PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18.-septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
pnmorsla
Ji	dnevnik
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 136 (13.669)
Trst, sreda, 13. junija 1990
Vlada odpovedala kandidaturo Benetk
za Expo 2000
RIM — Predsednik‘vlade Andreotti je včeraj dokončno preklical kandidaturo Benetk za svetovno razstavo Expo 2000 in tako zaključil politično odisejado, ki je trajala že nekaj mesecev. V parlamentu so med tem zbirali podpise proti tej izredni prireditvi in pozivu se je odzvala velika večina parlamentarcev. Andreottijeva odločitev je zato včeraj naletela na velik odmev in je bila deležna številnih pozitivnih ocen.
Preklic kandidature pa ni navdušil ministra za javna dela Prandinija, ki je menil, da bi finančna sredstva, ki bi se prilila v državno blagajno po zaslugi Expo 2000 lahko investirali v sanacijo Benetk. Pojasnil je, da bi prireditev bila v zimskih mesecih, to je v času, ko Benetke niso pod pritiskom milijonov turistov, zato ne bi mogla brementi že itak krhke mestne strukture. Prandinijeve izjave so marsikoga iznenadile, še zlasti pa Benečane, ki menijo, da je vlada nakazala že ogromno sredstev za sanacijo mesta, vendar je vse ostalo le na papirju.
Odločitev vlade pa so poleg domačih ekologis-tov navdušeno sprejele vse ostale stranke ter ambi-entalisti v evrospkem parlamentu. V njihovem imenu je govoril komisar za okolje Carlo Ripa Di Mea-na, ki je prepričan, da bo tudi preklic obrnil pozornost italijanske in svetovne javnosti na probleme Benetk. Med favoriti za Expo 2000 sta sedaj Hannover in Toronto, o tem pa bo odločala posebna mednarodna komisija.
Zasedanje KPI o ustavnih reformah priložnost za pojasnila
Med Ingraom in Occhettom zgovorni znaki zbliževanja
Tajnik stranke je odgovarjal na vprašanja in očitke fronte za NE. Napolitano ni navdušen nad novim dialogom in svari pred zapleti
RIM — V ne ravno idiličnih odnosih med Occhettom in Ingraom so se pokazali prvi znaki zbliževanja, čeprav so zaenkrat omejeni na vprašanje institucionalnih reform. Priložnost za to je bilo srečanje na temo, ki ga je vodil prav Ingrao in ki se ga je udeležil tudi tajnik stranke.
Ingrao je od Occhetta zahteval predvsem jasnejše stališče do Craxijevega predloga o predsedniški republiki. Tajnik mu je odgovoril, da v KPI že več časa prevladuje mnenje, da tovrstna sprememba ni umestna, saj ne bi rešila vseh ostalih problemov. Ingrao pa se s takim odgovorom ni zadovoljil in je zahteval dodatna pojasnila, ki jih je Occhetto v svojem posegu tudi nakazal, saj se je dotaknil vseh najbolj aktualnih političnih in upravnih problemov.
Tajnik KPI je odgovoril tudi na vsa vprašanja, ki jih je fronta za NE zastavila na svojem zasedanju prejšnji teden v Aricci, posredno pa je odgovoril tudi na nekatera vprašanja, ki jih komunistom postavljajo socialisti. Amata je na primer primerjal z dr. Jekillom, ki čez dan razpravlja o splošnih ustavnih reformah, ponoči pa podpisuje volilne referendume. Occhetto je mislil predvsem na Ama-tove velike predloge, ki jih je izrekel na kongresu PSI v Riminiju, nazadnje pa se je zadovoljil s parlamentarno reformo, ki je bila do-
sežena s pomočjo številnih nizkih udarcev in je poleg vsega še nepomembna in slabo narejena.
V odgovoru Craxijevim kroničnim očitkom pa je Occhetto dejal, da sicer z zadovoljstvom sprejema njegove pohvale glede odprtosti KPI, vendar ga opozarja, da odprtost še ne poHieni nepremišljenosti in da vsaka prenova, še zlasti politična, zahteva previdnost in preudarnost.
Da sta si Occhetto in Ingrao ponudila roko sprave pa so na včerajšnjem zasedanju dokazovale tudi majhne vljudnostne pozornosti, Ingrao je med drugim večkrat citiral Occhettove posege. Ali Ingrao spreminja svojo linijo? Ali pa se obeta širša večina v stranki? Odgovorov zaenkrat ni, stvari pa se brez dvoma premikajo. Zbliževanje pa ni ravno po godu liderju melioristične struje, Napolitanu, ki opozarja pred nevarnostjo novih zapletov in sporov ter pred politično nejasnostjo, ki jo taki odnosi ustvarjajo v javnosti.
Mimo strankinih struj je do Occhetta in komunistov na splošno kritičen tudi podpredsednik vlade Martelli. S socialdemokrati vred predstavljajo socialistični reformisti 44% vo-lilcev, če bi pridobili še tretjo silo bi lahko že glasno zahtevali zamenjavo vladne koalicije, meni Martelli. Sedanja vlada mu namreč po-
vzroča velike skrbi, saj ne ve, ali PSI lahko računa na zavezništvo celotne KD ali pa samo na en njen del, toda kateri? Martelli pa ne izključuje, da italijanski predsedniški semester v ES ne bo dal novega elana bolehni vladi. Na ta račun pa je omenil tudi izjave predsednika Cossige in njegove pozive k odgovornosti. Pojasnil pa je, da predsednik ni hotel na tak način oddaljiti nevarnosti vladne krize, pač pa je želel spodbuditi politične in vladne sile k večji razsodnosti in resnosti. Pozitivno plat izjav pa so podčrtali tudi socialdemokrati, liberalci in republikanci, še zlasti, ker so prepričani, da so opomini leteli predvsem na Krščansko demokracijo. O tem pa ni povsem prepričan demokristjan Scotti, ki meni, da bi bila konkretna dejanja najučinkovitejši odgovor Cossigi. Slednjih pa je bilo v tej mandatni dobi bolj malo.	q_ p
Kmalu temeljni kamen za gradnjo sinhrotrona
NA 5. STRANI
Vlada dovolila shod petih nacionalističnih strank
Srbska opozicija bo v Beogradu Z mitingom zahtevala pluralizem
BOGO SAMSA
BEOGRAD — Srbske oblasti so do-0lile današnji miting, ki ga prireja Pst strank združene srbske opozicije, plasti zagotavljajo, da bodo skrbele red in da se ne bodo vmešavale, r^ružena opozicija pa sporoča, da bo j? red poskrbela sama, da bodo govo-v l samo njeni vodilni predstavniki po .haprej dogovorjenem vrstnem redu •j, Ba bodo zborovalci po mitingu na sk^U rePublike odšli pred srbsko prUP^in°, kjer bo delegacija izročila j^edsedniku spomenico z znanimi za-lnev«m: takoj večstrankarske volitve ko °':ro9*a miza opozicije ter vladne dr> Un'stK'ne stranke, za katero naj se kah°VOre 0 zak°nrB ° volitvah, stran-bja ln sreBstvih množičnega obvešča-
pr^iting torej bo in policija ne bo [j'kepala - če bo potekalo vse v redu. kat - Pa na opozicijskih shodih, na erih je sodeloval Vuk Draškovič, še
nikoli ni bilo vse v redu. Vuk obtožuje policijo in komuniste, da provocirajo. Trdi, da so preoblekli policaja v civilista, da je na njegovem mitingu potegnil nož in ga pokazal pred tv kamero in zagrozil, da bodo s takimi noži klali komuniste. Dobri poznavalci srbskih razmer pa pravijo, da so pravzaprav provokacije nepotrebne. Kadar se zbere desna opozicija, pride tudi dovolj bradačev, opremljenih s četniš-kimi šajkačami in podobnimi znamenji velikega srbstva in incidenti so brž
Osrednji beograjski dnevnik »Politi-r« v- včerajšnji številki o tiskovni anferenci srbske združene opozicije 2 objavlja o mitingu, tiskovni konfe-mci in razgovorih, ki so potekali ied opozicijo in oblastjo, niti vrstice. Na prvi strani je pod velikim udarim naslovom »Sprejeta pobuda za us-mavljanje Socialistične stranke Srbi-:« podnaslov: »Podprli so predloge, i bo predsednik nove partije Slobo-in Miloševič«. Slede poročila na še-
sti, sedmi, osmi in deveti strani, vsa ubrana v enakem junaško zmagoslavnem tonu, češ da je srbsko vodstvo ponovno potegnilo zmagovito potezo, kakršno je pričakoval ves narod in ki jo zdaj vsi podpirajo. V okvirčkih se v podnaslovih in med vrsticami omenjajo tudi izdajalci, oni, ki bi hoteli - po zgledu severnih republik - obnoviti fašizem, četništvo in skrajno negativne stvari tudi v Srbiji, pod plaščem demokracije in večstrankarskega sistema. Srbija je torej v prvih vrstah demokracije, pričela je demokratične procese po slavni osmi seji, toda ta demokracija mora biti urejena po receptih vodilne in ljubljene srbske partije in njenega predsednika.
Po drugih vesteh tudi na teh forumih še zdaleč ni teklo vse gladko. Bilo je menda čutiti močan odpor in slišati celo kritike neposredno na Miloševiča. Izrečene so bile pripombe, kaj bo naredila JLA, kaj s predlogom o ZKJ, ki so ga še pred nekaj dnevi bučno
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Dogovor med vlado in predstavniki večine o odobritvi finančnih zakonskih osnutkov
RIM — Vlada in načelniki senatnih skupin večinskih strank so se včeraj dogovorili o načinu dela, s katerim naj bi v senatu dosegli čim hitrejšo odobritev vladnih odlokov, ki so povezani s finančnim zakonom za leto 1990. Tu gre predvsem za tako imenovani davčni vladni odlok, o katerem bodo v senatu razpravljali danes.
Na srečanju z načelniki skupin so bili prisotni ministrski predsednik Andreotti (na sliki AP) in vsi trije gospodarski ministri Carli, Formica in Ciri-no Pomicino. Sprejem davčnega zakonskega osnutka naj bi v državno blagajno prinesel 5.300 milijard, vlada pa se je zavzela tudi za čim hitrejšo odobritev zakonskih osnutkov o davčnih utajah, o reformi finančnih uprav, o ugotavljanju gibanja kapitala iz in v državo, o prodaji državnih nepremičnin in o davčni avtonomiji krajevnih uprav.
Še Egipt v ospredju
Na svetovnem nogometnem prvenstvu tudi včeraj ni šlo brez presenečenja. Kamerunu in Kostariki se je pridružil še Egipt, ki je povsem zasluženo igral neodločeno (1:1) proti Nizozemski. Po teh rezultatih se zato postavlja vprašanje, če je sploh še umestno govoriti o presenečenju. V drugi včerajšnji tekmi pa je Belgija z 2:0 premagala Južno Korejo (na sliki AP akcija s tega srečanja).
Danes bodo odigrali prvo tekmo tudi na videmskem stadionu, kjer se bosta pomerili Španija in Urugvaj.
Zelo vroče pa bo v Neaplju, kjer bo izid dvoboja med Argentino in Sovjetsko zvezo, ki sta v prvem nastopu povsem razočarali, morda že odločal o tem, kdo bo moral predčasno domov.
Včeraj na srečo vesti o kakih posebnih izgredih ni bilo. Zato pa se nekateri vročekrvneži hladijo v zaporih (na sliki AP). Časa za razmišljanje imajo na pretek, upati je le, da jim bo to kaj koristilo.
Sovjetska zveza pod določenimi pogoji sprejema združeno Nemčijo v paktu NA TO
Gorbačovu postaja doma vse bolj vroče Zdaj tudi Rusija na poti neodvisnosti
MOSKVA — Za Mihaila Gorbačova postaja položaj na domačem političnem prizorišču vse težji, saj se je včeraj še največja sovjetska republika Rusija odločila, da imajo zanjo republiški zakoni absolutno prednost pred zveznimi. To odločitev je z velikansko večino sprejel republiški vrhovni sovjet Ruske federacije. Od 929 prisotnih ljudskih poslancev jih je namreč kar 907 glasovalo za sprejem take odločitve, 13 jih je bilo proti, 9 pa se jih je vzdržalo.
Glede na velikost Rusije in število prebivalstva tak sklep dejansko pomeni, da je Boris Jelcin predsednik dveh tretjin Sovjetske zveze, le nad preostalo tretjino pa ima še oblast Gorbačov. Ta trditev dobi še večjo težo, če vemo, da si je ruski parlament pridržal tudi pravico, da kadar koli sklepa tudi o morebitni odcepitvi od Sovjetske zveze.
Sovjetski predsednik pa je moral deloma popustiti tudi glede baltiškega vprašanja. Tako je včeraj skupaj s premierjem Rižkovom sprejel predsednike Litve Landsbergisa, Latvije Gorbu-nova in Estonije Ruutela. Do srečanja je prišlo po zasedanju sovjetskega federalnega sveta, ka-
teremu so po daljšem času ponovno prisostvovali predstavniki baltiških držav in na katerem je bil govor o novem dogovoru o federaciji sovjetskih držav. Po srečanju z Gorbačovom je predsednik Litve Landsbergis povedal, da je končno prišlo do konkretnih premikov in da je zdaj dialog med Moskvo in baltiškimi državami bližji, kot je bil pred kratkim. Landsbergis pa ni hotel komentirati izjave Gorbačova v parlamentu, da se je Sovjetska zveza pripravljena pogajati z Vilniu-som, če bo ta vsaj za čas pogajanj zamrznil sklep o proglasitvi neodvisnosti.
Gorbačov je včeraj v parlamentu poročal tudi o svojem srečanju z Bushem in ob tej priliki spregovoril tudi o bodoči združeni Nemčiji. Pri tem je Gorbačov dejal, da naj bi bila SZ pripravljena sprejeti novo Nemčijo kot članico pakta NATO v prehodnem obdobju in ob istočasnem spoštovanju obveznosti, ki jih ima danes NDR do Varšavskega pakta. Jak status naj bi veljal do postopne preobrazbe vojaških blokov.
Te izjave pa so Bush, Kohl in poveljniki pakta NATO takoj zavrnili kot nerealne.
Sindikat kritičen do Confindustrie
RIM — Sindikalna konfederacija CGIL, CISL, UIL se je včeraj sestala z vodstvom Confindustrie. Že pred srečanjem je bilo ozračje precej napeto,- tako da so se generalni tajniki vseh treh sindikalnih organizacij predhodno dogovorili za pogajalno »strategijo«.
Sindikat je zelo kritičen do dosedanjih ukrepov Confindustrie. Meni namreč, da so njeni predlogi le političnega značaja in ne vsebujejo nobenih podatkov in stvarnih načrtov. Sindikat se bo zato še naprej zavzemal za reševanje konkretnejših problemov, kot so mezde in plače, reforma pogajalnega sistema za delovne pogodbe ter njihova veljavnost. Poleg tega sindikat ne odstopa od načel o avtonomiji pogajanj.
Italija ne izključuje jedrske energije
RIM — Poslanska zbornica je včeraj sklenila, da ostaneta jedrski centrali v Caorsu in v Trinu Vercellese dokončno zaprti, vendar je istočasno odobrila resolucijo, ki ne izključuje v bodoče gradnjo jedrskih central, če se bo izkazalo, da so gotove. Ta resolucija, ki so jo sprejeli z dvigom rok pomeni tudi hud poraz za levo opozicijo, ki je zahtevala, da se o morebitnem povratku k jedrski energiji sploh ne govori. Minister Battaglia je v svojem posegu dejal, da je svetovna javnost še zlasti po nesreči v Černobilu odločno proti jedrski energiji, vendar je dodal, da je bila katastrofa posledica zaostale tehnologije, ki je v industrializiranih državah ni več.
Slovenska vlada bo imela vec posluha za potrebe Cerkve
LJUBLJANA — Predsednik Izvr- dr. Alojzij Šuštar, Slovenska škofov-
šnega sveta Skupščine Republike Slovenije Lojze Peterle je včeraj sprejel in se pogovarjal z ljubljanskim nadškofom in metropolitom dr. Alojzijem Šuštarjem. V pogovoru so sodelovali tudi podpredsednik Izvršnega sveta Mitja Malešič in člana Izvršnega sveta dr. Peter Vencelj in dr. Andrej Capuder.
V pogovoru so menili, da delovanje državne komisije za odnose z verskimi skupnostmi v dosedanji obliki ni več potrebno, saj naj bi bili odslej stiki med vlado in verskimi skupnostmi neposredni. Med pogovorom so se dotaknili tudi vprašanja sprave, pri čemer je predsednik Izvršnega sveta povedal, da namerava vlada delovati na podlagi narodnega, ne pa ideloškib načel. Obravnavali so tudi vprašanja nujnosti spremembe zakona o verskih skupnostih, ki sedaj po nepotrebnem omejujejo zlasti karitativno dejavnost Cerkve, neurejenih prostorskih zadev Cerkve, nacionalizacije cerkvenega premoženja brez odškodnin in sedanje nepotrebno zaostrovanje razprav o verouku. O tem bo, kot je povedal
ska zveza v kratkem izdala javno sporočilo.
Dogovorili so se, da bodo posamezni resorji vlade in vlada v celoti, seveda skladno s svojimi pristojnostmi, storili vse potrebno za ureditev prostorske problematike Cerkve na Krekovem trgu v Ljubljani, kar najhitreje naj bi s spremembo zakona o verskih skupnostih odpravili pravne ovire za karitativno dejavnost Cerkve. Skupaj z drugimi si bo vlada prizadevala, da se bo lahko Teološka fakulteta ponovno vključila v ljubljansko Univerzo in da se bo položaj študentov verskih šol izenačil z drugimi. To naj bi vsem študentom omogočilo enakopravnost tudi pri pridobitvi štipendij.
Menili so tudi, da je treba spremeniti »ideološke dele« učbenikov, saj v šolah ne sme biti prostora za nobeno ideologijo. Govorili so tudi o možnosti obiska papeža v Jugoslaviji. Pri tem so ugotovili, da zaradi trenutnih razmer v Jugoslaviji pričakovanja za skorajšnji papežev obisk niso realna.
CentraJni komite ZKS-SDP potrdil zaupanje vodstvu
LJUBLJANA — Centralni komite ZKS - Stranke demokratične prenove je včeraj odobril zaupnico predsedstvu in s tem tudi pričel proces presnavljanja stranke. Še pred počitnicami bodo govorili o programih, jeseni pa bo kongres, ki naj spremeni ime, program, statut in ustvari socialistično, socialdemokratsko slovensko stranko, ki ne bo imela več formalnih povezav s komunizmom.
V	ospredju včerajšnjih razprav so bile dileme okrog notranjega organiziranja. Stranka je brez velikih sredstev, ki jih je imela še pred nekaj meseci. Ni več na oblasti, je v opoziciji, je v resnici močna opozicijska stranka in s tem tudi jamstvo za demokratično igro večine in opozicije in s tem jamstvo za demokracijo v Sloveniji.
V	praktičnem življenju narašča zaupanje, vedno več je prijateljev, toda to na povsem novih osnovah, ko se ruši stara oblastniška in se ustvarja nova opozicionalna podoba.
Vsa ta vprašanja so bila v ospredju uvodnega poročila pred-
sednika Cirila Ribičiča, ki je govoril o kongresu in socialističnem projektu. Dejal je, da globina reform, za katere so se zavzemali prenovitelji, še zdaleka ni bila zadostna, da bi se povsem odmaknili od socialrealistične ureditve in zlasti prakse. Bili so obremenjeni z lastno ideologijo o nestrankarstvu, tako da se v začetnem razdobju večstrankarstva niso mogli navaditi na ostrino političnega boja.
Ribičič je javno in jasno govoril o formiranju struj levega krila, ki je nosilec tradicij in tradicionalnega delavskega elementa v stranki. Pa tudi drugih, ki mislijo povsem drugače.
Govoril pa je tudi o krivdah vodstva v zvezi s preobsežnim in preveč obremenjujočim profesionalnim aparatom, o finančnih in s tem sorodnih vprašanjih, ki sedaj razburjajo strankin aparat. Prenovitelji pripravljajo svoj zbor, ki bo 21. junija, ko bo tudi izšla prva številka glasila »Evropa«, ki bo imelo čisto , novinarsko in ekonomsko utemeljen značaj. (B. S.)
• Miting v Beogradu
NADALJEVANJE S 1. STRANI
razglašali. Na zasedanju Socialistične zveze pa naj bi te kritike dobile tudi javno podporo, tako da je predsednica Radmila Andželkovič sejo na hitro prekinila ob soglasnem sklepu brez kakršnega koli glasovanja.
Kaj pa ljudje? Preprosti Srbi, kolegi novinarji, mimoidoči? Kogar povprašaš o teh stvareh, noče niti slišati več. O politiki govorijo, toda v skrajno negativnih in omalovažujočih tonih. Povsod prevladuje kar najbolj brutalen, odkrit in sovražen antikomunizem, ki posplošuje vse: Tita, preteklost, sedanje vodstvo, Miloševiča, predlog za novo stranko itd.
V Srbiji vre in verjetno je zelo točna' ugotovitev, da sploh ni več vprašanje, ali bo prišlo do spremembe režima, niti ni tako pomembno, kdaj se bo to zgodilo. Odločilno je vprašanje - kako. Na miren način, tako kot v Sloveniji in načeloma tudi na Hrvaškem, ali po romunski poti?
Tudi preprosti ljudje so tokrat povsem soglasni: zmerjajo vse komuniste po vrsti, predvsem pa govore o lastni bedi. »Bil sem trgovski zastopnik, a je podjetje propadlo. Žena je carinska uradnica, končala je gospodarsko fakulteto, dobiva po pet milijard plače (okrog 550 tisoč lir). Dva otroka imava, 12-letnega fanta in 8-letno deklico. Z denarjem na posodo sem kupil taksi, sedaj delam po dvanajst ur na dan, a komaj se prebijamo,« nam je potarnal znanec in take zgodbe bi lahko ponavljali kar naprej.
Že smo na kratko poročali o tem, da je novi slovenski minister za informiranje Stane Stanič priredil v ponedeljek v slovenski- hiši na Dedinju sprejem. Nekdo je v šali (pa tudi malce zares) dejal, da je to bil že sprejem v ambasadi, na tujem teritoriju, in da je imel povsem značaj sprejema suverene države. Prišlo je vseh dvajset ambasadorjev, ameriški je bil v resnici zadržan, pa ga je nadomeščal najvišji po rangu, prvi sekretar veleposlaništva. Albanskemu je bilo žal, da rre more v Slovenijo, ker bi ga Srbi obtožili slovensko-albanskega kompleta. Italijanski je pričel razgovor, ki ga bo nadaljeval danes, ko bo uradno obiskal Slovenijo. Prišla je srbska opozicija, predstavnik Kmečke zveze, ki je nesporno med najmočnejšimi srbskimi strankami, ki pa želi imeti jugoslovanski pomen in se noče mešati z združeno srbsko, preveč nacionalistično opozicijo.
Razgovori so se zavlekli dolgo v noč, na primer med dvema bivšima zapornikoma: sedanjim slovenskim ministrom za informiranje, nekdanjim urednikom Primorskega dnevnika, in beograjskim škofom, saj sta pred desetletji skupaj prebila pet let v slovenskih zaporih.
Ni manjkalo novinarjev: celotne skupine tujih dopisnikov, ki delajo v Beogradu, predstavnikov Borbe, Politike in srbskih izdaj, televizije in radia.
To je bil prvi konkretni stik slovenske vlade z Beogradom in z izredn0 učinkovito skupino slovenskih politi' kov, diplomatov in gospodarstvenikovi ki delajo v zveznih organih, kot je to ugotovil in poudaril predsednik Lojze Peterle. Izredno zanimiv in ploden ve' čer, ki pa je bil že napoved današnje slovenske skupščine; ta bo razpravlja' la o tako spornih vprašanjih, kot je od' prava prispevkov za JLA in nerazvite-
Hkrati pa je to bilo tudi svojevrstni priprava za včerajšnje prvo zasedanj6 zveznega predsedstva, na katerem s° ob prisotnosti novoizvoljenih republi-kih predsednikov Tudjmana in Knč^ na pod predsedstvom Joviča govori1 o novi jugoslovanski ustavi.

Vito Ciancimino pred sodniki krivdo valil na druge v svojo igro pa vključil tudi KD in nekdanje odbore
PALERMO — Pred palermskim sodiščem so včeraj v sklopu procesa proti odgovornim za kazniva dejanja pri velikih natečajih v Palermu zaslišali tudi nekdanjega župana Vita Cianci-mina. Ta se je v ognjevitem zagovoru predsedniku sodišča pritožil, da že šest let proti njemu v tisku vodijo obrekovalno kampanjo in ga neutemeljeno obtožujejo povezave z mafijo. »Vsa ta kampanja,« je dejal, »je predstavljala zame pravo psihično in fizično mučenje.« Ciancimino (na sliki AP) se je pritoževal tudi nad nekaj več kot enoletnim zaporom in štiriletnim obveznim bivanjem v določenem kraju, kot neutemeljeno pa je zavrnil tudi nedavno aretacijo v okviru preiskave o poneverbah pri gradnji palermskega vodovodnega omrežja, kjer naj bi Ciancimino po trditvah preiskovalnega sodnika Falconeja predstavljal »okultnega družabnika«.
Bivši palermski župan pa je v svojih izjavah odgovornost valil tudi na KD, glede dodelitev del na javnih natečajih pa je dejal, da »niso bili njegova privatna zadeva, temveč jih je vedno odobraval tudi občinski odbor«. Povedal je tudi, da je že lani poslal telegram predsedniku Cossigi, ki naj bi se zavzel za regularen potek procesa. V zvezi z natečaji, ki naj bi palermsko Občino stali približno 500 milijard, od katerih naj bi jih mnogo končalo tudi v žepih nekaterih zasebnikov, je bivši župan dejal, da ima še precej za povedati. Polemično je izjavil, da so v celotno zadevo vpleteni še mnogi drugi, ki jih ni na zatožni klopi, na kateri tokrat ob njem sedijo še trije bivši župani Scoma, Marchello in Martellucci ter nekaj bivših odbornikov in podjetnikov. Ciancimino pa je iz rokava povlekel še nekdanjo županjo Eldo Pucci, precej pa naj bi imel za povedati tudi o Orlandu.
Tečaj dinarja brez sprememb
SPLIT — Jugoslovanska vlada tudi po koncu junija ^ odstopila od tečaja dinarja 7:1, temveč bo nasprot končno ukinila izvozne stimulacije, s čimer bo pravzai v prenehal obstajati dvojni tečaj dinarja.	.
To je na včerajšnji tiskovni konferenci ob_ odprtju sej ^ ftwara v Splitu dejal podpredsednik ZIS Živko Pregl-ezi s politiko osebnih dohodkov je Pregl dejal, da J :ba na pravi način odpreti prostor za motivacijo in pr° dnjo visoko konkurenčnega blaga za široki trg.	^
S fiskalno politiko je treba razbremeniti gospodarstvo, včno in carinsko, ki bo v prihodnje le v službi razvoja. ^ bodo številne "svete" veje industrije znašle v vrti etovne konkurence.
Koliševski ni heroj?
SKOPJE
kr6'
^ o*-	- Izvršni odbor makedonske lige za derno^j
o je poslal zahtevo predsedniku vlade Markoviču, ^ roži postopek za odvzem odlikovanja narodnemu j,e zarju Koliševskemu. Liga namreč meni, da ni PraveČ dlage za njegovo dodelitev. Jugoslovanski tisk z® jO t deset let beleži različne zgodbe o nečastnem raV”a
lost za svoje življenje. Zvezna vlada naj bi zdaj sp te stopek za ugotavljanje pristnosti omenjene prošnje udotovi(.naj bi mu odvzeli naziv narodnega heroja.
Umrl zadnji atentator na vojvodo Ferdinanda
SARAJEVO — V Sarajevu je umrl svetovno znani zgodovinar prof. dr. Vaša Čubrilovič. Vest sama po sebi ne bi predstavljala nekaj posebnega, če ta bosenski akademik ne bi bil tudi zadnji še živeči atentator na avstrijskega prestolonaslednika Ferdinanda junija leta 1914 v Sarajevu. Takrat je namreč Vaša Čubrilovič, kot 17-letni dijak skupaj z Gavrilom Principom, Nedeljkom Čabrinovi-čem, Trifkom Grabežem, Cvjet-kom Popovičem in Muhamedom Mehmedbašičem stal na bregu Miljacke in čakal, da s smrtonosnimi streli pokosi avstrijskega prestolonaslednika.
Na kasnejšem procesu je bil obsojen na 16 let zapora, nato pa se je uveljavil kot zgodovinar. O atentatu, ki je predstavljal uvod v najbolj krvavo vojno v zgodovini človeštva, ni rad govoril, vedno pa je poudarjal, da je bil in je še vedno zagovornik ideje o »jugoslovanstvu«, ki naj bi takrat tudi vodila pripadnike organizacije Mlada Bosna v napad na prestolonaslednika Ferdinanda.
Poljski premier Mazomecki na zasedanju ILO
Rešitev iz krize odvisna predvsem od tuje pomoči
ŽENEVA — Uspeh obsežne akcije za reševanje poljskega gospodarstva ni odvisen zgolj od notranjih ekonomskih ukrepov vlade, temveč tudi od pomoči iz tujine, povezovanja podjetij s tujimi partnerji in vključevanja v evropske integracije, je temeljno politično sporočilo današnjega nastopa ministrskega predsednika Tadeus-za Mazowieckega na letošnji konferenci Mednarodne organizacije za delo (ILO).
Poljski premier je kot eden v vrsti visokih politikov, ki so letno srečanje vladnih predstavnikov, delodajalcev in delavcev iz 150 držav izkoristili za globalno gospodarsko-politično razpravo, povezano s problemi dela in okolja, omenil težavno dediščino, ki jp je dobila nova varšavska vlada in je kljub ostrim posegom v življenjski standard prebivalstva ne more vreči z ramen. Kot primer: inflacija, ki je lani dosegla letno stopnjo 900 odstotkov, je z blokiranjem plač in z drugimi ukrepi zdrsnila na dva do tri odstotke od januarja do maja, toda pojavili so se neugodni stranski učinki, kot je hud padec kupne moči ali naraščanje brezposelnosti, ki bo do konca leta presegla deset odstotkov aktivnega prebivalstva.
V boju proti gospodarskim težavam Poljske potrebuje pomoč in razvejano sodelovanje s tujino. Podobno kot pred dvema tednoma med obiskom v Parizu je Tadeusz Mazowiecki tudi v Ženevi med pogovorom z novinarji omenil nujnost radikalnega zmanjšanja poljskih dolgov, kakršnega je bila leta 1953 z londonskim sporazu-
mom deležna ZR Nemčija, kar je omogočilo njen gospodarski zagon v šestdesetih letih.
Druga nujna oblika pomoči so naložbe tujega kapitala v poljsko gospodarstvo in premier Ma-zowiecki je mimogrede očital napihovanje notranjih problemov in nesoglasij v svetovnem tisku. Stavko ali vročo politično izjavo na Poljskem je treba ocenjevati po istih merilih kot podobne pojave kjerkoli v Zahodni Evropi, ki ne sprožijo takojšnjega razmišljanja o gospodarski nestabilnosti. Toda Tadeusz Mazowiecki vendarle ni želel iti dlje, na novinarsko vprašanje, ali bo podprl Lecha Walenso pri njegovih prizadevanjih, da se povzpne na položaj državnega predsednika, je šef poljske vlade odvrnil, da potovanja v tujino niso primerna priložnost za razprave o notranjih problemih Poljske.
Bolj konkretno je Tadeusz Mazowiecki začrtal bodoče poljske vezi z Evropo. Ta naj bi zajela tako regionalno sodelovanje, ki ga po zgledu na podonavsko, v katerem je tudi Jugoslavija, oblikujejo države baltskega območja, kot tudi iskanje novih institucionalnih vezi z evropskimi integracijami, pri čemer je varšavski ministrski predsednik omenil željo po sklenitvi sporazuma o asociaciji z Evropsko skupnostjo.
Poljski ministrski predsednik je na sedežu Evropskega laboratorija za fiziko delcev (CERN) vložil prošnjo za sprejem Poljske kot polnopravne članice te vrhunskerevropske raziskovalne institucije.
No, pa dober tek
Temu Avstralcu sendvič s črvi očitno tekne. Toda kako mu ne bi, saj črve goji na svoji farmi, pravi pa tudi, da so neizčrpni vir beljakovin. Zato tudi pričakuje, da bodo te sendviče že v kratkem ponujali tudi v restavracijah v Adelaidu	(AP)
Ameriška vlada zahteva od PLO odločno obsodbo terorizma
Arafat naj strogo kaznuje Abula Abbasa
NEW YORK — Ameriška vlada ni zadovoljna z (zjavo, ki jo je izdala PLO, in v kateri je rečeno, da ie »PLO zoper kakršnokoli vojaško akcijo, ki je naperjena zoper civiliste«. Washingtonu se zdi ta izja-Va preohlapna in zahteva, da PLO in Jaser Arafat °dločnejše in konkretnejše obsodita poskus terorističnega napada frakcije PLO 30. maja na obali pri Tel Avivu.
