No. 101 Ameriška Domovi ima illi; ■ #' Ar MHE RI C/*Ul—HO M E AM6RICAN IN SPIRIT fOR€l©N IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, MAY 21, 1964 SLOVCNIAN MORNING N6WSPAP6B ŠTEV. LXII — VOL. LXII Novi grobovi John Petrick Na svojem domu na 90 E. 196 St. je preminul 77 let stari John NASA je objavila, da bo pri-1Petrick, rojen v Sodražici na hodnji torek poslala z ra- Dolenjskem. Zapušča soprogo V torek poleti prvi Apollo okoli Zemlje beto Saturn prvo vesoljsko vozilo vrste Apollo na pot okoli Zemlje. CAPE KENNEDY, Ela. —Prihodnji torek, 26. maja, bo NASA poslala z raketo Saturn I. v Oselje preskusno vesoljsko vodic Apollo na pot okoli Zemlje. Paketa Saturn se je pri doseda- Jennie, roj. Arko, doma iz Sodražice pri Ribnici, otroka Jean in Stanleyja, brata Franka. Oče Jacob in mati Helen sta umrla pred več leti. Poprej je družina živela dolgo let na 6513 Edna Ave. V Ameriki je bil 62 let. Zadnjih 19 let je bil v pokoju, prej je bil zaposlen pri Acme ft j ih preskusih dobro obnesla. 1S'0^°; Ob zadnjem preskusu v pretekom januarju je pognala na pot »koli Zemlje 37,700 težkega satelita. Tokrat bo ponesla le 37,300 funtov, 17,000 funtov težko vesoljsko ladjo Apollo in h fugo stopnjo rakete. Apollo je vesoljsko vozilo, s katerim upajo ameriški astro-ftavti koncem tega desetletja ftapraviti prvo pot na Luno. Tokrat bo poletelo v vesolje brez človeškega potnika, leta 1967 pa s tremi astronavti. Raketa z ve-s°tjskim vozilom na vrhu je vi-Scfea 190 čevljev in ima blizu h6 milijona funtov potisne sile. Angleška vlada nastopila trdo proti binkošt- nim razgrajačem _ LONDON, Ang. — Za angleška mesta so Binkošti del polet-teh počitnic, zato jih tudi praz-^ftjejo kar tri dni. Kdor le' mote, izgine ta čas iz mest in se h°makne k morju, kjer je vsak Poster zaseden' cio zr.dnjogh kd-l!čka. Lepo vreme je tudi letos oži-vilo vse angleške obale, žal teorda še preveč. Že več let se ftarnreč opaža, da angleški mla-^ rod rad zdivja, vse povprek, teoška in ženska mladina, boga-a in revna mladina, razlike ni ftftbene. Letos si je izbrala za Sv°je divjanje južno angleško °halo, posebno- letovišča in ko-hališča. Povsod je vprizarjala skandale in uničevala javne in tesebne naprave. Policija ni ra-ššftala, da bo stvar postala tako teda, zato' je šele drugi dan po-spJgla vmes in začela razgrajače ^,a debelo aretirati in zapirati. llcb kazni so bile letos občut-'tejse od lanskih. ^Angleška javnost se je radi 'Ljaškega obnašanja mlade An ^je hudo razburila. Išče kriv-’ §a pa ne najde: vsak je po t atem tudi sam sokriv, toda 6ga noče nihče priznati. to ob desetih dopoldne iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. Na mrtvaški oder bo položen nocoj ob sedmih. George Jankovich V torek je umrl v St. John’s bolnišnici 77 let stari George Jankovich z 2051 W. 104 St, rojen v Srbiji, od koder je prišel sem leta 1919. Zapustil je ženo Daisy, otroke George-a, Millie Rinas, Michaela, Bessie Suma-gel, Anno Pappolo, Danielo Me-nich in Mary Guzell, 29 vnukov in vnukinj ter 13 pravnukov in pravnukinj. Pogreb bo v soboto popoldne ob enih iz Grdinovega pogreb, zavoda na E. 62 St. na pokopališče sv. Teodozija. Vatikan dobil novo telefonsko postajo v ^ATIiKAN. — Vatikanska dr-je- dobila novo moderno te-^ Omsko postajo s 1,300 števil ^arni. 'Pq, nj nj£ nenavadnega; N1 je izredno, je dejstvo, da !^a Vatikan samo 1,000 držav-ftev. Je tako edina država na v)te^, ki ima več telefonskih "evilk kot državljanov. len« B@ OauHe bi rad zsdim! tudi obe Koreji SEOUL, Juž. Kor. — Francoski diplomatje že od nekdaj za-govarjajo potrebo, naj se oba dela' Koreje, severni in južni, združita. Severni del je sicer pod komunistično diktaturo, toda je bolj industrijaliziran kot južni. Zdi se dalje, da južna Koreja gospodarsko ne napreduje tako hitro kot severna. V južnem delu je na primer vlada hotela uresničiti z ameriško pomočjo agrarno reformo, pa se ji to ni posrečilo. Pada tudi v oči, da na severu ni brezposelnosti, na jugu jo je pa preveč. Sedanji . ministrski predsednik v Seoulu je oseben prijatelj francoskega zunanjega ministra, kar gre samo v dobro ideji o združitvi. Da ideja o združitvi ni samo domišljija, se vidi po sodbi japonskiR industrijalcev. Ti so bili pripravljeni svoj čas, da postavijo v južni Koreji nekaj oovih tovaren. Sedaj so take načrte . opustili, ker ne vedo, kaj bo z njo. Da raste želja po zedinjenju, ]e deloma kriva tudi ameriška zunanja politika. Naše državno