1906 odobrenega od deželnega odbora z odlokom od 30. novembra 1906 št. 11811 dne 11. decembra t. I. v prostorih podpisanega zavoda, ter se izžreba 149 zastavnih pisem za zneseh K 204.200. Razmaz številk izžrebanih zastavnih pisem se na to javno razglasi. V G >rici, 1. decembra 1906. Ravnateljstvo deželnega hipotečnega zavoda.
čudue sanje. — V noči oJ nedelje na pondeljak se je sanjalo Mtriji Marušič iz Lokvice, da jo poglavi praskajo mačke. Ko se v straha zbali in pogleda okoli sebe, z grozo zapazi, da ji gori pri glavi. Hitro je začela klicati na pomoč stariše, da so ogenj lrtro pogasili. Štode je malo, ker ae ogenj še ni razvil.
Na Prešernov spomenik so ljubljanski dijaki položili dne 3. t. m, ko je bil njegov god, Frančišek Ksaverij, lep venec in pa zapeli so pred spom mikom dve pesmi.
Telovadba v „Kršč. soc. zve/.iM v Ljubljani se lepo razvija. Mladih navdušenih mladeničev pristopa vedno več.
Slovenska zmaga na Koroškem.
— Pri občinskih volitvah v Sp. Dravograda so sijajno zmagali Slovenci v 8. in 2. razreda. V prvem razreda so propadli za en glas. Doslej so v občini vladali Nemci. Vrlim slovenskim borilc3in : Slava I
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani opozarja vse zavedne Slovence da so v dveh raznih vrstah že izšle družbine razglednice, namenjene za božič in za novo leto. Posamezne razglednice se bodo prodajale pri trgovcih po 10 vin. komad. Trgovcem dovoljujemo radi primeren popust; vendar tega opozarjamo, da oddajamo razglednice le proti gotovemu plačilu in ne pod 103 komadov skupaj. Naročila naj se naslavljajo na: „Vodstvo dražbe sv. Cirilu in Metoda v Ljubljani11,
Družbi sv. Cirila in Metoda v
Ljubljani je tvrdka Ivan Perdan izročila 1000 kron pridobljenih ob prodaji druž-binili vžigalic. Podpirajte Sloveoci to tvrdko, ki tako vspešno deluje v prid šolske dece ob jezikovnih mejah — torej na eminenten način narodu v prd-speh. —
Razpis službe otroške vrtnarice.
— Za otroški vrtec „Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani" v Hrastniku na Štajerskem se razpisuje služba otroške vrtnarice. Plača znaša leinili 600 kron. Službo bode nastopiti 31. decembra 1906. Brezkolekovane prošnje naj se vpošljelo najdalje do 15. decembra t. 1. z naslovom: „ Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.*
Listnica uredništva. — Volčji-grad: Še kaj pošljilel Bog vas Živil
Mirenske novice.
Nemila smrt nam je zopeit ugrabila tovariša. D ie 20. preteklega meseca je preminul član „Kat. del. društva" in „DjI. podp. društva* Franc Kolavčič, zidar v Mirna. Bilje vedno pošten krščanski mjž ter priden delavec. Pobrala ga tista neusmiljena morilka, ki tako gospodari med delavstvom, namreč
„jetika“. „Kat. dol. društvo* se je vde-ležilo pogreba z zaRtavo ter tako »kazala svojemu bivšemu člana zadnjo čast. Naj počiva v mira 1
O r g I j a n j e imamo zopet v cerkvi. Občina noča Bicer nič prispevati; kot vzrok navajaj o osebo organistovo. To pa ni pravi vzrok. Dokaz temu je sledeče dejstvo :
Tadi druge maše nočejo plačati. — Odkar je odiel proč preč. g. župnik Pavletič, imamo vsako nedeljo ene samo mašo. Navada je bila doslej, da je občina plačevala stroške za prevoz frančiškana, ki hodil maševat, a sedaj tego več noče in nekateri starešino so se izrekli, da ni potreba sploh nobene maše in ne cerkve, ne duhovnika Takaj je torej iBkati vzroka tadi radi organistove plače.
Muzikant Ferlat je v zadnji „So5i“ sporočal svetu, da so ga bolela njegova nemuzikalična ušesa, ko so ga otroci pri vstopu v šolo — kakor pravi
—	v divjih glasovih pozdravili I O I tod njegova prepoved pozdrava I Smešno ! Kaj je bila njegova dolžnost? Oiroke naučiti, kako naj pozdravljajo; a ne krščanskega pozdrava prepovedati. Če še tega (ne zna naučiti otrok, kako naj otroci pozdravljajo, kako bi bil potem reva podačeval cerkveno petje 1 ?