ZDA so včeraj - tako je moč soditi po izjavi pod-pt6dsednika Dana Quayla - podprle novo koalicijsko v Izraelu, vendar so hkrati napovedale, da se Podo še naprej zavzemale za miroljubno ureditev krize v odnosih med Izraelci in Palestinci. Predstav-
niki Bele hiše pravijo, da se predsednik Bush oziroma zunanji minister Baker še nista odločila o tem, ali naj prekineta ameriško-palestinski dialog, hkrati pa dodajajo, da utegne biti dialog vsaj za nekaj časa »zamrznjen«, ker Arafat noče kategorično obsoditi poskusa napada 30. maja. To je palestinski strani že prejšnji teden sporočil ameriški ambasador v Tuniziji in vodja ameriške strani v dialogu Robert Pellet-reau, ki je dejal, da bo za ameriško vlado »politično nemogoče vzdrževati odnose s PLO«, če se ta ne odreče dejanj ene izmed svojih skrajnih frakcij, ki je prevzela odogovornost za poskus napada na obali pri Tel Avivu. PLO je pozval tudi predsednik Bush,
ki je minuli petek dejal, da bi morala PLO »spregovoriti« in obsoditi »goli teror«.
ZDA se zlasti zavzemajo za to, da bi PLO kaznovala svojega člana Abula Abbasa, za katerega Američani trdijo, da stoji za vsemi pomembnejšimi palestinskimi napadi, vključno z ugrabitvijo ladje Achille Lauro pred leti.
Kot je včeraj izjavila predstavnica ameriškega zunanjega ministrstva so »ZDA sicer zadovoljne, ker najnovejša izjava PLO obsoja in zavrača vojaške akcije zoper civiliste, razočarane pa so, ker izjava ne obsoja posebej napada pri Tel Avivu in ne daje jav-nihlzjav o Abulu Abbasu«.
-----©-----------------
Brezuspešno iskanje male Adriane
COSENZA — Včeraj ob zori so karabinjerji in policisti nadaljevali z iskanjem triletne Adriane Be-nedette Roccia, ki je v nedeljo izginila na hribovitem področju nad krajem Guardia Piemontese, kjer je s starši nabirala jagode. Pri iskanju si pomagajo tudi s psi, vendar doslej za deklico niso našli nobene sledi.
Oče je povedal, da naj bi se deklica oddaljila brez njegove vednosti, vendar preiskovalci te njegove trditve natančno preverjajo.
Alžirci obnavljajo krajevne uprave
y Alžiriji obnavljajo pokrajinske in občinske upravne svete. Udeležba na °lttvah je precej dobra, incidentov pa doslej ni bilo	(Telefoto AP)
v Medellinu spopadi med policijo in baroni droge terjali še 70 žrtev
pj MEDELLIN Kolumbijski tisk je včeraj z nenavadno velikim poudarkom, k o novem valu nasilja v okolici Medellina, ki slovi tudi kot prestolnica b •hmbijske trgovine z mamili. Pretekli konec tedna so morilci, ki so jih najeli št ro.ni droge medellinskega kartela, ubili kakih 70 oseb. V zadnjih treh tednih je dav1!0 Žrtev narasl° na 150, nasilje pa se nezadržno stopnjuje. Visok pa je tudi jp eN ki ga plačujejo krajevne sile javne varnosti. Od začetka leta je v spopadih trgovci z mamili padlo kar 127 policistov, his \°ložai postaja vse bolj nerešljiv, saj se vsiljuje mnenje, da za civilne žrtve r ° krivi samo plačanci baronov droge, temveč tudi policija. Slednja naj bi se naveličala izsiljevanja in nevarnosti, katerim je stalno podvržena, in p0[, a z osebnimi obračunav C1ja nima ravno čiste vesti
kenijskim pluralistom režejo prste
lartie	— Nekateri kenijski par-
iaztiir r? se nikakor ne morejo spri-Pojn-- 2 zeljalni naroda, ki hrepeni po pluralizmu. Predstavnik dch ■ naci°nalne zveze Wilson Lei-fil Je. mladincem svoje stranke naro-al krožijo po mestu v civilnih ob-
lekah in oboroženi s pipcem. Vsem demokratom, ki na političnih shodih dvigajo kazalec in sredinec v znak zmage, pa naj prsta odrežejo. »Plen« celodnevnega dela morajo mladinci pustiti na posameznih sedežih stranke. Ni znano, kaj bodo z njim.
RRIM04/1
z obsežnimi poročili o svetovnem nogometnem prvenstvu dobite pri:
LJUBLJANA: v vseh večjih kioskih
ob nedeljah: kiosk Vjesnik - Avtobusna postaja
kiosk v Kliničnem centru
kiosk Delo - EMONA - Cankarjeva, 1
kiosk Figovec ali na Trdinovi cesti (izmenično)
KRANJ: v vseh večjih kioskih
KRANJSKA GORA: kiosk Delo
BOHINJSKA BISTRICA: kiosk Turistično društvo (tudi ob nedeljah)
BOHINJ - JEZERO: Turistično društvo (tudi ob nedeljah)
Hotel Zlatorog (tudi ob nedeljah)
BLED: kiosk Kasino
Kiosk pri Unionu — avtobusna postaja Avtokamp Sobec
ROGAŠKA SLATINA: kiosk Zdravilišče Hotel ”SAVA“ (tudi ob nedeljah)
. kiosk DELO (Pernat — Mašera)
RADENCI: kiosk Hotel ”RADIN“
BOVEC: kiosk TTL
Kavarna na trgu (samo ob nedeljah)
KOBARID: kiosk TTL
Bife Kramar, Trg Svobode (samo ob nedeljah)
TOLMIN: kiosk Delo - Avtobusna postaja Kiosk TTL - Leban, Rutarjeva 2
DOBROVO: kiosk Delo
SOLKAN: Market, Trg. pod. »Goriška«
NOVA GORICA: vsi kioski
Avtobusna postaja (ob nedeljah)
ŠEMPETER: kiosk TTL - Štrukelj kiosk TTL - Kavčič kiosk Delo - Drnošček Market Trg. pod. »Goriška«
VRTOJBA: Market Trg. pod. »Goriška«
MIREN: kiosk Vesna »Pri mostu«
RENČE: kiosk TTL
BRANIK: Market Trg. pod. »Goriška«
KOSTANJEVICA NA KRASU: Market »Živila« ŠEMPAS: Market Trg. pod. »Goriška«
OZELJAN: Market Trg. pod. »Goriška«
AJDOVŠČINA: kiosk Delo
kiosk TTL (tudi ob nedeljah)
POSTOJNA: Knjigarna Primorski tisk
PIVKA: Knjigarna in papirnica ŽENKO, Kolodvorska 7.
RIBNICA PRI PIVKI: Kiosk LIKAR Srečko.
ILIRSKA BISTRICA: kiosk TTL Avtobusna postaja . kiosk TTL, Cankarjeva ulica knjigama Primorski tisk - Trnovo
SEŽANA: kiosk TTL - Švara, Partizanska 33 Supermarket Kras (tudi ob nedeljah)
Bife na avtobusni postaji (tudi ob nedeljah)
GORJANSKO: Market »Preskrba«
KOMEN: Market »Preskrba«
DUTOVLJE: Market »Preskrba«
LOKEV: Market »Preskrba«
DIVAČA: kiosk Delo
KOZINA: Blagovna hiša
ŠKOFIJE: kiosk Barolin (tudi ob nedeljah)
ANKARAN: kiosk Delo, posl. št. 16
KOPER: vsi kioski Dela in Tobaka kiosk na Tržnici (ob nedeljah)
IZOLA: kiosk Primorski tisk kiosk Babič, Ulica 1. maja
kiosk Delo št. 3, Avtobusna postaja (tudi ob nedeljah)
PIRAN: knjigarna Primorski tisk
kiosk Vodopia, Tartinijev trg (tudi ob nedeljah) kiosk Vidergar, Tartinijev trg (tudi ob nedeljah)
PORTOROŽ: knjigarna Primorski tisk (tudi ob nedeljah) LUCIJA: kiosk Tobak
Biasutti o novi vlogi dežel v novi Evropi
Razpisali štipendiji za podiplomski študij
Sodelovanje med univerzo in Ljudsko banko v Vidmu
Špeter se uveljavlja kot živahno kulturno središče
Mlada slovenska umetnika v petek v Beneški galeriji
TRST — Združenje evropskih dežel mora imeti dejansko politično težo v Evropi, ki se hitro spreminja, istočasno pa morajo dežele pospešiti vzajemne medsebojne stike. Te smernice dela je na zasedanju Združenja evropskih dežel, ki združuje 135 dežel in ki se je sestalo v britanskem mestu Winches-ter, nakazal predsednik deželnega odbora F-JK Adriano Biasutti.
Po Biasuttijevem mnenju je treba spremeniti odnose med deželami in Evropsko skupnostjo, saj ni mogoče, »da bi bile dežele zgolj konzulenti bruseljke birokracije«. Dodal je tudi, da je v tem trenutku Združenje zelo pozorno za sodelovanje med Vzhodom in Zahodom, v tem okviru pa je po njegovem bistven prispevek delovnih skupnosti kakršna je Alpe-Jadran.
Furlanija-Julijska krajina, je dejal Biasutti, prepričano sodeluje v organizaciji, kakršno je Združenje evropskih dežel, ker cilji združenja sovpadajo z vlogo, ki si jo želi F-JK tako glede ovrednotenja vlog dežel kot tudi v spodbujanju odnosov med Vzhodom in Zahodom. Za deželo kot je Furlani-ja-julijska krajina, je pomembno, da se uveljavi pojem nove Evrope, v kateri se bodo krepile vsestranske izmenjave, ki so pogoj za hitrejši razvoj.
Ob političnih smernicah so na skupščini ZED obravnavali tudi možnost konkretnega sodelovanja na področju strokovnega usposabljanja, sklepanja trgovinskih in finančnih sporazumov in ustanavljanja mešanih podjetij.
VIDEM — Pred poldrugim mesecem je na fakulteti za gospodarske in bančne vede na Univerzi v Vidmu diplomiral prvi študent, v spomladanskem in jesenskem roku pa bodo diplomirali še nekateri drugi. V prihodnjih letih bo diplomirancev te svojstvene fakultete, ki so jo odprli pred 5 leti, seveda več, ker so študentje zainteresirani zanjo. Vseh študentov je sedaj 1.700, od teh kar 700 v prvem letniku. Večina so Furlani, nad 300 študentov je iz drugih italijanskih dežel.
Videmska univerza, ki se je pričela razvijati pred kakimi desetimi leti, se skuša vključiti v furlanski prostor. Rektor prof. Franco Frilli je na včerajšnji tiskovni konferenci v Vidmu povedal, da so na marsikaterem področju s tem uspeli. Zanimanje za njihovo delo kažejo javne ustanove, velika industrijska in trgovska podjetja. Podpirajo jih tudi kreditna podjetja.
Tak primer zanimanja in sodelovanja so prikazali včeraj na glavnem sedežu Videmske ljudske banke (Banca popolare udinese), ki je razpisala dve štipendiji za podiplomski študij, da bi podprla kakovost fakultete. Obenem so se s štipendijama oddolžili spominu na-nekdanja upravitelja banke. Eno štipendijo v vrednosti 20 milijonov lir so poimenovali po Mariu Dal Danu, ki je bil upravitelj več bank v Vidmu, od leta 1964 do 1980 pa pred-
sednik upravnega sveta njihove banke. Z drugo štipendijo v vrednosti 15 milijonov lir pa so počastili Attilia Petrija, ki je bil direktor banke od leta 1938 do 1970, zatem pa do leta 1982 član njenega upravnega sveta. Prvo štipendijo bo dobil doktor ekonomskih in bančnih ved, ki želi iti na podiplomski študij v tujino, drugo pa doktor, ki bo študij nadaljeval v Italiji. V poštev pridejo italijanski državljani, ki so dokončali študij na univerzi v Vidmu. Prošnje na ravnateljstvo banke v Vidmu (Ulica Cavour 24) je treba poslati do 30. aprila 1991.
Predsednik upravnega sveta videmske ljudske banke odv. Roberto Tonazzi je novinarjem povedal, da je to le ena oblika sodelovanja med banko in univerzo. S podeljevanjem štipendij bodo nadaljevali tudi v prihodnjih letih. Pomen sodelovanja med banko in univerzo je treba videti tudi v vedno večjem pomenu, ki ga ima naš prostor ob meji v mednarodni trgovini z vzhodnoevropskimi državami, zaradi česar se krepida vloga in tudi pomen bank.
Dekan fakultete za gospodarske in bančne vede prof. Flavio Pressac-co pa je povedal, da veliko sodelujejo z gospodarsko realnostjo na teritoriju. Univerza seveda potrebuje večjo avtonomijo od sedanje, saj je njeno delovanje vezano na pravila državne birokracije.
MARKO VVALTRITSCH
V Beneški Galeriji v Špetru, ki se uveljavlja kot živahno kulturno središče Nadiških dolin, bodo v petek odprli novo razstavo. Gosta Beneške galerije bosta tokrat slovenska arhitekta Rade Rot in Janez Stoporko. Življenjska pot obeh umetnikov je precej podobna, pa čeprav se je Rot rodil v Postojni, Stoporko pa v Mariboru. Oba sta se rodila leta 1960, oba sta diplomirala na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani in oba se s slikarstvom ukvarjata ljubiteljsko. Kljub temu pa imata za sabo nekaj skupinskih in nekaj samostojnih razstav. Beneška galerija je doslej priredila že vrsto razstav, na katerih so sodelovali vidni umetniki iz matične Slovenije in iz Furlanije-ju-lijske krajine. S svojim delom je galerija postala umetniška vez Nadiških dolin s širšim svetom. Na fotografiji levo eno od del Radeta Roda, desno pa slika Janeza Stoporka.
Pogovor z Riccardom Rutarjem in sen. Stojanom Spetičem o nedavni konferenci o priseljencih
Odnos med emigranti in novimi priseljenci
Riccardo Rutar
ČEDAD — Kot raziskovalec Slorija in kot tajnik Zveze slovenskih izseljencev Riccardo Rutar že dolgo let preučuje vprašanje izseljencev, še zlasti slovenskih izseljencev iz Furla-nije-Julijske krajine. V zadnjih časih pa se je kot eden od voditeljev zveze moral spoprijeti tudi z vprašanjem priseljencev, zlasti priselnjencev iz vzhodnoevropskih držav. In to ne samo na bolj teoretični ravni odnosov med emigranti in novimi priseljenci, pač pa tudi na vsakodnevni praktični ravni. Že nekaj časa se na urade Zveze izseljencev obračajo priseljenci iz vzhodnoevropskih držav, ki so jih k organizaciji slovenskih emigrantov napotili najbrž slovenski izseljenci. Zato se nam je zdel zanimiv Rutarjev pogled na konferenco o priseljencih, ki je bila prejšnji teden v Rimu.
Kakšna je vaša ocena konference?
RUTAR: Navzlic predhodnim pripravam sem imel vtis, da je bila konferenca sklicana s precejšnjo naglico, ne da bi imeli jasnega kriterija, koga naj bi povabili. Začetni namen konference je bil preučiti pojav priseljevanja in oblikovati smernice za reševanje problema. V resnici pa je bila konferenca precej disperzivna in ni znala nakazati praktičnih rešitev. Različni podatki o priseljevanju pa kažejo, da je tudi sama slika pojava meglena, saj ni niti znano, koliko priseljencev je v Italiji.
Na konferenci si zastopal Zvezo izseljencev. Kako gledajo emigranti na pojav priseljevanja?
RUTAR: Nedvomno gre za pojav, ki nas je nekoliko presenetil. Državni zakon na primer predvideva za problem priseljevanja tudi poseg dežel. F-JK se je v tem času obvezala, da bo oblikovala ustanovo, ki bo sledila pojavom migracije. Ta ustanova, ki je doslej sledila problemom izseljeništva, bi morala slediti tudi pojavu priseljencev...
Ni nevarno, da bi s tem ustvarjali konflikte med dvemi skupinami ljudi, ki potrebujejo pozornost in pomoč?
RUTAR: O tem vprašanju je na primer pred nedavnim govoril videmski nadškof msgr. Battistig, ki je po eni strani pozval vlado, naj omeji priseljevanje, da bi Italija lahko zajamčila pri-siljencem dostojen sprejem. Istočasno
pa je dodal, da bi morali omejiti pomoč furlanskim izseljencem in tako nameniti več sredstev priseljencem. Stališči Cerkve in Dežele se ne usklajujeta, saj Dežela poudarja, da priseljencem ne nudi več gmotne pomoči, pač pa kulturno pomoč za ohranitev vezi z matično domovino, za omogočanje obiskov izseljencev in njihovih sinov v rodnih krajih itd.
Kako so reagirali izseljenci na škofov predlog? Kako gledajo na oblikovanje skupnega telesa, ki naj obravnava izseljence in priseljence?
RUTAR: Kot Zveza slovenskih izseljencev nismo še imeli priložnosti, da bi s skupnostmi naših članov poglobili to vprašanje. Videmski funkcionar, ki je zadolžen za stike z emigranti, pa mi je pripovedoval, da so bile reakcije med izseljenci precej ostre, saj se izseljenci bojijo, da bi bili spet zapostavljeni in da bi težo pojava priseljevanja zvrnili vsaj posredno na njihova ramena.
Kako gleda Zveza slovenskih izseljencev na ta pojav?
RUTAR: Treba bo počakati, da vidimo, kakšne pristojnosti bo imela nova deželna ustanova. Mi se bomo morali v to vključiti.
Kaj pa lahko pomeni pojav novih priseljencev za Benečijo? Lahko otežkoča vrnitev slovenskih zdomcev?
RUTAR: Mislim, da ne bi smelo biti posebnih težav, saj bi morali ostati v veljavi deželni ukrepi, ki so namenjeni vrnitvi emigrantov. Morda bo nekaj težav z ukrepi, ki so namenjeni predvsem kulturnim stikom. Teh problemov pa zaenkrat s praktičnega vidika še nismo obravnavali, saj imamo samo osnutek deželnega zakona o novem telesu, ne poznamo pa še finančnega dela zakjona in načrtovane porazdelitve sredstev.
Večkulturna družba lahko spodbuja vzajemno spoznavanje in torej večjo strpnost. Istočasno pa lahko pojav priseljevanja izzove problem delovnih mest...
RUTAR: To bi v konkretnem primeru naše dežele lahko zadevalo samo emigrante, ki'živijo v Latinski Ameriki in ki so v podobnem položaju, kot delavci iz neevropskih dežel. Ostali, ki se vračajo, imajo pa, vsaj zdi se mi, dokaj trden gospodarski položaj. Seveda pa bo vse to postavilo vrsto problemov, ki jih bo treba rešiti. Kako bomo obravnavali na primer emigranta tretje generacije? Na isti ravni kot Kamerunca ali Senegalca? To bo treba na nek način rešiti.
Vrniva se k splošnemu vprašanju priseljevanja in h konferenci. Kaj bi iz tega okvira še izpostavil?
RUTAR: Rekel bi predvsem to. Izvedenci ocenjujejo, da je fiziološka meja priseljevanja okoli 7 odstotkov. Čez to mejo izbruhnejo pojavi mržnje in rasizma. Italija je sedaj znatno pod to mejo, saj kaže, da se število priseljencev giba okoli 1 odstotka. Zato moramo izkoristiti čas, ki ga še imamo, da se na ta pojav ustrezno pripravimo in ga tudi primerno rešimo.
Rešitev je v odprtosti in večkulturni družbi
Sen. Stojan Spetič
Ko je bil na zadnjih političnih volitvah izvoljen za senatorja, je bilo njegovo področje delovanja že »odmerjeno«; kot Slovenec se je moral »obvezno« ukvarjati z manjšinsko problematiko in povsem naravno je bilo, da je svojo pozornost usmeril tudi vprašanju priseljencev. Od začetka svojega mandata zato Stojan Spetič posveča dober del svoje pozornosti parlamentarca tem problemom, poglobil jih je s sodelovanjem na srečanjih in seminarjih. Zadnja priložnost spoprijemanja s temi vprašanji, ki postajajo vse bolj žgoča, je bila konferenca o priseljen-stvu, ki je bila prejšnji teden v Rimu.
Kakšna je ocena konference?
SPETIČ: Konferenca je bila nedorečena. Ker smo še v fazi saniranja ilegalne prisotnosti, si priseljenci niso še upali oblikovati svojih združenj, ki bi bila dejanski in učinkoviti sogovornik vlade. Ko bo ta faza mimo, bo mogoče začeti tisti dialog, ki je na konferenci ostal na ravni poskusa. Drugi vzrok nedorečenosti pa so precejšnje razlike v vladni koaliciji in v vladi sami, kar je nedvomno vplivalo tudi na nedorečenost predlogov, saj ni še jasno, kako namerava vlada ta vprašanja rešiti.
Kateri so bistveni problemi?
SPETIČ: Teh je kar precej. Naj omenim primer državljanskih pravic. Koliko teh pravic naj priznamo priseljencem, da bodo polnopravni člani družbe? Vzemimo upravne volitve: prav bi bilo, da tudi priseljenci sosod-ločajo o krajevnih upravah, vendar to zahteva spremembo ustave, kar pomeni zelo dolg postopek. Potrebne so zato vmesne rešitve, kot bi lahko na primer bile v večjih mestih konzulte priseljencev. Prav tako žgoče je vprašanje stanovanj, h kateremu je treba pristopiti najprej s prehodnimi rešitvami in nato z dolgoročnejšimi prijemi. Nedorečeno je bilo tudi vprašanje šole in kulture. Vlada je v tem primeru nihala med francoskih asimilacijskim modelom ih nemškim vzorom, ki obravnava priseljenca zgolj kot začasnega gosta. Mislim, da obe rešitvi nista sprejemljivi in da je potrebna tretja pot: preoblikovanje Italije in Evrope v multikulturno in multietnično družbo.
Za tem pa je bistveno vprašanje...
SPETIČ: Seveda. Bistveni vprašanji sta odnos Sever - Jug in odprtost ali
zaprtost mej. Glede odnosa Sever -Jug je treba spremeniti dosedanjo krivično svetovno gospodarsko ureditev in obenem rešiti problem zadolženosti, saj na ta način razviti črpajo kapitale iz obubožanih držav.
Glede mej je vlada razdeljena. Mislim pa, da je pravilno stališče tistih, ki trdijo, da je treba vprašanje mej usklajevati na splošni evropski ravni brez zapiranja v Evropsko skupnost. Morebitno zapiranje bi imelo hude posledice tudi na naše kraje, saj bi bilo udarec tukajšnji odprti meji.
Po nekaterih podatkih so Jugoslovani po številu četrta skupnost priseljencev v Italiji. Kako je odmeval ta problem na konferenci?
SPETIČ: Jugoslavija je pokazala precejšnje zanimanje, kar dokazuje tudi prisotnost ambasadorja Štrbca na konferenci. Mislim pa, da bi moralo biti zanimanje še večje, predvsem pa bi temu problemu morali izkazati večjo pozornost jugoslovanski sindikati. V tej fazi se mi zdi, da bi morali tudi v okviru odnosov med Italijo in Jugoslavijo nameniti zelo veliko pozornost priseljevanju delovne sile iz Jugoslavije. Omenil bi zelo konkreten primer. Vlada pripravlja odlok o zaposlovanju tujih bolničark in v Trstu se je že začela proti temu močna nacionalistična kampanja, saj bi marsikdo rajši bolničarke z Dalnjega Vzhoda kot pa slovensko ali jugoslovansko osebje. Meni se zdi zaposlovanje slovenskega osebja dobra stvar, saj živi pri nas tudi prebivalstvo slovenskega jezika, ki ravno v bolnišnici v največji meri potrebuje človeka, ki se bo z njim pogovoril v njegovem jeziku.
Kako pa je konferenca obravnavala vprašanje visoko kvalificirane delovne sile?
SPETIČ: O tem se je govorilo. Mar-tellijev odlok predvideva izdajanje dovoljenj na osnovi potreb, osebno pa mislim, da bi morali uvesti mehanizme tržnega prilaganja delovne sile, saj je naša ekonomija v hitrem spreminja-ju. »Uvoz« visoko kvalificirane delovne sile pa pomeni istočasno tudi obu-božanje intelektualnega potenciala držav v razvoju. Zato bi bilo potrebno, kot pravi Martelli, razširiti politiko štipendiranja tujih študentov in tako zadostiti potrebam domačega trga, ne da bi pri tem osiromašili intelektualnega potenciala nerazvitih.
To pa pomeni tudi priseljevanje družin...
SPETIČ: Seveda. Pri tem je treba paziti, da ne ustvarimo občutka ogroženosti v avtohtonem prebivalstvu, saj je to lahko ena od klic rasizma. Potrebna sta zato multikulturalizem in
odprtost do kultur priseljencev.
Kaj pa avtohtone manjšine? V kolikšni meri jih prisotnost priseljencev lahko ogrozi?
SPETIČ: Ce se bomo znali odpreti do različnega, če se uveljavi pojem večkulturne družbe, bo to koristno tudi za manjšine. Medtem ko se jim bo slabo godilo, če bo prevladal občutek ogroženosti in zapiranja.
Sežana še vedno brez vlade in z razklano skupščino
SEŽANA — Drugo zasedanje sežanske skupščine novega sklica se je včeraj zvečer po približno 2,5-urnih protokolarnih formalnostih, delno žolčni razpravi o dnevnem redu in občinskem statutu ter daljšem odmoru končalo, še preden se je dobro začelo.
Vzrok za prekinitev je bila pobuda odbornikov ZSMS - Liberalne stranke za spremembo statuta, s katero naj bi izenačili pristojnosti vseh treh zborov. Ker je ta zahteva spodbudila živahno razpravo o dosedanji statutarni ureditvi skupščinskega sistema in odnosu političnih sil v njem, je v znak protesta zaradi domnevno podrejenega položaja devet odbornikov Demosa in ZSMS zapustilo zasedanje in tako izsililo prekinitev seje, saj je bil potem DPZ nesklepčen.
Po neformalnem usklajevanju stališč je predsednik DPZ Anton Pečovnik, ki je poslanec Demosa, sporočil predlog svojih kolegov, naj se seja, na kateri bi morali razpravljati tudi o predlogu mandatarja Iztoka Bandlja za sestavo novega občinskega izvršnega sveta, do nadaljnega prekine. Čas, ki naj bi ga tako pridobili, bi izkoristili za pripravo začasnega poslovnika oziroma sprememb občinskega statuta. S tem bi omogočili enakopravno delovanje vseh političnih sil v skupščini do sprejetja povsem novih skupščinskih aktov, ki ga je že pred tem predlagal predsednik Vodopivec. Z začasnimi spremembami naj bi izenačili pristojnosti vseh treh zborov in število sedežev v njih. P° novem naj bi bilo v vsakem zboru 35 odbornikov. To pomeni, naj bl DPZ v z volitvami določenem razmerju povečali za 14 odborniških mest. Eno mesto (prisodili bi 9® Sežani) pa naj bi pridobil tud' zbor krajevnih skupnosti.
Skupščina je predlog sicer spre' jela, čeprav je bilo slišati tudi precej negodovanja zaradi "izs1 Ijevalskega" vedenja in neučakanosti odbornikov Demosa ' ZSMS. Razpravljalci so menili, d bi tak način uveljavljanja pravi v bodoče z vso pravico lahko p° snemale tudi drugi interesne sk pine. Iz razprav Demosovih .fr. vernikov pa smo lahko razbra j da je tak odločen način po njih vem trenutno edina možna °bh za uveljavljanje njihovega en,g kopravnega položaja v odnosu . nekdanjih oblastnih struktur, ^ so "v predvolilnem boju z 'zr®0. Ijanjem svojega monopolnega P ložaja zagotovile oblast tudi v vih razmerah
JANEZ ODAS
V ponedeljek zelena luč tržaškega občinskega sveta
Kmalu temeljni kamen za gradnjo sinhrotrona v bližini Bazovice
' Upravni in urbanistični postopek za sinhrotron pri Bazovici je formalno končan. Tržaški župan Franco Richetti bo verjetno že ta teden uradno izdal družbi Sincrotrone Trieste gradbeno dovoljenje za postavitev svetlobnega Pospeševalnika in za gradnjo nekaterih stavb, v katerih bodo poslovale strokovne službe, ki bodo neposredno nadzorovale obratovanje tega znanstvenega objekta. Zeleno luč za gradbeno koncesijo je predsinočnjim dokončno prižgal občinski svet, ki je z veliko večino glasov odobril prvi področni plan za izvajanje podrobnega urbanističnega načrta, ki zaobjema sinhrotron in njemu vzporedne strukture. Občinski svetovalci so tudi pooblastili župana, da pospeši postopek za vsestransko ureditev še delno nerešenega vprašanja jusarskih zemljišč bazovske vaške skupnosti, ki jih bodo zasegli za gradnjo sinhrotrona. Delo občinskega sveta je nedvomno olajšal tudi nedav-ni sporazum med lastniki zemljišč in Padriškim raziskovalnim centrom.
Področni načrt, ki so ga odobrili v Ponedeljek zvečer, je izrazito urbanis-tični inštrument, vseeno pa je dal povod za precej polemično politično razpravo, v kateri so vlogo protagonistov Pravzaprav igrali svetovalec KPI Gior-gio De Rosa, tajnik PSI Alessandro Pe-reUi in zeleni Paolo Ghersina. A pojdimo po vrsti. Debato je z zelo kratkim sPoročilom uvedel odbornik za urba-histiko Eraldo Cecchini, ki je bil mnenja, da predstavlja področni načrt Predvsem politično dejanje, v glav-^orn samo formalno izvedbo podrobnega urbanističnega plana za Bazovi-c° in njeno bližnjo okolico.
S to Cecchinijevo oceno pa ni sog-ašal De Rosa, ki je dejal, da Dežela Pri nadzorstvu nad izvajanjem občinskih urbanističnih projektov ne potrebuje »političnih stališč«, ampak pred-
vsem tehnične predloge in učinkovite sklepe. Predstavnik KPI je zato v nadaljevanju svojega strokovnega posega posvetil pozornost nekaterim členom področnega načrta, ki so zanj pomanjkljivi oziroma površno izdelani. Popolnoma nerešeno je v tem oziru celotno vprašanje električnih napeljav (od kod bo pravzaprav sinhrotron dobival elektriko?), da ne govorimo o greznicah in o ostalih storitvah. De Rosa je tudi očital Cecchiniju, da je popolnoma prezrl vlogo vzhodnokraš-kega rajonskega sveta in da si tudi iz tega razloga ne zasluži zaupanja občinskih svetovalcev.
Perelli je ocenil politiko KPI do vprašanja sinhrotrona kot sterilno politiko, pri tem pa pristavil, da smo bili glede tega na splošno priča »nazadnjaškemu boju«, ki je po njegovem samo zavlekel celoten postopek. Priznal je, da je pri obravnavi področnih načrtov prišlo do tehničnih zapletov, »vendar je treba sedaj absolutno naprej«. Perelli je vsekakor izrazil potrebo po drugačnem odnosu pristojnih oblasti do Krasa in do njegovega prebivalstva, »pri čemer bo treba v bodočnosti nastopati zelo občutljivo«. S pokrajinskim sekretarjem PSI je polemiziral Ghersina, ki je dejal, da predstavlja sinhrotron morda res »izgubljeno bitko«, slovenske organizacije, ki so pravzaprav »kolikor toliko osamljeno vodile hud boj pa so na koncu vseeno rešile, kar se je rešiti dalo«. Svetovalec zelenih je opozoril Perellija, da je bil med akterji »nazadnjaškega boja« vseskozi tudi sociaialistični predsednik Kraške gorske skupnosti Marino Pečenik. »Pri obravnavi vprašanja sinhrotrona je pri vseh straneh in komponentah čutiti veliko zadrego,« je še dejal Ghersina, ki je pogrešal odsotnost svetovalca SSk Aleša Lo-
karja, ki da bi lahko glede tega »marsikaj koristnega povedal«.
V razpravi se je oglasil tudi listarski sekretar Giulio Staffieri. Dejal je, da je Lista za Trst doslej vedno »dosledno zagovarjala zaščito Krasa«, sinhrotron pa predstavlja po njegovem izjemo, v bistvu edinstveno priložnost, ki je ne gre zamuditi. Voditelj Liste pa je kljub vsemu nekajkrat kritično ošvrknil odbornika za urbanistiko. Ob sklepu razprave je Richetti v imenu odbora osvojil resolucijo KPI, ki obvezuje Občino, naj pri nadaljnjem postopku za gradnjo sinhrotrona vzpostavi uravnovešen odnos s kraškim prebivalstvom, naj reši še odprta vprašanja električne napeljave ter naj izgla-di spor z bazovskim jusarskim odborom. V tem okviru je občinski svet pooblastil župana, naj ob pomanjkanju ustreznega mnenja krajevnega jusarskega odbora sam poskrbi za ureditev postopka o prodaji jusarskih zemljišč padriškemu raziskovalnemu centru. Richetti bo pri obravnavi tega vprašanja, kot se lahko razume iz sklepa, do nadaljnjega opravljal funkcije jusarskega odbora iz Bazovice.
