PRIMORSKI DHEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
pfn VT	Štosr	140 (1£H7\	Poštnina plačana v gotovini
.eio VI - Ote V. Idr ^loo/)	Spedizione in abbon. post. 1. gr.
TRST, torek 26. junija 1951
Prispevajte za Kulturni dom
Cena lir 20
Neuspeh	ali
Malikov predlog za prene-nanje sovražnosti na Koreji je brez dvoma najvažnejši mednarodni dogodek zadnjih dni. Ves spet se namreč upravičeno vprašuje, kako je mogoče, da istj sovjetski delegat pred tolikimi meseci ni hotel pristati na tisto, kar v bistvu predlaga danes on sam, tem več je čakal da se je medtem strašna vojna nadaljevala in da je v krvavih borbah padlo nad desettisoče vojakov in izgubilo življenje še več deset-liso’ev nedolžnega civilnega prebivalstva, otrok, žena in starcev. Ce pa pogledamo v statistike žrtev, ki so padle v vseh 365 dnevih od kar traja korejska vojna, pa zvemo za Sledeče številke: da je bilo po uradnih podatkih mrtvih, ranjenih in izgubljenih 382.500 Zavezniških -vojakov; 1,162.000 Severnokorejskih in kitajskih Vojakov. Poleg tega je razrušena večina poslopij, korejska industrija ne obstaja več, porušene so ceste, mostovi, povsod, tam kjer je šla nimo vojna. Izgube samo med juino-korejskem civilnem -prebivalstvom pa cenijo na skoro pol milijona mrtvih, ranjenih in izgubljenih.
Malikova ponudba je zlasti v Jugoslaviji zbudila zelo živahne komentarje. Kakor poročajo iz Beograda, se v ministrstvu za zunanje zadeve vlade FLRJ poudarja predvsem dejstvo, da je jugoslovanska vlada že prvi dan, ko je izbruhnila vojna na Koreji odločno stala na stališču, da je mogoče najti najboljšo rešitev spopada s takojšnjim prenehanjem sovražnosti in s sklenitvijo premirja ha 38. vzporedniku. To stališče jugoslovanske vlade je podal njen predstavnik na seji Varnostnega sveta 25. junija 1950.
V ministrstvu zunanjih zadev smatrajo dalje, da sovjet-ski predlog o sklenitvi premii'-ja na 38. vzporedniku, v kolikor je navdihnjen z dejansko željo, da pride do konca vojne, predstavlja potrdilo neuspeha celotne politike, ki jo je v teku preteklega leta podpirala in organizirala vlada ZSSR. Toda upoštevati se mora možnost — poudarjajo v Beogradu — da vlade ZSSR trni objavljanju te ponudbe ni vodila želja, da pride do rešitve korejskega spopada. Ni namreč izključeno, da ta akcija, kateri bi hotela sovjetska vlada doti miroljubni značaj, predstavlja navaden propagandni manever, s katerim poskuša vlada ZSSR dobiti svobodne roke Za svoje čim-večje angažiranje v korejski vojni. Prav zaradi tega je treba ponudbo sovjetskega zastopnika sprejeti z rezervo.
Tudi aBorban komentira Malikovo izjav.o in piše, da se za sedaj še ne more dati določena sodba Q tem, ali predstavlja predlog sovjetskega delegata izraz želje vlade ZSSR an samo manever sovjetske diplomacije. «Toda — piše «Boroa» — Malik ie za junij mesec predsednik Varnostnega sveta in do sedaj še vedno ni sklical niti ene seje ter tudi sam Povedal, da jo ne namerava. Ali ni mogel on v tem mesecu sklicati sejo, da kateri bi postavil vprašanje korejskega spopada in možnost za njegovo prenehanje<? Malik Pa ne sa-tao, da ni sklical Varnostnega sveta, temveč ni niti na drugi način povedal, da v tem trenutku ZSSR želi, da bi se korejsko vprašanje rešilos.
Jugoslovanski Usti poudarjajo tudi, da je korejska vojna, Popolnoma razkrinkala nemir roljubno politiko vlade ZSSR in njeno hinavščino. Po drug1 strani pa je organizacija Združenih narodov, ki 3® bila Ustvarjena na podlag< borbe za mir, enakopravnosti med .narod; in na podlagi mednarodnega sodelovanja, dokazala, da predstavlja tisto silo, ki je sposobna kljubovati napadalcu. vlada ZSSR je vedno biklanjala številne predloge Za mirno rešitev korejskega spopada in zapletla v vojno še Kitajsko ter ustvarjala možnosti za morebitni izbruh vojne tudi med Kitajska in ZDA. In “ko se je končna pokazalo povsem. jasno, da vojna na Koreji ne more končati zmagovito za napadalce niti s pomočjo tako imenovanih kitajskih dobrovoljcev ie sovjetska vlada sklenila rešiti kar se še rešit j da. In prai; to je na .nekakšen način napravii Malik s *voio zadnjo izjavo.
Kitajska, katere akcije se
Sovjetska zveza sedaj indirektno odreka, potem ko jo je porinila na to pot, potem ko jo je prisilila, da je zavzela nepopustljivo stališče glede predlogov za miroljubno rešitev, je sedaj prepuščena sama sebi in bo morala prenašati vse posledice. Vsekakor pa je dejstvo in bo dejstvo ostalo, da je bila Kitajska tista, ki je morala in mora jemat; kostanj iz ognja, ki so ga zanetile moskovske imperialistične težnje. Nevarna politika tistega tipa, ki jo je začel Mac Arthur, čeprav je bila pravočasno obsojena in odstranjena, pa je te moskovske aspiracije podžigala.
Miroljubni narodi sveta pa pričakujejo, da bo mir na 38. vzporedniku vzpostavljen. Napori Združenih narodov so bili številni in tolerantni čeprav doslej še niso dali nikakršnih rezultatov zlasti zaradi nasprotovanja tistih, ki so zažgali smodnik korejske vojne. Toda Združeni narodi nadaljujejo s svojimi napori, da bi izvršili nalogo, katero jim. nalaga njihova ustanovna listina.
Tri vprašanja Valda Magnanija
SAN BENEDETTO DEL TRONTO 25. — Nocoj je govoril na sestanku organizacije, sta jo ustanovila v Italiji Nagnani’ in Cucchi in ki nosi J«<7:iy «Gjbanjp italijanskih delavčevi) («Movimento Lavora-t(n*i Italiani«) Valdo Magnani. "led drugim je postavil slede-tri vorašanja socialistom:
. L Ali odklanjate nauk, da 'c ruska država vodilna drža-va in potemtakem dopuščate lobodo kritike glede ZSSR?