tajništvo je zmeraj zagovarjalo sodelovanje med Korejo in Japonsko. Japonci so pa tudi v južni Koreji tako osovraženi, da ljudje rajše mislijo na zedinjenje s severno Korejo kot pa na prijateljstvo z Japonsko. Nikiia na to ne pojde Albanska komunistična partija zahteva od Hruščeva, da javno prizna “nekatere od svojih najsramotnejših zmot”, predno je mogoča konferenca komunističnih partij za končanje spora Mcskva-Peiping. DUNAJ, Avstr. — Preteklo nedeljo je glavno glasilo Albanske komunistične partije objavilo uvodnik, v katerem stavi pogoje za konferenco komunističnih partij, ki naj bi rešila spor med Moskvo in Peipingom. Članek je bil nato objavljen tudi preko tiranskega radia v raznih jezikih vesoljnemu komunističnemu svetu. Albanska partija zahteva, da Sovjetska Komunistična partija prizna svoje glavne zmote in da njen vodnik Nikita Hruščev o-sebno “najsramotnejše napake” javno obžaluje, na konferenco morajo biti povabljene vse Komunistične partije in morajo imeti na njej enake pravice. Na konferenci mora biti seveda zajamčena svobodna razprava in vse partije, ki so “krivično” napadale Albansko Komunistično partijo, morajo v naprej te napade preklicati in pokazati resno voljo, da naj konferenca doseže slogo med komunisti ne pa končni razkol. boških več barvnoslepih kot žensk gv koli 8 odstotkov vseh mo-s, ‘k je slepih za rdeče-zeleno ?,e Plno barvnih odtenkov, pa le 1 odstotek. Titov slučaj je bil drugačen Kitajski komunisti v vseh svojin napadih na Moskvo in Hruščeva niso doslej še nikdar stavili takih pogojev za konferenco. Očitno je, da jih Sovjetska Komunistična partija in Nikita Hruščev ne bosta sprejela. Hruščev je storil nekaj podobnega leta 1955, ko se je ob obisku Jugoslavije opravičil Titu za napade od strani Sovjetske komunistične partije, toda te je zagrešil Stalin in Hruščev je že tedaj pripravljal obsodbo stalinizma in “osebnega kulta”. Sedaj na kaj takega ni mogoče računati, ker bi bilo to v nasprotju s celotno politiko Hruščeva v letih, odkar je na čelu Sovjetske zveze. Pomirjenje nima izgledov Komunistična partija Sovjetske zveze pripravlja konferenco komunističnih partij, nov dokaz za to je kongres Komunistične partije Francije, ki se je končal te dni. Sprejel je resolucijo, v kateri poziva k sklicanju konference, pri tem pa zastopa jasno moskovsko stališče in zavrača peipinško. Omejevanje bivanja v tujini za naturalizirane državljane profetavno WASHINGTON, D.C. — Vrhovno federalno sodišče je označilo paragraf zakona o vseljeva-nju, ki določa, da smejo naturalizirani državljani biti samo tri leta v svoji nekdanji domovini, za protiustaven. Razsodba sodišča trdi, da ta paragraf ustvarja državljane dveh vrst, kar je čisto gotovo proti smislu' in duhu ameriške ustave. Po dosedaj veljavni .razlagi tega paragrafa je izgubilo državljanstvo kakih 40,0f0 imigrantov. Vsi ti bodo seda| dobili pravico, da izreklamirajo svoje izgubljeno državljanstvo. Največ med njimi jih živi viNemčiji in Italiji. Razsodba ne omenja omejitve na pet let, toda pravpiki pravijo, da tudi ta omejitev ni v skladu s stališčem vrhovnega federalnega sodišča. Praktična posledica te razsodbe se bo videla v spremembi besedila v notranjosti. ameriških potnih listov. Sedanje besedilo je opozarjalo lastnike potnih listov na omejitve bivanja v tujini. To besedilolbo moralo biti spremenjeno. Nivo. besedilo bo pa tudi povedafo, kako administracija tolmačil pajnovej-šo razsodbo Vrhovnega zveznega sodišča. Mimogrede bodi predano, da administracija ni svfjj čas zahtevala omejitve iz, L načelnega, '/šzfefer Hotela je prepreeptj m naturalizirani državljani selili v tujino in tam ostali naši državljani, dokler bi jim prijalo. Na drugi strani pa dajo taki državljani velikokrat dosti opravka našim konzulatom, posebno v takih slučajih, kjer lahko pride vpoštev dvojno državljanstvo. Druga p r a k t i čna posledica razsodbe bo verjetno v tem, da se bodo potni listi sedaj lahko glasili tudi na pet let, kar do sedaj ni bilo mogoče. iasve! sse pa iMen WASHINGTON, P.C. — Izvrši odbor AFL-CIOje razpravljal na svoji zadnji S ji ta teden tudi o nasvetu predsednika Johnsona, naj bi se delavske u-nije pri sklepanju rovih delovnih pogodb držale meje 3.2% povišanja plač in ta'ozvanih obrobnih koristi, ker za toliko je povprečno v zadnji! letih naraščala produktivnost v industriji. Predsednik AFLCIO Meany je dejal, da nima he proti te-Albanski poziv in zahteve ka-!mu, da vlada daje nasvete