Področni urbanistični plan in pooblastilo županu, naj »uredi« afero okrog jusarskih zemljišč so podprli svetovalci petstrankarske koalicije KD^ PSI, PSDI, PRI in PLI, katerim so se pridružili misovci, komunisti so se vzdržali, zeleni Ghersina pa je glasoval proti. Glasovanja se niso udeležili svetovalci LpT in pokrajinski tajnik Krščanske demokracije Sergio Tripani, ki je tudi podpredsednik družbe Sincrotrone Trieste in se zato iz »moralnih razlogov« ni udeležil volitev. Naj dodamo, da naj bi po nekaterih vesteh temeljni kamen za sinhrotron pri Bazovici postavili še pred avgustom.
SANDOR TENCE
Predstavili so jo v občinski palači
Književna revija Mladje glasnik tukajšnje tromeje
Za slovenskega novinarja v Trstu je nadvse prijetno, če' dobi vabilo za predstavitev kakega dogodka v občinski palači na Trgu Unita. Toliko bolj je to prijetno, če dobi vabilo na predstavitev slovenske revije Mladje, ki je zrasla na dediščini istoimenske revije, ki jo je leta 1960 ustanovil pisatelj Florijan Lipuš. Mladje je v svojem tridesetletnem obstoju dvignilo raven slovenske književnosti na Koroškem in kljub nekaterim krizam in težavam pomeni v mavrici slovenske kulture izjemno pomemben člen, ki ga nikakor ne gre podcenjevati.
V sicer malo uporabljani sinji dvoranici občinske palače so tako včeraj predstavili revijo Mladje, ki pomeni neretorični prispevek h kulturi sožitja in slovenski suverenosti. Revijo so tržaškim novinarjem predstavili njeni uredniki Barbara Gruden, Miran Košuta in glavna urednica Maja Hader-lap. Novinarka Barbara Gruden je v uvodni besedi podčrtala pomen revije, ki se je po dveh letih ponovno konstituirala. Mladje je - kot je poudarila urednica Maja Haderlap - ustanovil slovenski pisatelj Florijan Lipuš, in to že leta 1960. Revija si je po letih kriz in spopadov v sami slovenski sredini končno vendarle začela utirati širok prostor v slovenski sredini.
Po letih molka je torej nastala revija, ki pokriva slovenski književni in filozofsko-esejističen prostor na tromeji. Dejansko so se ob reviji zbrali mladi slovenski razumniki, kot so Maja Haderlap, Miran Košuta, Jani Oswald, Ivan Verč, Barbara Gruden, Teodor Domej in drugi, ki so »povezali« in povezujejo v reviji znamenite književnike. V »68.« številki (siglo lahko razumemo na dva načina) lahko beremo prispevke slovenskih književ-
nikov, kot so Marko Kravos, Maja Haderlap, Ivanka Hergold in drugih.
Osnovni motiv celotnega »projekta Mladje« pa je seveda ta, da združuje književnike iz obeh slovenskih zamejstev (avstrijskega in italijanskega), kar pomeni tehten in svojevrsten prispevek k dejanskemu uveljavljanju enotnega kulturnega prostora. Zaradi tega je novo Mladje doživelo promociji v Celovcu in Trstu, v četrtek pa bodo revijo predstavili še v Ljubljani. Pri vsem tem pa je nemara najbolj zanimivo to, da bodo uredniki črpali sredstva iz forumov, ki si jih pri nas ne moremo niti zamisliti, saj jih dodeljujejo koroška in celo dunajska vlada! To pomeni - kot je poudarila na včerajšnji tiskovni konferenci Barbara Gruden - da je Mladje vendarle upoštevanja vredna revija, ki širi literarna obzorja in povezuje svet literature v prostoru Alpe-Jadran. Cilje in ustroj same revije pa je osvetlila urednica Maja Haderlap, ki je v odgovorih na vprašanja novinarjev (tokrat niso bili samo slovenski) med drugim pojasnila, da avstrijska vlada in deželno glavarstvo podpirata literarne revije, med katerimi je tudi Mladje. Ob tem pa so seveda potrebna tudi druga sredstva in zato išče Mladje bralce v mestih, ki sodijo v okvir skupnosti Alpe-Jadran. Mladje v »pomlajeni« obliki torej noče biti zgolj krajevna revija, ampak želi seči v italijanski, nemški in drugačni (berimo slovenski) prostor.
Na včerajšnji tiskovni konferenci, ki je - kot rečeno - potekala v tržaški občinski palači, so se prireditelji zahvalili svetovalcema Ghersini in Kodriču, ki sta se zavzela, da so uredniki revije za predstavitev dobili to konferenčno dvoranico. Dejansko je to prostor, ki bi lahko dobro služil tržaški stvarnosti in njeni »bodoči« (navedni-ce so obvezne) stvarnosti.
Od jutri v Galeriji Tržaške knjigarne
Zelo konkretni surrealizem Korošca Draga Druškoviča
sončnih in mediteranskih kipih tr?h mlajših grških slikarjev se je po-zorrtost vodstva Galerije Tržaške knji-Sarne ponovno usmerila na sever. Od lutri bo namreč gost galerije celovški Orafik in slikar mlajše generacije Dra-9° Druškovič, ki se je formiral v av-^ rijskem prostoru in se je v tem pro-jATu tudi precej dobro uveljavil. J^škovič, letnik 1950, je namreč štu-v Gradcu in Salzburgu, od leta jo Pa je postavil več samostojnih jjzstav tako doma kot v tujini, hkrati le sodeloval tudi na številnih sku-‘l^kih razstavah.
vjfi,e9°vo delo, ki ga bomo lahko pr-s . videli v Trstu, precej nazorno opi-tJe v katalogu umetnostni kritik Ma-čm ^r‘aar' »Slikar, ki je prej presene-rQj.z razkošnimi surrealističnimi figu-rn‘Vnjmi različicami, oplojenimi z Slr09imi vplivi vodilnih mojstrov te 7y.er' svetovne moderne,« je zapisal nj..ak »je začutil potrebo po zgošča-tta h- pestre oblikovno-barvne palete h/a ■ if,vene Prv,ne vizualnega uroča-kakor jih je na svoj način "zna-p0„?° razvila moderna in se ji tudi tfi tŽl0^erna ni mogla do kraja odre-r(J,'.ruškovič se je torej odrekel figu-t11 motiviki in se odmaknil v ab-
Eno od zadnjih Druškovičevih del
straktnost oziroma v »novo konkretnost« slikarstva.
Razstavo bodo v Galeriji Tržaške knjigarne odprli jutri ob 18. uri.
Že včeraj velika prometna gneča v mestu
Jutri bo stopil v veljavo nov načrt za javni mestni prevoz
Tržaško prevozno podjetje ACT je včeraj začelo zadnjo tehnično-opera-tivno fazo uvajanja novega občinskega načrta za javni prevoz, ki bo dokončno stopil v veljavo jutri. To je že včeraj v mestu povzročilo precejšnje zastoje ih prometne vozle, še hujše pa je pričakovati jutri, ko bo kar deset avtobusnih linij spremenilo svoje proge in postaje.
Gre za proge št. 1, 3, 8, 14, 19, 20 in 21, 25, 34, 48 in 51, ki jim bodo spremenili smeri in z njimi tudi napise na avtobusnih postajah. Problem pa je večji, kot bi sodili iz površnih številk. Dejansko bodo morali spremeniti kar 500 tablic, ki na avtobusnih postajah natančno obveščajo o avtobusnih pro-grah, povrhu pa bodo ustanovili kar 49 novih avtobusnih postaj. To pomeni, da bodo številne tablice morali sneti in jih prirediti novim progam.
Spremembe avtobusnih prog bodo označili tudi v posameznih postajnih kioskih, kjer bodo natančneje označili avtobusne postaje in jih zaznamovali s posameznimi barvami.
Od jutri bodo tako spremenili omenjenih deset avtobusnih prog, o nadaljnjih možnih spremembah pa bo odlo-
čala tržaška pokrajinska uprava, ki bo morala tudi preveriti, ali je načrt de-kjansko v skladu s potrebami občanov. Pokrajina Trst je namreč odgovorna za omenjene avtobusne povezave, njen tehnični urad pa bo svetoval, kako rešiti avtobusni promet, ki je na Tržaškem vsaj problematičen.
Podrobneje bodo proučili avtobusni smeri št. 8 in 29, ki ju bodo podaljšali. Prvo bodo npr. podaljšali s preusmeritvijo po Ul. Baiamonti. Obnovitev avtobusnih smeri pa pomeni tudi podaljšanje avtobusnih zvez. Z njimi bodo racionalizirali nekatere smeri, hkrati pa podaljšali in izboljšali ostale.
Spremenili pa bodo tudi nekatere avtobusne proge, ki sodijo v pristojnos Občine Trst. Tako bodo odprli enosmerno (za avtobuse) smer iz Ul. Reti do Ul. Imbriani, ki bo peljala v smer Ul. Carducci - Ul. Mazzini in Ul. Pas-coli ter do Trga Perugino.
O omenjenih progah se morata dokončno pogovoriti tržaška občinska in pokrajinska uprava, ki "bosta morali poskrbeti tudi za nekatere sindikalne probleme, ki bodo nedvomno nastali zaradi povečanja skupne dolžine spremenjenih avtobusnih prog.
Danes zadnji dan šolskega leta
Danes se bo z zadnjim dnem pouka, ki bo potekel predvsem v znamenju zaključnih prireditev, končalo šolsko leto 1989-1990. Za večino šolarjev (in seveda tudi njihovih učiteljev) se torej začenjajo dolge in kot radi rečemo zaslužene počitnice. Tisti, ki so med letom preveč počivali, bodo morali nad knjigami preždeti tudi marsikateri poletni dan vse do septembrskih popravnih izpitov, medtem ko učence in dijake zadnjih letnikov šol vseh treh stopenj čakajo zaključni izpiti. Na nižjih srednjih šolah se bodo ti izpiti začeli že v petek, 15. t. m., medtem ko se bodo zrelostni izpiti na višjih srednjih šolah - kot smo že poročali in hkrati objavili sestave posameznih izpitnih komisij - začeli v četrtek, 21. junija, s pisno nalogo iz slovenščine.
Vsem kandidatom seveda želimo, da bi se na izpitih kar najbolje odrezali, ostalim šolarjem pa voščimo lepe in predvsem vesele počitnice!
Minister Capuder v DSI o načrtih slovenske vlade v času izredno hude gospodarske krize
v društvo slovenskih izobražencev je Ponedeljek zaključilo niz svojih red-P Ponedeljkovih večerov pred polet-dr? Premorom s srečanjem s prof. An-t6Jein Capudrom, pred komaj tremi t^111 imenovanim slovenskim minis-za kulturo. Ugledni gost je znan jai 1 kot literarni ustvarjalec in preva-tUori Predsednik DSI Sergij Pahor je tlj. Ponia obnovil dosedanje delovanje
^	j j-| r»n\7oHal rla co	niorrnv^
3Ust
a in povedal, da se bo njegova ,ePja sezona začela zadnji dan av-p a s študijskimi dnevi v Dragi. vair- Capuder za srečanje z obisko-pt-p,1 DSI nj pripravil posebnega k0f avanja. Pozdravil je občinstvo re-Pted t Prikaja med tržaške rojake kot lj6tl stavnik nove, demokratično izvo-Ptihi ? ,ovenske vlade. Novoimenovani ablafi- 50 prevzeli nase »težko breme ko s ll<< v nadvse kočljivem trenutku, 9o$n6HS,;aro umika novemu in ko je 9ost arstvo v hudi krizi. Nato je vpr P^al prisotne, naj mu zastavijo Včas.anJa. Njegovi odgovori so bili Vpr-- Precej splošni, predvsem na inetl anla' ki so zadevala načrte in na-Rot : nove vlade Republike Slovenije. Vehsk P0Vedat sam Capuder, je slonele pvvlada v povojih in pravzaprav ^ko rt ■ Pravo P°t' zato je trenutno bo dr* iati natančne odgovore. Ko se la, v avna blagajna nekoliko napolni-mogoče končno uresničiti vsaj
Prof. Andrej Capuder
nekatere dobre ideje, ki so v zadnjem času privrele na dan.
Poslušalce je zanimalo izvedeti kaj več o kulturnem položaju v Sloveniji danes, o podpori razsikovalnim in znanstvenim centrom, o problemu federacije, o vprašanju Kopra, ki je od vseh mest najmanj slovensko, o enotnem kulturnem prostoru, o Slovencih po svetu, o odnosu tujine do nove Slovenije po prvih demokratičnih volitvah in še o marsičem. Kar zadeva novo kulturno politiko je dr. Capuder zagotovil, da bo bolj stvarna in da bo
dala več poudarka specializaciji. Socializem je doslej na tem področju pripisoval večji popren količini, manj pa kvaliteti. Gost DSI je, kot je sam povedal, sprožil akcijo za vračanje umetnin v galerije in muzeje. Mnogo narodnega bogastva je namreč v rokah zasebnikov in javnih ustanov, kjer si jih ljudje ne morejo ogledati. O podpori Republike Slovenije raznim raziskovalnim centrom pa je Capuder napovedal, da bo treba nekoliko zategniti pas. V preteklosti je bila raziskovalna dejavnost zelo cenjena, tako da so po vseh fakultetah ustanovili vrsto raziskovalnih centrov. Nekateri od teh pa so postali sami sebi namen in niso opravljali koristnega dela.
Beseda je stekla tudi o usodi Jugoslavije. Po Capudrovem prepričanju bo ta država postala demokratična, če pa ne bo tako, potem verjetno tudi Slovenije ne bo več v njej. Najboljša rešitev bi bila vsekakor konfederacija, saj se je federativni sistem izkazal za neuresničljivega. Gost ponedeljkovega večera je opozoril tudi na splošen padec kulturnih vrednot. Pri mladih je opaziti otopelost in posurovelost, je poudaril Capuder. Ta problem bo potrebno rešiti z boljšim šolskim sistemom in z boljšo vzgojo. To.je eden od ciljev, ki si ga je zastavila nova slovenska vlada, (hj)
Na Katinari preteklo nedeljo tradicionalni verski praznik
V katinarski cerkvi je bila na nedeljski praznik Presvete trojice, kateri je posvečena, kot običajno slovesna služba božja, ki so se je nekatera dekleta udeležila v praznični ljudski noši. Tradicionalne procesije letos žal ni bilo, ker so katinarske ceste zaradi vse gostejšega prometa čedalje nevarnejše in torej neprimerne za take sprevode. Kljub temu pa se je praznovanja udeležilo lepo število ljudi, ki so po maši ostali na družabnosti, med katero so dekleta v noši ponujala praznične kolače (kot vidimo na sliki M. Magajne).
Nedeljski praznik pa je bil tudi lepa priložnost za ogled pred kratkim restavriranih fresk znanega primorskega slikarja Toneta Kralja, ki je s svojimi znanimi in razpoznavnimi liki okrasil tudi katinarsko cerkev.
Tudi v Trstu včeraj štiriurna stavka CGIL, CISL, UIL
Kovinarji zahtevajo čim prejšnjo obnovo pogajanj o delovni pogodbi
Pomemben sklep pokrajinske skupščine
Končno novi ukrepi za vzdrževanje šol
Čim prejšnja obnova pogajanj za obnovo delovne pogodbe, ki je zapadla že 31. decembra 1989: to je osnovna zahteva kovinarjev, ki so včeraj dopoldne tudi v naši pokrajini stavkali štiri ure. Na Tržaškem so stavko in protestni shod oklicala pokrajinska tajništva kovinarjev CGIL, CISL in UIL. Delavci so najprej demonstrirali po mestnem središču, nato so se ustavili pred sedežem združenja javne industrije In-tersind, nato pa so na Pomorski postaji priredili informativno srečanje. Vmes se je delegacija stavkajočih delavcev srečala s tržaškim prefektom, kateremu je zagotovila, da bo njihova manifestacija potekala povsem mirno.
Tržaškega protestnega shoda so se udeležili kovinarji, ki so zaposleni pri državnih ali pri zasebnih obratih kot tudi delavci malih podjetij. V povorki je bilo opaziti transparente nekaterih tržaških »zgodovinskih« obratov kot sta npr. ladjedelnica Sv. Marka in ške-denjska železarna, uslužbencev uprave Fincantieri in tudi napise, ki so jih nosili delavci malih podjetij. Že to priča o precejšnji raznolikosti problemov, s katerimi se mora danes soočati še vedno močna kategorija kovinarjev. Delajo namreč v podjetjih, katerih obseg in gmotni položaj sta povsem različna, predvsem pa morajo računati na drugačen odnos neposrednih sogovornikov. Kot so povedali sindikalni predstavniki na Pomorski postaji, je združenje Intersind, stanovska organizacija podjetnikov državnega sektorja, pokazalo nekoliko več razumevanja za zahteve delavcev in pripravljenosti na obnovo pogajanj kot pa podobna, vendar »zasebna« organizacija podjetnikov Confindustria.
Na informativnem srečanju na Pomorski postaji so predstavniki kovinarskih sindikatov CGIL, CISL in UIL opredelili bistvene zahteve delavcev. Ob poglavitni, da se morajo pogajanja za obnovo delovne pogodbe končno spet začeti, pa so glede vsebine zahtev navedli tri osnovne postavke. Prva se nanaša na povišanje poprečne mesečne plače, druga na prožnost delovnega urnika, tretja pa na spremembe glede veljavnosti delovne pogodbe.
V zvezi s poviškom plač se kovinarji CGIL, CISL in UIL zavzemajo za dodatnih 200 tisoč lir, ki naj bi jih prejel vsak delavec. Stališče glede delovnega urnika pa je nekoliko bolj zapleteno: sindikalne organizacije namreč zagovarjajo znižanje števila delovnih ur na teden v prepričanju, da s takšnimi posegi v posameznih podjetjih ne bodo ubranili vseh delovnih mest, vendar se hkrati nadejajo, da bodo vsaj bistveno znižali skupno število ur dopolnilne blagajne.
In končno še glede veljavnosti delovne pogodbe: sindikalne organizacije predlagajo, da bi vsedržavna delovna pogodba kovinarjev veljala štiri leta, s tem, da bi ji po posameznih podjetjih vsaki dve leti dodajali interne pogodbe. Po mnenju sindikatov bi lahko na tak način usklajevali različne zahteve, ki se porajajo v podjetjih, ki pripadajo zasebnemu oziroma državnemu sektorju. Istočasno pa bi lahko v doglednem času reagirali na najrazličnejše spremembe, do katerih prihaja na tem področju.
Na sliki (foto Magajna) tržaški kovinarji med včerajšnjo povorko po mestnih ulicah.
Sindikata CISL in UIL sta se že sporazumela s KZE
Včeraj stavkali bolničarji CGIL
Če pri kovinarjih prihaja do izraza različnost stališč, ki jih zastopajo podjetniki zasebnega oziroma državnega sektorja, pa so pri bolničarskem osebju Tržaške krajevne zdravstvene enote zelo očitna razhajanja med sindikalnimi organizacijami. Včeraj je bila namreč v Trstu 24-urna stavka bolničarjev in pomožnega osebja, ki so člani sindikata CGIL, medtem ko sta sindikalni organizaciji bolničarjev CISL in UIL že sklenili sporazum z vodstvom KZE.
Po mnenju sindikata CGIL, ki pozitivno ocenjuje odziv bolničarskega osebja na stavko, pa bo merodajno današnje srečanje z upravo tržaške KZE. Glavni zahtevi ostajata najem dodatnega osebja in pa denarna nagrada bolničarjem za delo v težavnih pogojih. Glede tega je na deželni ravni že prišlo do sporazuma, CGIL pa zahteva, naj bi ga čim prej začeli izvajati.
Ocene o udeležbi bolničarjev na včerajšnji stavki pa so protislovne. Kot rečeno, je sindikat CGIL izrazil zadovoljstvo, prav tako zadovoljni pa so na upravi KZE, kjer trdijo, da v bistvu včerajšnja stavka bolničarjev CGIL ni bistveno prizadela posameznih služb. V tiskovnem sporočilu vodstvo KZE navaja natančne podatke o udeležbi na stavki oziroma o včerajšnji prisotnosti bolničarjev in pomožnega osebja. V noti med drugim poudarja, da je do stavke prišlo med tem ko so že v teku pogajanja.
Pokrajinski svet je na ponedeljkovi seji med drugim odobril tudi razčlenjen upravni normativ za nujne gradbene posege in popravila šolskih poslopij, ki so last pokrajinske uprave. Sklep, ki ga je formalno predlagal in na seji tudi utemeljil odbornik za javna dela Giorgio Berili, daje dejansko v zakup vsa popravila na tem področju enemu samemu podjetju, ki bo lahko na tak način hitro poseglo, medtem ko je bil do sedaj birokratski postopek zelo zapleten, tako da je večkrat prišlo do zamud in do hudih težav pri vzdrževanju šolskih stavb. Ti posegi bodo Pokrajino letno stali približno 360 milijonov lir. Vzdrževanje šolskih poslopij je bilo v preteklosti večkrat predmet tudi ostrih polemik med pokrajinsko upravo in ravnatelji posameznih šol, ki so (upravičeno) očitali javni ustanovi zamude in dejansko slabo organizacijo na tem področju. Upati je, da se bodo stvari po ponedeljkovi odobritvi zgoraj omenjenega upravnega sklepa sedaj vendarle premaknile na boljše.
Pokrajinska skupščina je tudi soglasno odobrila resolucijo o kočljivem vprašanju napovedanega krčenja finančnih prispekov za krajevne uprave, o katerem je ministrski svet pred kratkim odobril zakonski osnutek in ga predložil parlamentu. Vlada predlaga predvsem močno finančno krčenje dotacije osrednje državne hranilnice in posojilnice (Cassa depositi e prestiti), katere sklad naj bi iz sedanjih 12 tisoč milijard lir skrčili na 4.500 milijard. Osnutek ministrskega sveta tudi močno omejuje vlogo in pristojnosti občinskih in pokrajinskih uprav pri sklepanju dolgov in splošnih finančnih pogodb za izvajanje gradbenih del. Tr-
Prizorišče včerajšnje tragične nesreče na obalni cesti. Gasilci in agenti prometne policije pri prevrnjenem milanskem furgonu, v katerega se ie zaril tržaški alfa romeo. Zadaj levo skrotovičeni golf, v katerem je umrl polkovnik Renzo Bernardini (na mali sliki desno).
Nova mednarodna knjigarna
\s \s •	\s • ri •
v srediscm Pasaži temce
Včeraj so v središču Trsta odprli novo mednarodno knjigarno »La Penice«. Z več vidikov gre za pomembno pridobitev: prvič v našem mestu, ki se sicer lahko pohvali s številnimi trgovinami, obsežnih knjigarn ni veliko, po drugi strani pa so prostore za novo knjigarno uredili v Pasaži Penice, ki je bila zadnje čase precej neurejena. Novo knjigarno so uredili na pobudo Franca Zorzona, ki jo bo tudi vodil. Po njegovi zamisli naj bi knjigarna postala nekakšen kulturni center, v katerem bi se razvijalo več dejavnosti, povrhu pa se nadeja, da bodo lahko preuredili kinodvorano Penice, v kateri bi našlo prostor tudi gledališče.
Knjigarna se bo v glavnem usmerila v tri dejavnosti: ponujala bo nove knjige po znižani ceni, velik poudarek bo dala krajevni knjižni produkciji, istočasno pa bo imela širok izbor tujih avtorjev v izvirnem jeziku.
Na sliki (foto Magajna) notranjost nove mednarodne knjigarne Penice, ki obsega približno 800 kvadratnih metrov površine.
Zaradi silovitega čelnega trčenja sta bili drugi dve osebi ranjeni
Polkovnik iz Tržiča na mestu mrtev v prometni nesreči na obalni cesti
Obalna cesta je bila včeraj okrog poldne spet prizorišče tragične prometne nesreče, v kateri je umri 57-letni častnik italijanske vojske, dve drugi osebi pa sta bili resno ranjeni. Nesreča se je zgodila v bližini restavracije Tenda rossa, se pravi na odseku, ki velja za najbolj nevarnega na vsej obalni cesti.
Prometna policija in karabinjerji, ki so opravili izvide o nesreči, niso še ugotovili do potankosti dinamike in vzrokov čelnega trčenja med fur-gonom ford transit z milansko registracijo in golfom z goriško registracijo. Furgon je v smeri proti Seslja-nu upravljal 25-letni Milančan Paolo De Marco. Iz še nepojasnjenih vzrokov (visoka hitrost, splozko cestišče?) je zavozil na levo in silovito treščil v golf, ki je prihajal iz nasprotne smeri. Voznik golfa, 57-letni polkovnik Renzo Bernardini, rojen v kraju Massarosa pri Lucci, ki pa se je pred nedavnim preselil v Tržič, Ul. Portanzie 16, je bil na mestu mrtev, vozilo pa popolnoma uničeno. Furgon se je prevrnil na asfalt in tedaj je vanj treščil alfa romeo 33 tržaške registracije, ki ga je vozil 41-letni železničar Gildo Medizza, Ul. Pittoni 6.
Ko so reševalci Rdečega križa ter agenti prometne policije in karabinjerji prihiteli na kraj nesreče, se jim je nudil srhljiv prizor. Vsi trije vozniki so še sedeli za volanom, za Bernardinija so pa takoj ugotovili, da mu ni pomoči. Bolničarji Rdečega križa so ranjencema nudili prvo pomoč in ju nato pospremili v bolnico pri Katinari. Vozniku furgona De Marcu so zdravniki ugotovili globoko rano na glavi ter razne močne udarce na glavi in v prsih, Medizzi pa, poleg udarcev, še rano na nosu ter verjetni zlom nosne kosti. Oba se bosta morala zdraviti približno mesec dni.
Nesrečni Bernardini, kot rečeno, je bil v silovitem čelnem trčenju na mestu mrtev, vklenjen v razbitine golfa. Šele gasilci so po dolgem delu s kleščami lahko povlekli truplo skozi zadnja vrata in ga položili na asfalt. Vse naokoli je bilo polno turističnih deplianov, ki jih je prevažal furgon, last neke turistične agencije. Točnih vzrokov nesreče, kot smo že omenili, še niso dokončno ugotovili. V trenutku, ko je prišlo do trčenja, sicer ni deževalo, vendar je bilo cestišče mokro in spolzko, kar je verjetno preprečilo voznikom, da bi pravočasno in učinkovito Zavrli. Ni pa znano, zakaj je voznik furgona zavozil na levo stran ceste in s tem zakrivil tragedijo.
Prispevek mladih političnemu delu
Kakšen je odnos med mladimi in politiko? O tem vprašanju bo govor drevi ob 20.30 v Gregdfčičevi dvorani na pobudo mladinskega odbora SKGZ. Prireditelji so na razgovor povabili štiri mlade, ki so bili na zadnjih upravnih volitvah izvoljeni v razna upravna telesa. Gre za Genny Kozina, Aleša VValtritscha, Mitja Terčona in Rada Miliča.
Povod za večer je bila ugotovitev, da se mladi v Italiji - in v tem pripadniki naše narodnostne skupnosti niso izjema - vse manj ukvarjajo s politiko. Razlogov za to je najbrž več, med temi pa je nedvomno dejstvo, da je v Italiji politika precej odtujena od državljana in da se mladi raje vključujejo v tiste kroge in dejavnosti, v katerih čutijo, da soodločajo in lahko tvorno prispevajo. Toda politične strukture in upravna telesa so tudi kraji, v katerih se odloča o marsičem, kar zadeva Življenje državljana. Prav zato ni prav, da bi bili kot Slovenci na tem prizorišču odsotni.
Večer v Gregorčičevi dvorani naj bi v zamisli MO SKGZ pomagal k razmišljanju o tem vprašanju, h kateremu bodo pripomogli tudi štirje mladi gostje s svojimi izkušnjami in utemeljitvami, zakaj so se kljub vsemu odločili za politično angažiranost.
žaški pokrajinski svetovalci so mnenja, da bi odobritev tega vladnega predloga dejansko ohromila poslovanje krajevnih uprav na področju javnih del, tudi tistih, ki so nujno potrebna. Odobrena resolucija obvezuje predsednika, naj poseže na vseh ravneh z namenom, da bi parlament temeljito spremenil vsebino tega spornega predloga.
Predsednik Crozzoli je uvodoma poročal, da se je pred kratkim srečal z deželnim odbornikom za socialno skrbstvo, s katerim se je pogovarjal o nekaterih nerešenih vprašanjih na tem področju. Pokrajinska skupščina pa je ob koncu odložila odobritev strokovne študije o poslovanju uradov in o posodobitvi »upravnega kolesja« Pokrajine, ki jo je izdelalo specializirano podjetje Digigraph. Ustrezni sklep je predložil odbornik za osebje Bruno Brait.
Drevi koncert APZ Tone Tomšič v luteranski cerkvi
V evangeličansko-luteranski cerkvi bo drevi ob 20.30 izjemen zborovski koncert, ki ga prirejata Zveza slovenskih kulturnih društev in zadruga Ars Nova. Nastopil bo namreč eden od vrhunskih slovenskih zborov, ki je za svoje kakovostno umetniško petje prejel že številne domače in tuje nagrade in priznanja. Gre za Akademski pevski zbor Tone Tomšič, ki ga vodi Jože Fiirst in ki bo v Trstu predstavil prerez svojega bogatega programa, v katerega sodijo tudi številne krstne izvedbe slovenskih skladb.
t
Zapustil nas je naš dragi
Alfonz Gregor!
Pogreb bo danes, 13. t. m., ob 11.45 iz mrtvašnice glavne bolnice v cerkev na Katinari.
Žalostno vest sporočajo sinova Eliodoro z Majdo, Dario z Adrijano, vnuki David, Mirjam, Nataša, Igor ter drugo sorodstvo.
Trst, 13. junija 1990

Žalovanju se pridružujeta
Marcello in Albina Blocker
Ob izgubi drage mame Erneste sočustvujeta z Dariom in Lucianom družini Zoch in Vuga
Alessandro Perelli sočustvuje z Dariom in družino ob izgubi dra9e mame Erneste.
Slovenska pokrajinska komis')3 PSI izreka najgloblje sožalje toV,' Dariju Jagodicu in družini ob izg"1’1 drage mame Erneste.
Ob izgubi Erneste Žnidarčič Jagodic izreka vsem svojcem gio1’ ko sožalje
TPK Sirena
i'1'
Ob bridki izgubi drage mam6 reka občuteno sožalje nekdanje odborniku Dariu Jagodicu in s
Glasbena matica TrS*
SKLAD MITJA ČUK
Vabi vse otroke vrtcev in osnovnih šol na praznovanje
V NARAVI, VESELO!
v soboto, 16. junija 1990, (če bo dež, v nedeljo) v Parku Finžgar-jevega doma na Opčinah od 9. ure do mraka.
Za malico, kosilo in pijačo poskrbimo mi.
Otroci naj pripeljejo učiteljice, mame in očke, prinesejo naj odejo za na travo, stare igrače in stripe za »bolšji sejem« in veliko dobre volje!
ZSKD ARS NOVA
Koncert AKADEMSKEGA PEVSKEGA ZBORA
toni; TOMŠIČ
Zborovodja: JOŽE FURST
danes, sreda, 13. junija 1990, ob 20.30 v evangeličansko-luteranski cerkvi (Trg Panfili).
GLASBENA
MATICA
TRST
ZAKLJUČNE AKADEMIJE OB 80-LETNICI GLASBENE MATICE V TRSTU
Jutri, 14. junija 1990, ob 20.30 v evangeličansko-luteranski cerkvi na Trgu Panfili
CLAUDIA SEDMACH
- klavirski recital -
Na sporedu: L. van Beethoven, B. Bartok, C. Saint-Saens, F. Chopin, C. Debussy.
Vabljeni!
koncerti
Glasbena matica - Trst vabi na zaključni nastop, ki bo: danes, 13. t. m., ob
20.30	v Srenj ski hiši v Borštu. V petek, 15. t. m., ob 18. uri na šoli Glasbene matice v Trstu, ob 20.30 v Kulturnem domu
Proseku in v Domu Ivan Grbec v Skednju.
V	ponedeljek, 18. t. m., ob 17. uri na Soli Glasbene matice v Trstu, ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku.
V	četrtek, 21. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah.
Gledališče MIELA
V	petek, 15., in v soboto, 16. t. m., ob
18.30	bo v gledališču Mlela koncert gojencev Glasbene šole 55.
Akademski pevski zbor Tone Tomšič
Iz Ljubljane, letošnji dobitnik zlate plakete mesta Maribor na nedavnem tek-®ovanju Naša pesem '90, bo nastopil danes, 13. t. m., ob 20.30 v evangeličansko-juteranski cerkvi, Trg Panfili. Zborovodje Jože Furst. Prireditelji ZSKD in Ars ^ova. Vabljeni!
SKD Tabor - Openski glasbeni večeri " Jutri, 14. t. m., ob 20.30 bo v Prosvetnem domu na sporedu sklepni koncert Jntošnje sezone. Nastopil bo trio CLAU-$10 MARINONE - flavta, TULLIO ZOR-- Celo in EDOARDO TORBIANELLI 1 klavir. Na sporedu Haydn in VVeber.