2. Ko govorite o neutralno-**> — ali razumete pri tem de-gansko nevtralnost v propagan-
v življenju stranke, ki Jdtljučuje obvezo obrambe pro-u kateremu koli napadalcu?
3. Ali dopuščate za sociali-Jem italijansko linijo in izr®' |®te mnenje, da sovjetski re-‘'.m takšen kakršen je v Rusiji 111 prikladen za Italijo?
, V svojem govoru je Magnani "Htiziral De Gasperijevo vla-?n° politiko kakor tudi politi' *o kom inf onm is/tov.
. V Milanu so po dolgih poga. ®djih sestavili nov občinski JVet Zupan je socialdemokrat Prof, Ferrari.
HHGLEŠKI KOMIK V PEKIH6U ZH HOHEC VOJKE KH KOREJI?
V vsem svetu rešujejo uganko, ali je Malik mislil iskreno ali pa gre za nov manever moskovske vlade - Schumauove in Morrisonove izjave Skepsa v Wasliingtonu - Prizadevanje Organizacije Združenih narodov
LONDON, 25,	-•	Pooblaščeni viri so sporočili, da je ver-
jetno, da bo angleška vlada v najkrajšem času v imenu Združenih narodov zaprosila pekinško vlado za pojasnila o njeni pripravljenosti, da se ustavijo sovražnosti na Koreji. Iz Osla pa poročajo, da bo Trygve Lie predpoldne odpotoval v Neu> York. Spotoma se bo ustavil v Londonu.
WASHINGTON, 25. — Previdnost, pa tudi že skepsa — tako ocenjujejo v washington-skih političnih krogih sobotno Malikovo ponudbo premirja na Koreji. Nagibajo se k mnenju, da spada Malikov predlog v splošno kampanjo «miroljubno-sti» ZSSR, ki jo naj podčrta manever, ki bi predstavil Ruse kot posredovalce, ki jim je predvsem pri srcu svetovni mir.
Postavljajo pa tudi dve drugi možnosti:
1. Moskva je hotela nevtralizirati psihološki učinek načrta
TRUMANOV GOVOR
o korejski vojni
TULLAHOMA, TENNESSEE, 25. — Danes je predsednik Truman izročil v obrat «Arnoldov zavod z® tehnični napredek«, ki je veliko novo središče za letalske poizkuse in nosi ime po nekdanjem pionirju amerišikega letalstva, generalu Arnoldu.
«Kakor smo vedno bili, smo tudi zdaj pripravljeni sodelovati pri mirni ureditvi Koreje. Toda to mora biti dejanska rešitev, ki bo popolnoma končala napad in bo vrnila mir in varnost korejskemu področju in junaškemu korejskemu ljudstvu, Na Koreji in v ostalem svetu moramo biti pripravljeni storiti vse korake, ki resnično vodijo k svetovnemu miru. Kakor kuge pa se moramo izogibati neprevidnih akcij, s katerimi bi po nepotrebnem tvegali svetovno vojno, ali slabotnih dejanj, ki bi bila nagrada za napad« je izjavil dobesedno predsednik Truma);.
Ta izjava, izrečena proti koncu govora, je edini neposredni namig na sobotne Malikove predloge, naj se na Koreji doseže premirje. Poprej je Truman omenil obletnic« kor.ej-skega spopada in dejal, da so sovjetski voditelji takrat prešli k odkritemu napadu. Uspeh napada na JCoreji, je dejal Truman, bi povzročili, «da bi izginila vera y OZN in da bi bil zlomljen odporni duh, kar bi odprlo napadalcu pot do popol-nega zasužnjenja miroljubnih dežel; ki bi si jih podvrgel eno za drugo«. Nadaljeval je:
«Pred letom dni so mislili so. vjetski voditelji v Moskvi kakor tudi njihovi agenti na Daljnem vzhodu, da Koreja ne bo trd oreh. Pa so se zmotili. Danes, ko so izgubili že več kot milijon vojakov, in ko smo jim razbili njihove armade druge za drugo, se umikajo, napadalne sile nazaj y svoje brloge. Umaknile so se celo še dalje kakor do črte, s katere so začele z napadom. Organizacija Združenih narodov je danes še močnejša kakor pa je bila pred
letom dni. Svobodni narodi niso izgubili poguma, temveč so danes še močnejši jn gledajo z večjim zaupanjem v bodočnost kakor pa pred letom dni. Ideja svetovnega miru ni pokopana, temveč je danes še močnejša kakor je bna pred letom dni.
Predsednik Truman je nato govoril o obrambnih naporih ZDA in zahodnih držav sploh in dejal:
«£e nikoli v zgodovini nismo storili takih ukrepov za svojo varnost, kakor zda-j. Se nikoli v zgodovini ni bila pripravljena v obrambne namene tako ogromna sila, še preden se je napad sploh začel. Nekdanji nemški cesar in Hitler sta začela svoji veliki napadalni vojni v prepričanju, da Združene države ne bodo posegle vmes. Računala sta, da se jima bo posrečilo zasejati neslogo med svobodne narode in da iih bosta porazila drugega za drugim. Danes pa se napadalec ne more več vdajati takšnemu var. Ijivemu upanju«.
Predsednik je nadaljeval: «Se nikoli prej ni naletel noben napadalec na toliko ovir, ki varujejo mir. S® nikoli v zgodovini ni toliko stvari zadrževalo izbruha nove svetovne vojne kakor danes. Seveda ne moremo
za premirje, ki ga pripravlja 16 držav, ici se na strani OZN udeležujejo vojne na Koreji;
2. Moskva je hotela odtehtati neugoden odmev verjetne od. klonitve na vabilo, naj se udeleži konference štirih zunanjih ministrov.
Medtem ko ZDA uradno niso zavzele nobenega stališča do Malikovega predloga — Ache-son je v nedeljo prebral že poprej pripravljeno izjavo o obletnici korejske vojne in se Ma. likovih ponudb ni dotikal — sta y Londonu in Parizu o vprašanju spregovorila oba zunanja ministra.