de- Sončno in toplejše. Naj višja emPeratura 71. Rdeči teroristi začeli zopet vznemirjati Venezuelo CARACAS, Venez. — že pred nekaj tedni je venezuelska policija ugotovila, da so rdeči tero-risiti postali zopet delavni. Začeli so z bombnimi napadi, streljanjem tekom noči itd. Pretekli teden so pa začeli s požigi. V Caracasu samem so podtaknili ogenj, ki je uničil več velikih tovarn in napravil $22 milijonov škode. Zmešnjavo so temeljito izrabili tatovi, roparji in vlomilci. Med drugim so ukradli kar 14 avtov iz ene same trgovine. Policija še ni prišla na sled dejanskim zločincem. Vse pa kaže, da so imeli komunisti svoje prste vmes. žejo, da j"e razkol v svetovnem komunizmu, ki ga je povzročil spor med Moskvo in Peipingom, dokončen, da skoro ni nobenih izgledov za kakršnokoli pomirjenje niti ne za začasno. Proces je naraven in zgodovinsko pogojen, zato ni izgledov za poskuse pomirjenja. —----o------ Robert Kennedy pojde v Zahodni Berlin WASHINGTON, D.C. — Pravosodni tajnik Robert F. Kennedy bo obiskal 2(L junija letos Zahodni Berlin, da bo govoril in odkril spominsko ploščo pokojnemu predsedniku Johnu F. Kennedy ju na po njem imenovanem trgu v sredini nekdanje nemške prestolice. Roberta Kennedyja je povabil k temu slavju župan Zahodnega Berlina Willy Brandt, ki se te dni mudi na obisku v Wa-shingtonu in je bil sprejet tudi pri predsedniku Johnsonu. lavstvu in podjethštvu v pogledu njihovih pogjanj 2a dg. lovne pogodbe, jePa proti temu, da bi stavljala ahteve, kajti svobodna pogajal)3 so temelj svobodne družbe 1 svobodnega delavstva. Om!evanje plač in cen je dovoljeno^6 v času izredne narodne nevrnosti- Izvršni odbor Ap-LlO je zavrnil Johnsonov “asvet” jn se postavil na stališč' bodo u nije in podjetja ž(na®la sporazum na taki osnov: k* Lo v skladu z gospodarskirrStenjem, kajti nobena stran ‘ma interesa, da bi s prekomeF™ zahtevami uničila zdrav 'emelj svojemu obstanku. Srebrni dolar izginjajo Večina srebrnil dolarjev je bila v Združeniptežavah na-kovana v letih1921 d0 1927. Zadnje so nako311 teta 1935. Sedaj vedno boljla&lc> izginjajo iz prometa. KRIZA V JUGOVZHODNI AZIJI SE NEVARNO ŠIRI Kriza v jugovzhodni Aziji postaja bolj in bolj nevarna, se zapleta in širi. Obsega Indokino, kot kaže razprava v Varnostnem svetu ZN, Laos in Južni Vietnam, pa tudi Malezijo, ki jo hoče indonezijski Sukamo uničiti do 1. jan. 1985. WASHINGTON, D.C. — Položaj v jugovzhodni Aziji postaja bolj in bolj kritičen. Vlada Združenih držav ga smatra za tako težavnega, da je poklicala svojega poslanika pri ZN Adlaia Stevensona iz Velike Britanije, kjer je bil na obisku, domov, da bo danes Varnostnemu svetu Združenih narodov obrazložil njeno stališče do položaja v Laosu, Južnem Vietnamu in do pritožb Kambodže o kršitvah njene meje od strani Južnega Vietnama in Združenih držav. Državni tajnik Dean Rusk bo na tajni seji obrazložil položaj v jugovzhodni Azji senatnemu odboru za zunanje zadeve Položaj presojajo resno tudi v Parizu, kjer je bila za danes sklicana izredna seja vlade, in v Londonu. ..— Poslanik A. Stevenson se je Dejansko niso bile zastopane tu-vrnil včeraj v Združene države di na oni pred 10 leti, izjavile P'' neposrednem nalogu držav- f-o le, da se bodo držale njenih nega tajnika Ruska. Ob svojem sklepov, prihodu na letališče v New Yor- ku je dejal Stevenson, da je pri- Judi Sukamo grozi dalje hitel domov, da bo danes do- K° postaja položaj za Zahod poldne govoril v Varnostnem '• Južnem Vietnamu in Laom svetu o resnem položaju v jugo- ^olj in bolj težaven, je predsed-vzhodni Aziji. Ta razpravlja na niL Indonezije Sukamo znova zahtevo Kambodže o kršitvah, izjavil, da bo strl Malezijo, \ njene meje od strani Južnega i Latero so se združile Malaja in Vietnama. Sovjetski zastopnik'nekdanji angleški protektoiati Singapur, Saravak in Sabah na Borneu. V zadnji izjavi včeraj je Sukamo zagotavljal svoje poslušalce, da bo Malezija uničena še pred 1. januarjem 1965. Priča proti & iloffi prizEiava krivo sričaujs CHICAGO, 111. — Tu se že več tednov vleče sodna razprava proti predsedniku unije prevoznega delavstva (Teamsters) Jamesu Hoffi, ker naj bi bil u-nijska finančna sredstva uporabil v lastno korist. Iz linijskih sredstev naj bi bil dajal posojila, pa zato dobil od izposojevalcev posebne “nagrade”. Vaughan D. Connelly, neki prekupčevalec z nepremičnina- pri ZN Fedorenko je v torek obdolžil Združene države, da hočejo prelivanje krvi v Južnem Vietnamu še razširiti, kar