Vabljeni!
razne prireditve
^ Knjižnica Finko Tomažič in tovariši -posvetni dom Opčine, danes, 13. t. m., C? 20.30 srečanje na temo MOČ IN NE-PPC KULTURE PRI DEMOKRATIZACIJI DRUŽBENEGA RAZVOJA. Gost Vecera bo pisatelj BORIS PAHOR.
. SD Mladina prireja ZAKLJUČNI BA-J-tTNl NASTOP, ki bo v soboto, 16. t. m, ob 20.30 v Domu A. Sirk v Križu. Ob Jrvž k0 v fojerju Doma razstavljal slike KE SIGONI. Otvoritev razstave bo v Petek, 15. t. m., ob 20. uri. j, Naključno srečanje starejših občanov ® letošnjo sezono, ki ga prirejajo slovenje dobrodelne ustanove v Trstu bo,’namesto v Ul. Donizetti, na vrtu pri šolskih jstrah v Trstu, pri Sv. Ivanu, v Ul. delle °ccie 34 danes, 13. t. m., ob 16. uri. Gle-Sali bomo čudovite diapozitive g. Toneta “edenčiča o naravnih lepotah naših kra-?V in se še drugače zabavali. V slučaju ®°ega vremena bomo šli pod streho. Mepz Primorec Tabor vabi na za-: l^ni koncert, ki bo v četrtek, 21. juni-le'k°t> 20.30 v cerkvi v Trebčah in v pe-rj. 22. junija, v Prosvetnem domu na Pmnah ob isti uri.
Pri Fran Venturini priredi zaključno C jditev v soboto, 16. t. m„ ob .20. uri v Na tru Anton Ukmar Miro pri Domju. ki T^Pill bodo moški pevski zbor, otroš-ijj Pevski zbor, harmonikaši in godci na tj ji °n^ne harmonike. Večer bo popes-V^j. rodej Vikj s svojimi vragolijami.
razna obvestila
Sl
Zve2gVenska kulturno-gospodarska
nje , 'Odbor za vzgojo in izobraževa-Prir„! .jaški dom S. Kosovel iz Trsta
Kd at'1J 1 ■
Vse v 'jance Prešeren iz Boljunca vabi šaqrn ■ ai}e na pripravljalni sestanek za proSj jdtri, 14. t. m., ob 20.30 v društvene bi! re v gledališče F. Prešeren. Vablje-
^apov6*11^ rojeni leta 1940 z Opčin, od Ig ^ m Ferlugov so vabljeni v torek, Posvet °k uld v Prosvetni dom na za pripravo skupnega slavja.
1?, pa'® PLANINSKI POHOD 1990 od Pa izk 2l'.iulija 1990. Obvezna je veljav-
gledališča
GLEDALIŠČE VERDI Festival operete. Danes, 13. t. m„ ob
20.30	OD PARIZA DO DUNAJA. Nastopila bosta baletna skupina in orkester gledališča Ivan Zajc z Reke. Vstopnice so na prodaj pri blagajni gledališča.
izleti
SKD Vigred prireja v soboto, 23. junija, izlet v Gardaland. Cena izleta je
30.000	lir. Za vpisovanje in informacije tel. na št. 200150 - Franka Škrk ali 200679
-	Mirka Kosmina od 20. do 21. ure najkasneje do 15. junija.
Sindikat upokojencev CGIL Nabrežina - Križ prireja izlet v Buzet (Pinguente
-	Valle del Quieto) v nedeljo, 24. t. m. Za vpisovanje tel. na št. 200036 ob uradnih urah.
včeraj - danes
Danes, SREDA, 13. junija 1990
ANTON
Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.55 - Dolžina dneva 15.40 - Luna vzide ob 0.13 in zatone ob 9.52.
Jutri, ČETRTEK, 14. junija 1990
VALERIJ
PLIMOVANJE DANES: ob 7.01 najnižja -49 cm, ob 14.15 najvišja 32 cm, ob 19.56 najnižja -2 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 18,7 stopinje, zračni tlak 1014 mb rahlo narašča, brezvetrje, vlaga 86-odstotna, dežja je padlo 4 desetinke mm, nebo po-oblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 18 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Miriam Guerrini, Giu-lio Galvano, Eriča Danesin, Martina Franco, Miriam Dudine, Matteo Bianco.
UMRLI SO: 79-letni Ermenegildo Fra-usin, 68-letna Maria Amdelic, 85-letna Ada Cozzi, 76-letni Giuseppe Files, 29-letni Maurizio Sivini, 83-letna Maria Bassi, 83-letni Raffaello Demicheli. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 11., do sobote,
16. junija 1990
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
OPČINE - Proseška ulica (tel. 422923) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
OPČINE - Proseška ulica (tel. 422923) -samo po telefonu za najnujneše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
kino
ARISTON - 18.00, 22.00 Un incendio vrsto da lontano, r. Otar loseliani, i. Pascal Aubier, Alix De Montaigu. EXCELSIOR - 18.45, 22.15 Alla ricerca delTassassino, i. Nick Nolte, Debra Winger.
EXCELSIOR AZZURRA - 18.00, 21.45 Vaaba, afriški film.
NAZIONALE I - 16.20, 22.10 La palestra del piacerl particolari.porn., □ □ NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Fuori pis-
ta, kom.
NAZIONALE III - 16.20, 22.15 Verdetto finale, i. James Woods, □ NAZIONALE IV - 16.20, 22.15 II sole an-che di notte, r. P. in V. Taviani. GRATTACIELO - 17.30, 22.15 Senti chi parla, i. John Travolta.
MIGNON - 16.00, 22.15 Sogni, r. Akira Kurosawa.
EDEN - 15.15, 22.00 Josephine VI, gocce di piacere, pora., □ □
CAPITOL - 17.30, 22.00 Nuovo cinema Paradiso, r. G. Tornatore, i. Philippe Noiret, Salvatore Cascio.
LUMIERE - 18.00, 22.15 Legami, r. P. Al-modovar, □
ALCIONE - 16.40, 22.15 Milou a Mag-gio, i. Michel Piccoli, Miou-Miou. RADIO - 15.30, 21.30 La bestia del sud,
pora., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □
GLASBENA
MATICA
TRST
v sodelovanju s Konservatorijem G. Tartini in Združenjem Italija -Mongolija
Danes, 13. t. m., ob 19. uri v Gallusovi dvorani, Ul. R. Manna 29
AVURZANA DOLGOR mezzosopran
CORRADO GULIN klavir
Umetnico bo predstavil prof. Giorgio Blasco, ravnatelj Konservatorija G. Tartini v Trstu in odgovoren za kulturo pri Združenju Italija - Mongolija.
Na sporedu: G. Verdi, Saint-Sa-ens, Mascagni, Nandinzezeg, Na-san Buian, Enhbazar, Scharav.
Vabljeni!
razstave
V	galeriji Cartesius v Ul, Marconi 16 bodo 14. t. m. ob 18. uri odprli razstavo slikarja Dina PREDONZANIJA, ki bo trajala do 5. julija .
V	Kraški galeriji je do 17. junija na ogled razstava originalnih grafik Franca DEGRASSIJA, Renate DE MATTIE, Ma-ure ISRAEL, Edija ŽERJALA in Bruna PONTEJA z naslovom »Srečanje na Krasu« s prof. Lojzetom Spacalom.
V	galeriji Tommaseo bo do 30. t. m. na ogled razstava Maurizia DONZELLI-JA. Urnik: ob delavnikih od 17. do 20. ure.
V	galeriji Nadie Bassanese (Trg Giotti 8, I. nad) je na ogled do 30. t. m. razstava ameriške umetnice Lynn UMLAUF.
SKD Tabor - Opčine, Prosvetni dom, v petek, 15. t. m., bo ob 20.30 odprtje razstave Maje KOCMUT. Predstavitev Peter Može, na večeru sodeluje ŽPZ Pro-sek-Kontovel, ki ga vodi Miran Žitko.
V	galeriji Palače Costanzi je na ogled razstava del UMBERTA VERUDE in sicer iz kolekcije STAVROPULOS iz mestnih umetnostnih muzejev. Razstava bo trajala do 15. julija in bo dostopna občinstvu od 10. do 13. ter od 17. do 20. ure v delovnih dneh, o praznikih pa od 10. do 13. ure.
"Kaj bo rakec ali levček?" je Ude Bogdana spraševala
Ie	TINA
privekala kot dvojček srečna starša sta postala.
Čestitamo vsi naj bližji
Ude in Bogdanu Kralju se je rodila
TINA
Vso srečo želi
Slovenska skupnost
Prisrčna, nestrpna
TINA
je Ude in Bogdana razveselila. Srečni družini čestita
kolektiv TK
TINA
je prikukala na svet in skupno ji želimo že zapet:
»Bodi srečna in vesela, saj te bosta Ude in Bogdan zares rada imela«
Dekliški zbor Vesna
Rojstvo male
TINE
je osrečilo Ude in Bogdana.
Z njima se veselijo tudi
kolegi ZTT in Primorskega dnevnika
Ude in Bogdana je osrečila
TINA
Njenega rojstva se veseli
KD Vesna
Ude in Bogdanu se je pridružila mala
TINA
Novi družinici voščita najsrečnejšo bodočnost
KD in MPZ VALENTIN VODNIK
Nataša Valentič je dobila majhno sestrico
TATJANO
Srečni družini čestitajo, novorojen-ki pa želijo obilo sreče
noni Nerina in Marija ter nono Pino
čestitke
Danes slavi naš DANILO ŽERJAL 56. rojstni dan. Da bi čimprej okreval in še dolgo let pridno delal v društvu mu iz srca želijo prijatelji KD Fran Venturini.
Dragi RADO! Veselo srečanje z Abrahamom ti želi teta Ljuba in družina Kočevar.
»Kraljeva« veča se družina, dobrodošla mala TINA! ZSKD-jevci
Ude in Bogdanu se je pridružila mala TINA. Da bi očku lepo igrala in mamici vse knjige pridno prebrala, ji želi Petra.
[aleluja
UL. SV. FRANČIŠKA 20
jutri, 14. t. m„ ob 18. uri
otvoritev slikarske razstave
DRAGA
DRUŠKOVICA
mali oglasi
OSMICO so odprli Goljevi v Samatorci
20.
OSMICO sta odprla Ladi in Rado Milič v Saležu št. 68. Točita belo vino in teran.
DO 17. t, m. je osmica tudi v Braniku št. 126. Pričakuje in vabi Brajan Ličen.
OSMICO sta odprla Marija in Bruno Zahar v Borštu št. 119.
OSMICO je odprl Karlo Mulič v Repnu št. 50. Toči belo vino in teran.
DAČEVI v Doberdobu v Jezerski ulici so odprli osmico. Nudijo prigrizek in pijačo lastne proizvodnje.
OSMICO je odprl Ladi Rebula, Repnič 2.
PRI MIŠKOTU na Opčinah v Ul. Peonie 3 je odprta osmica. Priporočamo se za obisk.
JADRAN je odprl osmico v Ricmanjih.
PRENOSNI osebni računalnik toshiba T 1000 IBM, kompatibilen za 1.000.000 lir in tiskalnik za 500.000 lir, tudi ločeno, prodam. Tel. 302748 v večernih urah.
PRODAM ali zamenjam z gumijastim čolnom kompleten čoln iz VR, dolžina 3 m. Tel. 212823.
PRODAM peč z ventilatorjem, primemo za gostinske obrate, v odličnem stanju. Tel. (040) 228090.
PRODAM domač teran. Tel. (003867) 65693.
PRODAM 40 dni stare pasje mladiče pasme španski breton ter 3-letnega psa iste pasme, vsi z rodovnikom. Tel. (0481) 390564.
PRODAM vespo 125-ET3 metalizirane zelene barve v dobrem stanju za 300.000. lir. Tel. v večernih urah na št. 327247.
PRODAM fiat uno tire, letnik '87, prevo-
229234.
HIŠA Ul. Lamarmora 9, ogled v četrtek, 14. junija, od 14.30 do 15.30. Pismene ponudbe.
HOTEL v centru Trsta nujno išče sobarico. Zahtevajo se priporočila. Tel. na št. 365849 od 13. do 15. ure.
RESTAVRACIJA na Krasu nujno išče mladega/o natakarja/ico in sobarico, tudi za notranje delo, prosti dan ob ponedeljkih. Tel. na št. 327055.
DAJEMO v najem samo nestalno bivajočim majhno opremljeno stanovanje: soba, kuhinja, WC za 300.000 lir mesečno v bližini avtobusa št. 5 in 8. Tel. na št. 417025 od 17. do 20. ure.
IŠČEMO izvedenca Autocad iz Italije ali Slovenije. Zainteresirani naj pošljejo ponudbe na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Autocad".
IŠČEMO prodajalko in vajenko za slaščičarno. Tel. 213055.
IŠČEMO izkušeno osebo za nego na domu starejše gospe. Tel. (040) 212436.
MLADA ŠTUDENTKA išče katerokoli zaposlitev za poletno sezono. Tel. 225603 ob uri obedov.
VAJENCA/OBRTNIKA za skladišče z dobro voljo do dela, starost približno 17 let, vestnega in resnega, nujno išče trgovina v Trstu. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Skladišče".
PODJETJE import/export išče uradnico, tudi začetnico, obvezno znanje nemškega ali angleškega jezika. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod šifro "Uradnica".
IZGUBILA se je mala rjava psička (mešanec z enim uhljem povešenim in drugim dvignjenem) v začetku Drevoreda XX. septembra. Tel. ob vsaki uri na št. 734400 (nagrada).
šolske vesti
Osnovna šola Mačkolje in otroški vrtec vljudno vabita na RAZSTAVO LIKOVNIH IN ROČNIH IZDELKOV, ki bo na ogled do petka, 15. t. m., od 8. do 16. ure v šolskih prostorih osnovne šole v Mačkoljah.
Učenci COŠ Mara Samsa Domjo -Ivan Trinko Zamejski - Ricmanje vabijo na ZAKLJUČNO ŠOLSKO PRIREDITEV, ki bo v dvorani A. Ukmar Miro pri Domju danes, 13. t. m., ob 19.30.
Osnovna šola Marica Gregorič - Stepančič in otroški vrtec pri Sv. Ani bosta priredila danes, 13. t. m., PRAZNIK ČEŠENJ. Istega dne si boste lahko ogledali razstavo ročnih del in risb od 8. do 16. ure.
Na srednji šoli Ivan Cankar v Trstu
se vrši VPISOVANJE ZA TEČAJ "150 ur" v šolskem letu 1990/91. V tečaj se lahko vpišejo vsi tisti, ki bi radi dosegli diplomo nižje srednje šole, ki je še nimajo ter so dopolnili 16. leto starosti.
Proiesorski zbor in dijaki srednje šole Fran Erjavec v Rojanu vabijo starše, sorodnike in prijatelje na zaključno prireditev, ki bo danes, 13. t. m., ob 20. uri v Marijinem domu v Ul. Cordaroli št. 29 v Rojanu.
Državni otroški vrtec pri Domju vabi na razstavo ročnih del in na zaključno prireditev v prostorih vrtca v petek, 15. t. m., ob 14.30. Vabljeni.
Osnovna šola Karel Širok v Ul. Dona-doni vabi na zaključno prireditev in razstavo, ki bo danes, 13. t. m„ ob 10. uri v šolskih prostorih.
Na razpolago bo tudi šolski časopis z raziskavo o naši šoli in okolju.
___________prispevki_________________
Ob deseti obletnici smrti nepozabnega Draga Pahorja daruje družina 50.000 lir za KD Ivan Grbec iz Skednja, 50.000 lir za tabornike RMV, 50.000 lir za Združenje aktivistov Tržaškega ozemlja, 50.000 lir za MPZ Tabor z Opčin in 50.000 lir za KD Sv. Jakob.
Ob 10. obletnici smrti Draga Pahorja darujejo Miloš, Dina in Irena 50.000 lir za Sklad Mitja Čuk in 50.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
Za kritje stroškov ob 46. obletnici obešanja desetih talcev na proseški gmajni darujejo Dinči Gorup 10.000 lir, Poldo Vatovac 10.000 lir, Pepi Starc 5.000 lir, Angel Grljanc 10.000 lir in Mario Briščik
20.000	lir za sekcijo VZPI-ANPI Prosek -Kontovel.
V	spomin na Celestino Španger daruje Marija Zužič vd. Kalc 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku.
V	spomin na padlega brata Lučija daruje brat Franc Husu 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku.
V	spomin na pok. mamo Celestino daruje sin Mario z družino 100.000 lif za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku.
Ob 10. obletnici smrti naše zlate mame Metode Gregorič - Pahor darujeta otroka Sonja in Rudi 100.000 lir za SK Kras in
100.000	lir za MePZ Rdeča zvezda.
Namesto cvetja na grob Marije Petrinje vd. Umari daruje N. K. 20.000 lir za KD I. Grbec.
V	spomin na Malvininega strica Vladi-mira Ote daruje David Bencina z družino
100.000	lir za KD Fran Venturini.
V	spomin na drago teto Celestino Španger vd. Briščik darujeta Anica in Drago Štoka z družino 50.000 lir za MPZ Vasilij Mirk.
V	zahvalo za voščila daruje Zora Giu-liani 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
Ob 1. obletnici smrti (9. 6. 90) nepozabnega brata Ernesta Kosmine daruje Mirko Kosmina 50.000 lir za SKD Vigred.
V	počastitev spomina Celestine Španger vd. Briščik darujeta Laura in Ivan Ban 20.000 lir za MPZ V. Mirk.
V	spomin na Celestino Španger vd. Briščik daruje družina Daneu 30.000 lir za MPZ V. Mirk.
Namesto cvetja na grob Celestine Španger vd. Briščik daruje Savica Starc
10.000	lir za MPZ V. Mirk.
Namesto cvetja na grob tete Celestine darujeta Mario in Sonja 20.000 lir za MPZ V. Mirk.
menjalnica
12. 6. 1990
TRŽAŠKA KNJIGARNA,
SEZNAMI ŠOLSKIH KNJIG ZA PRIHODNJE LETO SO ŽE NA RAZPOLAGO V TRŽAŠKI KNJIGARNI
POHITITE Z NAROČILOM
OBVESTILO ZA DIJAKE!
Ul. sv. Frančiška 20, tel. 732487
TUJE VALUTE	FIXING BANKOVCI MILAN	TRST		TUJE VALUTE	FIXING BANKOVCI MILAN	TRST	
Ameriški dolar		.. 1242,—	1230.—	Japonski jen 		8,045	8,—
Nemška marka ....	.. 734,40	731,—	Švicarski frank —	.. 865,15	860,—
Francoski frank ...	.. 218,18	216.—	Avstrijski šiling ...	..	104,373	103,75
Holandski florint .	.. 652,64	650.—	Norveška krona ...	..	191,24	189. -
Belgijski frank ...,	...	35,728	35,35	Švedska krona		.. 203,22	201,—
Funt šterling		... 2113,50	2080,-	Portugalski eskudo	8,374	7,50
Irski šterling 		.. 1970, -	1950.—	Španska peseta ...	..	11,845	11,30
Danska krona		.. 192,87	190,50	Avstralski dolar ...	.. 960,80	910.
Grška drahma		7,510	7,—	Jugoslov. dinar ...	—	100.—
Kanadski dolar ....	.. 1058,25	1030,-	ECU		.. 1514,25	—
BČlKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telet.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-611
Nespodobna pesem prvič vzbuja polemike v ZDA
Ko je prejšnji teden prvič v zgodovini ZDA formalno prišlo do obsodbe nespodobnosti in opolzkosti neke pesmi skupine 2 Live Cream, si verjetno nihče ni pričakoval, da bo ta dogodek imel nasproten učinek. Zaplenjeni album As Nasty As They Wanna Be je v naslednjih dneh doživel veliko povpraševanje (kljub prepovedi floridskih sodnikov), ista prijetna usoda pa je doletela tudi skupino štirih izvajalcev. 2 Live Cream, ansambel, ki goji rap glasbo, je naenkrat postal slaven in je te dni kljub prepovedi sodnikov nastopil. Seveda so v koncertni spored vključili tudi »preganjano« pesem, kar pa sta (zaenkrat) drago plačala dva člana ansambla, Luther Campbell in Chris Wongwon. Ostalima dvema pa bodo nataknili lisice, čim ju zasačijo.
Dogodek je kar zanimiv, saj je sprožil vrsto polemik, predvsem na račun mitične prostosti izražanja, s katero se ZDA ponašajo v svetu. Zakon, na katerega se je pristojni sodnik skliceval, namreč upošteva kot nespodobna ali opolzka le dejanja, nikakor pa ne besed. »Ko bi ne prišlo do škandala,« opozarja branilec štirih članov skupine 2 Live Cream, Bruce Rogow, »bi se povpraševanja po LP plošči As Nasty As They Wanna Be zaustavila pri doslej prodanih izvodih.«
Ameriška cenzura se je znesla nad pesem, ki zelo neposredno govori o spolnosti, s tem da poveličuje moško pohotnost in opravičuje nasilnost do popustljivih žensk. Po mnenju tistih, ki so vodili kampanjo proti prodaji plošče, je to najbolj opolzek, seksualno najbolj naposreden in celo nasilen album, ki ga je katerakoli ameriška diskografska hiša kdaj objavila.
Med svojim sobotnim koncertom so si člani skupine 2 Live Cream izmislili še dodatno ironijo: obtoženo pesem so sicer zapeli, tokrat pa v čisto poosebljeni inačici, ki je bila namenjena šerifu Nicku Navarru. Večer prej je namreč le-ta nataknil lisice lastniku neke trgovine plošč, ki je prekršil prepoved in prodal izvod albuma.
Dovolj razočaranja ob življenjepisu Grete Garbo
Za pičlih 24,95 dolarja (približno trideset tisoč lir) si vsak lahko privošči skoraj 500 strani obsegajočo knjigo, v kateri slavna Greta Garbo ironično, polemično, hudomušno in včasih dovolj hudobno pripoveduje o dogodkih in osebah svojega življenja. Gre za svojevrsten življenjepis, ki naj bi ga avtorju, Antonu Gronowiczu, narekovala sama igralka. Sporno pa je pri tem vprašanje verodostojnosti opisovanja podatkov: po dolgoletnem oporekanje Garbove, ki se s tekstom ni strinjala vse do zadnjega dne svojega življenja, se dvom sedaj poraja tudi raznim literarnim kritikom, še posebej po nedavnih polemikah igralkine nečakinje.
Antoni Gronowicz, pesnik, avtor številnih komedij in romanov, ki je umrl leta 1985, sredi prav tako kritičnega obravnavanja življenjepisa papeža Janeza Pavla II., je že v uvodni besedi poudaril vir svojega dela. Vseh 476 strani je namreč napisal na podlagi dolgih pogovorov z Greto Garbo. Knjiga, ki so jo pred kratkim objavili z naslovom Garbo: Her Story, je tako počasi nastajala približno od začetka 70. let do leta 1978, ko je avtor dokom čal rokopis. Gronowicz med drugim poudarja, kako se je Garbova ves ta čas odločno upirala, da bi sogovornik uporabljal magnetofon, niti mu ni dovoljevala, da bi si njeno pripovedovanje kakorkoli sproti beležil. Zato je bil avtor prisiljen, da si je po pogovorih nemudoma zapisal vse, kar je novega zvedel.
Mimo vsebine in literarne vrednosti teksta torej ostaja prepričanje, da življenjepis ne odgovarja povsem resnici. »Z drugimi besedami,« dodaja filmski kritik Malcolm Johnson, »nikoli ni bilo lahko verjeti Garbovi, predvsem v delih, v katerih govori o svojih velikih oboževalcih.«
Skratka: sicer privlačna življenjska samoizpoved slavne igralke je po mnenju mnogih le veliko razočaranje, ne nazadnje zato, ker ni bila Greta Garbo baje nikoli dovolj zanesljiva niti v ocenah svojih filmskih nastopov.
Ženska in njena stvarnost
breda pahor
Nemočne na pragu 3. tisočletja
V slovenščini je revščina ženskega spola, bogastvo pa srednjega: v svetovnem gospodarskem merilu pa predstavlja žensko prebivalstvo revnejši del človeštva, medtem ko je bogtfstvo z oblastjo vred v moških. Ponovna ugotovitev, da se odnos na področju gospodarske teže še nikakor ni uravnovesil med moškimi in ženskimi prebivalci našega planeta, tokrat prihaja iz Kanade. V Ouebecu se je namreč v prejšnjih dneh zaključilo mednarodno srečanje o odnosu med ženskami in oblastjo, ki so ga priredile kanadske ženske organizacije.
Namen organizatork je sicer bil, da bi z mednarodnim srečanjem proslavile petdesetletnico ženske volilne pravice v kanadski deželi Ouebec. K pobudi pa je pristopila vrsta nevladnih ženskih organizacij iz tridesetih držav, zato se je vsebinska zasnova simpozija nekoliko razširila in se v bistvu osre-
dotočila na obravnavo splošnega položaja žensk v svetu. Kljub nespornim premikom, ki so bili še posebej zaznavni v zadnjih 25 letih, pa ženska
v svetu
je na srečanju v Montrealu podrobneje govorila kanadska sociologinja Therese Paguet-Sevigny, dodatni generalni sekretar za informacije pri Organizaciji združenih narodov. Glede na svoj položaj je Therese Paquet-Se-vigny med glavnimi sodelavci generalnega tajnika OZN De Cuellarja.
Ženske že danes predstavljajo nekaj več kot polovico svetovnega prebivalstva, na prehodu v novo tisočletje bo, na skupno približno šest milijard oseb, žensk nekaj čez tri milijarde. Vendar pa je možnost žensk, da bi vplivale na upravljanje z naravnim in finančnim bogastvom, izredno majhna. Tako je
ostaja državljanka B kategorije. O današnjem položaju žensk
npr. samo 1 odstotek imovine v ženskih rokah, kljub številnim krilaticam pa je tudi njihovo posredno vplivanje na odločitve svetovnih razsežnosti zelo omejeno.
V svetovnem merilu ženske proizvajajo 80 odstotkov hrane, vendar pa v zameno dobijo pičlih 10 odstotkov. Ženske predstavljajo eno tretjino svetovne delovne sile, istočasno pa je tudi tretjina »družinskih poglavarjev« ženskega spola. Zelo splošno tudi velja pravilo, da so ženske delovno dvojno obremenjene, v službi in doma, istočasno pa jih razne bolezenske epidemije veliko bolj prizadenejo.
Po mnenju sociologinje Therese Pa-quet-Sevigny so številne zahteve po enakopravnosti ostale le na papirju, in to velja tudi za razvitejše države. Po podatkih posebne raziskave OZN, ki se nanaša na družbeno-gospodarski položaj žensk v posameznih državah v odnosu do moških, so največ točk na razpredelnici, ki je šla od 0 do 100, dobile Švedinje (87-100).
O uveljavljanju posameznic predvsem v političnem življenju pa je na kanadskem srečanju govorila francoska odvetnica Gisele Malimi, ki je bila med ustanoviteljicami skupine »Choi-sir«. V Franciji je npr. samo 5% parlamentarcev ženskega spola, se pravi polovica glede na svetovno povprečje. Vsekakor zanimivo ali pa zaskrbljujoče je dejstvo, da v splošnem nazaduje število žensk, ki so izvoljene v parlamente posameznih držav. Trenutno se-suče okrog 10%, medtem ko je bilo samo pred dvema letoma še na 12%.
Na kanadskem srečanju je Italijo zastopala Tina Anselmi, predsednica komisije za enakopravnost pri vladi. Poudarila je, da ima uveljavljanje načel enakopravnosti med moškim in žensko visoko ceno, ki jo morajo predvsem plačati razvitejše države. Če namreč v bogatejših državah ženske ne delijo enakopravno oblasti z moškimi, se morajo v tako imenovanem tretjem svetu ženske vsak dan soočiti s težkimi problemi golega preživetja.
ra| 1______________
7.00	Aktualno: Uno mattina
9.40	Nad.: Santa Barbara
10.30	Jutranji dnevnik
10.40	Risanka: Tao Tao
11.00	Nadaljevanka: Kennedy
11.55	Vreme in kratke vesti
12.05	Nan.: Mia sorella Sam
12.30	Dok.: Juha in lešniki
13.30	Dnevnik - tri minute
14.00	Rubrika o Mundialu
14.15	Variete: Occhio al bi-glietto
14.30	Oddaja za najmlajše: L’-albero azzurro
15.00	Mladinska oddaja: Big! Estate
16.10	Danes v parlamentu
16.15	Rubrika: Minuto zero
16.45	SP v nogometu: Urug-vaj-Španija (iz Vidma)
18.45	Nad.: Santa Barbara
19.40	Mundial in dnevnik
20.40	Film: II giovane Harry Houdini (pust., ZDA 1987, r. James Orr, i. Wil Wheaton, Jeffrey De-Munn)
22.15	Dnevnik
22.25 Aktualno: TV Ciak ’90 -La notte degli oscar TV
23.50	Filmske novosti
24.00	Dnevnik in Mundial 0.45 Mundial - protagonisti
in prvaki pripovedujejo
RAI 2_____________
7.00	Otroški oddaji: Patatrac,
8.00	L'albero azzurro
8.30	Zdravnik neposredno
9.30	Dok.: D. Beccafumi
10.00	Dok.: Occhio sul mondo
11.00	Nadaljevanki: Morte di un medico legale, 11.55 Capitol
13.00	Dnevnik in Mundial
14.00	Nadaljevanka: Beautiful
14.50	Nan.: Saranno famosi,
15.30	Mr. Belvedere
16.00	Mesta Mundiala - Videm
16.25 Film: Lo scatenato (kom., It. 1967, r. Franco Indovina, i. Vittorio Gassman, Martha Hyer)
17.50	Iz parlamenta
18.00	Videocomic
18.55	Rubrika: Dribbling
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Rubrika o nogometu
20.45	SP v nogometu: Argen-tina-SZ (iz Neaplja)
22.45	Dnevnik - nocoj
22.55	Nanizanka: Avvocati a Los Angeles
23.45	Zapiski o Mundialu
0.30 Dnevnik in, horoskop
0.45 Film: Quel freddo gior-
no nel parco (dram., ZDA 1969, r. Robert Al-tman, i. Sandy Dennis)
|	RAI 3	|
14.00	Deželne vesti
14.10	Dokumentarna oddaja: Dadaumpa
14.30	Videosport: motonavti-ka - Pavia-Benetke, hokej na travi, IP v jadranju, atletika
16.10	Variete: Prove tecniche di Mondiale (s Pierom Chiambrettijem)
16.40	Film: II delitto del giu-dice (dram., ZDA 1948, r. Michael Gordon, i. Fredric March)
18.10	Drugi natečaj demokratične lepote - Tap Model
19.00	Dnevnik in vreme
19.30	Deželne vesti
19.50	Variete: Prove tecniche di Mondiale (s Pierom Chiambrettijem)
20.30	Film: L’onore dei Prizzi (krim., ZDA 1985, r. John Huston, i. Jack Nicholson, Kathleen Turner)
22.40	Variete: Blob
22.50	Dnevnik - nocoj
23.00	Šport: Proces Mundialu
23.50	Nočni dnevnik
0.20 Dokumentarec: Mit tega stoletja - Klavirski genij Glenn Gould
j	RTV Ljubljana 1
9.00	Spored za otroke in mlade: Medvedov godr-njavček (2. del), 9.10 Pamet je boljša kot žamet
9.20	Drama: Luknja (pon.),
10.30	Nadaljevanka: Oče bom (pon. 2. delaj
11.15	Video strani
15.45	Video strani
15.55	Poletna noč (pon.)
18.00	Dnevnik
18.05	Žarišče (pon.)
18.35	Spored za otroke in mlade: ZBIS - O fantu, ki je po suhem jadral,
18.55	Ciciban, dober dan - Ljubezensko pismo
19.15	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Film: Prvi ponedeljek v oktobru (kom., ZDA 1981, r. Ronald Neame, i. VValter Matthau, Jill Clayburgh, Barnard Hughes)
21.50	Danes v parlamentu
22.55	Dnevnik in vreme
23.15	Poletna noč, vmes nani-zanaka Murphy Brown, nadaljevanka Fantom iz opere (1. del) in nanizanka Črni gad
1.15	Video strani
^IP) TV Koper
12.00	Dokumentarec: Čampo base (pon.)
12.30	Rubrika o ribolovu: Fish Eye
13.00	Hokej - prvenstvo NHL
14.00	Rubrika: Veliki boks
15.00	Tenis: turnir Oueens Club (iz Londona), vmes TVD Novice in dnevnik o športu Sportime
19.00	Odprta meja
19.30	Stičišče
20.00	Zgodovina športa po želji: Juke Box
20.30	Košarka - prvenstvo NBA
22.30	TVD Novice
22.45	Tenis: turnir Oueens Club (pon.)
fjT RTV Ljubljana 2
16.40	SP v nogometu: Urug-vaj-Španija (prenos)
19.00	Izobraževalna oddaja: Iz tujih kuhinj - Japonska (2. del)
19.30	Dnevnik
20.00	Zabavnoglasbena oddaja: Johnny Logan v Zadru
20.40	SP v nogometu: Argen-tina-SZ (prenos)
23.00	Satelitski prenosi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik, 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.30 Pravljica, nato Dobro jutro po naše; 8.00 in 14.00 Deželna kronika; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 9.10 Soft mušic; 9.40 Beležka; 9.50 Orkestralna glasba; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Francoski šansoni;
12.00	Zdravniška posvetovalnica; 12.20 Melodije; 12.40 Z lanskega tekmovanja Seghizzi v Gorici; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček: Črno na belem; 14.30 Na goriškem valu; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Povest v nadaljevanjih: Moj Kras (pon. 11-dela); 17.23 Mladi val; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00,
21.00,	23.00 Poročila; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Instrumenti; 9.05 Glasba; 9.35 Turistični napotki za goste iz tujine; 11.05 Oddaja o SLO; 11.30 Danes smo izbrali) 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.30 Radio danes, radio jutri; 13.38 Do 14.00; 14.05 Mehurčki; 14.20 Skladatelj pripoveduje; 14.40 Radijski Merkurček; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije:
17.00	V studiu; 18.05 Jazz; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Zborovska glasba; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno.