K j e F e r 1 a t a č e v e I j žuli? — Rad bi bil postal „občinski“ organist, a mu ni „ratalo“. Zakaj ne ? Zato, ker je bil od kompetentne oblasti za to slažbo spoznan za nesposobnega. Opekel se je I
On je pri inuski bil
Jo muziciral.
l’a je Svoli prsi bil,
Se je forilerbal.
N a r o d n a peso m.
Novice iz kobariškega okraja.
Za žrtve požara. — Velika nesreča je zadela tri posestnike v vasi Krn. V pondeljek, dne 26. pr. m., ob 11. ari dopoladae je naenkrat se prikazal ogenj pri Sivca h. št. 13. V par minutah bo bila vsa poslopja, ki bo stala okrog v plamena, in ob 2. uri popoldne bilo je vse pokončano. Pogorelo je posestnikom Ivanu Sivec št. 11, Francu Sivca št. 12 in Jakoba Sivec št. 13 vse kar so imeli t. j. 3 hiše in 5 gospodarskih poslopij z vso upravo, vsi pridelki, črez 400 centov sena, prvemu še povrh dvoje telet in vse tosarsko orodje vredno nad 200 K, tretjemu okrog 800 K denarja, katerega je potegnil za živino in Bir, dve kravi in in troje telet. Nekateri so relili vsij praznično obleko, seveda kolikor toliko ožgano, drugi še le ne — ampak le to kar ao imeli na sebi. Še celo zidovje je tako pokvarjeno, da bosta morala draga dva popolnoma novo sezidati, ker je Btaro popolnoma spečeno in prežgano — ogenj je švigal izpod zidovja.
Ne ve se prav kako je nastal ogenj; najbrže, kakor se misli, je zanesla ogenj v slamnato streho mačka.
Zivarovani bo bili sicer vsi, pa le za male Bvote: prvi za 2000 K, dragi za 1800 K in tretji za približino 2503 K, natančno ne ve, ker mu je zgorela tudi zavarovalna knjižica; škode pa je po cenitvi zapriseženih cenivcev nad 40.000 K. Dopia v zadnji „Gorici“ ni natančen in dotičnik, ki je to sporočil, gotovo ni videl ne požara ne pSžoriača,
Vrhu vse nesreče imajo pogorele! še stare dolgove in sedaj niti prostora, kamor bi svoje trudne glave položili — zima pa je takaj — gori je že zapadel prvi sneg.
Ker so hiše v Krna jako razstresene imajo pogorelci do svojih sosedov daleč in morajo si sedaj po zimi vsaj za silo popraviti stanovanja.
Pogorelci so v resnici reveži — pomoč je nujno potrebna.
Podpisana, ki sva osebno pregledala pogorišče, prosiva milih darov za po-
..Krojaška zadruga" Gorica, ff. Signori 7
prodaja lepo, novo in sveže blago
£ grozovito nizkih stalnih cenah!
za možke in ženske obleke po
rrrrsrrrrr^,
"91*
Korelce. VsHk dar, tudi najmanjši dobro doSel. Darove bova izkazala v svojem časa v slov. časopisih.
Nh LibuSnjom, 3. dec. 19015.
Janez Berginc, Ivan Leben, župan.	knrat.
(Darove pobira radevolje tudi naše npravništvo.)
Otrok je zgorel. — V Kobaridu je zgorel pri kovaču „Nadalču“ otrok star okrog 6 let. Mati jo šla nekaj kupovat in pustila otroka samega; kmalu so zaslišali sosedje strašno vpitje, vlomili vrata in našli otroka v zadnjih zdihljejih. Ko so ga omočili — je zdihnil. Stariši pazilo na otroke !
Preprečena nesreča. — Pri zadnji povodnji bi se bil kmalu ponesrečil p. učitelj iz Kamnega. Pelial se je domov iz Kobarida. Soča, ki je iztto-pila, jo tako preplavila cesto, da je bil konj do trebuha v vodi in ni mogel več stopati, ker ga je voda pričela vzdigovati. G. učitelj se je rešil, da je skočil iz voza v vodo, ki mu je bila do pasu. Tudi konja in voz so potem rešili.
Zadnji vihar je samo enemu posestniku na Libušnjem napravil več kot 100 K škode in sicer v par minutah, ker mu je poril in polomil najlepše drevjp. Kaj tacega se še ne pomni, da bi vihar ril in lomil drevje, ki je brez listja. Če bi bilo to po leti — ne bi ostali nobeno drevo.
M 1 i n v Ravnah h. št. 2, županstvo Drežnica je zadnja povodenj popolnoma odnesla.
Književnost in umetnost
r\ilša Moč1*, glasilo slovenskega delHvstvH, prične s prvim decembrom svoj drngi letnik. List izhaja v Ljubljani enkrat na teden in stane za celo leto 3 K. S 1. decembrom se poveča. Našemu delavstvu in vsem, ki se zanimajo za delavske razmere, list prav toplo priporočamo !