Morrison je izjavil: ((Angleška vlada si je vedno prizadevala in si prizadeva tudi danes, da se ne bi končali boji na Koreji in da bi pomagala k mirni porav navi tega spora v obliki pogajanj, tako da bi lahko korejski narod sam prevzel odgovornost za svojo bodočo usodo. Obžalovati pa je, da druga stran sploh ni odgovorila na prizadevanja odbora za dobre usluge v zadnjih mesecih.
Malik je predlagal v svojem sobotnem radijskem govoru konferenco, na kateri bi razpravljali o premirju na Koreji. Glede na neuspeh prejšnjih poizkusov v tem pogledu bi bilo nespametno, če bi se vdajali preranemu optimizmu, vendar pozdravljamo to misel, ker upamo, da je znak pripravljenosti sovjetske vlade, da podpre naša prizadevanja in prizadevanja drugih članic ZN, da se končajo boji na Koreji. Angleška vlada že proučuje poti in načine, kako bi bilo mogoče to doseči. Ce je stavil Malik svoj predlog z odkrito željo, da pride do miru r.a Koreji, kar upam, in če so takšnega mnenja tudi Kitajci in severni Korejci, bo mogoče doseči napredek v tej smeri. Jraj- vsi želimo«.
Franc >ski zunanji minister Schuman je izjavil, da francoska vlada proučuje besedilo Malikovega govora. Dodal je: «Po enem letu napada na Koreji je sovjetski delegat razumel, da mora oni, ki želi mir, predvsem prekiniti vojno. Francoska vlada smatra Malikovo izjavo za
pozitiven element, če bo orno-za..trd™	da	do	nove	zaLeto^m
svetovne vojne ne bo prišlo. Kremelj lahko sproži novo svetovno vojno, če tako želi, ker razpolaga z mogočnim bojnim strojem in ker so sovjietski voditelji absolutni tirani. Ne moremo si priti na jasno, kai na. mera vajo storiti sovjetski voditelji. Moramo pa se tako pripraviti za vsak primer, da jim lahko izjavimo; Samo napadite, pa boste imeli proti sebi vso združeno silo svobodnih narodov; samo napadite, pa se boste znašli v vojnj, v kateri ne boste mogli zmagati. Ce bi bili mogli izjaviti kaj takega nekdanjemu nemškemu cesarju, ali Hitlerju ali nekdanjemu japonskemu ministrskemu predsedniku Toju, bi bil morda doživel svet drugačno usodo«.
gajanja o prenehanju sovražno, sti na Koreji in o umiku ce-
korejsko vlado ali tudi vlado v Pekingu? Kaj uamerava ZSSR storiti, da bi prišlo do prenehanja sovražnosti?
2. Ali naj po sovjetskem mnenju pride do premirja še pred rešitvijo korejskega vprašanja na mednarodni konferenci, ali pa se je treba za premirje poprej pogajati? Po_ angleškem mnenju zahodne države te druge možnosti ne bi mogle sprejeti.
3. Ali bi kitajska pekinška vlada na morebitni konferenci postavljala ugoditev njenim za. htevam glede sprejema v OZN kot «conditio sine qua non» za prenehanje korejske vojne?
4. Ali bi severnokorejska irj kitajska vlada pristali n.a to, da se umik čet na vsako stran 38. vzporednika izvede pod nad. zorstvom komisije, ki bi jo sestavljali predstavniki nevtralnih dežel članic OZN in ali bi bilo mogoče dobiti jamstva, da se napad r.e bo obnovil?
V dobro obveščenih krogih vlada vtis, da bo britanska vlada,- če sovjetski ugovori na ta vprašanja ne bi bili zadovoljivi, morala smatrati, da je Mali. kova ponudba samo propagand, ni manever.
Medtem se v krogih OZN, kot poročajo, že pripravljajo prvi koraki, da se ugotovi iskrenost Malikovih ponudb.
V zvezi v Malikovo ponudbo je glavni tajnik OZN včeraj telefoniral iz Osla na Norveškem, kjer je sedaj' na počitnicah, naj bi takoj začeli s pogajanji Q korejskem premirju. V tej svoji izjavi poudarja glavni tajnik Združenih narodov, da so
duhu Listine Združenih narodov«.
Dopisniki poročajo, da je Trygve Lie naročil, da takoj oddajo po radiu njegov poziv za ustavitev sovražnosti, ki ga je namenil Kitajski irj severnim Korejcem, da bi nemudoma pristopili k pogajanjem na podlagi Malikove ponudbe.
Predsednik glavne skupščine OZN Entezam je izjavil tisku, da ne bo težko priti do prenehanja ognja na Koreji, če bosta obe stranki pokazali dobro voljo. Entezam je izjavil, da se bo poskušal čimprej sestati z Malikom.
V krogih pravijo, da so na razpolago štiri načini _ za poskus konkretne realizacije Malikovih predlogov, in sicer:
1. Entezam bi sklical še enkrat komisijo za dobre usluge, ki je bila posebej sestavljena, da prouči možnosti za premirje:
2. Poveljnik čet OZN na Koreji gen. Ridgway bi mogel dobiti pooblastilo, naj se pogaja za vojaško premirje;
3. Malik bi utegnil izkoristiti zadnjih pet dni svojega predsedstva in sklical Varnostni svet, da bi razpravljal o Koreji;
4. Končno je bilo mogoče, da glavna skupščina OZN, ki se bo sestala jutri na čast predsednika republike Erjuador, takoj sklene primerne ukrepe.
Upajo, da bo razgovor med Entezamom in Malikom marsikaj razjasnil. Verjetno je bilo tudi zaradi tega za 24 ur odložena seja predstavnika šestnajstih držav, ki se udeležujejo ko.
((Združeni narodi šli v borbo, I rejske vojne in ki se vrši vsak da ohranijo mir in varnost v torek.
Svetovno časopisje o Moll kov III izjavah
Listi izražajo obenem upanje, da bo mogoče doseči mir, in bojazen, da se bo Malikova ponudba pokazala kot navaden propagandni manever - Ponudba je dokaz, da se napad ne obnese
NEW YORK, 25. — Ves svetovni tisk obširno komentira sobotne Malikove izjave. Pri tem skoraj vsi listi soglašajo v dveh vprašanjih: upanje, da bi končno morda le prišlo do mir-ne rešitve korejskega spora, in bojazen, da to upanje' ne bi splahneio, ker bi se moskovska poteza utegnila pokazati kot navaden propagandni manever.