CANALE5_______________
7.10	Nanizanke: La grande vallata, 8.00 Una fami-glia americana, 9.00 Love Boat, 10.00 I Jefferson
10.30	Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e serr vito, 13.30 Čari genitori,
14.15	II gioco delle cop-pie
15.00	Aktualni oddaji: Agen-zia matrimoniale, 15.30 Cerco e offro
16.00	Zdravniški pregled
16.30	Canale 5 za vas
17.00	Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Babilonia, 18.00 O.K. II prezzo e giusto
19.00	II gioco del nove, 19.45 Tra moglie e marito
20.30	Kviz: TeleMike
23.00	Variete: Maurizio Co-stanzo Show Estate
0.55 Nanizanka: Lou Grant -Violenza
RETE 4_______________
8.30	Nanizanka: Ironside
9.30	Nadaljevanke: Una vita da vivere, 11.00 Aspet-tando il domani, 11.30 Cosi gira il mondo
12.15	Nanizanka: Strega per
amore - Mio figlio e un genio
12.40	Otroški spored: Ciao ciao in risanke
13.40	Nadaljevanke: Sentieri,
14.40	Azucena, 15.20 Fal-con Crest - Verita in pri-ma pagina, 16.30 Veroni-ca, il volto delLamore,
17.00	Andrea Celeste,
18.10	La valle dei pini,
18.45	General Hospital
19.30	Horoskop (vodi Daniela Rosati)
19.35	Nadaljevanka: Febbre damore
20.30	Aktualno: Ceravamo tanto amati (vodi Luca Bafbareschi)
21.00	Film: La veglia delle aguile (dram., ZDA 1963, r. Delbert Mann, i. Rock Hudson, Rod Taylor)
23.10	Tednik o ekologiji: Gaia - projekt okolje
23.40	Film: La dolce vita... non piace ai mostri (kom., ZDA 1966, r. Eral Bella-mi, i. Fred Gwinne, John Carradine, Vvonne De Carlo)
1.30	Horoskop (vodi Daniela Rosati, pon.)
1.35	Nanizanka: Missione im-possibile
ITALIA 1______________
7.00	Otroška, oddaja: Caffe-latte in risanke
8.30	Nan.: Superman, 9.00 Ralph Supermaxieroe,
10.00	Boomer, cane intel-ligente, 10.30 Skippy il canguro, 11.00 Rin Tin Tin, 11.30 Flipper, 12.05 Chips, 13.00 Magnum P.I.
14.00	Vodič za Mundial
14.30	Variete: Smile
14.35	Glasbena oddaja: Dee-Jay Television
15.30	Nanizanka: Tre nipoti e un maggiordomo - Le tonsille
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanki: Arnold, 18.30 Lincredibile Hulk
19.30	Variete: Emilio '90
20.00	Risanke
20.30	Film: Paradise (pust., ZDA 1982, r. Stewart Gil-lard, i. Phobe Cates, Wil-lie Aames)
22.20	Nanizanka: Vietnam ad-dio - Maledetta guerra
23.20	Rubrika o ribolovu: Fish Eye
24.00	Košarka NBA - play off
2.00	Nanizanke: Sulle strade
della California
ODEON
9.30	Nanizanka: Arthur
11.00	Igra: Špesa in vacanza
12.15	Rubrika: Ciao Italia
13.00	Otroški variete: Sugar
15.15	Nadaljevanke: Rosa sel-vaggia, 16.15 Colorina,
17.15	Senora
18.15	Branko in zvezde
18.30	Dok.: Človek in Zemlja
19.00	Rubrika: Ciao Italia
19.30	Risanke
20.00	Aktualno: USA Today
20.15	Branko in zvezde
20.30	Film: L ultima corsa (dram., ZDA 1986, r. Jer-rol Freedman, i. Robert Mitchum)
22.30	Hollywood Movies
23.00	Film: Per te ho ucciso (dram., ZDA 1948, r. Norman Poster, i. Joan Fontaine, Burt Lancaster)
'č. TMC	..
8.30	Dober dan, Mundial!
9.00	Nanizanki: Mago Medino, 9.30 Flamingo Road
10.30	Nad.: Gabriela
11.30	Aktualno: Ženska TV
12.30	Nanizanka: Ancora tu
13.00	Ob SP-ju: Diario 90
13.45	Dnevnik
14.00	Dok.: Natura amica
14.30	Nanizanka: Il giudice
15.00	Film: Tre ragazzi del Te-xas (vestern, ZDA 1954, r. Henry Levin)
16.30	SP v nogometu: Urugvaj-Španija
19.00	Rubrika: Mondialissimo
20.00	Vesti: TMC News
20.30	SP v nogometu: Argenti-na-SZ
23.00	Vesti in Galagoal
TELEPRIULI
11.30	Nanizanki: Lalbero delle mele, 12.00 Famiglia, si fa per dire
12.30	Morski športi
13.00	Nanizanki: After Mash,
13.30	Love Story
15.30	Musič box
17.15	Nadaljevanki: Passioni,
18.00	Cristal
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
19.40	Rubrika: Friuli Mondiale
20.10	Nan.: Lartiglio del drago
20.30	Župan in njegovi ljudje
22.00	Nanizanka: Hagen
23.30	Rubrika: Friuli Mondiale
24.00	Nočne vesti in News
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 16.30, 19.00 Polotila.-, 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestnj-informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7-3° Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis: napovedi inb komentarji; 8.00 Prenoj Radia Ljubljana; 13.15 Oddaja v živo: Oo enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevl: 16.00 Glasba po željah, 17.30 Primorsk1 dnevnik; 18.00 Glasbene aktualnost*' 18.35 Popevke po telefonu; 19.30 Pren° Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17-“S 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19J, Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Jud® nji almanah; 6.30 Zgodovinski utrin**' 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Vodeni no-glasbeni program; 8.25 Pesem teo** ' 8.35 Mi in vi; 10.00 Dnevni pregled tisk^ 10.40 Družinsko vesolje: ideje, recept* nasveti; U.OO Srečanja; 12.00 Glasba P željah; 13.00 Čestitke poslušalcev v z* in glasba; 14.33 Pesem tedna; 15.00 C* ■ beno popoldne; 19.00 Puzzle, 20.00 N° program.
RADIO OPČINE	o
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 D0*Č. jutro; 17.00 Klepet ob glasbi; 18.00 Z ^e, nek s psihologom; 19.00 Glasba P° qs. Ijah; 20.30 Pogovor z odvetnikom ir* tali Trst, nato Nočna glasba.
Komunist Edi Maligoj potrjen na čelu rajonskega sveta v Podgori
V mestnem središču Del Papa (KD) premagal Eleno Rus so (Zeleni)
Še dva rajonska sveta sta sinoči izbrala predsednika. V Podgori je bil potrjen dosedanji predsednik Edi Maligoj (KPI), v mestnem središču pa je Krščanski demokraciji kljub notranjim delitvam in sporom s partnerji večinske koalicije uspelo strniti svoje vrste ter pridobiti še dva glasova, tako da so izvolili Paola Del Papa. -
V Podgori sta se tako kot na prvi seji izoblikovali dve kandidaturi. Komunist Bizaj je predlagal potrditev Edija Maligoja, predstavnica KD An-toniazzijeva pa Fabrizia Bandellija. V prvem glasovanju je bila potrebna absolutna večina, ki jo je Maligoj za las zgrešil, saj je prejel šest od dvanajstih glasov. Štiri glasove je prejel Bandelli, enega socialist Corolli, ena glasovnica je bila neveljavna. Sledila je balotaža tned Maligojem in Bandellijem. Slednji je ohranil štiri glasove KD, Maligoja pa je podprlo vseh osem svetovalcev KPI, PSI, Zelenih, SSK in PSDI.
Tako kot že na prvi seji je ponovno prišlo do prerekanja glede rabe slovenščine, ko je predstavnik Zelenih Semoli začel poseg v svojem jeziku. Nekateri svetovalci KD in PSI so ga prekinili, češ da ga ne razumejo in se sklicevali na pravilnik, ki ne predvideva rabe slovenščine v rajonskih svetih. Po drugi strani so predstavniki KPI in SSk'ter sam Semoli menili, da Pri tem ne gre za vprašanje predpisov
pač pa odprtosti posameznikov, zlasti ker je slovenski svetovalec svoj poseg nato ponovil tudi v italijaščini. Spora vsekakor niso razrešili in se utegne ponoviti na prihodnjih sejah.
V mestnem središču so v prvem glasovanju prejeli 8 glasov Del Papa (KD), 3 Elena Russo (Zeleni), 2 Marcel-lo Biasutti (PSI), tri glasovnice pa so bile bele. sledila je balotaža med prvima dvema kandidatoma: Del Papa je prejel 9 glasov, Elena Russo 6, ena glasovnica je bila bela.
Glasovanju so sledila ugibanja o opredelitvah predstavnikov posameznih strank pri tajnem glasovanju. Zanesljivo je Del Papa podprlo vseh sedem svetovalcev KD, poleg njih pa še predstavnik PLI in eden od dveh mi-sovcev. Elena Russo je najbrž prejela po dva glasova Zelenih in PSI, enega KPI in glas drugega misovca, socialdemokrat pa naj bi oddal belo glasovnico. Kot je razvidno sta se izoblikovali dve dokaj heterogeni fronti, čeprav je res, da je kandidata KD v bistvu podprl desničarski blok.
Nemoč ali izsiljevanje?
Glede volitev predsednikov rajonskih svetov in glede komentarjev o izidih, je pokrajinski tajnik socialistične stranke Luciano Pini pojasnil svoje stališče. Ne strinja se z ocenami, da je tak izid volitev (s tem, da je skoraj v celoti propadel dogovor med strankami večine) odraz upora z baze proti odločitvam tajništev strank.
Pini meni, da je bolj kakor znamenje nemoči, da se izvajajo sprejeti dogovori, tak izid razumeti kot poskus izsiljevanja v odnosu di PSI. "Vsekakor obtožbe o lotizaciji oblasti so neutemeljene in brez smisla, saj vsi vedo, da se v demokratičnem sistemu oblikujejo večine in manjšine in da se sprejemajo sporazumi, ki jim nihče ne more očitati ilegalnosti."
Sporočilo pokrajinskega tajnika Pinija se zaključuje z zagotovilom, da je socialistična stranka doslej zmeraj spoštovala sprejete dogovore in da bo tako ravnala tudi v bodoče.	^
Mladi pevci odhajajo na počitnice
Zaključni jiastop OZ Oton Župančič
Zaključni nastopv otroškega pevskega zbora KD Oton Župančič je v ponedeljek zvečer privabil v Dom A. Budala številne poslušalce, poleg staršev in bratcev nastopajočih. Uvodoma so nastopili gojenci Glasbene matice Gorica, in sicer godalni kvartet, ki je zaigral skladbi Čajkovskega in Adamiča, kitaristka Vesna Cescutti in harmoni-karka Erika Pelicon. Sledil je nastop
Kaj se zgodi če se slon zelo razjezi
Kaj se zgodi, če se slon razjezi? Preplah. Saj vendar gre za žival, ki tehta kar nekaj ton.
Pravcati preplah je nastal včeraj zvečer pri Rdeči hiši, kamor so prispeli tovornjaki Berlinskega cirkusa, ki bo nekaj dni gostoval v našem mestu. Pogosta selitev in najbrž še bolj kislo in hladno vreme pa sta, kot se zdi, povzročila neobičajno reakcijo pri živalih. Posebno se i.e razburil slon, ki je nerazpoleženje za-čel zelo glasno in žugajoče kazati z raz-nijanjem in divjim tuljenjem.
Ker se žival lep čas ni pomirila, so seveda poklicali na pomoč sile javnega reda, ki so takoj zaprle dostop do Rdeče hiše od vseh strani in tako povsem izolirale območje. Na pomoč so poklicali tudi veterinarja.
V trenutku, ko to poročamo, okrog 22. nre, akcija še ni bila zaključena, kar je tudi razumljivo, saj niti policija, niti veterinarji nimajo vsak dan opravka s slo-hi, ki v takih primerih najbolj poslušajo krotilca. Le tega pa menda do sinoči še bi bilo v Gorico.
iz zanesljivih virov pa smo izvedeli tedi drugo verzijo in sicer, da naj bi slo-ba napadla ljubezenska vročica. Saj veste kako je s to stvarjo. Že ljudje v takem ?bbju počenjamo neumnosti, zakaj pa bi l*h sloni ne smeli!
Drugi dan sojenja Marcelin Tonuttiju
Tožilec zahteval 17 let zapora
Na drugi kazenski obravnavi proti 28-letnemu Marcellu Tonuttiju pred porotnim sodiščem v Vidmu zaradi uboja 43-letnega inšpektorja Borisa Martellanija so včeraj zaslišali sodnega izvedenca za balistiko, državni tožilec, dr. Diez pa je postavil tudi zahtevo po kazni. Za obtoženca je zahteval sedemnajst let zapora ob upoštevanju olajševalnih okoliščin in delne neprištevnosti. Danes ne bo nadaljevanja obravnave, pač pa se bo sodišče spet sestalo jutri, ko bo nastopil zagovornik, odvetnik Pelizzo.
Včerajšnja razprava pred porotnim sodiščem, ki mu predseduje dr. Vitulli, stranski sodnik je Paviotti, sodni zbor sestavlja nato še šest porotnikov, se je pričela z zaslišanjem izvedenca za balistiko. Pojasnil je eno od ključnih vprašanj tragičnega dogodka 27. februarja lani. Po njegovih ugotovitvah so luknje v karoseriji avtomobila navrtale krogle, ki jih je nekdo izstrelil od zunaj proti avtomobilu. Taka ugotovitev pa je v nasprotju z izjavami obtoženca, ki zatrjuje, da je Martellanija ustrelil z lovsko puško v samoobrambi, potem ko je le ta streljal nanj s pištolo iz avtomobila. Sodišče je včeraj opravilo tudi ogled avtomobila, ki je spravljen v neki delavnici.
Upoštevajoč izjave izvedenca za balistiko se zdi precej bolj verjetna možnost, da je Tonutti streljal proti avtomobilu, potem ko je bil Martellani že mrtev, da bi tako podkrepil svojo verzijo o samoobrambi.
•Sicer pa ostaja še zmeraj nepojasnjeno ravnanje, zakaj je obtoženec po uboju odpeljal Martellanijevo truplo nekaj kilometrov stran od kraja napada ali spopada in ga skušal skriti.
Karabinjerjem v Palmanovi je zadevo prijavil šele dobre štiri ure po dogodku in jo prikazal kot spopad s kolegom, oziroma nadrejenim.
Državno pravdništvo, kakor je razumeti iz včerajšnjega nastopa, je prepričano, da je do uboja prišlo iz maščevanja.
Martellani, ki je bil Tonuttijev nadrejeni, naj bi bil kriv za vse težave, ki jih je obtoženec imel zaradi izginitve avtomatske puške (orožje je bilo sicer kasneje najdeno in vrnjeno) iz vojašnice in pisanja anonimnih pisem s katerimi je menda hotel izsiliti premestitev iz Gorice v Videm. Tako Tonutti kakor Martellani sta bila v službi na mednarodnem mejnem prehodu pri Rdeči hiši.
Kaj je sprožilo tisti maščevalni bes v Tonuttiju, da je docela izgubil razsod-
nost in svojega nadrejenega ubil z dvema streloma iz lovske puške? O čem sta govorila v avtomobilu s katerim sta se odpeljala iz Corna di Rosaz-zo na neki samoten kraj pri Orzanu?
Mokre ceste
Mokro cestišče je včeraj popoldne in zvečer botrovalo vrsti prometnih nesreč. Na pokrajinski cesti med Dolom in Doberdobom sta se v kratkem časovnem zaporedju pripetili kar dve. V bližini Poljan se je laže ranila Daniela Blasig, por. Poletto iz Doberdoba, Gramscijeva ulica 4. Dalj časa je ostala ujeta v skrotovičeni pločevini, vendar v nesreči ni bila hudo poškodovana.
Na isti cesti, nekoliko niže, v smeri proti Devetakom, je prišlo do trčenja med unom 45 in renaultom 14 videmske registracije. Fiat je upravljala 23-letna uradnica Sandra Gergolet iz Doberdoba, Goriška ulica 14/a, ki se je takrat vračala domov. V nasprotni smeri pa sta pripeljala Massimiliano in Filippo Entesano. Gergoletova je na zdravljenju v goriški bolnišnici.
Ozdravela bo v desetih dneh.
Drevi na Bukovju sklepni nastop gojencev šole Glasbene matice
Drevi ob 20. uri se bodo v dvorani k .urnega društva Briški grič na Bu-r°viu predstavili gojenci podružnice tesbene matice in njihovi vrstniki iz brugih krajev. Zaključna produkcija 0 dokaj pestra, saj bo nastopilo kar sstnajst mladih glasbenih poustvar-fhcev. Klavirske nastope bodo imeli , ulentina Devetak, Tanja Humar, fteja Humar, Ingrid Komjanc, Katja ^tekar in Neva Klanjšček. Na harmo-teko bodo igrali Matija Pipan, Jure tešeren, Ivan Pipan in Diego Načini, P°teg kitaristk Vesne Cescutti in Kat-Sfiligoj bo nastopil še godalni kvar-
tet Glasbene matice, ki ga sestavljajo Emanuela Koren in Rita Muscau (violini), Aleš Klede (viola) in Francesco Muscau (violončelo).
Spored zaključnih prireditev Glasbene matice Gorica s tem še ni izčrpan. Že jutri ob 18. uri bo na sporedu v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici zaključni nastop goriških mladih glasbenikov. V soboto, 16. t. m., ob 18. uri pa bodo nekateri gojenci nastopili v Doberdobu na sedežu društva Jezero, kjer bodo svoje glasbeno znanje pokazali tudi najmlajši gojenci tamkajšnje godbene šole Kras.
Predstavili zbornik Venetovanje Stališče stroke o »venetofiliji«
str rec* kakšnim mesecem smo na tej kf,'1/1' zabeležili vest o predstavitvi katc?6 ^eneti naši davni predniki s lvarir2, si Joško Šavli, Matej Bor in (jQK roiriažič na vso moč prizadevajo tem, i,atl .širnemu svetu (tudi zaradi T jp - r ie knjiga že izšla v nemščini janL .Ze menda tudi pripravljen itali-hašj iiiprevod). to da so
Prejšnj?nSki) Predniki'
Veneti
Poh„T“Ji todon pa smo v Gorici na stehnT	Mirko Filej lahko pri-
stariT>v ,kai 0 naši sorodstveni vezi s koVrij , veneti menijo ugledni stro-V ute,;, zgodovinarji in jezikoslovci, predet .kem domu je bila namreč Pospi,avitev zbornika Venetovanje — teheni številke glasila Slovenskega kak., ; ke9a društva, ki je izšla pred *tekorlm teosocem v Ljubljani. Bolj Za predstavitev publikacije, ki
zajema zbirko člankov različnih avtorjev, ki na znanstveni osnovi izpodbijajo trditve avtorjev knjige Veneti — naši davni predniki, je šlo za pogovor s tremi uglednimi strokovnjaki prof. Milkom Matičetom, prof. Bogom Grafenauerjem in prof. Alenko Šivic - Dular. V pogovoru naj bi sodeloval tudi prof. Božidar Slapšak, a ga zaradi nujnih obveznosti ni bilo.
Zakaj in kako je nastal zbornik Venetovanje je uvodoma pojasnil urednik Arhea, Mitja Guštin.
Na kakšni trhli, predvsem pa neznanstveni osnovi je zgrajena teorija o tem, da so bili Veneti — Slovani oziroma Slovenci, so nato prikazali, navajajoč tudi "cvetke", ki Uh ni malo, Ma-tičetov, Grafenauer in Sivičeva.
Škoda le, da je za pogovor oziroma za razpravo zmanjkalo časa.
Začetek mature že 21. junija
Danes zadnji dan pouka
Na vseh šolah bo danes praznično, saj se zaključi reden pouk. Za večino šolske populacije se začenjajo poletne počitnice, pred maturanti pa je še najtežja preizkušnja. Mature se bodo na višjih srednjih šolah pričele 21. t. m., zaključni izpiti na nižjih srednjih šolah pa že 15. t. m.
Z ocenjevanjem znanja se bodo v prihodnjih dneh ukvarjali tudi v osnovnih šolah, kjer naj bi v jeseni pričeli vendarle izvajati dolgo napovedovano reformo.
Kako se obeta novo šolsko leto pa bomo poročali v prihodnjih tednih. Za dijake nižje srednje šole Ivan Trinko in dijake višjih srednjih šol se zdi, da bodo tudi jeseni še zmeraj nerešene prostorske težave, kajti pri izgradnji šolskega centra se kopičijo zamude.
Posnemanja vredna pobuda malčkov na šoli O. Župančiča
Malčki, ki obiskujejo prvi in drugi razred osnovne šole Otona Župančiča v Gorici so se ob zaključku šolskega leta skupaj s svojimi mamicami in očki odločili za svojstveno pobudo.
ŠOLA GLASBENE MATICE PODRUŽNICA ŠTEVERJAN
Zaključni nastop gojencev
Kulturni dom na Bukovju danes ob 20. uri
Zbrali so 300 tisoč lir in jih namenili Skladu Mitje Čuka. Na ta način izrekajo zahvalo učiteljicam Mariji Paco-rini, Manueli Grauner, Karolini Visin-tin in Danili Komianc za vestno opravljeno delo v šolskem letu 1989/90.
■ Na križišču med Ul. Paolo Diacono in Ul. Leoni se je predsinoči pripetila še ena prometne nesreča, zaenkrat zadnja v seriji desetin trčenj na tem nevarnem križišču. Tokrat je bil lažje ranjen 19-letni motorist Massimiliano Ceci iz Gradišča, Ul. Roma 54. Z motorjem se je peljal po Ul. Leoni v smeri proti Ločniškemu mostu. V križišče je z njegove desne pripeljal z lancio themo 45-letni Gianvito Battista iz Gorice, Ul. Brig. Pavia 58, in trčenje je bilo tu. Ceci je v nesreči dobil močan udarec v gleženj, rano na kolenu in odrgnine po nogah. Zdravil se bo 20 dni.
razstave
Razstava čipk, ki so jih izdelali na letošnjem 3. tečaju klekljanja v Romjanu, je v teh dneh na ogled v dvoranici pod cerkvijo v Romjanu, kjer se odvija 18. šagra domače župnije. Razstava je na ogled do nedelje, 17. t. m., vsak večer od 18. do 22. ure.
V	galeriji Rika Debenjaka v Kanalu
je do 16. junija odprta razstava slik Giu-seppa Tosellija iz Brescie.
V	galeriji Meblo v Novi Gorici je do 16. t. m. odprta skupinska razstava Erotika v kiparstvu na Slovenskem.
V	galeriji Alle Antiche mura v Tržiču je do 21. t. m. odprta skupinska razstava grafike v mittelevropskem prosto-
otroškega pevskega zbora, ki ga vodi Elda Nanut. Zborček združuje 20 otrok. Polovica jih obiskuje že osnovno šolo, ostali hodijo še v vrtec. Letos so mladi pevci imeli dva pomembna nastopa, in sicer na Mali cecilijanki in na Veselem vrtiljaku. V letošnji sezoni, je pred nastopom poslušalcem nakazala Nanutova, so svoje delovanje popestrili z raznimi igricami, ki so jih pripravljali med rednimi pevskimi vajami. Animatorska dejavnost pri štan-dreškem društvu je sad Stena Vilarja, ki je na Goriškem našim najmlajšim dobro znana oseba. V ponedeljek so vsi skupaj uprizorili igrico Potoček, kjer ni manjkalo petja, recitacij in veselega razpoloženja. Večer so zaključili mladi pevci, ki so zapeli venček pesmi.
Na sliki (foto Čubej): otroci med uprizoritvijo igrice Potoček.
prispevki
Namesto cvetja na grob Rada Faganela daruje družina Vilka Lupina 20 tisoč lir za vzdrževanje partizanskega spomenika v Štandrežu.
V počastitev spomina Giorgia Uhana daruje Ustili z Vrha 100 tisoč lir za ŠZ Mladost.
razna obvestila
Posojilnica v Sovodnjah obvešča cenjene stranke, da od junija dalje ob četrtkih posluje tudi v popoldanskem času. Urnik za stranke je od 16.30 do 18.00.
KŠD Naš prapor vabi na občni zbor, ki bo v petek, 15. t. m., ob 20.30 na sedežu društva v Pevmi.
Slovensko poletno središče obvešča starše osnovnošolskih otrok, da bo začetek v ponedeljek, 25. junija. Pričakujemo pravočasne prijave (tel. 33495).
Tečaj telesne zaznave in govorice bo v Kulturnem domu 29. in 30. junija ter 1. julija. Podrobnejši podatki na tel. 30835.
Sindikat slovenske šole obvešča, da bo od 19. do 25. avgusta seminar slovenskega jezika in kulture na Brdu pri Kranju. Za Gorico je rezerviranih deset mest za učitelje in profesorje. Prijave do 20. junija pri odbornikih SSS.
kino
Gorica
CORSO Zaprto.
VERDI 20.30 Praznik plesa 90.
VITTORIA 17.30-22.00 »Glinka, una bestia in calore«. Prep. ml. pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE Zaprto.
EXCELSIOR Zaprto.
Nova Gorica
SOČA (Kulturni dom) 18.00 »Draga pomanjšal sem otroke«. Ob 20. uri »Salsa«.
SVOBODA (Šempeter) Ni predstave.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Al Moro (dr. Alesani) Trg De Ami-cis — tel. 530268.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Aha Salute — Ul. C. Cosulich 117 tel. 711315.
pogrebi
Danes ob 9.30 Virginia Giacometti, vd. Cantisani iz splošne bolnišnice v cerkev na Placuti in na glavno pokopališče, ob 11. uri Ida Budal, por. An-selmi iz hiše žalosti v Ul. Monte Cal-vario 6 v cerkev v Podgori in na tamkajšnje pokopališče, ob 12. uri Tereza Gravner, vdova Oblak iz Doberdoba v cerkev v Pevmi in na tamkajšnje pokopališče, ob 17. uri (zaprtje krste ob 12.45) Santo Boldrin iz bolnišnice Janeza od Boga v Vileš, ob 16. uri Alfre-do Perabo iz splošne bolnišnice v Gradišče.
»Kaj«
ali
»kako«?
Z odločitvijo, da časopis Primorski dnevnik uvede redno mesečno literarno prilogo, kjer naj bi prostor namenjali objavljanju izvirnega leposlovja, recenzijam, raznim razmišljanjem in polemičnim zapisom v zvezi z literaturo, se zastavlja vprašanje, v čigavem interesu je to, in kdo ob tem lahko kaj pridobi.
Nemara bodo te odločitve najbolj veseli bralci. Med njimi je nedvomno veliko ljubiteljev književnosti, zato je ta novost še kako dobrodošla in prijetna osvežitev. Prav gotovo pa je to tudi nov izziv in spodbuda vsem pišočim ustvarjalcem predvsem primorskega kulturnega prostora, za katerega sicer drži, da ima kar nekaj publikacij, ki svoje strani v celoti ali vsaj delno namenjajo literaturi, žal pa drži tudi to, da te revije (Primorska srečanja, Fontana, pred časom tudi Sotočja) ne uspevajo v celoti pokriti vseh »literarno-interesnih« sfer, ali če hočete vseh literarnih estetik in stilnih usmeritev, ki se pri nas pojavljajo. Kaj s tem mislim?
Če se Fontana (skupaj s trenutno zamrznjenim projektom Sotočij) paradoksalno omejuje s tem, ko na stežaj odpira vrata širokemu krogu piscev, saj pri tem izgublja na kvaliteti, si Primorska srečanja na drugi strani sicer na vse kriplje prizadevajo ohraniti relativno visok nivo kvalitete objavljenih prispevkov (koliko jim to uspeva, je drugo vprašanje), zato pa se močno omejujejo pri vsebinsko-nazorski usmerjenosti (govorim seveda za literarni del te revije).
Povsem nesprejemljivo se mi namreč zdi, da literarni urednik tako vidne revije, kot so Primorska srečanja, - na primer - oznako larpurlarti-zem uporablja izključno in dosledno v pejorativnem pomenu. Razumevanje umetnosti in njeno doživljanje na izključno estetskem nivoju (brez moral-no-etične ali politične angažiranosti) se mi zdi ravno tako legitimno kot katerokoli drugo.
Postavljati v literaturi kot osnovno vrednoto Človeka, osebno prizadetost, osebno noto, človečnost,... itd., je s posameznikovega subjektivnega stališča seveda čisto možno in pri tem mu nihče ne more ugovarjati. Čisto nekaj drugega pa je, ko te vrednote nekdo kot literarni urednik vsiljuje (seveda ne neposredno, pač pa posredno, s svojim uredniškim delom) drugim.
Urednik namreč ni (ali vsaj ne bi smel biti) nikakršen dušebrižnik, češ, -objavljali bomo tako in tako literaturo, ker bomo z njo ljudi »počlovečili«, jih zbližali, oplemenitili in kaj jaz vem kaj še.
Stvar literarnega urednika po mojem trdnem prepričanju je, da tekste vrednoti po njihovi poetičnosti, izrazni moči, avtorjevi sposobnosti izražanja, izpiljenosti tehnike in jezika, bogastvu (ali skromnosti) pesniških figur in ostalih, strogo literarno-formalnih in stilističnih (ne pa vsebinskih) kategorijah..., skratka, stvar literarnega urednika je, da tekste vrednoti na podlagi njihove kvalitete v smislu »kako je napisano«, na kakšen način (dobro ali slabo), ne pa »kaj je napisano« (tu je klasifikacija na dobro ali slabo nemogoča oziroma smešna).
Stvar bralca na drugi strani je, da se odloča o tem, kaj mu je blizu in kaj ne, bralec šele na osnovi čisto svojih osebnih vrednot lahko izbira sebi in svojim nazorom bližjo literaturo, literarni urednik pa mu, če drugega ne, vsaj to (možnost izbire) mora omogočiti. Torej mora biti urednik »odprt« za skrajno, moralno-etično angažirano literaturo prav tako, kot za čisti larpur-lartizem, ludizem, hermetizem ali pa »seksizem«. Gre za kvaliteto pisanja, ne pa za vsebinsko-nazorsko usmerjenost. (Če grem v svoji radikalnosti do konca: - kdor je fašist in ob tem sposoben poetično izraziti svoje nazore, naj »bo objavljen«. Če bo vsebina njegovih tekstov fašistična, bom jaz med prvimi, ki jo bom zavrnil. - Ampak šele kot bralec, ne pa kot urednik.)
Naj za konec skromno pripomnim, da s tem zapisom nikakor ne želim soliti pameti komurkoli, še najmanj pa literarnim urednikom. To je zgolj moje osebno razmišljanje, za katerega pač upam, da bo naletelo na razumevanje in odziv pri »pravih« ljudeh. Želim si seveda, da bi literarna priloga Primorskega dnevnika bila v korist vsem in da bi z njo lahko vsakdo nekaj pridobil.
Zbirka »Jezero rož« pesnika Dim Gržiniča
Književniki iz Tolmina pišejo revijo »Sotočja«
V piranski knjižnici so 24. maja predstavili prvo pesniško zbirko »Jezero rož«, ki je pred nedavnim izšla v samozaložbi mladega piranskega pesnika Dina Gržiniča; na predstavitvi je sodelovala pisateljica marinka Fritz-Kunc.
Zbirka pesmi »Jezero rož« je razdeljena na dva tematska sklopa, ki pa se dejansko dopolnjujeta. Prva konstanta Gržiničevega pesništva sta minljivost in bolečina, ki ju na globok in izviren način razlagata zlasti indijska filozofija in religija. Ker je pesnik že večkrat obiskal Indijo je povsem naravno in razumljivo, da se je intenzivno poglobil v indijsko življenjsko modrost in v njej našel oporo in navdih. Še večji pomen ima v njegovih pesmih ljubezen, ki jo obravnava v širokem spektru njene raznolikosti — od sebične ljubezni (zelo pogosto v evropski kulturi današnjega časa) do občutkov čiste ljubezni, ki je uresničljiva le »z odprtim srcem in usmiljenjem v prsih« in jo lahko pojmujemo kot temeljni odnos do sveta in način sprejemanja življenja v vsej njegovi polnosti.