. Ljudska knjižnica". — Drugi in tretji (•ešitek ..Ljudske knjižnice11 so ravnokar razpošilja. S tretjim sešitkom je zaključen prvi zvezek knjižnice in s tem londonska povest ..Znamenje štirih". S četrtim zvezke m pričenja nova povest ..Darovana’1, ki je povzeta iz dobe pokristjanjenja Slovencev. Tej bodo Bledile mnege posebno zonimive domače povesti „Goznarjev ein“, „Med planovi", „Pecglarci“ itd., itd.
Četrti sešitek „Ljndt>ke knjižce11 prinese prevod povesti „Pasjeglavc i“, češki spisal Al. Jirčisek; izide pa sredi meseca decembra. S tem snopičem fe prične četrti zvezek. Drugi in tretji zvezek izideta pozneje,
Loterijske številke.
1. decembru.
Dunaj............... 27	77	65	11	60
Gradec..............6F’	57	66	36	27
Ginjeni globoke hvaležnosti zahvaljujemo so iz dna srca c. k. gozdni direkciji v Gorici, vsem spoštovanim gg. c. k. logarjem in gozdnim uslužbencem, čč. gg. lo-kvarskemu in trnovskemu, g. županu, obema gg. učiteljema, lokvarskim in trnovskim pevcem in vsemu ljudstvu s Trnovega, od Nemcev in z Lokvij, ki so se tako živo vde-ležili neizmerne naše žalosti ob nenadni izgubi našega nepozabnega
Mil E9RNGEbIST0.
TRNOVO, 30. nov. 1(J06.
Žalujoča družina I	Mosettig.
/s
Simon Gregorčič.
Krasno zadele slike pesnika Simona Gregorčiča: I. Iz zadnje dobe. 2. Na mrtvaškem odru. 3. Mrtvaški sprevod v Gorici. 4. V Kobaridu. 5. Zadnja pol k cerkvici na hribčeku Sv. Lovrenca pri Kobaridu. (5. Pogreb. 7. Panorama opevanega »planinskega raja« obsegajoč: Sočo, cerkvico Sv. Lovrenca, libušenjske in vrsenske planine s sivim Krnom v ozadju. 8. opevan Slap. 9. Rojstna hiša. 10. Rojstna vas Vrsno. 11. Pa-norrma krnskega pogorja. Te slike so razstavljene v 'razložbi posojil-nične hiše v gosposki ulici št. 7 ter se dobivajo na prodaj edino pri
fotografu Jerkiču v Gorici
in sicer posamezne slike v formatu 18X24 po K. 3*—, kabinetna slika iz zadnje dobe K 2*—. Povečane slike po dogovoru. Nobena slovenska hiša ne bi smela pogrešati slike našega slavnega pesnika.
IlOOOOOOOOj
Delavnica cerkvenih Dosbd |n cerkvenega ordja
Fr. Leban,
G|rica, Magistralna u!{ca šteff. 8.
Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cerkvenega orodja in cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja stare reči.
Blaga se razpošilja franho
]. Eichinpr
Dunaj L Milclpse 2.
Prodaja devocijo-nalije, rožne vence, mašne obleke, pisalne potrebščine ter se priporoča častiti duhov-
V V •	•
scint.
Odlikovan od njegove svetost Pij a X.
I
&
Mooooooool
And. Fajt,
pek. izvedenec Gorica |----------------
tekallšče Ir. Josipa št. 2 (lastna
hiša,
Izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejšega, k"*>or aa nove maše in godove, kolatt. aa birmance in poroke itd. Vsa naročila ievršuje točno in natančno po nelji naročnikov. Ima in prodaja raalične moke, fina peciva, fina vina in likerje po smerni ceni. Za Veliko noč posebno goriško pinco in potice itd.
&
*
»Sv
?>v
kupite vedno najboljše pri domači tvrdki
J. ZORNIK, com
št. 10 ir" st. 10
 sg „Uzajemna zavarovalnica v Ljubljani" —
Dunajska cesta 19 — v Medjatovi hiši v pritličju — Dunajska cesta 19
VMprejema:
1. Zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi;
2. Zavarovanja zvonov proti vsakoršni poškodbi in
3. Zavarovanja za nižjeavstrijsko deželno zavarovalnico na Dunaju za življenje in za nezgode.
$
¥
k
i
Pojasnila daje in vsprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki.
Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanje pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri a vsako drugo zavarovalnico.
V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov se proti provziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel.
Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovalcem popolno varnost.
Svoji k svojim!
L.
Glavno zastopstvo za Trst Goriško in Istro pri g. Dragotinu STAREC, Trst, Via Valdirivo 16.
Rojaki Slovenci! Pristopajte k domači zavarovalnici!