V newyorških listih prevladuje skepsa, ki jo listi utemeljujejo s prejšnjimi izkustvi sovjetske politike. Poleg tega postavljajo listi dvome o stališču, ki ga bo zavzel Peking.
«New York Times« izraža sledeče misli:	«Na predvečer
obletnice korejske vojne je sovjetski zastopnik pri Združenih narodih, Jakob Malik, po radiu sprožil svetu željo Sovjetske zveze, da bi prišlo do premirja na Koreji. Ker so Sovjeti vse doslej rabili besede v čisto drugačnem smislu, kot je njihov resnični pomen, je pač razumljivo, da bomo tudi to izjavo sprejeli skrajno previdno. Sovjetski slovar se je izkazal za Prav malo vrednega. Ce bi Sovjetska zveza zares hotela stvarno pokazati svojo željo, priti do miru — in to bi lahko napravila vsak: čas v preteklem žalostnem letu, bi to njeno ho. tenje samo pozdravili.
V nekaj dneh — morda celo v nekaj urah — bomo mogli že vedeti, koliko je iskrenosti v tej izjavi. In pravi smisel nikakor ni v kakem togem razlaganju besed ampak y tem, kaj namerava Sovjetska zveza napraviti ali ne napraviti ali — in
to pred vsem — kaj namerava nehati«.
Londonski listi prav tako posvečajo mnogo prostora Mali-kovim besedam. Večina časopisov pravi, da ne velja zanemarjati nobene prilike, da se korejska vojna mirno konča.
«Times» gleda na Malikov predlog v taki luči: «Malik je že nekoč prej prinašal sovjetski mirovni predlog, ki je bil veliko bolj pristen. Bil je to predlog, ki je privedel do konca berlinske zapore. Tedaj je sovjetoka spodbuda prišla v trenutku, ko je postalo jasno, da Sovjetska zveza ne bo mog-gla doseči svojih ciljev v Berlinu. Sedaj prinaša Malik pred. log v skoro enakih okoliščinah. Kitajske armade so bile strahotno premagane, med tem ko čete Združenih narodov bolj kot kda j prej trdno držijo v rokah pozicije severno od 38. vzporednika.
Pomembno je to, da gre sedaj za prvo mirovno potezo napadalca. Silo Združenih narodov so bile imele za primerno končati vojno v bližini 38. vzporednika. Toda od tega namena sta jih odslej odvračala stališče Kitajske in kočljivo stanje javnega mnenja v Združenih državah. Sedaj ob sovjetski mirovni ponudbi pa imajo Združeni narodi najboljšo priložnost, da preizkusjo pristnost sovjetskega predloga tako, da postavijo pogoje, pod katerimi so se pripravljeni pogajati o ustavitvi sovražnosti in Q premirju.
Končno opozarja Times, da bi nadaljevanje in okrepitev
VEST O MNOŽIČNEM PRESELJEVANJU V ROMUNIJI URADNO POTRJENA
Nacistične metode romunskih oblastnikov
Preseljevali] e izkoriščajo za protijugoslovansko gonje in širjenje vojne psihoze Nemška ladja ,,Ingeborg"„dodeljena FLR Jugoslaviji na račun reparacij - Delegacija FLR Jugoslavije v Ženevi na zasedanju mednarodnega urada za delo
(Od našega posebnega dopisnika) , kih vozovih s policijskim
kih vozovih ... spremstvom.
BEOGRAD, 25. Nocoj ye, potrjeno je tudi, da je zače-bilo uradno potrjene, da se; ja evakuacija prebivalstva vrši v romunskih obmejnih ( 0kr0g Temišvara v pasu, ki je krajih množično preseljevanje; girolc 50 km, kjer internirajo pripadnikov jugoslovanske na-j vse prebivalstvo. Vsako noč rodne manjšine. Preseljevanje j odhaja iz tega kraja v notra-
  _ _ , je zavzelo od polovice tega me- i njost Romunije 7-8 vlakov v
na obe strani 38 vzporednika, i seca dalje značaj strašne	poli-1 spremstvu	policijskih straž. Za
Francoska vlada ne bo zamudi- | tične akcije deportiranja	tako	i posamezne	družine je	rečeno,
la ničesar kar bi moalo čimprei! Jugoslovanov kakor tudi	»ne-, da so že prišle v mesto	Plafiti.
n nanaprimernejši'način pri- j zaželenih« Romunov. Javlja ge,: Prav take	javljajo, da	to pre-
na	so	v obmejnih področjih ce-
■	'	jevasi ]?,umrie,da so se opustil,-
pomoči k -------------
ga cilja. Vlada tudi upa, da bo no tem prvem rezultatu, po prenehanju prelivanja krvi. mo. goče priti do politične ureditve sovjetskega vprašanja, kar je stalni cilj OZN«.
Kot se je izvedelo iz poučenih angleških virov, je Morrison poslal angleškemu predstavniku pri OZN navodila, naj poskuša dobiti od Malika po jas. nila o njegovem predlogu. Pojasnila bi se tikala sledečih toč lc:
1. Kaj smatra ZSSR za voju-joče se stranke: samo severno-
polja in njive, na katerih zori žito, da so kmečke hiše ostale prazne in da je videti samo še patrulje romunskih policajev, ki križarijo na konjih.
V uradnem poročilu, ki je bilo objavljeno, je rečeno, da je preseljevanje izvršeno poleg ostalih v vasi Sušku 17. junija, v vasi Divin 18. junija, a istega dne v vasi Belogreške. Vsa ta preseljevanja se vršijo z vojaškimi kamioni iz vasi Ga-voš. Iz vasi Cavas pa so prebivalci deportirani v 75 kmeč-
SPORI V ABADANU
O PREVZEMU NAFTE
Poveljniki angleških petrolejskih ladij se branijo podpisovati potrdila državne družbe - Predstavniki ameriških petrolejskih družb so prispeli v Perzijo - Izjave podravnatelja „Auglo-Iranlan Oil Company“ - Stališče strokovnjaka ZDA Mac Gheeja o sedanjem položaju
TEHERAN, 25. — Poluradni list «Etelaat» javlja, da so prišli iz New Yorka, 4 pred-tavniki ameriških družb m se v Abadanu sestali s članovi državne družbe za nafto. Daj-tariibm Na njihove predloge jim je Daftari odgovoril da bodo izročiti najto kupcem nafte en mesec zatem, ko bodo podpisali prejemnice, ki jih je izdala perzijska družba. Samo tisti ki bodo plačali nafto, se bodo mogli z njo preskrbovali v Abadonu. Cena bo ista kot v Mehikdnskem zalivu. Na vprašanje, če bi Perzija sprejela ameriške strokovnjake, je Daftdri odgovoril, fla bodo namestili posamezne tuje strokovnjake. vendar ne preko tujih petrolejskih družb.