dokazuje očitno predlog Kongresu za njiyjK„125 jTijlilpnov vojaške, pomoči Južnemu* Vietnamu. A-meriški zastopnik Yost je sovjetsko obdolžitev zavrnil in izjavil, da Združene države le pomagajo Južnemu Vietnamu proti komunističnemu poskusu polastiti se oblasti v deželi. Debata v Varnostnem svetu je bila nenavadno ostra. Vlada Združenih držav je prišla do prepričanja, da je najboljše, da zastopa v tej debato njeno stališče sam poslanik A. Stevenson. Njegov za danes dopoldne napovedani govor pred Varnostnimi svetom bo po vladnih napovedih ,mi v Miami, Ela., je pred sodi-izredno pomemben. jščem izjavil, da je tekom zasli- | sevanja pred senatnim odborom Levičarji v i^aosu stavili |jn tudi pred poroto, ki ji je bila pogoje za mir najprej predložena obtožnica Vodnik levičarjev v Laosu protj Hoffi, govoril neresnico, princ bufanuvong je sporočil Opravičeval se je, da je to storil svojemu popol bratu princu Su- na .nasvet odvetnikov, ki so ho->/ani Furni, predsedniku iaoške teli ščititi Hoffo. vlade, da je pripravljen na po- Proces se vleče že precej dol-icvno sodelovanje z njim, če g0, vencjar ge nj gotovo, kdaj bo njegova vlada kaznuje desni- naključen. Obtožnica trdi, da so carske generale, ki so izvedli Hoffa in njegovi soobtoženci pretekli mesec prevrat v Vien- “zaslužili” pri posojilih iz unij-lianih in dovoli vrnitev levičar- skih skladov okoli milijon do-skega vojaškega oddelka v Vien- larjev. tiane za varstvo levičarskih čla- ________Q_______ nov vlade. Predsednik vlade na Senatorka Meta Chase predlog vodnika levičarjev se m * . odgovoril. j ne verjame moškim Vojaške enote levičarjev so; poroči Om med tem zasedle večji del Pia-j WASHINGTON, D.C. — Zna-note vrčev in pritiskajo še vedno .na senatorka Meta Chase, ki bi proti dolini reke Mekong. Zdru-,racla kandidirala v Belo hišo žene države groze, da bodo v j na republikanski listi pri pred-slučaju, če se ne bodo levičarski iSedniškib volitvah, je izjavila vojaški oddelki, ki jih podpira; časnikarjem, da ne verjame u-najmanj 7 bataljonov vojaštva radnim poročilom^ o sedanjem iz Severnega Vietnama, ustavili, poslale svoje čete v sosednjo Tajsko, kot so to storile v podobnem položaju pred dvemi leti. Francozi za novo konferenco Francija je predložila Veliki Britaniji in Sovjetski zvezi, naj skličeta znova konferenco v Ženevo, ki naj rešuje vprašanje In-, dokine, kot je to storila leta 11954 po znanem porazu franco-Iskih čet pri Dienbienphuju. — Združene države so se izjavile [proti sklicanju take konference. stanju v Južnem Vietnamu. Administracija daje vsak dan nova poročila in izjave, ki nimajo nobene logične zveze med seboj in jim človek ne more verjeti. Zato “resno premišljuje”, ali ne bi kazalo, da gre kar sama v “Saj-gon in okolico", da si ogleda položaj tak, kot je v resnici. Če se bo odločila, bo šla v o-kviru senatnega odbora za narodno obrambo. Mrs. Chase je v srečnem položaju; njenih misli niso samo volivke, ampak naj-brže tudi velik del ameriških volivcev. Iz Clevelanda in okolice Dodatek k St. Vincent Charity bolnici— St. Vincent Charity bolnišnica bo začela prihodnji mesec kampanjo za nabirko sklada 4 milijone, ki jih potrebuje za razširitev bolnišnice. Za načelnika kampanje je bil imenovan Lee C. Howley, podpredsednik The Cleveland Illuminating Company. V novem oddelku bo« poseben paviljon z 32 posteljami za bolnike s srčnimi boleznimi in oddelek za živčno bolne. Še nobenih trdnih sledi— Oblasti se trudijo, da bi našle kako trdno sled za vlomilci, ki so koncem tedna odnesli iz privatnega doma na Shaker Hts. zbirko starih novcev, vredno okoli četrt milijona dolarjev. — Doslej pri tem še niso imele kaj prida sreče. Seja— Podr. št. 3 SMZ ima v nedeljo ob dveh popoldne sejo v Slov. domu na Holmes Ave. Na seji bodo volili delegate za konvencijo. V juniju, juliju in avgustu ne bo rednih mesečnih: sej. Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ ima nocoj ob osmih sejo. Zadušnica— Jutri ob 8.15 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Josepha Želeta ob 11. obletnici smrti. V tihem hladu— oriVcol niture na 6202 St. Clair Ave. imajo naprodaj odlične klimatske naprave za stanovanja (air-conditioner). — Podrobnosti v oglasu! Na Slov. pristavi grade— Na Slovenski pristavi gradijo spominsko kapelico, kopališče in nova stranišča, urejajo balinišče in še več drugih stvari. Odbor vabi vse člane in prijatelje, da pridejo v sobote pomagat, da bodo ta dela čim preje opravljena. izmenjava znanstvenikov med Ameriko h Sovjetijo WASHINGTON, D.C. — Sovjetska in ameriška akademija znanosti sta podpisali dvoletni dogovor, na osnovi katerega bo lahko odšlo 55 ameriških znanstvenikov na obisk v Sovjetsko zvezo, prav toliko pa jih bo lahko prišlo od tam v Združene države proučevat ameriške znanstvene ustanove, predavat in se .posvetovat z znanstveniki na istem ali sorodnih poljih. Dosedanji dogovori so dovoljevali vrsto ovir in težav, ki sta jih obe vladi lahko stavljali na pot izmenjavi obiskov. Ti bodo tudi v bodoče v glavnem o-mejeni na skupine znanstvenikov in ne toliko na posameznike, čeprav so predvideni tudi taki obiski. Taft obsodil sovjetski antisemitizem WASHINGTON, D.C. — Kong. R. Taft, republikanec iz Ohia, ki kandidira pri volitvah v novembru v zvezni senat, je predložil Predstavniškemu domu posebno resolucijo, v kateri obsoja preganjanje Židov v Sovjetski zvezi kot del splošnega sovražnega razpoloženja proti vsaki veri in verskega preganjanja. Kongresnik je dejal svojim tovarišem, da bo sprejem njegove resolucije pokazal očitno, da Združene države in njihova javnost stoje odločno za versko svobodo in jo bodo skušale vedno ohraniti. /kHIESišKA Bosmiim V M ■ IM(- 1 V- 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Zs Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio 83 No. 101 Thin’S., May 21, 1964 Razpoka v protikomunistični emigraciji dovih ni težko delo. V Jugoslaviji imajo nad 800 dnevnikov, tednikov in mesečnikov, vsak med njimi prinaša poročila o sadovih v vsaki svoji številki. Je takih poročil toliko, da se jezi nanje celo Tito s svojo okolico, češ da dajejo pretemno sliko o sedanji komunistični stvarnosti. Zakaj proti-komunisti sistematično ne obravnavajo vseh teh sadov in z njimi ne razgalijo strahotnega narodnega propadanja, ki se godi pred našimi očmi. Zakaj z navajanjem dejstev ne osvetljujejo vse gnilobe, ki so jo komunisti raznesli v vse narodne plasti? Pa se zgodi, da celo protikomunistično časopisje piše več o načrtih, ki jih komunisti napovedujejo in nikoli do konca ne izvršijo, kot pa o sadovih njihovega režima. Kar razjeda boj proti komunizmu, je okorelost in pomanjkanje pogleda v stvarnost. Komunizem ne bo padel pod frontalnimi napadi načelnih protikomunistov. Razjedla ga bo njegova lastna gniloba, ki jo lahko opazujemo, kako se bohoti. Treba nam je komunizem samo presojati po njegovih sadovih in o tem poročati javnosti. To je trenutno najvažnejša naloga protikomunističnega bojevanja, ki temelji na zdravi podlagi. “Po njih delih jih boste spoznali.” Pismo Vrhenikega itH Tinela Waukegan, 111. _ p0 naših mestih se bolj in bolj uvaja ‘enosmerne’ ceste (če je taka prav po naše povedano), p0 katerih je predpisano voziti le v eno smer. To, pravijo, da zlasti na ozkih starih cestah zmanjšuje avto nezgode in nesreče. V tistih starih časih pred petdesetimi leti in več niso gradili tako širokih cest, kakor v sedanjih časih. Takrat marsikje dosti avtomobilov še poznali niso. A zdaj jih je kot mravelj, da se drug drugega ne morejo ogibati. Zato razne prometne odredbe, ko so eno-smerne vožnje. Po eni cesti na jug, po drugi gori nazaj proti severu. Tako so zadnje čase v naši North Chicagi odredili na več cestah tako enosmerno vožnjo. Ko smo te nove odredbe za avtne vožnje ocenjevali v narodnem hramu na deseti cesti, sti vozijo ošabno in grobo, kakor da so ceste po mestih in a-seh njihova izključna last. Drvijo, kakor so včasih drvili svoje divje konje “cowboji” po divjem zapadu. Zato toliko nesreč. Nekako od I. I960' naprej smo lahko opazili, da ni več tiste 'solidarne presoje komunizma v vrstah protikomunistične povojne emigracije pri vseh narodnih manjšinah v naši deželi, ne morda samo v slovenskih. Kako je moglo priti do tega? Povojna protikomunistična emigracija je poznala tisti komunizem, ki ga je ustvaril Lenin, za njim pa popa-kedral Stalin. Lenin ni samo postavil osnovnih načel, kaj je komunizem, kako mora priti do oblasti, kako mora oblast rabiti, je v ta namen ustvaril tudi svojo komunistično moralo, ki je v očeh svobodnega sveta bolj podobna nemorali kot morali. Je to tipična dvojna morala, ena za komuniste, druga za nasprotnike komunizma. V lastnih vrstah je treba gojiti fanatizem do komunizma, neomejeno požrtvovalnost, solidarnost, pokorščino do voditeljev, vero v nezmotljivost partije in totalno disciplino. Nasprotnike je treba uničevati brez ozira na katerakoli moralna načela, celo take, ki niso nasprotniki, lahko pa postanejo. To so bile Leninove ideje, ki jih je za njim Stalin spravil v ledenico. Ostala so tako nespremenjena od 1. 