Prvi tematski sklop (podnaslov: Cvetje...) lahko označimo kot deskriptivno intimistično liriko, s katero se pesnik vrača v obdobje srečno-nesrečne mladosti, doživetja prvih ljubezni in razočaranj; iz vseh pesmi pa izžareva splet vselej tlečega upanja, nežnosti, solza, bolečin, prisluškovanja naravi in neizmerljivost časa. Drugi tematski sklop (podnaslov: v jeseni...) prinaša kontemplativne pesmi, razmišljanja, ki se poglabljajo v večna vprašanja človeške eksistence in skušajo prodreti v skrivne pore človeške notranjosti. Avtor tukaj išče spoznavni preskok iz sveta iluzij v realnost, pri tem pa iz svojega zornega kota zavrača vrsto predsodkov in lažnih idealov kar pa mu vselej ne uspeva in zato imejo nekatere pesmi dokaj banalen prizvok. To je tudi vzrok, da je pesniška zbirka »Jezero rož« kvalitetno dokaj neuravnovešena saj nekatere pesmi (oz. verzi) segajo v najglobje predalčke človeške duše medtem ko nekatere s svojo banalnostjo razblinjajo poduhovljeno zasnovo nosilnih pesmi omenjene zbirke.
Recenzent Peter Božič je Gržiničeve pesmi označil kot »značilno« erotsko poezijo z značilno tematiko in manj značilno pesniško izvedbo. »K temu dodaja še naslednje: »kljub navidezno znanemu pesniškemu instrumentariju, je poezija v njej toliko vendarle izvirna, kolikor to zahtevajo pravila avtopoetike, kar dosega na ta način, da znane podobe uporablja na nov način.«
Dino Gržinič sodi med tiste mlade pesnike, ki niso obremenjeni z raznoraznimi modernizmi saj je zanj literarno ustvarjanje predvsem trdo, garaško delo, vztrajnost in nenehno (samo) izobraževanje in seznanjanje s številnimi vprašanji slovenske in svetovne literature. Če odmislimo nekatere začetniške spodrsljaje, ki so skorajda redni spremljevalci prvih pesniških zbirk domala vseh slovenskih avtorjev smo dolžni izkazati spoštovanje do iskrenosti in naravnosti Gržiničevih pesmi, katerih verzi se ne »utapljajo« v postmodernističnih frazah, ki jih velik del mladih in manj nadarjenih avtorjih »prežvekuje« do onemoglosti in ponuja samo površinsko projekcijo našega urbanega življenja in kaosa, v obliki samostojnih pesniških zbirk, ki rastejo kot gobe po dežju vendar na žalost brez trohice samokritičnosti in s pomanjkanjem osnovnih estetskih meril.
SLAVKO GABERC
Pred približno petimi leti smo v Tolminu ustanovili literarni klub, ki deluje v okviru Zveze kulturnih organizacij. V njem se združuje okrog 20 bolj ali manj uspešnih književnikov, med katerimi jih je večina le ljubiteljskih ali »nedeljskih« ustvarjalcev, predvsem pesnikov.
Kmalu po ustanovitvi kluba se je med člani porodila ideja, da bi vsako leto izdali nekakšen zbornik, v katerem bi objavili najboljše izdelke članov. Iz te pobude se je oblikovala revija Sotočja, ki je do danes izšla že trikrat. Prva številka je bila silno skromna in preprosta. V njej so objavljeni izključno teksti domačih avtorjev, toda že v drugi številki smo postali ambicioznejši in se povezali s slovenskimi literati iz Benečije, ki so radi prispevali nekaj pesmi v svojih zanimivih narečjih.
V tretji številki smo šli najdlje. Zdi se, kot da so želje porasle in skušali smo se odpreti za ves primorski prostor. Navezali smo stike s »fontanovci« in rezultat je bil zbornik Sotočja 3 (mogoče jih je dobiti tudi v Tržaški knjigarni], v katerem poleg ostalih sodelujejo tudi literati z Obale.
Na tej točki, kar je bilo nekako pričakovati, pa se je vsa stvar malo ustavila. Potrebno bi bilo pritegniti k sodelovanju tudi druge primorske občine, razširiti uredništvo, dobiti dodatna sredstva... toda v istem času se je na Koprskem nezadržno uveljavljala Fontana, ki ima boljše zaledje kot Sotočja, več stalnih sodelavcev in zato tudi večjo perspektivo, zato smo se odločili So-
Portret: MARJAN TOMŠIČ
Marjan Tomšič se je sicer rodil v Račah pri Mariboru, toda usojeno mu je bilo, da postane v književnosti glasnik slovenske Istre. Začel je kot pisec fantazijskih zgodb, s knjigama Olive in sol (1983) ter Šavrinke (1986) pa je zastavil pero za Istrane in istrsko tematiko. Sam je izjavil:
»Istrski svet je resnično svet še vedno žive in delujoče magije, ki jo prodirajoča mestna civilizacija razkraja... A po vaseh globlje v deželi ljudje še vedno dihajo v ritmih tisoč let starega, z modrostjo prepredenega žitja. Želel sem upodobiti predvsem te njihove obraze.« (Na ovitku knjige Olive in sol).
Med istrskim zaledjem in Trstom so spletene goste človeške vezi. V Tomšičevem pripovedništvu je naše mesto prisotno nekje na robu, tam, kamor je odtekla večina prebivalstva iz opustelih istrskih vasi. Razumljivo je torej, da Tomšičevo pripovedništvo na poseben način prevzema tržaške bralce. Tisti, ki ga prej niso poznali, so ga odkrili ob dveh njegovih letošnjih bralnih nastopih v Trstu. Nekatere je očarala prvinskost njegovih oseb, drugim je zazvenelo posebno domače njegovo izražanje. Tomšič uporablja poleg knjižnih, tudi narečne besede, ki dajejo, skupaj z besednim redom in sintakso, njegovi prozi izrazit istrski kolorit. Brez teh izraznih sredstev ljudje in pokrajina, ki jih Tomšič opisuje; ne bi bili tako živi in pristni, življenjske zgodbe ne tako verjetne.
Značilnosti njegovih istrskih zgodb je pronicljivo dognala Jasna Čebron: »Že v novelah - predvsem v tretji zbirki Olive in sol - se dogodki razpletajo pb usodnih, zarečenih, le z magijo razpoznavnih zakonih. Slike istrskih kmetov so kratke pripovedi, ki jih motivirajo slutenja, ure-čene besede, nenadna znamenja. V to usojenost postavljeni istrski kmetje živijo na videz pasivno, v sebi pa imajo mnoga vedenja o zakonih življenja...« (Primorska srečanja 101/89, v članku Marjan Tomšič, prepričevalec o magiji življenja).
Se bolj je Tomšič bralce prevzel z romanom Šavrinke. Tudi tu je navidezno enolično in pasivno življenje istrskih potovk oživil na poseben način. Edelman Jurinčič je zapisal: »Njegova Šavrinka je magična ženska. Resnična in neobstoječa.. Je vase zaprta, sramežljiva, a vendar vabeča. Nepredvidljiva je, ponuja se, a se ne daje, skriva se in se nudi, izpari in je v sanjah, obstaja in je elementarna.« (Primorska srečanja 108/109/90, v literarnem prispevku Vino in črne kutine).
Marjan Tomšič je avtor številnih pripovednih del, radijskih iger in scenarijev za risanke. Tokrat smo izpostavili izsek iz njegovega pripovedništva, ki nam je posebno blizu. Radi bi tudi pripravili pot drugemu delu njegovih Šavrink, ki čaka na izid.
MARIJA CENDA
ločja izdajati na daljše časovno obdobje, da se ne bi po nepotrebnem oba projekta prekrivala, kar ne bi imelo nobenega smisla. Odločili smo se tesneje povezati se s Fontano in rezultat bo 15. številka te revije, ki bo izšla v Tolminu in bo posvečena stoletnici rojstva Franceta Bevka. Sotočja pa bomo izdajali v daljših časovnih presledkih, ko se bo pač nabralo dovolj kvalitetnih izdelkov.
Kakšna literatura se piše na Tolminskem? Za del Slovenije ob Soči je, kar je zanimivo, značilno, da je pod močnim vtisom (celo vplivom) Simona Gregorčiča. Spomin nanj je med ljudmi'še vedno živ, v zamejstvu celo aktualen. Zato ne preseneča, da imamo neverjetno veliko pesnikov (sicer kronološko starejših), ki skušajo nadaljevati romantično tradicijo petja »goriškega slavčka«. Večina jih po kvaliteti in originalnosti sicer ne presega lokalnih okvirov, so pa dragoceni nosilci poetične govorice in hvaležna publika na literarnih večerih. V zadnjem času, nekako vzporedno z delovanjem literarnega kluba in Sotočij, se je pojavilo nekaj mlajših, perspektivnejših književnikov, ki so si precej drugače zastavili svojo literarno dogodivščino. Med njimi so najbolj uspešni Tomaž Flajs, Aleš Cvek, Branka Zgaga, Ksenija Mlekuž, Jožek Štucin, Borut Rutar, Ivo Volarič-Feo... Udeležujejo se strokovnih seminarjev, literarnih šol in tudi redno objavljajo v raznih slovenskih literarnih revijah. Še vedno je med njimi največ pesnikov in je prozno pisanje prihranjeno le redkim. Najbolj poznan je prozaist Boris Jukič, ki pa mu oznake »tolminski« skorajda ne moremo več pripisati, saj je že davno vstopil v širši slovenski prostor.
Poleg tolminskega zelo uspešno delujeta še dva kluba na severu Primorske - idrijski in novogoriški literarni klub. Z večjim sodelovanjem med njimi se odpirajo možnosti za nove skupne projekte, kar bo gotovo še povečalo kvaliteto njihovega delovanja. Prav literarno gibanje, ki so ga podobna društva sprožila ha Primorskem, je namreč tudi pogojevalo ustanovitev skupne organizacije - Združenja književnikov Primorske, ki naj bi klube in literate tudi formalno združevalo.
JOŽEK ŠTUCIN
Primorski književni razgledi Urejuje Jožek Štucin Stran izdelal Marij Čuk Prispevke pošiljati na naslova: Jožek Štucin - Prekomorskih brigad 3 - 65220 Tolmin - Jugoslavija; ali pa na uredništvo Primorskega dnevnika (Ul. Montec-chi 6) v Trstu s pripisom »Za Primorske književne razglede«
Lov
Odsotnost akustičnosti kjer živiš je gluha moč; samo zato, da si potem zapomniš zapreti vrata in navzlic vsemu še kaj poješ, ko imaš že nož ... in je noč,
... da se velika hiša izpove o svojem lovu na krokodila.
Pesnik iz Pliskovice na Krasu A Ido Žerjal
Sipka slika peska
Nekaj na čistem	Prepoznani
Z leti si vse bolj svoboden, kot skelet je lahka tvoja duša,-... nezadržana v upanju in v obupu je nevzdržna, kot sipka slika peska v puščavi, da lahko samo še veter kaj stori, popravi.
Potem na čistem nekaj se lotevaš;]
kot dan, ki je samo curek iz noči obarvan s klijočimi in kamnitimi očmi.]
Besede so zašle v spomin, razrit zaradi te dotične pesmi, v kateri ni besed ne rim,- je le senca stekla ali steklovine:
kako se res redi ta žalost, ki se je ne spozna niti ob vrnitvah že podaljšanih in od vse te nespoznavnosti se navzame ležernosti iskanja prepoznavnega.
Zapoved
Ne odrekaj reki njene neposlušnosti)
saj nisi tako zdrav kakor si misliš,]
in najti zamenjavo na tej poti, v teh časih, je skoraj nemogoče; tudi s kakšno napravo vzbuditi strah]
na kapljah ali odmašiti odtočni
rov,]
kjer so se že zdavnaj naselile
miši]
in pobegle mravlje iz razmočene prsti.]
Tako daj sebi za zmeraj zaslutiti slast krvavo s tolikšno krvjo, v sami vodi; tej nikoli bistri smrti,]
zastrti lepotici — kaplji, ki v
teku]
grabi ali prav to da.
ALEŠ CVEK
Glavni prireditelj razstave je tržaška Pokrajina
O stanovanjski kulturi
Do konca tega meseca (po vsej verjetnosti pa bodo prireditev podaljšalido konca avgusta) je v prostorih konjušnice Miramarskega gradu in Palače Economo na Trgu Libertd v Trstu na ogled razstava z naslovom "Stanovanjska kultura na obrobju habsburške monarhije v 19. stoletju (Abitare la periferia delTimpero nel '800). V mesecih, ko mnoga italijanska mesta tekmujejo v prirejanju razstav in najrazličnejših kulturnih manifestacij ter pobud z namenom, da bi pritegnila čimvečje število obiskovalcev svetovnega nogometnega prvenstva, nam Pokrajina Trst kot glavni prireditelj razstave ponuja vpogled v stanovanjsko kulturo prejšnjega stoletja. Prikaz te kulture posveča glavno pozornost Trstu, a jemlje v poštev tudi širši geografski prostor, ki zaobjema Koroško, Štajersko, Ogrsko, Hrvaško in Slovenijo. Pri zbiranju razstavnega gradiva so zato organizatorji razstave vzpostavili plodno sodelovanje s slovenskimi, hrvaškimi, madžarskimi in avstrijskimi muzeji ter s strokovnjaki iz teh društev, ki so prispevali v dopolnilo razstavljenih eksponatov krajše razprave in strokovne ocene, ki jih prinaša v branje bogat katalog razstave.
Razstava prikazuje izsek meščanskega življenja, spremembe v opremljanju interierov in vedenjske modele višjih družbenih slojev v perifernih mestih habsburške monarhije. Tu je meščanstvo precej odmaknjeno doživljalo obdobje restavracije, Metternichov padec in pomlad narodov. Modne tokove, ki jih je Dunaj kot habsburška prestolnica narekoval, je meščanstvo na obrobju sprejemalo samosvoje, včasih se jim je povsem podrejalo, občasno pa je bilo dovzetno tudi do zunanjih evropskih vplivov. Stanovanje je bilo za meščansko družino zrcalo ugleda in družbenega statusa. Od tod velika skrb za opremljanje notranjščin in za pozorno zbiranje pohištvenega stila posameznih sob, ki so imele posebne funkcije. V teku 19. stoletja so posebno višji sloji začeli odločneje ločevati zasebno življenje od javnega. Stanovanje bogatih meščanov in aristokratov je postalo tako udobno pribežališče pred zunanjim svetom. V drugi polovici 19. stoletja je na primer redkoka-teri trgovec ali podjetnik delal in sprejemal stranke kar na svojem domu, v stanovanjskih prostorih. Tako so se vsakodnevni družinski obredi odvijali v sprejemnicah, igralnici in orientalski sobi, ki so jo najuglednejše meščanske družine opremljale z blagom, ki je prihajalo z Orienta.
O stanovanjski kulturi 19. stoletja in o pomenu, ki so ga takratni meščani pripisovali stanovanjski opremi, nam zgovorno pričajo razstavljeni inventarji imetja nekaterih bogatih tržaških družin. Inventarje hrani med ostalimi sodnimi akti tržaški državni arhiv. Glavnino pohištva in predmetov, o katerih govorijo pisni viri, si lahko ogledamo v obeh razstavnih prostorih. Skrbno izbrani eksponati nas popeljejo v notranjost meščanskih stanovanj, uradov in plemiških rezidenc. Projekt Tržačanov Pietra Nobileja in Mettea Pertscha nam razkrivajo značilnosti njune arhitekture. Ob originalnem pohištvu grada Kornsberg je na ogled tudi nekaj primerkov pohištva stila biedermeier, stoli in mize iz zbirke Thonet in še kopica predmetov iz zasebnih zbirk. Iz Slovenije je na razstavi na ogled 18 okrasnih in uporabnih predmetov, ki so jih v teku 19. stoletja oblikovali na Slovenskem. Pri eksponatih je opazen izrazit eklepticizem, ki ga lahko imamo za značilnost meščanskega razreda, ki se je navduševal za inovacije, obenem pa se je s posnemanjem vračal v preteklost.
Povpraševanje po pohištvu je tudi v Trstu spodbudilo razvoj mizarskih delavnic in obrtniških mojstrov, želja po unikatih pa se je prepletala s povpraševanjem po serijsko izdelanem pohištvu. Posebno usmerjevalno vlogo so tako v Trstu, kot v Zagrebu in v drugih večjih centrih habsburške monarhije, odigrale umetnostno obrtne šole, ki so v glavnem ohranjale zelo tesne vezi s krajevno umetnostno dediščino. V tem okviru je zagrebški Muzej za umetnost in obrt predstavil na razstavi svojo knjižnico in dosežke domače obrtne šole. Poglobljeno razpravo v katalogu pa je tej tematiki posvetila Luisa Crusvar.
Tržaška razstava je večplastna in po zamisli dokaj originalna. Itinerarij, ki so si ga prireditelji zamislili, f>a je le eden izmed tolikih, ki nas lahko popelje v stanovanjsko kulturo takratnega vodilnega razreda. S tem v zvezi bi bilo morda zanimivo preveriti do kakšne mere so nižje plasti meščanstva prevzemale stanovanjske modele višjih buržujskih krogov. Namen razstave je bil prikazati originalno in živahno snovanje, načrtovanje in stanovanjsko oblikovanje daleč od Dunaja. Žal nam ne legende (pisana pojasnila, didaskalije itd.) nazorno predstavijo smotrov in izbir, ki so botrovale k postavitvi te razstave, o le-teh nas pouči le njen katalog.
MARTA VERGINELLA
Miroslav Košuta
UJE
TRANSVERZALNI
EPIGRAMI
TRANSVERZALNO
Transjordanija, Translitvanija,
Transkavkazija, Transilvanija transmisijsko v trans — transplantacije nacije so brez šans.
ŠIBA BOŽJA
Šiba božja za Evropejca, malih družinic majhnega rejca, rase onstran Mediterana s kugo lačnega Afričana.
EVROPA NARODOV
Sanja o Evropi narodov, naj sanja! Saj s teh svojih blaženih višin, ko se končno prebudi iz spanja, zgrmi v Evropo zatiranih manjšin.
V Budimpešti razstavljajo fotografi dežel Alpe-Jadran
tu “"‘"ipcšti poteka ta čas velika mednarodna razstava dežel Alpe-Jadran. Iežuje se je tudi nekaj fotografov iz FJK, m
med katerimi je dal na ogled svoj izdelek Geri Pozzar
V zbirki Kondov pri Mladinski knjigi
Prikaz kratke proze Milana Puglja
Mladinska knjiga je v svojem 252. zvezku redne zbirke Kondor izdala ponatis izbranih novel razmeroma malo poznanega pisatelja Milana Puglja. Novele - vsega skupaj jih je enajst, so nastajale v pravzaprav kratkem obdobju med letom 1910 in prvo svetovno vojno, to je v obdobju, ko je, po mnenju literarnih izvedencev, leta 1883 v Kandiji pri Novem Mestu rojeni pisatelj doživljal svoj umetniški vrh. Iz navedenih podatkov lahko razberemo, da je bil Milan Pugelj nekako sopotnik obdobja slovenske moderne, dejstvo, da je danes med bralci bolj malo poznan, pa še ne pomeni, da se v tedanjih kulturno-umetniških tokovih ni aktivno udeleževal. Nasprotno, bil je eden redkih, ki je na Slovenskem pisateljevanje gojil kot poklic in skušal od njega tudi živeti. To pa mu, razumljivo, ni najbolje uspevalo, eksistenčne tegobe in neizživeta hrepenenja svojega sicer blagega, pa vendar kar nekam bohemskega življenja, ki ga je od zrelejše mladosti naprej v glavnem preživel v Ljubljani, pa se ob tanki plasti avtobiografskega ozdaja in fiktivni predelavi posrečeno prelivajo v njegova umetniška dela. Začel je kot pesnik, pozneje pa se je izoblikoval v spretnega pisca zlasti krajših proznih besedil: novel, črtic in podobnih zvrsti.
Takšen, tako oblikovno kakor tematsko zaokrožen izbor, nam ponuja nova Kondorjeva izdaja, kjer se v novelah, zbranih pod skupnim naslovom O nekoristnih ljudeh, prikazuje nekaj za Puglja zelo tipičnih in večkrat obdelanih motivov. To so zlasti podobe malomestnih ljudi, ki so, ujeti v svoj samozadostni, a hkrati tudi nezadovoljni in neizživeti svet že prekoračili vrhunec svojega življenja, ne da bi se sploh zavedali, kdaj se je to zgodilo in ali je do tega srečanja sploh prišlo. V nekako vase pridušeno malodušje se potem, česar nam ni težko razbrati iz konteksta časa, izliva cankarjanska elegičnost v kar najboljšem pomenu besede, pomešana z novoromantično mehkobo in dostojno vdanostjo junakov. Cankarjev vpliv na Puglja je očiten, vendar ne moti, lahko bi celo rekli, da so Pugljevi prizori konsisten-tneje izpeljani, čemur botrujeta zlasti njegovo bistveno večje opiranje na realistične elemente, in pa pogosto niansira-nje dekadentnega čustvovanja s pritajeno, vendar včasih kar jedko in cinično ironijo. Tako bi bilo Pugljevo prozo, kljub različnim poskusom klasifikacije, še najbolje označiti za tipičnega predstavnika slovenske moderne, pravi Alenka Koron v svoji izčrpni in dobro napisani spremni študiji o avtorju in njegovem literarnem delu.
Ne glede na kontekst časa, v katerem so novele nastajale in mimo katerega ne moremo, pa Pugelj s tematsko učinkovito in umetniško stilizirano prozo izvirno posega tudi v svet današnjega bralca. Zdi se, da je bil izbor, ki je dal prednost malomestnim ljudem in pustil sicer pri Puglju
prav tako prisotno vaško tematiko, povsem na mestu. V novelah se srečujemo s temami in motivi, ki jih bo današnji človek z lahkoto sprejel za svoje: v ospredju je podoba moža, ki ga žena vara, vendar je v trenutku, ko za to izve, že preslaboten, bodisi na smrt bolan (jetika, seveda!), ali pa v polom nekako noče verjeti, morda tudi zato, ker ga je nenadoma prešinilo spoznanje, da navsezadnje nima časa izgubiti. Rešilnih idej Pugelj ne pozna, prav tako sta mu tuji akcija in socialna kritika, kar le še izbistruje njegovo umetniško učinkovitost. Konflikt, ki ga doživlja med malimi opravki potopljen nepomembni človek, ni izraz zunanjih ovir, nanj ne vplivajo toliko socialno blagostanje, politika, ideologija ali poslovna uspešnost, kot nekakšna notranja zarota, dušni nesklad, ki bi mu težko našli zunanjega krivca. Tudi podoba ženske, ki je pogosto nositeljica izprijene morale, ni negativno ovrednotena, ampak se nanjo vselej veže iskrena ljubezen, bodisi kot v mladosti zamujena in še vedno hrepeneča (Sestanek) ali pa kot vdanost v nemoč (Albina in dva zakonska moža, Stava in druge).
Novele so bolj ali manj učinkovito zgrajene, večinoma kratke, zato v njih ne bomo našli poglobljenih, refleksivnih opisov, niti ne podrobneje izpeljanih izpovedi junakov, ali pa kompleksneje obdelanih psiholoških likov. Branje je zategadelj lahkotno, brez intenzivnejših zamikov, izpeljava konfliktov včasih stereotipna in naprej predvidljiva, kljub temu pa ostaja branje privlačno, najbrž prav zaradi nepre-tencioznega pristopa k nekaterim eksistenčnim temam. Sicer pa, ali ni blaga, lahkotna dekadenca vselej dopadljiva? Ali pa je naš čas spet nekoliko bolj ubran na njene strune...? Pugelj, ki se tako kot Bartol, s katerim ga v novelah vsaj tematsko marsikaj druži, vrača med bralce, prav gotovo ni prišel ob nepravem času.	IGOR ŠKAMPERLE
Pasijon na Kostanjah
Kot vsakič pred poletjem, pripravlja Krščanska kulturna zveza iz Celovca tudi letos gledališko predstavo, ki bo zanimiva za širši krog slovenskih gledalcev. Tokrat bo v soboto (s ponovitvami v nedeljo ob 20.30, 24. junija in 30. junija prav tako ob 20.30) ob 20.30 na Kostanjah (Kostenberg) zaživel znameniti Drabosnjakov »Pasijon«, ki ga je za to priložnost oblikoval režiser Franci Končar. V igri nastopa preko trideset igralcev in pevcev iz Roža in z Gur.
Iskanje mejnih leg znanega
ir\q^?ranioslike Jožeta Straška, diplomiranega Vinsk?miie iz. Nove Gorice, nas popeljejo k pr-reiših T‘aterii‘ - glini, v zgodovini že od najsta-ivlnerkh8^ uporabljenih v človekovem ustvar-izraznhten'u- G,ina ie likovno oplemenitena v Gurini, ■ ^žnostih, ki jih avtorju nudi sama st°Pkr, In mois<rsko poznavanje tehnoloških po-ctaii2i 'S<V ?e le na tem področju leta 1988 spe-liubljn„ ,pri Profesorju dr. Dragu Kolarju na LlSfvanVj) em Inštitutu Jožefa Štefana. Straškov Pove;,' ni■ °PUs je domiselen in inventiven v ^tvU in Q k',U Ukovnih iskanj v slikarstvu, kipar-izvori , ot,Hkovanju, pogojen s tradicionalnimi StrUkturi spdobnim dizajnom, najdenim v obliki, 'hit jjt, ' ourvi, estetskosti in dekorativnosti, ki udi glina. V dveh desetletjih nepreki-
njenega raziskovanja in iskanja v tej umetniški zvrsti avtorja najbolj okupira zvrst keramoslik, ki jih z maksimalnim izkoristkom tehnološkega znanja vsebinsko bogati in likovno prečiščuje.
Razstava v Novi Gorici nam odkriva Straška kot tenkočutno in emocionalno osebnost ter njegovo motivno okupacijo z mikroskopsko elementarnim svetom, ki ga v detajlih, za likovnika privlačnih samih po sebi v njihovi fragmentarnosti in sugestivnosti, upodablja v številnih spontanih variacijah tako na miniaturnih kot tudi monumentalnih površinah. Zlasti na zadnjih keramoslikah gre avtor dlje: v racionalni abstraktni izpovedi nam daje subjektivne likovne odgovore občečloveškim vprašanjem o iška-
v Straškovih keramoslikah
nju vrednot, bivanjskih in pojavnih možnostih slehernega živega bitja v kozmosu, v vseh njegovih neskončnostih in fluidnih razsežnostih, simboliziranega v svoji elementarni pojavnosti -celici. Nam pa daje vtis otipljivih, neposrednih trenutnih beležk avtorjeve intuicije in filozofskega razmišljanja, ki se po čustvenem vznemirjanju, v določenem časovnem presledku osvesti in jih s slikarskimi, ponekod tudi kiparskimi prijemi, nanese na keramične ploščice.
Svojstvena likovna revitalizacija navidez brezosebne keramične ploščice, industrijsko ali ročno izdelane glinene podlage, je novum v sodobnem keramičnem mediju, Strašku pa nudi svojstven izziv v razvijanju kreativne likovne in tehnološke energije. Perfekcija večslojno glazi-
ranih ploščic se obogati še z nanašanjem različnih barv glin, ki mu jih nudi glinokop na Okroglici: vse to gotovo zahteva dolgoletne izkušnje in vrhunsko tehnološko obvladovanje keramičnega matiera. V postopku sušenja glinenih nanosov, pečenja v keramični peči in ponovni obdelavi površine ploščice z večkratnimi nanosi večbarvnih glazur in utrjevanje razpokane površine, kar spet zahteva večkratno pečenje pri visokih temperaturah, ki traja več ur. postane Jožetu Strašku zavezujoča likovna govorica, a hkrati je njena realizacija vedno odprta in relativna, kot tudi sam pravi: »...Doseganje popolnosti človeškega dejanja je vedno le izmišljotina in samoprevara.«	NTVES MARVIN
12 □ italija 90 tfc*
___________________m§_
SVETOVNO PRVENSTVO V NOGOMETU
#
V
*
0 '
I TALK* A'9
Včeraj ponovno v ospredju »neznanci«
Egipt ustavil »tulipane« Španija danes v Vidmu
F hgi mjkji tekmi Belgija odpmila km Korejo ■ Danes v Neaplju Argentina-SZ Ficki opomja na previdnost pred tekmo: ZDA ■ Precejšnje spremembe r jugoslovanski vrsti?
Egipt prisilil renomirano Nizozemsko na delitev točk
Abdelghani zasenčil Gullita
V nogometu Tretjega sveta ni več!
Nizozemska - Egipt 1:1 (0:0)
STRELCA: Kieft v 58. min., Abdelghani v 83. min.
NIZOZEMSKA: Van Breukelen, Van Aerle, R. Koeman, Rutjes, Van Tigelen, Wouters, Vanenburg (Kieft), Rijkaard, Van Basten, Gullit, E. Koeman (VVitschge).
EGIPT: Shobeir, I. Hassan, A. Ram-zy (Tolba), H. Ramzy, Yakan, Yasse-in, Abdelghani, Youssef, El Kaas, H. Hassan, El Hamid (Abdel Rahman).
SODNIK: Soriano Aladren (Šp.)
GLEDALCEV: 33.000. INKASO:
1.279.732.000	lir.
PALERMO — Svetovno nogometno prvenstvo je tudi včeraj posredovalo svoje že običajno vsakodnevno presenečenje. Tokrat ga je pripravil Egipt, ki je v drugi tekmi F skupine povsem zasluženo igral neodločeno z renomirano Nizozemsko. Potem ko je Kamerun ošvrknil svetovnega prvaka Argentino, je moral tudi evropski prvak, Nizozemska, na lastni koži okusiti, kako težko je na tem prvenstvu breme favorita.
Po tistem, kar so prikazali na prenovljenem stadionu Favorita v Palermu, so bili Egipčani povsem enakovredni »oranžnim tulipanom«. Italijanski športni tisk je že dneve napovedoval veliko vrnitev Gullita in Milanove »nizozemske trojke«, na stadionu pa so se bolj kot kitkasti Ruud, sloki Van Basten in čvrsti Rijkaard proslavili do sinoči neznani egipčanski Karneadi Hassan, Ramzy, Tolba, Voussef in tisti Abdelghani, ki se je s strelom z bele točke vpisal v zgodovino afriškega nogometa.
Nizozemci so sicer začeli poletavno, po kakih desetih minutah pa je njihova udarnost že upadla. Afričani so Nizozemcem s svojim ritmom onemogočali igro, s katero so »tulipani« pred
dvema letoma osvojili evropski naslov.
V drugem delu je nizozemski trener Beenhakker vključil v konico napada Kiefta, da bi povečal ofenzivno moč
svojih. Ta poteza se mu je obrestovala, saj je prav Kieft povedel za Nizozemsko. Pred golom pa so imeli Egipčani vsaj tri odlične priložnosti s strelom El Kaasa izven kazenskega prostora, s strelom z glavo El Hamida in volejem H. Hassana. Le vratarju Van Breukele-nu se morajo Cruyffovi nasledniki zahvaliti, da so ostala njihova vrata v prvem delu nadaljevanja neomadeže-vana.
Po prejetem golu je Egipt vidno popustil, ob koncu pa je spet pritisnil, in prav iz enega od protinapadov so Egipčani iztržili enajstmetrovko. »Podaril« jim jo je španski sodnik Soriano Aladren (tisti s tekme Juventus - Fio-rentina), ki je dosodil najstrožjo kazen za prekršek izven kazenskega prostora. Abdelghani je prepričljivo realiziral in popeljal svoje v deveta nogometna nebesa.
Ob končnem sodnikovem žvižgu so bili seveda egipčanski nogometaši presrečni. Njihov trener, »polkovnik« El Gohary, jih je pohvalil, rekoč, da so zaigrali tako, kot morajo...
DOSEDANJA IZIDA Irska - Anglija 1:1; Nizozemska -Egipt 1:1.
LESTVICA
Anglija	10	10	1:1	1
Egipt	10	10	1:1	1
Irska	10	10	1:1	1
Nizozemska 10	10	1:1	1
PREOSTALI SPORED 16. 6. Anglija - Nizozemska; 17. 6. Egipt - Irska; 21. 6. Anglija - Egipt; 21. 6. Irska - Nizozemska.
Naslov se bo zdel verjetno malce preveč kategoričen, a je tako. Nogometnega Tretjega sveta ni več. Usodni udarec mu ga je zadala egiptovska reprezentanca s sinočnjim remijem pwti evropskemu prvaku Nizozemski.
Že v uvodni tekmi so kamerunski »levi« nogometno »raztrgali« argentinske svetovne prvake. Zatem si je Kostarika privoščila Škotsko, ki gotovo ne spada v sam nogometni Olimp, a je vseeno vsega spoštovanja vredna reprezentanca. In sinoči končno še Egipt. Zaporedni dobri rezultati treh ekip iz Tretjega sveta ne morejo biti naključje. Opozarjajo na dejstvo, da se je igra v teh državah razvila skoraj do nivoja evropskega in latinskoameriškega nogometa, in da bo treba gledati na te reprezentance ne več s podcenjevalnim očesom, kot se je marsikdaj počenjalo doslej, temveč z vsem spoštovanjem, ki ga zahtevajo letos doseženi »svetovni« rezultati.