LONDON. 25. — V perzijski prestolnici šo danes praznovali 1.300 letnico smrti mučenika Alija. Uradi so biili zaprti, ministri so prenehali z delom. Nov razvoj je torej pričakovati šele v sredo.
Kljub prazniku 9o danes v Abadanu nadaljevali z natovarjanjem ladij. Tamkajšnji položaj je precej nepregleden. Številne ladje so zasidrane ob pomolih, druge Pa plovejo proti Abadianu, Ladijski poveljniki sq zagrozili da bodo natovorjeno nafto spustili v morje, če bodo predstavniki državne perzijske družbe za nafto še nadalje zahtevah njih podlpis: na prejemnice državne družbe. Q tem vprašanju je zahteval navodila iz Londona krajevni ravnatelj «Anglo-Iranian», Dra. ke. Zdi se pa, šk ni dobil odgovora. Ce bi «Anglo-Iraniain» priznala veljavnost teh prejemnic bi s tem priznala veljav nest odločitev državne perzijske družbe.
Daneg sta dive angleški ladji odpluli iz pristanišča, ne da bi njuni poveljniki podpisali prejemnice. Za petrolejsko ladjo ((Dolabella« so se perzijske oblasti zmotile in ji dale do-voljenj« za odhod po pomoti. Državna komisija za nafto je zahtevala od Drakeja, naj se
ladja takoj vrne, sicer se bodo morete iranske oblasti ((posluiiti pomorske akcije«. Drake pa h odgovoril, ^ je ladja že v iraških vodah.
Zaradi teh dogodkov v atoa-(janskem pristanišču je predstavnik dlržavne družbe. Mak-ki za nafto hoteli vidlefi Drakeja. Drake pa ga ni sprejet, itier je že prej odšel v Basšo ro. da bi natančno proučil vprašanje nadaljevanja dobav iz Iraka v primeru, da bi perzijska vlada zaprla rafinerijo v Abadianu.
Ta zakon je, kot znano Mos-sadegh predložil perzijskemu .parlamentu v soboto. Proti njemu je danes protestiral tudi angleški veleposlanik Shep herd. Svoj protest je naslovil na zunanjega ministra. Kaze-rinija,
V. Perziji se v uspehom nadaljuje akcija pobiranja prispevkov za kritje praznine v perzijski državni blagajni. Dva poslanca sta se odpovedala svoji plači v korist države. Predlagajo. da bi perzijska vlada pričela izdajati zakladne bone. Načrt bo najbrž prišel pred parlament.
Vodja delegacije ((Anglo-Ira-nian«, Jackson, ki je prispel v soboto v Londion, je imel <jame tiskovno konferenco. Povedal
je. da bi Iran potreboval eno leto ali se več, da bj si zagotovil sodelovanje tujih strokovnjakov za delo v čistilnici v Abadanu. Po njegovem bi se lahko dogodilo, da bi morata «Anglo-Iranian« zapustiti v najkrajšem času svoje naprave v Perziji, Družba bi mogla zaenkrat dobavljati svojim odjemalcem nafto iz drugih podiročij. Težje pa je vprašanje izdelkov rafinerije, katerih potrebuje zahodna polobla 15 milijonov ton na le to.
Jackson je prepričan da an gleškf strokovnjaki v Abadanu ne bodo hoteli delati za državno perzijsko družbo za nafto. Meni, da ni glavna težava hunske vlade v tem, kako bi proizvajala nafto, temveč kako jo bi prodala. ((Anglolramiami jie potrebovala 40 let, da je P°-s ta vila mrežo prodaje nafte. Na vprašanje o morebitnem sovjetskem sodelovanju v prodaji je Jackson povedal, da bi potrebovali 3 leta za zgraditev petrolejskega voda, ki bi povezal iranske vrelce z vrelci na jugu ZSSR. ((Anglo-Iranian« je pripravljena delati za Iran, pod pogojem;, da bi tri tern zaslužila. Po zakonu o nacionalizaciji pa «Anglo-Iranian» nima več mesta v Perziji.
Družba im® zaenkrat namen
čakati na to, kaj bo prišlo. Hotela bi, da angleški strokovnjaki ostanejo v Perziji, vendar je tam položaj vsak dan težji. Po informacijah Drakeja, bi bil samo en angleški dr-žavljan pripravljen nadaljevati z delom, vsi drugi bi rajši odšli Izvedel je tudi, da sta se Indija in Argentina zanimali za iransko nafto, pod' pogojem dia bi našli potrebne ladje za prevoz.
Na današnji seji angleške vlade, ki še vedno razpravlja o noležaju v Perziji, j® znova prisostvoval poveljnik imperialnega glavnega stana maršal Slirn. Izvedelo se je tudi, da bodo Angleži poslali y četrtek vodijo svoje delegacije n» razpravo pred mednarodno sodišče v Haagu.
' Od1 vseh komentarjev o položaju na Srednjem vzhodu je prav gotovo dames najbolj zanimiv intervju, ki ga je dal amteriški državni podtajnik za zadeve Srednjega vzhoda, George Mac Ghee, listu «US News and Wordl Reiport«. Mac Ghee Predlaga neodvisen načrt pomoči, dla bi obdržali ta del sveta izven sovjetskega vpliva. Mac Ghee pravi, da tak načrt že predvideva bodoči finančni proračun in da Truman zahteva v ta namen 125 milijonov dolarjev'. Zatrjuje, dia je Srednji vzhod proti vsaki tuji nadvladi in da prebivalci tega področja z vedno večjim nezaupanjem slede sovjetskim namenom. Mac Ghee izjavlja, da ie sedanj i položaj v Perziji posledica zelo nizkih življenjskih pogojev, ki bi jih ZDA morale na kak način izboljšati. Priznava tudi, da je prišlo na tem področju do pratiameriških čustev prav zaradi tega, ker so se ZDA pridružile s svojim stališčem o tamkajšnjih vprašanjih, evropskim državam. Precej težknč bi bilo pri zgraditvi pokrajinskega varnostnega bloka tamtoašnjih držav zaradi napetosti med Izraleom in arabskimi državami ter med Indijo in Pakistanom, zaključuje državni podtajnik aa Srednji vzhod.
seljevanje izkoriščajo romunske oblasti za širenje v°ine psihoze in za gonjo proti Jugoslaviji.