1917 do Stalinove smrti 1. 1953. Tako se je zgodilo, da so komunisti uganjali v državljanski vojni v Sloveniji in neposredno po njej v 1. 1941-1948 prav iste zločine in divjaštvo kot na Ruskem v 1. 1918-1925. Tako se je tudi zgodilo, da je slovenske protikomuniste zadela prav ista usoda kot ruske 35-40 let preje. Eni in drugi so poznali komunizem v isti podobi, največ v luči dnevnih komunističnih zločinov in mcxnj o tc-orotior*« ©ira.rvi. To. jiH }& :?5ipplHjl so v komunizmu vpoštevali samo eno moralo: moralo komunistov odnosno njeno pomanjkanje proti njihovim nasprotnikom, pozabili so pa, da imajo komunisti tudi svojo moralo kar sami zase, ki jim bolj pomaga do zmage kot nemorala proti njihovim nasprotnikom. Tudi naša protikomunistična emigracija je živela in deloma še živi v veri, da se “v komunizmu ni nič spremenilo” in da je komunizem ostal tak, kot je bil takrat, ko so jo slovenski komunisti pognali po svetu. Vendar stvarnost ne potrjuje take vere. Komunizem se ni odpovedal svojim osnovnim naukom, toda nauki so postali za komuniste mrva beseda. Nauke si med seboj ponavljajo na koncu jezika, svoje ideale pa rabijo za paradne izjave. Pohlep po udobnem življenju, po oblasti, po “vodilni vlogi partije” jih je spridil. Ni več v njihovih vrstah nekdanje solidarnosti, požrtvovalnosti, discipline, pokorščine, vere v komunizem. Zavrgli so vse stare dogme, izbrali so si novo, ki jo imenujejo praksa. Nobena stvar ni nič vredna, dokler je praksa ne preskusi in odobri. Ni pa treba mnogo premišljevati, da doženemo, da v pojmu praksa ne tiči prav noben ideal, praksa je plod skušenj, ki jih naberemo v vsakdanjem življenju brez vsakega načrta, brez vsakega cilja. Kako naj bo torej praksa merilo za naše moralno in tvar-no življenje? Toda večina naše protikomunistične emigracije vsega tega ne vidi in ne vpošteva. Bojuje se s komunizmom z izrabljenim orožjem in zato njen boj postaja dolgočasen. Poslušalcem in bralcem gredo besede tako hitro iz glave kot vanjo. Naveličani so jih, ne vidijo v njih nobene nove vsebine, ki bi jim osvetlila komunizem z nove strani. Zato se pa tudi boj proti komunizmu omejuje na priložnostne napade v pisani in govorjeni besedi in ne rodi nobenega haska. Posebno pri mlajšem rodu. ki komunističnih zločinov ni doživel osebno ali pa je bil premlad, da bi jih razumel, ko so se godili v njegovi okolici. Je pa v protikomunistični skupini tudi struja, ki hoče prodreti v globino vprašanja, ali se komunizem spreminja, kdaj, kako in zakaj. Ni ji težko, da dožene, da se odnosi komunistov do njihovih nasprotnikov niso v bistvu spremenili. Spremenila se je samo oblika. Komunisti ne skušajo več uveljavljati divjaštev in zločinov v grobi, surovi, odurni obliki, z revolverji, bombami, mučenjem in podob-1GF. — Da je naša soseda N. C nimi nasilnimi načini. Se skušajo vplesti v družbo svobodnega sveta, ki takih metod načelno ne odobrava. Globoke spremembe je pa doživela njihova, recimo, strankarska morala. V okviru stranke vlada duhovno razsulo, ni več nobene idejne smernice, ki bi vplivala na navadne komuniste. Vsak komunist želi postati član “novega razreda”. Ker v “novem razredu” ni prostora za vse, se opaža divja gonja za korita. Kjer omagajo vsa sredstva za dosego postavljenih ciljev, pomaga korupcija. Vse to seveda porazno vpliva na ves narod, manj na starejši rod, zato pa tembolj na mladino. Kot komunisti, se žene tudi ona samo za boljšim življenjem, pri čemur je ravno tako malo izbirčna v sredstvih kot komunisti. Je sicer še precej izjem, toda jih je od leta do leta manj. In tu pridemo do glavne misli. Komunizem je treba danes pobijati z razlago sadov, ki jih je že rodil in ki jih še bo, in ne samo z načelnim bojem. Nabiranje poročil o sa- podjetja, kar bo dalo in prineslo na tukajšnje obrežje Mtichi-ganskega jezera slikovito podobo. Gradbeni strokovnjaki za take zadeve omenjajo, da se da to napraviti. Treba bo le stara poslopja, ki so zdaj preblizu ceste, odpraviti, bolj v ozadju pa napraviti prostor za nove trgovine. Da se na ta način napraviti kar cela tako imenovana trgovska središča “Plaza’s”, za tem motele, gostišča, itd. Če je dovolj volje in odločnosti za to, pravijo, bo postala N. Chicago na tem koncu Illinoisa ob jezeru središče Lake okraja. V enem ali dveh desetletjih bo na