Težko bi bilo sedaj v kratkem poiskati razloge za tako silen preporod, ali bolje rečeno — rojstvo afriškega, arabskega in srednjeameriškega nogometa. Dejstvo pa je, da si igra z žogo v teh državah vse bolj utira pot, in da predstavljajo prav te države ogromen rezervoar za njen razvoj. Meje med nogometom Tretjega sveta in modernim nogometom zahodnega tipa so vse manjše, ali pa jih sploh več ni, kot nam dokazujejo Kamerun, Kostarika in Egipt. Prav zato naslov ni tako iz trte izvit, kot bi kazalo na prvi pogled.
Mir v varni družbi
Previdnosti ni nikoli preveč, varnost pa je ena osrednjih skrbi na tem svetovnem prvenstvu. Na srečo se doslej bojazni o apokaliptičnih izgredih, o katerih se je še nedavno govorilo, niso uresničile. V nekaterih krajih je sicer prišlo do divjanja navijačev, kot na primer v Milanu, kjer so se »proslavili« Zahodni Nemci, vendar kaže, da so huligane, zlasti one z Otoka, ki so grozili, da bodo »potopili« Sardinijo (kjer igrajo Anglija, Irska, Nizozemska in Egipt) doslej v glavnem ohladili.
Do 52. minute je bilo srečanje v Veroni dokaj izenačeno
Napaka korejskega vratarja olajšala delo Belgijcem
Belgija - Južna Koreja 2:0 (0:0)
STRELCA: v 52. minuti de Grijse in v 64. minuti De Wolf.
BELGIJA: Preud'Homme, Gerets, Demol, Clijsters, De Wolf, Van Der Elst, Emmers, Versavel, Scifo, De Grijse, Van Der Linden (v 46’ Ceule-mans).
JUŽNA KOREJA: In Yonug Choi, Kyung Hoon Park, Myung Bo Hong, Yong Hwan Chung, Kang Hee Choi, Sang Bum Gu, Young Jin Lee (v 46' Min Kook Cho), Joo Sung kim, Soo Jin Noh (v 62' Tae Ho Lee), Soon Ho Choi, Seon Hong Hwang.
SODNIK: Mauro (ZDA); PRODANE VSTOPNICE: 32.790; KOTI: 6:6.
VERONA — Doslej najslabše obiskana tekma je veronskim gledalcem postregla s še kar dopadljivim nogometom. Sam začetek je obetal točo golov Belgijcev, ki so si pripravili dve
STRELCI
DVA ZADETKA: Lacatus (Rom.), Matthaus (ZRN), Skuhravy (CSFR), Careca (Braz.)
EN ZADETEK: Caligiuri (ZDA), Bi-lek (ČSFR), Klasek (CSFR), Luhovy (ČSFR), Schillaci (It.), Oman Biyik (Kam.), Redin (Kol.j, Valderrama (Kol.), Klinsmann (ZRN), Voller (ZRN), Jozič (Jug.), Brolin (Šve.), Li-neker (Angl.), Sheedy (Ir.), Cayasso (Kost.), De Grijse (Bel.), De WoIf (Bel.), Kieft (Niz.), Abed el Ghani (Egipt.)
zelo ugodni priložnosti za zadetek. Že po petih minutah pa so Južni Korejci nepričakovano vzpostavili na igrišču dokajšnje ravnotežje in so s hitrimi pobudami večkrat »preskakovali« izkušenejšo in tehnično močnejšo belgijsko zvezno vrsto.
Upanja Korejcev, da bi v tem srečanju iztržili najmanj neodločen izid, so trajala do 52. minute, ko je njihov vratar In Young Choi slabo ocenil nevarnost protinapada Belgijcev, zapustil svoja vrata in stekel naproti Degryse-ju kakih deset metrov izven kazenskega prostora, ta pa ga je ukanil z dolgim in počasnim lobom.
Zadetek je nekoliko potrl Azijce, ki so precej popustili. De Wolfe je v 64. minuti z močnim strelom od daleč vdrugič zadel, tokrat pa je bil vratar nemočen.
Belgijci bi lahko v končnici tekme še povečali svojo prednost, korejski vratar pa je bil tokrat spretnejši od napadalcev, pa še sreča mu je nekoliko pomagala.
Trener Belgijcev Thys je po tekmi priznal, da je bil po prvem polčasu nekoliko zaskrbljen. »Srečanja z manj re-nomiranimi nasprotniki so prava past, če ti ne uspe zadeti v prvih minutah,« je dejal Thys, »Mi smo zamudili dve lepi priložnosti, v nadaljevanju pa smo upočasnili igro in smo večkrat prepustili pobudo nasprotnikom.«
Bivši Interjev nogometaš Scifo se sicer strinja s trditvijo, da je korejski vratar zagrešil neverjetno napako, a
ima hkrati po njegovem mnenju tudi največ zaslug, da ni korejsko moštvo doživelo poloma.
V korejskem taboru so bili precej slabe volje, kajti pred tekmo so napovedovali celo lioj za uvrstitev v nadaljnje kolo. Selektor Hoe Taik Lee meni, da so njegovi igrali slabše kot zmorejo. Po prvem zadetku jim je p0" pustila koncentracija.
Kakorkoli že, zmaga Belgijcev j® bila povsem zaslužena, če vemo tudi' da so ti izvedli kar 19 strelov na vrata/ pri čemer so enkrat zadeli tudi vratnico, Korejci pa samo štiri.
Velja omeniti, da je bilo srečanj® zelo korektno, tako na igrišču kot tum na tribunah, kjer so se navijači °k® • taborov kmalu spoprijateljili. Korejsk niso niti za hip zmanjšali svojega na vijanja, tudi takrat, ko je njihova eki pa zgubljala.
totocalcio ___________
v
Argentina - Kamerun (l.p.)	'L
Argentina - Kamerun (k.r.)	^
Italija - Avstrija (l.p.)
Italija - Avstrija (k.r.)	,
SZ - Romunija	^
Ar. emirati-Kolumbija (l-P-)	,
Ar. emirati-Kolumbija (k.r.)	j
Brazilija - Švedska ZRN - Jugoslavija (l.p.)
ZRN - Jugoslavija (k.r.)
Anglija - Irska (l.p.)	^
Anglija - Irska (k.r.)	j
Belgija - J. Koreja
lilliii
V Vidmu veliko pričakovanje za današnji nastop »rdečih furij« (ob 17. uri)
Ofenziva Špancev proti Urugvaju
VIDEM — Furlansko glavno mesto je nared, da bo danes popoldan gostilo drugo tekmo kvalifikacijskega dela E skupine, in sicer med Španijo in Urugvajem, Povsem praznično okrašene ulice ter priložnostno olepšane izložbe mestnih trgovin opozarjajo na ta dogodek, ki je obenem pohvala videmskim organizatorjem za trud, ki so ga vložili v pripravo na to manifestacijo.
Srečanje med Španijo in Urugvajem je gotovo izrednega pomena za obe reprezentanci, ki si nadejata, da bosta' ob Belgiji, ki je nosilec skupine, napredovali v osmino finala.
Španska reprezentanca, ki je že nekaj tednov v Furlaniji, je včeraj opravila krajši trening na novem videmskem stadionu. Nadležni dež je spremljal delo Suarezovih izbrancev, ki so v glavnem izpilili taktične sheme.
Po končanem treningu se je španski selektor zadržal z novinarji, predvsem tujimi, saj je s španskimi še v teku olemika, ki se ni povsem ublažila, panski tisk namreč krivi Suareza, da je izbral reprezentanco, ki je dokaj ofenzivno naravnana, medtem ko kaže precejšnje vrzeli v obrambi. Po mnenju novinarjev naj bi bilo to v nasprotju s trendi na letošnjem svetovnem prvenstvu. Zaradi navedenih kritik Suarez in sami igralci že nekaj dni niso odgovarjali na vprašanja španskih novinarjev, kar je sprožilo nemalo slabe krvi med nogometaši in predstavniki sredstev javnega mnenja.
Te polemike so bile v središču pozornosti tudi na včerajšnji tiskovni konferenci, ko je Luis Suarez posredno odgovoril na kritike španskih novinarjev in dejal, da je ekipa primerno razporejena, tako v obrambi kot v napadu.
V zvezi z današnjim srečanjem je Suarez mnenja, da mora reprezentanca že od prve minute igrati napadalno. Ofenzivna taktika bo po mnenju špan-
skega selektorja pripeljala »rdeče furi-je« do zmage, ki bi bila izrednega pomena za nadaljnjo pot v kvalifikacijski skupini.
Na vprašanje, kako ocenjuje dosedanja srečanja na SP, je Luis Suarez največ pohval izrekel nemški reprezentanci, ki je pokazala izredno igro. Po njegovem mnenju je Jugoslavija izredno močna in zato je vrednost ZRN še večja. Ob nemški vrsti je »Luisito« pohvalil še Italijo in Brazilijo, dokaj kritičen pa je bil do Argentine.
Na vprašanje, kakšne so možnosti Špancev, je bil bivši Interjev igralec dokaj jasen. Dejal je, da ne bi smeli imeti velikih težav za vstop v osmino finala, kjer bodo Butragueno in tovariši pokazali vse, kar veljajo.
Luis Suarez
Glede na izjave na tiskovni konferenci, naj bi Španija danes popoldan nastopila v isti postavi, ki je v Ljubljani odigrala prijateljsko tekmo proti Jugoslaviji. Tekme se bo torej udeležil tudi Martin Vasguez, ki je med treningom utrpel lažjo poškodbo. Povejmo, da bosta na današnjem srečanju vratar Zubizarreta in kapetan Butragueno zabeležila poseben rekord: 50 nastopov za državno reprezentanco.
Nekoliko manj evforično pa je vzdušje v urugvajskem taboru, kjer se »na tihem« pripravljajo na današnje srečanje. Trener Tabarez namreč ne skriva težav, ki bi jih lahko »modra« selekcija srečala na poti do osmine finala, ki ostaja osnovni cilj južnoameriške vrste.
Na vprašanje novinarjev, kolikšne so možnosti Urugvaja, je trener Tabarez odgovoril, da se bo za svetovni naslov potegovalo najmanj deset ekip. Med temi ni Urugvaja, čeravno južnoameriški trener meni, da bodo Fran-cescoli in tovariši znali pripraviti tudi prijetno presenečenje.
Kar zadeva današnje srečanje so v urugvajskem taboru prepričani, da Španija ne bo imela tako lahke naloge, kot najavljajo Suarez in splofi evropski komentatorji. Do slednjih je bil trener precej kritičen, češ da so kot edino značilnost urugvajske vrste podčrtali le grobo igro Južnoameričanov.
Za današnje srečanje proti Urugvaju bo Španija nastopila v naslednji postavi: Zubizarreta, Chendo, Sanchis, Andrinua, Jimenez, Michel, Roberto, Martin Vasguez, Villaroya, Manolo, Butragueno. (Ochotorena, Hierro, Rafa paz, Bakero, Salinas).
Za Urugvaj pa bodo nastopili: Al-vez, Herrera, Dominguez, Gutierez, De Leon, Perdomo, Ruben Paz, Alza-mendi, Sosa, Francescoli, Paz.
RUDI PAVŠIČ
Emilio Butragueno (desno) bo drevi v središču pozornosti
Po porazih v prvem kolu drevi v Neaplju tekma za biti ali ne biti
Argentina - SZ, »prvi finale« na SP
NEAPELJ — »To je naš prvi finale na tem svetovnem nogometnem prvenstvu.« Stavek, ki ga je včeraj izustil novinerjem argentinski trener Bi-lardo, daje jasno sliko o današnjem srečanju med Argentino in Sovjetsko zvezo. Svetovni prvaki in tako imenovani »nogometaši leta 2.000« bodo na San Paolu igrali za biti ali ne biti, za vse ali nič. Verjetno nihče pred začetkom prvenstva ni pričakoval, da bo tekma za oboje tako pomembna, ker je malodko predvidel pekoča poraza obeh favoritov B skupine v prvem kolu.
Po porazu s Kamerunom se je Bilar-do odločil za pravcato »revolucijo« v argentinskih vrstah: če izvzamemo vratarja Pumpida, je v primerjavi s prvo tekmo zamenjal kar polovico moštva. Lorenzo, Fabbri, Ruggeri, Sen-sini in Baldo si bodo ogledali današnjo tekmo s klopi ali pa celo s tribune. Njihova mesta v moštvu bodo prevzeli branilci Monzon, Olarticoechea in Serrizuela, vezni igralec Troglio in napadalec Caniggia. Bilardo upa, da bo njegova reprezentanca z novimi močmi vendarle zaigrala tako, kot pričakuje. Monzon in Olarticoechea bi morala učvrstiti obrambo, ki je proti Kamerunu prevečkrat nevarno »zaplesala«. V tem pogledu bi moral dati svoj doprinos tudi Serrizuela; le-ta je bil
Sovjetska zveza gleda optimistično na tekmo z Argentino
Labodji spev »igre leta 2.000«?
j M- CIOCCO (LUCCA) — Ali se je nogomet leta 2.000 ^Pel že celo desetletje pred nastopom novega tisočletja? s,a Prejšnjem svetovnem prvenstvu v Mehiki se je sovjet-. a reprezentanca proslavila z izredno hitro in učinkovito 9ro (g golov Madžarski!), tako da so jo izvedenci poimeno-b kar za »igro leta 2.000«. »Izumitelj« takega vrtoglavega zPCltla ipranja je bil trener Lobanovski, ki je s svojo repre-btanco prec[ dvema letoma osvojil tudi naslov evropskega ^Prvaka.
l b° uvodni predstavi Sovjetske zveze proti Romuniji hek' Vsai P° igri sodeč, da je od takrat minila cela era: od Sci danJe uigranosti je ostalo kaj malo. Mnogi menijo, da je jj.'/ie,:ska zveza občutila odsotnost najboljšega moža, po-dovanega Mihajličenka, kar bo držalo, a tudi prisotni ° zaigrali tako, kot so nekdaj znali. vSg *einikov meni, da »ni še vse zapravljeno«, in da ima SZ bojj/bužnosti za napredovanje v osmino finala. »Seveda, če bijo rj_Q<ipravili napake iz drugega polčasa tekme z Romu-dojJ je prišlo do pravega razkola med obrambo in napa-siotn P°vecial nogometaš, ki bo po vsej verjetnosti pre-P1 od Juventusa k Bologni.
Tudi trener Lobanovski ni pred današnjim srečanjem pesimist. »Argentinci bodo lahko računali na bodrenje Neapelj čanov, na igrišču pa bodo nastopili samo z Maradono, saj ostali niso bog ve kaj. Že res, da smo slabo začeli, a tudi Italija je začela podobno pred 8 leti in nato osvojila ŠP.«
Sovjetski nogometaši so po tekmi tarnali, da so bili izmučeni od pretrdih treningov. Kritika na račun Ldbanov-skega je bila očitna, le-ta pa jo je sprejel: namesto dveh trdih treningov dnevno so Sovjeti ta teden trenirali le po enkrat na dan, in še to lažje.
Tudi Lobanovski naj bi po neuradnih napovedih spremenil postavo. Jaremčuk naj bi zaigral že od vsega začetka, da bi okrepil sredino igrišča. V napadu naj bi ob Protasovu, ki bo nastopil kljub poškodbi roke, igral Borodjuk. Po nekaterih vesteh naj bi Lobanovski zamenjal celo kapetana, vratarja Dasajeva, ki naj bi bil kriv za prvi gol Lacatusa. Na njegovo mesto naj bi »polkovnik« postavil celo tretjega vratarja Uvarova, ki sploh nima velikih mednarodnih izkušenj...
VERJETNA POSTAVA SZ NAJ BI BILA SLEDEČA: Da-
sajev (Uvarov), Besonov, Gorlukovič, Kuznecov, Kidjatu-lin, Jaremčuk, Alejnikov, Litovčenko, Zavarov, Protasov, Borodjuk.
vključen v ekipo, ker se je Ruggeri poškodoval. Troglio naj bi nadomestil »Videmčana« Sensinija na krilni poziciji, medtem ko bi moral Caniggia s svojo hitrostjo poživiti igro Argentine v napadu.
Prvi adut Bilarda pa ostaja še vedno Diego Armando Maradona. Nekdanji »pibe de oro« je v dobri formi, a je na igrišču povsem osamljen. Argentinski trener upa, da bo svetovni as pri novih igralcih končno dobil tisto oporo, ki je Maradona na uvodni tekmi mundiala v Milanu ni dobil pri soigralcih.
Bilardo je na srečanju z novinarji spregovoril tudi o Sovjetski zvezi. Dejal je, da mu je bila igra Sovjetov všeč, a le dokler niso prejeli prvega gola. Nato so se »odprli« v upanju, da bi takoj izenačili, s tem pa so Romunom dopustili, da so jih v protinapadih še večkrat ogrozili. Po mnenju Bilarda
Protasov trn v peti argentinske obrambe
imata s sovjetskim kolegom Lobanov-skim podobne težave, Argentinec pa je samozavestno razkril, s katerim orožjem bodo svetovni prvaki premagali evropske podprvake: z vedrino, dobrimi živci, borbenostjo in prepričanjem v lastne sposobnosti.
Bilardo je že tudi najavil postavo Argentine, ki je sledeča: Pumpido, Monzon, Olarticoechea, Simon, Serrizuela, Batista, Burruchaga, Troglio, Caniggia, Maradona, Basualdo.
Tekma med Argentino in SZ se bo začela ob 21. uri, sodil pa bo Šved Fredriksson.
[ ^ halo mundial ~~|
Nogometašica in Italija 90
V	množici domačih nogometnih klubov ni še na voljo ženska ekipa. Ženski nogomet se je v Italiji razmeroma dobro razvil. Silva Meulia, sicer profesorica telesne vzgoje, je privrženka tega športa, nastopa pa za ekipo Goriziana Fluidmec.
»Igramo v B ligi, ki obsega severno Italijo, na eno gostovanje pa moramo tudi na Sardinijo. Ob dveh tedenskih treningih se dan ali dan in pol porabi za vsako gostovanje,« je povedala Silva.
»Ob koncu šolskega leta imam bolj malo časa za gledanje tekem. Prednost ima šola s svojim poukom in sejami. Sicer pa se ne uvrščam med nogometne fanatike, tudi če bi aktivno igranje morda pomenilo nekaj takega.«
Kaj pa po koncu šolskih obveznosti?
»Nekaj več bom sicer sledila prvenstvu, čas pa bo odmerjen le na gledanje tekem, na katerih bodo zaposlene najboljše ekipe.«
Ki so...?
»Nizozemska, Brazilija... Nemčija in Italija. Navdušila sem se nad zmago Kameruna. Škoda, da je Maradona tako antipatičen, ko je tak nogometni umetnik.«
Kdo je torej tvoj nogometni ljubljenec?
»Baresi in Van Basten. Ob njuni tehniki je izredna učinkovitost, katero dajeta na razpolago svojima ekipama.«
Izbruhi nasilja so že stalni spremljevalci vseh nogometnih prireditev...
»Mislim, da k temu znatno prispeva televizija, ki zastonj daje huliganom veliko reklamo in vzbuja motivacije tudi v krajih, kjer je bil fenomen do danes še neznan.«
Med ženskami je verjetno težko imeti nogometne vzornike. Komu med moškimi se čutiš najbolj podobna, seveda v primernem razmerju?
»Nikoli si nisem postavila tega vprašanja. Morda so moje značilnosti le komu podobne, igram pa povsem po lastni zamisli in po lastnih možnostih.«
Prvenstvo je tudi tekmovanje med modnimi ustvarjalci. So med garniturami take, ki so ti posebno všeč?
»Prednjačijo Italijani, zelo lep pa je tudi dres Nemčije. Povsem slučajno se bodo tudi lepše oblečene ekipe tudi visoko uvrstile.«
V	domačem športu je Silva Meulia pri Boru zadolžena za treniranje dveh skupin mladih odbojkaric. Ena od teh skupin igra v prvi diviziji, ena pa na prvenstvu under 14.
Čeprav bi si »azzurri« jutri proti ZDA hoteli predčasno zagotoviti uvrstitev v osmino finala
Vidni svari
MARINO — Predčasna uvrstitev v osmino finala! To je cilj, ki si ga je Italija zadala po uspešnem uvodnem nastopu in pred jutrišnjo tekmo z reprezentanco ZDA. O kasnejših možnostih »azzurrov«, ki jih vse bolj prištevajo med favorite za kolajne, selektor Vicini sploh noče razmišljati in preprosto zavrača vsakršna ugibanja o tem, s kom naj bi se njegovi varovanci srečali v naslednji fazi prvenstva (Kostarika?).
Na dlani je torej - kako naj tudi ne bi bilo - da računajo jutri Italijani na uspeh, da bi se lahko nato v tekmi s ČSFR nekoliko bolj odpočili. Vicini opozarja, da lahka zmaga Čehoslova-kov proti ZDA »azzurrov« ne bo uspavala in da Američanov vsekakor ne bodo podcenjevali. Prav zato se Vicini nagiba k temu, da bi jutrišnje srečanje začel z najboljšo postavo, to se pravi z istimi igralci, ki so nastopili proti Avstriji, razen Ancelottija, ki po poškodbi na kolenu iz previdnosti ne bo igral. To pa naj bi obenem tudi pomenilo, da bo Schillaci spet prepustil mesto Carnevaleju, čeprav ta proti Avstriji ni blestel. Vicini je vsekakor odločno zavrnil možnost, da bi se odslej opredeljeval za vnaprej dogovorjene zamenjave, za tako imenovane »štafete«, s katerimi imajo v Italiji že od časa SP v Mehiki leta 1970 zelo slabe izkušnje (znana štafeta Mazzola-Rivera).
Vicini je nato pred časnikarji opravil tudi preglede dosedanjih tekem: »S tehničnega vidika je bila Brazilija-Švedska daleč najboljša tekma. Care-ca je nekajkrat odlično posegel, med Švedi pa je zablestel doslej manj poznani Brolin. Nemci so bili odlični, toda so tudi izkoristili nekaj napak Jugoslovanov. Anglija me ni razočarala, kajti Irska je zelo neugoden nasprotnik. Igra agresivno in brezkom-
promisno, ne premore več kot treh zaporednih podaj, a jih tudi ne dopušča nasprotniku. Med Argentino in Sovjetsko zvezo res ne bi vedel reči, kdo je na slabšem. Gotovo bodo igralci obeh ekip močno reagirali, a neodločeni izid v medsebojni tekmi zna biti za oboje nezadosten, poraz pa bi bil verjetno že poguben.«
Precej optimist glede možnosti »azzurrov« pa je uradni spremljevalec ekipe, nekdaj sloviti »bomber« Gigi Riva. »Ta garnitura igralcev,« pravi še zdaj popularni Gigi, »je zelo složna. Fantje igrajo skupaj že od časov mlade vrste under 21 in se že nekaj let resno in intenzivno pripravljajo na to prvenstvo.«
»Azzurri« so včeraj trenirali za zaprtimi vrati. Trening je trajal uro in deset minut in so se ga udeležili vsi,
razen Ancelottija, ki pa bo čevlje s čepi spet obul že danes. Vicini je nato zbral igralce na sredini igrišča in jim obrazložil, katere so značilnosti igre nogometašev ZDA. Sledila je kratka tekma mešanih postav na zmanjšanem igrišču, za konec pa so »azzurri« vadili še streljanje enajstmetrovk in prostih strelov prek lesene bariere.
Kaj pa Američani? Ti doživljajo prvenstvo nekoliko bolj sproščeno od ostalih. Na vprašanje, ali bi se proti Italiji zadovoljili s tesnim porazom, odgovarjajo, da v poštev prideta le zmaga ali kvečjemu neodločen izid...
Vratar italijanskega porekla Meola je prepričan, da iz mreže ne bo več pobral toliko žog kot proti ČSFR. »Analizirali smo napake naših branilcev in jih ne bomo več ponovili,« pravi 21-letni zadnji mož v obrambi ZDA, čigar starši so po rodu iz Avellina.
Italijani za bulvarski »Sun«
LONDON — Zaradi domnevnih grobosti do angleških navijačev v Cagliariju, se je angleški bulvarski dnevnik »Sun«, ki ima dnevno naklado 5 milijonov izvodov, dokaj vulgarno in rasistično razpisal o Italijanih, ki jih označuje z znanimi stereotipi, kot so strahopetci, podkupljenci, mafijci, fašisti in strastni uživalci oslovskega mesa (!?). V članku, ki ga je podpisal Mike Ridley, je med drugim rečeno, da je italijanska vojska tako strahopetna, da tanke opremlja z eno samo predstavo za normalen pogon in kar s štirimi za vzvratno vožnjo.
Članek je pravzaprav neke vrste vodnik, ki vsebuje dvajset dobrih razlogov, zaradi katerih je Italija neresna država. Avtor se razburja, češ da so Italijani pretepali Angleže, še
preden so sploh prišli v Cagliari. »Njihova hrana bo mogoče res dobra, toda živijo v pravem kaosu,«* trdi člankar. Nekaj cvetk: cevi so v Italiji tako obrabljene, da se 40 odstotkov pitne vode porazgubi v zemlji; valuta je prava zmešnjava, skodelica kave stane štiri tisoč lir, to je nekaj manj kot dva funta; morje je tako onesnaženo, da se lahko v njem kopa le blaznež; smrad beneških kanalov je nevzdržen; državo upravlja mafija; pripadniki nemške manjšine prodajajo Hitlerjeve kipce (!?), najbolj znani italijanski poslanec (Cicciolina op. ur.) je pornozvezda.
»Sun« se za svojo razširjenost med britanskimi bralci mora zahvaliti predvsem svoji tretji strani, ki vsebuje velike slike nagih žensk.
Vialli (na sliki AP med včerajšnjim treningom) upa, da bo v tem prvenstvu dosegel čimveč zadetkov, a meni, da se bosta za naslov najboljšega strelca mundiala nemara potegovala Brazilec Careca in Anglež Lineker, če seveda njuni ekipi ne bosta prehitro izločeni iz tekmovanja
Preprečiti vsako vandalsko dejanje
Jugoslovani so nekoliko že preboleli »nemški šok«
Kolumbija trka na vrata
ERBA (Como) — Vandalski neredi, ki so jih pred srečanjem med ZRN in Jugoslavijo sprožile organizirane tolpe nemških »navijačev«, so sprožili val ogorčenja v nemškem javnem mnenju, ki je ostro kritiziralo obnašanje teh skupin.
S tem v zvezi se je oglasilo tudi vodstvo nemške reprezentance in sicer v osebi VVillija Hennesa, ki je odgovoren za varnost pri nemški nogometni zvezi. Hennes je pohvalil poseg italijanske policije, ki je preprečila še hujše nerede in k temu dodal, da huligani ne prihajajo samo iz Anglije.
Predstavnik nemške nogometne zveze je še ugotovil, da je težko stopiti na prste vsem razgrajačem, ki uvajajo pravo gverilsko strategijo. Tudi prepoved prodaje alkoholnih pijač, po mnenju Hennesa, ni dovolj učinkovita, saj je znano, da so voditelji teh skupin vedno trezni.
Prva posledica milanskih neredov pa je poostreni nadzor na nemški meji, ki ga je odredilo notranje ministrstvo ZRN.
Na sliki: orožniki nadzorujejo škotskega navijača.
Posebej za Primorski dnevnik FRANCI BOŽIČ
BOLOGNA — Jugoslovanski nogometni tabor v Sassuolu je nekako že prebolel zelo boleč poraz v uvodni igri na SP z reprezentanco ZRN, selektor Ivica Osim pa skuša zdaj psihološko »dvigniti« modre. Včeraj si je na primer pomagal z obiskom reprezentantov v Ferrarijevem Maranellu. Jugoslovanski selektor je za tekmo s Kolumbijo v četrtek napovedal dve zamenjavi, za dve mesti pa je naštel kar štiri kandidate: Stanojkoviča, Ša-banadžoviča, Jarnija in Brnoviča.
Več možnosti kot druga dva imata Brnovič in Jarni. Prvi je starejši in 'bolj izkušen, drugi pa mlad in hiter, oba skupaj pa naj bi s temperamentno igro poživila jugoslovansko moštvo, ki je bilo na tekmi z reprezentanco ZRN izredno nenavdahnjeno. In katera dva jugoslovanska igralca naj bi izgubila mesti? Kandidati so spet štirje: Sušič ali Savičevič ter Vulič ali Baljič. Bolj verjetno je, da bosta na klopi Savičevič. in Baljič, ki sta bila najbolj nerazpoložena na tekmi v Milanu.
Ivica Osim je napovedal dinamično igro z brezkompromisnimi in hitrimi igralci, ki naj bi Kolumbijcem onemogočili, da bi umrtvili jugoslovansko igro. Jugoslovanski nogometaši bi pred 15.000 jugoslovanskimi navijači, kot jih pričakujejo, radi popravili zelo slab vtis iz Milana. »Mislim, da tako slabe igre kot v Milanu ne moremo več ponoviti, pa tudi Kolumbijci niso tako močni kot Zahodni Nemci,« pravi
Lothar Mathaus jo je v nedeljo hudo zagodel Jugoslovanom
veteran v jugoslovanskem moštvu Sa-fet Sušič.
Kako igrati z zvitimi Kolumbijci? Trener Crvene zvezde Dragoslav Sekularne, ki je bil vrsto let trener tudi v Kolumbiji, svetuje: »Mi smo veliko boljši, toda jugoslovanskim igralcem bi vendarle svetoval čim manj zaletavanja. Treba jih je samo čakati, razliko v kvaliteti bomo prej ali slej materializirali.« Tudi selektor Ivica Osim ni za tvegano igro: »Zdaj smo v takem položaju, da je treba računati tudi na tretje mesto, torej kalkulirati. Remi bi zagotovil tudi tretje mesto, seveda ob pogoju, da bi pozneje premagali reprezentanco Emiratov. Ne bomo torej igrali na vse ali nič, toda poskušali bomo zmagati,« pravi Ivica Osim, ki se je na štartu s preveč hazardersko taktiko z Nemci že enkrat opekel. Zdaj je seveda previdnejši, kar ni nič čudnega, saj bi lahko zaigral vse, kar
si je v treh letih zagotovil z »modrimi«. Zato se je odločil, da moštva tudi ne bo radikalno spreminjal: »Po tekmi z reprezentanco ZRN bi lahko zamenjal kar devet igralcev, toda to bi bilo le prenevarno, seveda pa bi s tem tudi izgubil vse najbolj ustvarjalne igralce, ki bi tokrat morali pokazati več kot v Milanu.«
V jugoslovanskem taboru je vselej kakšna neprijetna peripetija. Upokojeni general Jovo Popovič, ki med jugoslovanskimi nogometaši skrbi za »samozaščito«, se je na primer spomnil, da bi kolumbijska narkomafija utegnila celo zastrupiti naše igralce. V našem taboru v Sassuolu je zagnal cel preplah ter poostril kontrolo uživanja hrane in pijač vse do četrtkove tekme. Prav tako je završalo med novinarji, ko so zvedeli, da vodstvo reprezentance iz Jugoslavije vsak dan dobiva pregled poročil, ki izhajajo v' Jugoslaviji. Toda vodstvo je novinarjem povedalo, da zaradi pisanja pač ne mislijo dramatizirati razmer.
Jugoslovanska reprezentanca se še ni odločila, ali bo v četrtek že zjutraj prišla v Bologno na tekmo s Kolumbijo ter v mestu počivala, ali pa bo tvegala več kot enourno vožnjo iz SassU' ola v gostem prometu le uro pred tekmo. Poškodovanih igralcev ni, nezadovoljnih pa je kar nekaj. Predvsem med tistimi, ki ne igrajo. Sicer pa je najagilnejši mož v jugoslovanskem taboru Ljubljančan, doktor Marko He' šič, bodoči predsednik Nogometna zveze Jugoslavije, ki urejuje vse tud1 najbolj kočljive zadeve.
Uspešen začetek SP
RIM — Dosedanji obračun na svetovnem nogometnem prvenstvu je vsekakor pozitiven in uresničujejo se začetna pričakovanja. Tb je mnenje Luče di Montezemola, direktorja organizacijskega odbora Italija 90, ki si bo danes popoldan v Vidmu ogledal srečanje med Španijo in Urugvajem.
Montezemolo namreč ugotavlja, da so že po prvih dneh odstranili nekatere manjše ovire in pričakujejo, da bo prvenstvo z organizacijskega vidika potekalo v najboljšem redu.
Prepoved alkoholnih pijač:
50 milijard »primanjkljaja«
RIM - Odredba prefektur, ki so v mestih, kjer se odvijajo tekme SP, pre-
povedale prodajo alkoholnih pijač, bo lastnikom barov in trgovcem pomenila 50 milijard »primanjkljaja«.
Tako so ocenili predstavniki zainteresiranih kategorij, ki dokaj ostro nasprotujejo tem odredbam, češ da ne učinkujejo, kot je bilo pričakovati. »Pijanih razgrajačev,« dodajajo, »je še vedno preveč.«
Ubit, ker se ni strinjal s kakovostjo Brazilije
CIUDAD DE MEKICO Prva »žrtev« svetovnega nogometnega prvenstva v Italiji je 27-letni Rafael Diaz, ki ga je v Ciudad De Mexicu s štirimi streli iz revolverja ubil prijatelj, ker se
z njim ni strinjal glede kakovosti br9 zilske reprezentance. Diaz je namr® ugotavljal, da je Brazilija igrala P° običajnim nivojem. To pa je bilo v n sprotju s prijateljevim mnenjem, k1 1 posegel po revolverju.