Člani romunske tajne policije «Figurance» prirejajo zborovanja, na katerih tolmačijo to preseljevanje tako, da govorijo, da preti Romuniji baje nevarnost s strani Jugoslavije in da preseljevanje diktirajo humani razlogi, da ne bi postalo prebivalstvo žrtev bombardiranja letal, za katera pravijo, ki naj bi bila baje v Jugoslaviji pripravljena, da bi vsak trenutek napadla Romunijo.
«Borba» komentira nocoj te dogodke in piše:
((Vandalske metode rpmun-skih oblast; proti pripadnikom naše nacionalne manjšine najbolje označujejo s svojo surovostjo, z metodami in cilji napadalnost ne samo bukureštan-skih oblastnikov, temveč tudi vlade SZ, ki je neposredno dala nalog za preseljevanje prebivalstva v okviru ostalih ukrepov, ki jih diktirajo «na-padalni jugoslovanski načrti«.
List piše tudi, da množična deportiranja iz obmejnih krajev niso osamljen pojav in da je preseljevanje bilo izvršeno z istimi zločinskimi metodami tudi na Madžarskem in v Bolgariji.
«Ce se vrnemo nekaj let nazaj — zaključuje «Borba» — lahko najdemo precedent v podobnih akcijah, ki jih je pred in med vojno vršila nacistična Nemčija, pa tudi vlada SZ, ko je preseljevala cele narode, katerih usoda je ostala negotova«.
Od 15. do 20. septembra bo na mednarodnem kongresu za dokumentacijo v Rimu sodelovala tudi Jugoslavija s svojimi zastopniki. Jugoslovanski center za dokumentacijo je bil ustanovljen pred dvema letoma.
Mednarodno komisija za reparacije je dodelila Jugoslaviji motorno ladjo «Ingeborg» na račun nemških reparacij. Ladja je seda j v norveški luki Lar-wijk pri Oslu. Doslej je Jugoslavija dobila na račun nemških reparacij šest ladij: štiri od vsega 7160 ten in dve motorni ladij od 3460 ton. S tem je Jugoslavija prejela komaj 7,2 odst tonaže, ki jo je zgubila v drugi dvetovni vojni, ko je bilo potopljenih 121 ladij od skupno 260.000 ton. Od teh jih je bilo 60 prekooceanskih s skupno tonažo 236.000 ton.
Jugoslovanska delegacija, ki se bo udeležila mednarodnega kongresa mest 29. junija v Brightonu, je prispela v London. Delegacija bo obiskala več angleških mest in proučevala komunalna vprašanja.
Iz Ženeve javljajo, da je generalni direktor Mednarodnega urada za delo Davis Morse
sprejel jugoslovansko delegacijo, ki je sodelovala pri delu sedanjega zasedanja tega urada. Morse je med drugim dejal, da bo mednarodni urad za delo prispeval, da bi bile potrebe Jugoslavije v pogledu tehnične pomoči zadovoljene.
Jugoslovanski delegat je na zasedanju omenjenega urada poročal o izvajanju sporazuma glede pravice do dela v Jugoslaviji. Jugoslovanska zakonodaja jamči delavstvu vse pravice in vso možno zaščito v okviru gospodarskih in finančnih pogojev države. Dejal je, da jugoslovanska zakonodaja zajema večino konvencij, ki jih je Jugoslavija ratificirala.
Vlada FLRJ je objavila odlok, s katerim so določene nove državne odkupne cene za bele žitarice, koruzo in mast, edine artikle, ki spadajo še pod’ obvezni odkup. Cene v novem odloku, katere država plača proizvajalcem, so od doseda-njh za okrog 70 odst. večje. Poleg denarne vsote prejme proizvajalec tudi toliko svoto denarnih bonov, s katerimi lahko kupuje industrijsko blago na svobodnem trgu po 65 odst. znižani ceni. Kmečke obdelovalne zadruge pa prejmejo poleg^ denarne vsote še 50 odst. več denarnih bonov.
R. R.
Ameriške dobave orožja
WASHINGTON, 25. — predsednik Truman je danes predal kongresu svoje poročilo o tretjem tromesečju (oktober 1950 - marec 1951) izvrševanja načrta za obrambno pomoč.
Poročilu je dodal tudi svoje
pismo. V njem pravi, da so ameriške dobave orožja zahodnim državam zaenkrat še majhne, če jih primerjamo s tistimi v bodočnosti. ZDA imajo pred seboj še veliko dela, s katerim bodo nadaljevale, da ugode obrambnim potrebam, ki jih ni mogoče uresničiti na drug način.
Poročilo pravi, da so bile dobave v oktobru 300 tisoč ton in so v aprilu narasle na milijon ton, seveda jaoleg letalskih in pomorskih dobav.
Načrte za pomoč so odobrili koncem marca v vrednosti 5.5 milijard dolarjev.
Ravnatelj ameriškega urada za industrijsko mobilizacijo, Charles Wilson je danes govoril o istem vprašanju. Med drugim je izjavil: «Tudi če bi se jutri končala korejska vojna, ne smemo zmanjšat; naše čuječnosti ali zmanjšati samo za eno minuto naše načrte«. Govoril je na prireditvi ameriške zveze .industrijske propagande, ob prvi obletnici korejske vojne. Wilson je zagovarjal ojače-nje nadzoi«tva pred inflacijo, ker bi zmanjšanje tega nadzorstva, ali njegova ukinitev prinesla «kaos in nesrečo« ameriškemu gospodarstvu.
Omenil je ((nevarne točke«, ki so razen na Koreji, tud; drugod na svetu; v Indokini. Malaji, Iranu itd. Povedal je, da sedaj ameriški industriji že primanjkujejo nekateri strokovnjaki, zlasti v tekstilni industriji, risarji, gradbeni tehniki in inženirji.
BERLIN, 25. — Promet med Berlinom in Zahodno Nemčijo je sedaj popolnoma normalen.
PARIZ, 25. — Gromiko je odletel v Moskvo.