ta način v N. Chicagi v številu porastla za desetkrat in bo štela nad 500,000 prebivalstva. Seveda so zdaj to šele napovedi in prerokovanja, a če bo dovolj odločnosti in da bo N. C. v napredku korakala naprej kakor koraka, se to in lahko še vse kaj več dogodi. Treba se je držati le gesla: Naprej za “Večjo North Chicago,” kar je geslo skupine zastopnikov podjetnikov in trgovcev, ki na tem delajo. D • VOLIT Vil IN POLITIKA, to v letošnjem (prestopnem) le- je frank s Park avenue pikro J tu meneštra, ki jo kuhajo in me-pnpomnil, da mnogi avtomobili raži avto, v nekaterih po dva in celo trije tu in tam, če ste s “kruhom skregani,” potem vam ne moremo pomagati. Tako bi človek sodil, da menijo demokrati. Posebno pa še ob sobotah ali kakih praznikih, ko se vozniki “n luckajo” opojnih pijač, vozijo kakor bedaki. Taki ne vidijo kako smer vozijo. Zadnjič je dejal, da je policist enega takega divjaškega avto-voznika ujel, ki jd vozil doli na Jakson cesti kar blizu 80 milj. Ko ga je ustavil, je policist vprašal voznika, če misli, da je predsednik Johnson? In voznik je zarežal nazaj: Če Johnson lahko z veliko brzino vozi, kakor pripovedujejo, zakaj zlodja bi jaz ne smel? Policaj mu je napisal listek za prestopek v hitri vožnji in mu ukazal, da mu ima slediti na policijsko postajo. Tam so voznika poučili, da je vozil kar blizu 50 milj prehitro, zraven pa še v napačno smer, kakor je predpisano in je moral plačati radi tega $50 globe. Takih slučajev je dosti, a vse to voznike ne izuči. Kakor izgloda, bo treba še bolj “ostrih palic” za take grešnike. ® PORAST NORTH CHICA- šajo politiki vsak v svojem ion cu. Kakopak, vsak politik kuha po svoje in svojo kašo hvali. Demokrati v nižjih krajevnih položajih so nekaj glasni. A gori odgovora. Prihodnji meseci bodo poka- Republikanci so pa bolj glasni. Ti pa so bili tu in tam pred štirimi leti odrinjeni od “mize” in tistega ne morejo kar tako lepo pozabiti. Nazaj hočejo. Človeško je to, še bolj pa politično, zato dan za dnem pojo svoje litanije, s katerimi dopovedujejo, da če ne bodo ljudje republikance nazaj “povabili” k mizam, da se bo to ljudem še kaj presneto “otepalo,” po domače povedano. Vse od tam od North Hampshire, gori v sosedni državi Wisconsin in pri nas v Illinoisu so bile republikanske primarne volitve kaj glasne. Primarne volitve seveda niso še končne volitve. V teh se le izbira kandidate. Zato je bil in je še ravs in kavs, kdo bo prišel na liste kot kandidat. In v takem ravsu, se seveda tudi republikanci kakor razposajeni petelini kavsajo. Gre za to, kdo je med njimi boljši in kdo se bo bolj prikupil. Ljudje, ki pa vse to gledajo, pa seveda po svoje gledajo in v volitvah odločajo tako kakor pač znajo po njihovi modrosti. Včasih dobro izberejo, včasih slabo. Potem pa imajo, kar izberejo. Tekme in lovi za popularnost tega in onega (ponujanega) kandidata, trajajo že od zadnje jeseni. Goldwater, Rockefeller, R. Nixon in še cel kader drugih so se oglašali. Tu in tam so malo drug na drugega zadrli. A po volitvah v N. Hampshire so pa nekateri prvaki osupnili. Izid volitev jih je precej iznenadil. Zdaj brenkajo “ponujalno propagando” na druge strune. Niso na jasnem kaj njihova javnost misli in hoče. Stare ideje v starih konservativnih hlačah ne vlečejo več. Razmere se spreminjajo po' zahtevah potreb novega časa. Kaj dati republikanski javnosti, da bo ustvarilo več zanimanja za njihove programe? Ali imajo republikanci kaj takega, ali jih bodo v tem nad-krilili demokrati? To so vprašanja, ki se danes pojavljajo v republikanskih’ krogih in zahteva- ijen. Bil je to kratek prerez skozi dobo, zgoščen, dostojanstven in mogočen hkrati. Govoru je spet sledila pesem, večno lepa “Vigred se povrne”. vse, ki so umrli V polja in za rdeči svobodi. In bilo je lepo, ko je z odra šel še očenaš za rajnega škofa Gregorija, rajnega motnsignorja Po njej je bil simbolični prizor gkerbca in za vse, ki so lani še — križ, pod njim grob z gorečo bili na Spominskem dnevu, pa svečo in ob njem gruča narodnih noš, ki jih je pripravila iz vrste Kresa njegova voditeljica Breda Ovsenarjeva. Glas v ozadju nas je popeljal v Slovenijo, orisal njeno nekdanjo lepoto in nato njeno grozo. Spomnil nas je na prvega vojaka, ki je padel na meji ob vdoru tuje vojske j in na vse, ki so padli takrat. Slovenska mati je jokala za njimi. Oče naš ... Tako nas je glas vodil do prvih žrtev, do talcev, do tistih, ki so umrli po taboriščih in bili sežgani. Za vsemi