»Nismo opice, ki uživajo banane«
SELVA Dl FASANO — Strelec k® merunskega gola proti Argenti^a Francois Oman Biyik ugotavlja' ^ zmaga proti svetovnim prvakoin ^ slučajna, marveč rezultat kakovos ^ riškega nogometa. »Nismo 0PiCjfgn3' skakajo z veje na vejo in jedo ^(l ne,« je sarkastično zaključil »J kamerunske reprezentance.
Če se bo Kostarika prebila v osmino finala
Milutinovič: »Peš v Rim« Evforija pa se le umirja
»Če se bomo uvrstili v osmino finala, bom poromal peš v Rim,« zatrjuje Bora Milutinovič, najsrečnejši človek na svetu po nepričakovani zmagi Kostarike nad favorizirano Škotsko, »še prej pa bom moral izpolniti obljubo in prepešačiti skoraj sto kilometrov od Genove do Mondovia. V ponedeljek so mi to preprečili igralci, ki so me dobesedno na rokah prenesli v avtobus«.
Da je najsrečnejši človek na svetu, je Bora dejal že pred štirimi leti, ko je Mehika, ki jo je tedaj treniral, zmagala v svoji skupini prvega dela prvenstva in mu je žena Maria povila prvo-rojenko Darinko. »Uvrstitev v četrtfi-nale mehiške reprezentance bi lahko označil za nekaj izrednega, za zmago Kostarike nad Škotsko pa ne najdem dovolj pridevnikov, s katerimi bi podčrtal svoje veselje in zadovoljstvo. Le v sanjah sem si lahko predstavljal, da bo ekipa, ki jo vodim le nekaj mesecev, odpravila dokaj slovitejšg Škotsko. Računali smo na točko, osvojili pa dve. Kaj hočemo več? Zdaj smo na hajboljši poti, da se uvrstimo v osmino finala.«
Bora je doslej kot trener dosegel največje uspehe prav v Mehiki, kjer je trikrat osvojil državni naslov, poleg lega pa je odkril Huga Sancheza, ki je nato nadaljeval kariero pri madrid-skem Realu.
Potem ko je končal nogometno kariero v Združenih državah, se je preselil
v Mehiko, kjer je prevzel trenerske posle pri raznih klubih. Po trinajstih letih se je ob koncu mehiškega prvenstva odločil, da kariero nadaljuje drugod. Govorilo se je, da ga bo najela Triestina, ki pa ni napredovala v prvo ligo, in tako je Bora odšel v Argentino. Pred dvema letoma se je za krajše razdobje pojavil v Evropi. Kot se verjetno še spominjate, je bil dva meseca pri Udineseju, nakar so ga po seriji neuspešnih rezultatov odslovili. Vrnil se je v Mehiko k ženi, pred nekaj meseci pa je prevzel vodstvo Kostarike. Ekipo je bistveno spremenil, izključil iz reprezentance nekatere do tedaj nedotakljive igralce in se s tem seveda zasovražil pri dobršnem delu kostariš-kega tiska. Tako je že zdaj povsem jasno, da bo trenersko mesto obdržal, ne glede na rezultate, le do konca italijanskega mundiala, nakar se namerava vsaj za leto dni preseliti v Evropo. Čeprav nam govoric ni hotel potrditi, zgleda, da bo v prihodnjem prvenstvu treniral pri francoskem ligašu Nici.
Tudi strelec zmagovitega gola proti Škotski, 29-letni Cayasso, namerava nadaljevati kariero v Evropi, in sicer v Švici. Sicer pa se evforija v kostariš-kem taboru polagoma umirja. V soboto bo Milutinovičeva vrsta nastopila v Turinu proti Braziliji in šele tedaj bo moč objektivneje presoditi realno moč Kostarike.
SAŠA RUDOLF
Nogometno SP kot možnost poglabljanja poklicnega znanja
M. Mikuš: Zlasti hitra igra
»Registriram vse, gledam poročila vseh treh televizijskih mrež, poslušam tehnične komentarje.« To nam je v uvodu povedal domači nogometni trener Milan Mikuš.
Povedati pa je treba, da Mikuš ni navaden nogometni fanatik. Njegovo zanimanje je točno usmerjeno v spoznavanje novih prijemov pri treniranju in v »uskladiščenje« tehničnih in taktičnih novosti. Ves material bo šel v njegov »arhiv« in mu bo ob raznih priložnostih vsaj delno služil pri delu.
Zakaj le delno?
»Brez dvoma si bom velik del gradiva znova in tudi večkrat ogledal, žal pa na mojem nivoju ni vedno mogoče vsega tudi uporabiti. Osebno imam opravka z nogometaši, ki so strogo amaterji. Za osvojitev tehnike, s katero razpolagajo nogometaši, katere gledamo na svetovnem prvenstvu pa so potrebne ure in ure vadbe in to skozi dolga leta, skratka status poklicnega igralca.«
»Vsekakor se pri vsaki tekmi opazi kak nov gib, kako novo shemo, novo varianto taktične razporeditve. Vse to pride od časa do časa prav. Tudi če je uspeh praktično zelo omejen, ostaja še vedno zadoščenje, da se je poskusilo nekaj novega. Poživi se tudi vsebina treninga in dajo nove motivacije Igralcem.«
Je turnir doslej nudil elemente revolucionarnih značilnosti?
»V primerjavi s prejšnjim mejnikom svetovnega nogometa, s prvenstvom v Mehiki, je igra letos občutno hitrejša. Tako smo v Mehiki videli izredno hitro igro' le v uvodnih srečanjih Sovjetske zveze in Danske, nato pa se je vse nekako umirilo. Morda tudi po navodilih trenerjev, ki so uvideli nevarnosti izčrpanja.«
»Letos je recimo veliko več presin-ga. Rekel bi lahko, da običajen gledalec nogometnih tekem tega ne opazi v zadostni meri. Če igralec stori napako pri podaji, je takoj kriv. Do napake je res prišlo, treba pa je pravilno in v
Milan Mikuš
celoti razčleniti dinamiko tiste faze igranja.«
»Prva varianta, v kateri nekdo najprej pride do žoge in nato pogleda na situacijo na igrišču ter končno ukrepa, pomeni danes upočasnjevanje igre.«
»Druga možnost je hitro ukrepanje brez pregleda na situacijo. V tej se skriva največ možnosti za napake. Odločilna za uspeh je dinamika, v kateri si mora nogometaš prej ogledati položaj in si predhodno izbrati eno ali več variant za razvoj akcije. Če nato tudi dobi žogo, bo časovno verjetno v prednosti nad nasprotnikom in bo akcijo uspešno izpeljal. Majhna zamuda bo že pomenila navzočnost nasprotnika in torej oviro.«
»Igra na tekmi med Anglijo in Irsko je bila za oko res slaba in raztrgana, upoštevati pa je treba spretnost igralcev obeh ekip pri predvidevanju možnih ukrepov nasprotnika. Ni morda slučajno, da je do tega prišlo, ker se je večina med seboj' igralsko zelo dobro poznala.«
»Glede hitrosti igranja in primerjave s svetovnim prvenstvom v Mehiki
je treba sicer poudariti, da so bili tam nogometaši dokaj oškodovani zaradi visoke nadmorske višine.«
Brez dvoma si si ogledal tekmo med Nemčijo in Jugoslavijo...
»Za uspeh Nemcev je bila odločilna hitrost. S stalnim presingom so Nemci taktično onesposobili Jugoslovane s tem, da so jim preprečili misliti oziroma izvajati bolj obdelano igro na sredini igrišča.«
Skoraj obvezno moraš navesti tudi nekaj predvidevanj za nadaljnji potek turnirja.
»Za uspeh je treba imeti najmanj štiri "super" igralce in ti morajo biti optimalno izkoriščeni. To pomeni, da mora biti trener tudi velik strateg. Osebno pripisujem take lastnosti najprej Nemčji. Polfinale naj bi zaradi teh lastnosti dosegli tudi Italija in Nizozemska. Za četrtega polfinalista bi še počakal. Morda bi znalo mesto najti moštvo z manjšim zunanjim bliščem. Res je tu tudi Brazilija.«
»V osmini finala bo precej ekip, ki nominalno ne spadajo v elito. Recimo, da tehnično dobro, vendar telesno lažje moštvo naleti.na mokro igrišče: v tem primeru je na mah v kritičnem položaju proti ekipi, ki več "odtehta". Irci so na primer moštvo, katerega ne gre podcenjevati.«
Še nekaj besed o Milanu Mikušu kot uspešnemu trenerju. Tudi letos si dosegel napredovanje. Kakšne so tvoje ambicije?
»Občutek imam, da je treba imeti v Covercianu, kjer vsako leto opravljam izpit za licenco drugega razreda, pomoč kakega "strica". Med zadnjo izkušnjo sem na primer pri pismeni nalogi pravilno odgovoril na 98 od 100 vprašanj, nisem pa se prebil skozi ustnega. Zdi se mi, da se načelno in namenoma daje prednost diplomirancem višje šole za telesno vzgojo. Ta licenca bi meni pomenila možnost tudi poklicnega treniranja in morda nove cilje. Nanjo bom startal, dokler bom mogel.«
Tako po TV do sobote - Tako po TV do sobote
Danes, 13.6.
Urugvaj-Španija 16.45 RAI 1, 16.30 TMC, 16.40 Lj 2
Argentina-SZ 20.45 RAI 2, 20.30 TMC, 20.40 Lj 2 (posnetek v četrtek 11.45 TV-Lj 1)
Jutri, 14.6.
Italija-ZDA 20.45 RAI 1, 20.30 TMC,
20.30	LJ 2
Jugoslavija-Kolumbija 16.45 RAI 2,
16.30	TMC, 16.40 Lj 1 (posnetek v petek 13.40 Lj 1)
Kamerun-Romunija 16.45 RAI 3,
23.30	TMC, 20.30 Lj 2 (po tekmi Ita-lija-ZDA)
petek 15.6.
ZRN-Arabski emirati 20.45 RAI 2,
20.30	TMC, 20.40 TV-Lj 2 Avstrija-ČSFR 16.45 RAI 3, 16.30 TMC, 16.40 TV-Lj 2 (posnetek v soboto 13.40 Lj-1)
sobota 16.6.
Brazilija - Kostarika 16.45 RAI 2,
16.30	TMC, 16.40 TV—Lj 2 Anglija - Nizozemska 20.45 RAI 1,
20.30	TMC, 20.40 TV-Lj 2 Švedska - Škotska 20.45 RAI 3, 20.30 TMC, 20.40 TV-Lj 2 (po tekmi Anglija - Nizozemska)
Tako v 1. fazi svetovnega prvenstva Italija 90
J. FAZA	SKUPINA A	SKUPINA B	SKUPINA C	SKUPINA D	SKUPINA E	SKUPINA F
JUNIJ . 1990	ITALIJA	Avstrija ZDA	ČSFR	ARGENTINA Kamerun SZ	Romunija	BRAZILIJA Švedska Kostarika Škotska	ZRN	Jugoslavija Arabski e. Kolumbija	BELGIJA	J. Koreja Urugvaj	Španija	ANGLIJA	Irska Nizozem.	Egipt
Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 5.- din, naročnina za zasebnike mesečno 70,- din, polletno 390,- din, letno 780.-din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi Jz dežele Furlanije-Juli}-ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLI-EST - trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 ESI I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611.
primorski
JL	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax (040) 772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax (0481) 532958
Čedad - ui. Ristori 28
Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
sreda, 13. junija 1990
Izdaja	2
in tiska	1
Član itahianske zveze časopisnih založnikov FIEG
Zasedanje MOK v Barceloni
Nove možnosti OI na tromeji
BARCELONA — Na sedmem generalnem zasedanju olimpijskih odborov so med drugim iznesli predlog o spremembi nekaterih členov olimpijskega pravilnika. Statutarne spremembe naj bi predložili že na naslednji skupščini MOK, ki bo septembra v Tokiu in naj bi obsegale tudi tiste člene, ki zaenkrat onemogočajo kandidaturo Trbiža, Beljaka in Jesenic, ki se dalj časa potegujejo za organizacijo zimskih OI leta 2002 na tromeji.
Sprememba člena 33 olimpijskega statuta torej odpira možnost, da bi lahko dežele raznih držav organizirale
or.
Zmaga Koprčanov
KOPER — Koprčani so v polfinalni nogometni tekmi za jugoslovanski pokal na področju Slovenije premagali trboveljskega Rudarja z 2:0 (strelca Benedejčič in Voljč) in se bodo v republiškem finalu pomerili z velenjskim Rudarjem, zmagovalcem vzhodne skupine. (Kreft)
Od danes do 22. t. m. za skupnih 11 etap
Start dirke po Švici
WINTHERTUR (ŠVICA) — Danes bo startala mednarodna krožna dirka po Švici, ki je neke vrste prolog francoskega toura.
Letošnje 54. izvedbe se bo udeležila svetovna kolesarska elita. Dirka obsega 11 etap in bo trajala do 22. t. m.
Abadie dobil 1. etapo
PRADES Francoz Henri Abadie je osvojil prvo etapo kolesarske dirke Midi Libre od Andore do Pradesa (162,700 km). Skoraj po 1' je privozil na cilj Italijan Colotti, tretji pa je bil Francoz Simon po 1'05".
Di Marzio potrjen kot trener Cosenze
COSENZA — Gianni Di Marzio bo tudi v prihodnji sezoni trener italijanskega nogometnega drugoligaša Cosenze. Di Marzio je v tej sezoni po 16. kolu zamenjal Gigija Simonija, ko je bilo moštvo v nevarnih vodah in uspelo mu je obdržati ekipo v B ligi.
Tudi Attruia k Messaggeru
Po najemu kar za 13 milijard lir Niccolaia od Panapesce iz Montecati-nija je rimski košarkarski prvoligaš Messaggero najel od Annabelle Pavie tudi mladega Tržačana Stefana At-truio.
Steffi Graf prva Seleševa tretja
MIAMI (ZDA) — Objavili so novo lestvico WITA za najboljše teniške igralke na svetu. Na prvem mestu kraljuje še vedno Steffi Graf (ZRN) s 317,65 točke pred Američanko Navratilovo (227,59) in tretjeuvrščeno Jugoslovanko Moniko Seleš, ki je zbrala 172,28 točke. Na četrtem mestu razpredelnice je argentinska igralka Gabriela Sabatini, medtem ko je mlada Američanka Jennifer Capriati prešla s 24. na 13. mesto. Pravcati vzpon!
Poletovka Cristiana Merlo osvojila odlično 2. mesto
Na deželnem prvenstvu začetnic je Poletova kotalkarica Cristiana Merlo osvojila odlično drugo mesto skupno z An-tonello Abate (Goriziana). Na tem prvenstvu, ki ga je priredilo tržaško društvo PAT, je zmagala Isabella Maccan (Ska-ting Club Junior).
V	konkurenci 50 tekmovalk je bila poletovka Maja Ber-zi 26. Z drugim mestom se je Cristiana Merlo seveda uvrstila na tekmovanje "Južne trofeje", ki bo letos septembra.
Naj še omenimo, da bo 20. in 21. t. m. deželno tekmovanje UISP za najmlajše, ki ga bo priredilo ŠD Polet.
Borovci zmagali brez težav
SCOGLIETTO - BOR INDULES	38:94 (13:49)
BOR INDULES: Jagodic 6 (0:3), Colja 10 (2:2), Jogan 21 (1:3), Sancin 6 (2:5), Uršič 16 (0:1), Oberdan 17 (1:3), Požar 12, Perkovič 4, Buda 2 (0:2).
PROSTI METI: 6:19
V	soboto so borovci sklenili nastope v košarkarskem prvenstvu za trofejo propaganda z lahko zmago v gosteh. Naši so pravočasno ustavljali napade leto mlajših nasprotnikov in zaključevali akcije s hitrimi protinapadi. Vsekakor je treba reči, da se je razlika enega leta med ekipama še kako poznala. (U. A.)
Borovi atleti v glavnem dosegli dobre rezultate
Konec prejšnjega tedna so se atleti Bora Infordate razkropili vsak na svojo stran. Sodelovali so namreč kar na petih tekmovanjih. Najboljši rezultat naših atletov je na mednarodnem ženskem mitingu v Gorici postavila Claudia Coslovich (45,20 m v metu kopja). Do nastopa na državnem prvenstvu in nato čez teden dni za državno reprezentante (če bo nastop na državnem prvenstvu uspešen seveda) je še pet do šest tednov, torej časa za brušenje forme je še kar nekaj.
Člana Igor in Gabrijel Sedmak sta v soboto nastopila na deželnem mitingu v Trstu, kjer sta sicer Zmagala, vendar s povprečnima rezultatoma 676 cm v daljini, oziroma 56,80 m v kopju.
Na deželnem prvenstvu v mnogobojih za mlajše mladince, ki je bilo v soboto in nedeljo v našem mestu, je v osmeroboju nastopil tudi naš obetavni mladi atlet Andrej Gelfi. Zanj je to pomenilo le priložnost za nastop v disciplinah, v katerih doslej še ni nastopal. Žal njegove uvrstitve in zbira točk ne poznamo, pa saj zaradi njegove mladosti tudi ni bilo računati na kakšno boljšo uvrstitev, čeprav je v nekaterih disciplinah vendarle postavil osebne rekorde.
Njegov brat Riko Gelfi pa je kot član pokrajinske kadetske reprezentance nastopil v Moglianu Veneto, ž rezultatom 140 cm v skoku v višino, pa tudi sam ne more biti zadovoljen, čeprav ga je postavil v nalivu. (I. P.)
Za Borove predstavnike, ki so se udeležili turnirja v superminiodbojki
Edinstveno doživetje na Dunaju
' Odbojkarsko društvo Bor se je s svojimi četverkami superminivolleya (letnik 1977 in mlajši) tudi letos na Dunaju udeležilo tridnevnega mednarodnega turnirja za prehodni pokal Pavla Havela. Turnir že 9. leto zapored prireja društvo Simirtering in iz leta v leto privablja vse več društev. Nastopile so. ekipe iz Italije,
Avstrije, Češke, Madžarske, ZRN, Nizozemske in Švice. Za štirinajst Borovih deklet in devet fantkov je bilo bivanje in igranje na Dunaju resnično enkratno doživetje. Kljub temu da so v treh dneh odigrali nešteto tekem, jim ni zmanjkalo časa za ogled nekaj dunajskih znamenitosti.
Samo tekmovanje je prineslo Borovim vrstam precej zadovoljivih rezultatov, čeprav dekleta niso mogla ponoviti lanskega uspeha svojih kolegic letnika 1976, ki so lani na Dunaju premočno zmagale.
Ekipe so si bile po kakovosti med sabo dokaj različne, nekaj pa jih je bilo res zelo dobrih. Med ženskami je zmagala italijanska ekipa iz Falconare, ki je v zelo kakovostnem finalu premagala Zahodne Nemke iz Bremna. Borova B ekipa (Pitacco, Gruden, De Paolis in Flego) je v četrtfinalu klonila pred kasnejšim finalistom iz ZRN s 15:13, 15:13, in je s končnim 6. mestom povsem zadovoljila, glede na to, da je nastopila okrnjena. A ekipa (Vidah, Pernarčič, Tence, Jogan in Zadnik) pa je s 7. mestom razočarala, saj bi se lahko realno uvrstila celo v mali finale. Mlajša C ekipa (Dolhar, Turco,
Kalc, Germani in Kuret) pa se ni mogla enakovredno kosati z ostalimi in je za dekleta že lep uspeh ta, da so zmagala eno tekmo, kar jim je prineslo uvrstitev na predzadnje, 19. mesto. Pokazalo se je, da Borove igralke A in B ekip po tehnični plati niso zaostajale za boljšimi tekmeci, po telesni višini so bile celo v špici turnirja, a precej pomanjkljive so še s taktičnega vidika ter glede tekmovalnih izkušenj.
Med moškimi je Bor nastopil z dvema ekipama, ki sta bili obe pod starostno mejo turnirja. Ekipa A (Furlanič, Šušteršič, Pieri in Babič) je v prvem krogu samo zaradi slabšega količnika v točkah izpadla iz boja za uvrstitve od 1. do 8. mesta, na koncu pa je bila 10., kljub temu da je turnir končala s solidnim obračunom štirih zmag in štirih porazov. B ekipa, ki so jo razen enega fanta sestavljali malčki minivolleyja (Mauri, Bosari,
Pertot, Lunazzi in Talotti), je po nekoliko 'srečnem naključju z eno samo zmago pristala na 12. mesto v konkurenci 15 ekip.
Pri OD Bor računajo, da se bodo odslej tega turnirja po možnosti udeležili vsako leto.
Sloga se je izkazala
Tržaški pokrajinski odbor odbojkarske zveze FIPAV je pred kratkim priredil moški in ženski turnir v superminivol-leyju za prvo trofejo republike. Moškega dela so se udeležile štiri ekipe v zastopstvu Sloge in društva Inter 1904, bolj množična pa je bila udeležba na ženskem delu, saj je bilo prijavljenih 16 ekip, med katerimi tudi Sloga. Fantje so se pomerili po sistemu vsak proti vsakemu. Ekipa Sloge A je dokazala, da je povsem upravičeno letošnji pokrajinski prvak v tej kategoriji in bo kot taka tudi zastopala tržaško pokrajino na državnem finalu. Društveni uspeh so dopolnili še igralci Sloge B z osvojitvijo 3. mesta.
Kot rečeno je bilo v ženski konkurenci 16 ekip, ki so jih razdelili v štiri izločilne skupine. Slogašice niso imele sreče in so enkrat zmagale, dvakrat pa bile poražene in so bile tako izločene iz nadaljnjega tekmovanja.
MOŠKI: Inter A - Sloga A 0:2, Sloga B
-	Inter B 2:1, Inter B - Sloga A 0:2, Inter A
-	Sloga B 2:0, Sloga A - Sloga B 2:0, Inter A - Inter B 2:0. LESTVICA: 1. Sloga A 6 točk, 2. Inter A 4, 3. Sloga B 2, 4. Inter B 0. SLOGA A : Colja, Germani, Kralj,
Marc, Volčič. SLOGA B: Antonič, Ban, Jerman, Vidali.
DEKLETA. 2. izločilna skupina: Oma A - Sloga B 2:0, Melara - Sloga B 2:0, Codermaz - Sloga B 1:2. Lestvica: 1. Vir-tus, 2. Oma A, 3. Oma B, 4. Cobolli. SLOGA: Čebron, Feri, Kufersin, Milkovič, Race, Švagelj. (Inka)
Mateja Svet: Že sedaj se počutim razbremenjeno
Od časa do časa je vsakemu človeku usojeno, da sprejme pomembno odločitev, ki usodno vpliva na potek nadaljnjega življenja. Če že ne usodno pa do take mere, da drastično spremeni dotedanje življenjske navade.
Za tak korak se je, kot znano, odločila tudi najboljša jugoslovanska smučarka vseh časov, Mateja Svet, ki se zavestno odreka mikavnosti in izzivom svetovno znanih zasneženih prog, na katerih se je v razmeroma kratkem času uveljavila do take mere, da se je uvrstila v elito mednarodnega (ne samo) ženskega smučanja.
Razumljivo je torej, da je slovenska javnost, ob takih dejstvih, reagirala s precejšnjo mero osuplosti m obžalovanja, ko je še ne 22-letno ljubljansko dekle, ob Moniki Seleš, trenutno najslavnejše ime jugoslovanskega športa na svetovnem prizorišču, odločila za »umik« iz bele arene in svojo opredelitev ali izbiro motiviralo predvsem z željo po bolj »normalnem« življenju, takem, kot ga preživlja večina njenih sovrstnic in sovrstnikov.
In prav tale podatek je vreden globljega razmišljanja. Mateja Svet je s svojo odločitvijo še enkrat poudarila to, o čemer se občasno razpravlja: do kakšne mere je upravičeno in opravičljivo, da se mlad človek, ki se opredeli za vrhunski šport na osnovi lastne izbire in nadpop-rečnih psihofizičnih dispozicij, odreče praktično vsemu za slavo, izvrstne dosežke in razmeroma visoke ali zelo visoke denarne prejemke. Pa ne bi na tem mestu zganjali pretirane in cenene romantike. Dejstvo je, da Matejin ni prvi primer, čeprav sodi to že v razred drastičnih odločitev in ni veliko takih precedensov. Kljub temu pa mnogi vrhunski športniki mednarodnega slovesa, ne glede na njihovo geopolitično pripadnost, so izražali in izražajo svoje nezadovoljstvo, predvsem v zvezi z družbenim statusom tekmovalcev v modernih družbah in z neizprosnostjo zakonitev marketinškega športa, ki ne pozna milosti. V tem pogledu so športniki zahodnega sveta na boljšem, v primerjavi z »vzhodnjaki« in »neuvrščenimi« (če take klasifikacije še sploh veljajo), vendar je na dlani, da se tem argumentom posveča premalo časa in energiji in da na področju športne sociologije je še premalo tehtnih raziskav, da bi lahko rekli, da se argument tehtno obravnava.
Kakorkoli že, da se povrnemo k Mateji Svet, je to odločitev, ki se bo negativno odražala na dosežke in na renome slovenskega in jugoslovanskega smučanja nasploh, tako da se je treba sedaj pripraviti na nastop daljšega prehodnega obdobja, ki, sodeč po dogajanjih na slovenskem gospodarskem prizorišču, ne pušča veliko možnosti za upanje v boljše čase, tudi zato, ker sta obe smučarski vrsti zaenkrat brez takih posameznikov in posameznic, ki bi se v kratkem lahko razvili v resnično vrhunske tekmovalce.
Mateja Svet je bila na obisku v zamejstvu, tako da smo to priložnost izkoristili za intervju, čeprav so vprašanja v glavnem tista, ki jih je Mateja v zadnjem obdobju slišala že nekoliko krat.
Minilo je približno deset dni od tiskovne konference in od za javnost nepričakovane izjave, da zapuščaš vrhunski šport. Videti si precej sproščena in vesela. AH se ta odločitev že odraža v obliki radikalnih sprememb v vsakdanjem življenju ali je pa prezgodaj, da bi to že občutila?
»Moram reči, da se že sedaj počutim zelo razbremenjeno. ZSme je sploh novost, da sem že toliko dni brez treninga in to so le novi in drugačni občutki za nekoga, ki tega ni vajen. Smučanje in treniranje nista več moja glavna obveznost. Ni več nobenih prisil in drugih obrobnih oz. dopolnilnih obveznosti. Počutim se dobro.«
V slovenskem tedniku Mladina so objavili zelo kritičen članek v zvezi z Elanovim stečajem in v zvezi z odnosi na relaciji Elan — tekmovalci — Smučarska zveza Slovenije. Iz omenjenega članka izhaja, da je tvoja odločitev do neke mere rezultat številnih trenj in sporov z vodstvom Elana, njegove tekmovalne službe in z vodstvom reprezentance.
»Ne, to ni res. Odločila sem se izključno iz osebnih razlogov. Tudi če so taka trenja dejansko bila, je to bilo med Ela-
nom in vodstvom reprezentance. Jaz sem pred dvema sezonoma sicer izrekla nekaj kritik na račun materialov in servisne službe in razmere so se potem medile. To o sporih pa ni odigralo posebne vloge, kajti do sporov prihaja večkrat, vendar se po določenem času vse razčisti in poleže. Sicer sem pa občutila prekomerno obremenjenost, predvsem zaradi dodatnih obveznosti do pokroviteljev YU SKI poola.«
Kako je pa to urejeno pri drugih reprezentancah?
»Drugi smučarji imajo te obveznosti planirane ob koncu sezone, nasploh pa jih nimajo toliko, kot jih je bilo pri nas. Konec koncev je vse to negativno vplivalo tudi na izvedbo treninga in menim, da so vse te aktivnosti včasih zmanjšale učinkovitost treniranja za 20 do 30 odstotkov.«
Rok Petrovič se je po »umiku« odločil za nadaljevanje študija. Zate pravijo in pišejo, da se boš preusmerila v športni marketing. O nadaljevanju šolanja ne razmišljaš?
»Najprej moram dokončati srednjo šolo in ravno v to bom sedaj vložila vse svoje sile. Potem bom verjetno res ustanovila svoje podjetje, ki bi se naj ukvarjalo s športnim marketingom. O tem, da bi se vpisala na univerzo, pa ne razmišljam.«
Ti je sedaj žal, da si šla tako pot?
»Ne, sploh ne. Bilo mi je 14 let, ko sem prišla v reprezentanco in v to smučanje sem se potem angažirala stoodstotno. Treningov je bilo vedno več in za šolo enostavno ni bilo več časa. Mogoče, če bi bila res zelo pridna, bi lahko uskladila učenje s smučanjem, vendar bi potem ne imela niti enega prostega dne. Tako sem prednost dala smučanju in ni mi žal.«
Razmišljaš o prestopu med profesionalce?
»O tem ne razmišljam.«
V primeru kakih sprememb znotraj Smučarske zveze, v vodstvu reprezentance ter ob morebitnem pristopu solidnega in pomembnega pokrovitelja mednarodnega slovesa, ki bi ti, recimo, uredil idealne razmere za tekmovanje, brez odvečnih obremenitev, bi odstopila od svoje odločitve?
»Ne, v nobenem primeru. To je sedaj za mano in vem, da ni poti nazaj. Sama sem na razpolago za strokovno pomoč tekmovalkam, tako da bi v ambientu 5® naprej ostala, toda ne v vlogi tekmovalke.«
Bi mladi, za smučanje izredno daro-viti punčki svetovala, da se smučanja posveti tako, kot si se ti?
»Brez dvoma, da. Jaz sem v teh leti*1 pridobila ogromno in se naučila tolik?' da se niti za trenutek ne kesam svoji*1 nekdanjih izbir. Tu so še nepopisni tr®( nutki, prekrasni spomini in občutki, k1 niso dani ravno vsakomur. Poleg tega Pa je to zadovoljivo tudi v finančnem p°' gledu. Sicer pa bi bilo lajn, da bi se vs to začelo nekoliko pozneje.«
Mateja bo verjetno še nekaj časa pris!I Ijena kljubovati križnemu ognju takih a . drugačnih vprašanj. V tem pogledu pa \ bo nogometno SP morda koristno za pte usmeritev pozornosti od sebe in za 11 vadna poletna uživanja.	T
IGOR CANCIAN1
obvestila - obvestila - obvestila
3
ŠD POLET
prireja od 18. do 30. t. m. TEČAJ MI-NIBASKETA IN KOTALKANJA za naj-mlajše letnikov 1983 in 1984 v Prosvetnem domu na Opčinah vsak dan (razen nedelje) od 14.00 do 15.00 za kotalkanje (sekcija nudi na posodo tudi kotalke) in od 15.15 do 16.45 za minibasket.
V primeru slabega vremena bosta oba tečaja z istimi urniki v pokritem prostoru na Poletovem kotalkališču (na Pikelcu).
Vpisovanje od 10.30 do 12.30 (tel. 213403) ali na Poletovem kotalkališču od 15.00 do 20.00 (tel. 211758).
ŠD KONTOVEL
priredi od jutri, 14., do 26. t. m. kamp košarke na igrišču na Kontovelu. Vabljeni so posebno otroci letnika 1979 in mlajši. Poleg domačih trenerjev bo sodeloval tudi dr. Brane Dežman iz Ljubljane. Zbor vseh udeležencev bo jutri,
14. t. m., ob 16. uri na odprtem igrišču Kontovela.
ŠD MLADINA
prireja zaključni baletni nastop, ki bo v soboto, 16. t. m., ob 20.30 v Domu A. Sirk v Križu. Ob priliki bo v fojerju Doma razstavljal slike Jože Sigoni. Otvoritev razstave bo v petek, 15. t. m., ob 20. uri
ZSŠDI
obvešča, da bo danes, 13. t. m., ob 20. uri na sedežu ZSŠDI v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20 seja balinarske komisije in predstavnikov slovenskih balinarskih društev. Dnevni red: delovanje komisije in zaključek zamejskega balinarskega prvenstva.
JK ČUPA
prireja jadralne tečaje za otroke od 18. t. m. dalje. Vpisovanje je na druš-
tvenem sedežu v Sesljanskem zaliv**1 sobotah in nedeljah (tel. 299958). ZSŠDI
obvešča udeležence
14. srečanja s*®,
venskih športnikov iz obmejnih de
ki bo 17. junija na Jesenicah, da avtobus odpeljal ob 5. uri izpred *®e(j vadnice v Sovodnjah in ob 5.45 i?P Prosvetnega doma na Opčinah.
SK DEVIN	oS-
vabi v nedeljo, 17. t. m., na s.Pre,: od tno vožnjo po kraških gmai.naw,ie' Šempolaja do Cerovelj z gorski*** * va-som (mountain bike). Začetek vp*s nja od 8.30 do 10. ure v Šempolajd-^jj. hod prvega tekmovalca ob 9. url'rjje* movalci so razdeljeni na tri katefl ter od 8. do 14. leta, od 14. do 18. 16 orijd od 18. leta dalje. Za zadnjo kateg^. je predvidena tudi vožnja na k*o ter od Cerovelj do Grmade.