Morrison orazgovorih štirih namestnikov
Ponovno je poudaril, da se bo o atlantskem paktu razpravljajo lahko v diskusiji
LONDON, 25. — Danes po- ] do sovjetske zahteve, da je poldne je podal Morrison v treba vključiti v dnevni red se-spodnji zbornici poročilo o zaključku razgovorov namestnikov štirih zunanjih ministrov v Pariziu in pojasnil pomen izjave. ki jo jie ameriški namestnik pobibral v imenu vseh treh zahodnih sil ob zaključku razgovorov sovjetskemu namestniku.
«Ta izjava ja®no pravi, da u-pajo tri zahodne sile, da bo sovjetska vlada vendar le po diplomatski poti sporočila, da pristaja na ponudbo glede sestanka štirih zunanjih ministrov«, je dejal Morrison. «De-jarnsko je bil dosežen pri pariških razgovorih že precejšen uspeh vključno sporazum, da se vključijo v dnevni red- skoro vse točke, ki jih je drugo za drugo zahtevala sovjetska delegacija«.
Nato jt omenil, da so po nekod naipačno razumeli odklonilno stališče angleške vladfe
stanka štirih zunanjih ministrov tudi atlantsko pogodbo in ameriška oporišča. «Toda to ni le dlakocepstvo. Dejansko je to osnovno vprašanje vse konference«, j® dejal.
Severnoatlantska pogodba je le posledica svetovne napetosti, ne pa njen vzrok. O tej pogodbi bodo lahko razpravljali enako kakor o di-ugih vprašanjih — v teku razprave, ponavljam, razprave, o dejanskih vzrokih napetosti, ki jo je povzročila. Vendar pa ne moremo pristati na to, da bi razpravljali štirje 2Umaoji ministri o atlantski pogodbi kot o posebni tački dnevnega reda in da bi o njiej odločali. Atlantska pogodba je del Obrambnih ukrepov, katere smo bili prisiljeni sprejeti v svojo obrambo. Zaradi tega pa ne moremo pristati na to, da bi o njej razpravljali s Sovjetsko zvezo.
sovjetske podpore napadu na Koreji mogla prekoračiti točko, onkraj katere bi nastala nevarnost za novo svetovno vojno.
«Daily Telegraph« veliko bolj nezaupno gleda na sovjetski predlog in pravi: ((Dosedanje izkušnje v mednarodni politiki narekujejo svetu nezaupanj« do sovjetske diplomacije.. Izkušnje so svobodne narode naučile previdnosti, ki bo tudi sedaj prvi odgovor na Malikove predloge. Ce misli Malik zares to, kar je povedal, in če je bil njegov radijski govor dogovorjen s kitajskimi komunisti, tedaj bi Malikovi predlogi mogli nuditi osnovo za častno poravnavo«.
Po tem «Daily Telegraph« u-gotavlja, da so Malikovi predlogi v glavnem . isto, kar je predlagal Varnostni svet ob začetku napada pred letom dni in ponovil šest mesecev kasneje po dvanajstih azijskih in srednjevzhodnih državah.
«Ko so napadalci mislili, da bodo mogli zmagati, niso slišali naših mirovnih predlogov. Ce pa jih sedaj sami predlagajo, moremo videti v tem ali poskus, da pridobijo na času, in se med tem pripravijo na novo ofenzivo, ali pa je Sovjetska zveza iskrena v svoji želji, da zaključi vojno na Koreji. To pa bi pomenilo, da sta Moskva in Peking zaradi izgub obupala nad nadaljevanjem vojne na Koreji, kar pa bi zaradi izgube najboljših kitajskih vojakov spet pomenilo, da je napadalec na Koreji vojno izgubil.
Morda se je Mao Tse Tung naveličat igrati sovjetsko igro. To so ugibanja, ki jih je treba razvozljati. Iz katerega koli razloga že želi Sovjetska zveza mir na Koreji — če ga res želi — eno je gotovo, da ga bo lahko zagotovila le na osnovi pogojev, katere so Združeni narodi že večkrat določno postavili«.
«News Chronicle« in «Daily Herald« se sprašujeta, do kakš. ne mere je Malik govoril tudi v imenu Kitajcev in Severnokorejcev. «0aily Herald« pravi, da bi Malik moral svoj predlog staviti Združenim narodom, «Daily Express» pa poudarja, da bi morala ZSSR pokazati svojo dobro voljo predvsem s tem. da sprejme zahodni predlog naj se 23. julija v Wa-shingtonu sestane konferenca štirih velikih. «Dokler se to ne bo zgodilo, je treba te nove predloge smatrati za navaden propagandni manever«, končuje «Daily Express».
Pod naslovom ((Hrupen predlog dolga in težka pogajanja« komentira Servan Schreiber v «Pariz Presse Initrasigeant« Malikove izjave in pravi, da pomenijo te izjave pristanek na ameriško stališče: najprej prenehanje ognja, nato pogajanja. Schreiber pravi, da bi OZN morala prvi korak storiti v Pekingu in šele po kitajskemu odgovoru bo mogoče soditi, ali gre za iskreno ponudbo. Pri tem je treba upoštevati, da bo OZN morala zahtevati jamstvo, da se Kitajci in Severnokorejci med premirjem severno od 38. vzporednika ne bi spet pripravili na napad. Po njegovem mnenju, je položaj tak: ((V Koreji so boji na mrtvi točki: OZN. bo začela a pogajanji in vprašala Peking za pristanek na konferenco; zahodne države bodo poskušale že zdaj pripraviti seznam pogojev, ki se jim zdijo potrebni za ureditev korejskega spora. Tako smo pred dobo dolgih pogajanj, ki se bodo v najboljšem primeru končala s kompromisno rešitvijo«.
«Populaire» pravi, da je sovjetski predlog mogoče razlagati na razne načine: «ZSSR hoče doseči premirje, da bi si Kitajci opomogli; ZSSR se je naveličala pomagati Koreji; Kitajci so spoznali, da so njihovi napori zaman«. Toda, prav« list, resnico bo mogoče spoznali šele po odgovoru Pekinga. «Franc-Tireur» meni, da ne glede na bodoči razvoj Malikov govor dokazuje, da napad ni donosna zadeva, če se napadalec znajde pred kolektivno akcijo v obrambo miru.
Kratke vesti
VENTIMIGLIA, 25. — Sodišče v Ventimlgli je danes Izreklo sodbo proti 600 osebam, ki so tajno prešle leta 1948 italljan-sko-francosko mejo. V glavnem znaša kazen 2 meseca zapora in 10.066 globe na posameznika.