temi je jokala jih. letos ni Lilo več, ker so se že pridružili mrtvi vojski teh, ki so odšli pred devetnajstimi leti. | Lepa prireditev je bila, pre-j prosta, 'iskrena in globoka. Ob item dnevu znova čutim, da se bomo' ob vseh svojih križih in težavah le vedno našli, ker ima-imo isto dediščino in iste mrtve. Naj bi ti mrtvi, ki z nami žive, za dvajsetletnico, ki jo bomo praznovali drugo leto, prišli v vas v vse naše družine in z na-imi ostali, dokler se z njimi ne 'vrnemo tja, kjer nas čakajo. slovenska mati in za vse te je' prirediteljem, zlasti gospodu cela dvorana stoje molila oče- Melaherju, ki je nosil velik de-naš za očenašem. jlež, najlepša hvala. Za vrnjene z Vetrinjskega' Karel Mauser na vrhu vse gori od Bele hiše v Washingtonu in odtam doli v našem Springfieldu, pa prvaki kar nekam zaupljivo sedijo in se naj hrže zanašajo na dejstvo, češ, saj smo dobro orali zadnja štiri leta, ali ne vidite tega, kaj hočete več? Časi so dobri, v vsakem loncu kokoš, v vsaki ga- zali, posebno pa narodna konvencija republikanske stranke, kako progresivnost bodo republikanci postavili pred ameriške volivce v letošnjih volitvah. Čitatelje A. D. lepo pozdravlja Vrhenšk Tine. Proslava Slovenskega spominskega ineva zadnja leta porastla in da jo razširjajo, še vse bolj hitro kakor so nekoč Ribničani Ribnico, sem že nekajkrat omenil. V tem pravcu se dela neprestano naprej. Pred kratkim so na svojem proučevanju zastopniki vodilnih trgovin in podjetij v N. Chicagi objavili več načrtov in predlogov za povečanje prostorov za trgovine in podjetja. En Cleveland, O. — Devetnajsto obletnico žrtev revolucije, ki so jo pri nas dom komunisti povezali z drugo svetovno vojno, so slovenski protikomunistični borci obhajali v nedeljo, 17. maja. Dopoldne je bila maša pri Lur-ški votlini na Chardon Rd., ki jo je opravil Rev. Jože Cvelbar. Z lepo pridigo med mašo, se je spomnil vseh, ki so v najtežjih dneh ostali načelno zvesti in nazadnje svojo zvestobo potrdili s smrtjo. Vrnjeni po izdaji z Ve-trinja so končali svojo življenjsko pot v iKočevskem rogu, v Teharjih in po kraških jamah širom slovenske zemlje. Pevski zbor Korotan z dirigentom g. Lemplom je z ubranim petjem mnogo pripomogel k lepoti opravila. Množica narodnih noš, tja do najmanjših otrdk, ki je stala blizu oltarja, je za eno uro spremenila prostor pred votlino za košček slovenske zemlje. Po sv. maši je nekdanji borec g, Rigler zapel libero, nato sta dva fanta, sinova padlih očetov, položila k Marijinim nogam lep spominski venec rdečih’ nagelj- glavni načrt je, ki predlaga po- nov. večanje in razširjenje znanega Udeležba na Chardon Rd. je “Sheridan Road”, ki teče ob je-J bila zelo lepa in vreme je bilo zeru v širšo bolj prostorno mo-j kakor nalašč za to priliko. iz derno auto cesto, ob strani iste j goste notranje megle je nastal pa prostor za razne trgovine in čudovito lep dan. Popoldne ob pol treh so bile v cerkvi pri Mariji Vnebovzeti pete litanije. Poleg gospoda župnika Jagra in kaplana g. Godina sta jih pomagala peti g. Rigler in g. Modic. Takoj po litanijah pa je bila v dvorani kratka spominska prireditev. Z nekaj krepkimi besedami je gospod župnik Jager vse navzoče pozval, da bi vedno zastopali trdno načelnost, ki so jo imeli ubiti in da bi z njo prepričevali okolico, v kateri živimo, kakšno zlo je komunizem. Reči moram, da mi je bilo toplo pri srcu. Bilo je lepo dejanje duhovnika, ki sicer ni doživel revolucije z nami vred, pa je našel besede, da je vzdignil spomin tistim, ki so jo doživeli. Kolikokrat sicer v| teh letih pričakujemo takih besedi od tistih, ki so revolucijo z j nami doživljali, pa molče. Pevski zbor Ilirija pod vodstvom g. Rakarja je zapel nato prvo pesem. Moški zbor, mladi in stari, pomnožen z g. Košni-kom in g. Lamovškom iz Kanade, je pel zelo dobro. Nato je spregovoril za spomin sedanji podpredsednik c I e v elandskega odbora g. Melihar. Bil je to govor, ki ga že dolgo nisem slišal. Govor, ki je bil logično odlično zgrajen in podan s toliko iskrenostjo in s tolikim doživetjem, ida bi bilo prav, da bi bil objav- ■ BMaEaBXSRB2B.'SEi5a8B£B3EaZ3S3Sfl»aaaaB23B«a8ii S H i fji Telita samo 59 funtov... Se vključi v vsako vtikalo .. Kontrola z enim gumbom.., Prijetno spanje v hladnem .. umsmm s-s.i¥ft& SMSMitSI ZI jl®Si£SI!TI¥ S li if 5-YEAR REPLACEMENT GUARANTEE The fulfillment < IS” Any alteration, abuse, misuse or accidental damage voids this Guarantee. originally installed' purchaser ’ inc,u