PARIZ 25. — Proračun UNESCA za’ prihodnje leto znaša 8,718.000 dolarjev.
NEW YORK, 25. — Newyorške-ga guvernerja Deweja je povabila Avstralija na obisk.
PARIZ, 25, — Pierra De Gaul-lea, brata generala, so že tretjič izvolili za pariškega župana.
LONDON, 25. — Pričeli so s pripravljalnimi sestanki glede u-reditve nemških dolgov.
LONDON, 25. — Avstralski radio javlja, da so na Novi Zelandiji čutili potresne sunke.
BUDIMPEŠTA, 25. — Danes so na procesu proti škofu Goszu pričale obtežilne priče. Te imajo vse zaprte. Govorile so o svojih vlogah v zaroti. Župnik Boszik pa se je obtožil odgovornosti za smrt številnih komunistov pod Hortyjevem režimom.
TRŽAŠKI DNEVNIK
KOLEDAR
OBJAVE - MALI OGLASI
Torek 26. junija
Rudolf, Hrana Sorice vzide ob 4.16, zatone ob 19.58. Dolžina dneva 15.42. Luna vzide ob 24.00, zatone ob 12.29. Jutri, sreda 27. junija Ema, Vladislav
STROKOVNE SOLE
za središča tržaške okolice
Slovenski starši zahtevajo nižje strokovne šole v Bazovici, Dolini, na Domju in v Zgoniku
V zadnjih številkah našega du tudi najbolj koristno, če bi
dnevnika smo večkrat pisali o slovenskih šolah, za katere se morajo slovenski prebivalci STO boriti in dokazali smo gospodu Sciolisu, Višji šolski u-pravi ter Prosvetnemu uradu pri ZVU, da te šole zahtevajo slovenski starši za svoje otroke, ker jih potrebujejo in imajo do njih pravico.
Toda v obsežnih člankih še . še vedno nismo izčrpal; vsega, zato se ponovno vračamo na to vprašanje in bomo navedli še nekatere šole v tržaški okolici, ki bi morale biti odprte za slovenske učence.
Višji šolski upravi so poslali starši iz Bazovice prošnjo za otvoritev nižje strokovne šole trgcvsko-obrtnega tipa letos meseca marca. V letošnjem šolskem letu obiskuje nižjo strokovno šolo na Katinari iz Bazovice 7 učencev, industrijsko strokovno šolo v Rojanu 8 otrok, nižjo trgovsko strokovno šolo v Ulici Lazzaretto vecchio 4 otroc; iz Bazovice, iz Gropade i, iz Padrič 4, v nižjo srednjo gimnazijo pri Sv. Jakobu zahaja 15 učencev iz Bazovice, iz Gropade 7, iz Padrič Pa 5; v strokovno šolo na Opčinah hodita dva učenca, in sicer iz Gropade 1 in iz Padrič 1.
Za vse te navedene učence bi bila središče Bazovica. Poleg tega bj nižjo strokovno šolo obiskovali tudi tisti otroci, ki ponavljajo peti razred, ker še niso izpolnili šolske obveznosti. Tako ima 5 razred v Bazovici 20 učencev, v Gropadi 12 in na Pesku 10.
Na osnovni šoli pri Domju so odprli letos 6. razred, ki ga obiskuje 19 učencev in učenk. Vsa dolina, ki se razteza od morja do Doline, je naseljepa pretežno z industrijskimi delavci. Poklicu svojih očetov in mater — mnoge so tudi zaposlene v industriji — bodo sledili tudi otroci. Zato bj bilo najprimerneje in bodočemu ro-
Vaino opozorilo Kmečke zveze prizadetim kmetom zaradi toče
Ko se je pred tedni usula toča in povzročila veliko škodo zlasti v repentaborski občini in po nekaterih drugih vaseh našega področja, je Kmečka zveza takoj posredovala pri ZVU. naj bi prizadetim kmetom priskočila r.a pomoč. Strokovnjak in tajnik KZ sta si ogledala takoj po nezgodi prizadete kraje in je zato tajništvo KZ lahko utemeljilo prošnjo s tehtnimi podatki.
Sedaj je tajništvo KZ dobilo od ZVU odgovor na svojo vlogo in nam je poslalo za objavo sledeče obvestilo:
«Obveščamo vse kmetovalce, ki jih je prizadela toča, da nam je ZVU, cddelek za kmetijstvo »n ribištvo, sporočila, da bo podprla vsako posamezno prošnjo, ki jo bodo prizadeti predložili višjemu finančnemu nad-zorništvu v Trstu (Sovrainten-denza di finanza) za znižanje davkov zaradi nastale škode.
Pozivamo vse prizadete, naj čimprej posamezno predložijo prošnjo za znižanje davkov na zgoraj navedeni naslov.
Za vse potrebne informacije naj se prizadeti zglasijo na sedežu Kmečke zveze v Trstu, Ulica Fabio Filzi 10, I.
TAJNIŠTVO KZ«
šolske oblasti odprle za slovenske otroke nižjo industrijsko šolo in to z novim šolskim letom, da bi mogli tudi tisti, ki obiskujejo letos 6. razred, nadaljevati šolanje na industrijski šoli. Ta šola naj bi bila na Domju in tudi zanjo so slovenski starši vložili prošnjo v januarju letos.
Podoben je problem z Dolino. Tam imajo 6. in 7. razred, prvega obiskuje 33 otrok, drugega pa 11. Vsi ti otroci ne bodo nadaljevali šolanja na srednjih šolah, temveč pojdejo kot vajenci v razne obrti in v trgovino. Zato je nujno potrebna za vasi z Brega strokovna šola, posebno če pomislimo, da se Zavije razvijajo v industrijsko središče in bo prav tu mladina služila svoj kruh. Zato pa mora biti tudi primerno šolana, da Se bo lahko uveljavila, kar ima kot domača za to vso pravico. Problema zaradi šolskih prostorov v Dolini ni, ker
je osnova šola dovolj prostorna, da bi bila v njej nameščena tudi industrijska. Potrebno bi bilo le, preurediti eno učilnico v delavnico za praktične vaje učencev.
Prebivalci dolinske občine prosiijo za to šolo in so prošnjo na Prosvetni urad ZVU vložili že decembra 1950.
Tud; v Zgoniku prosijo za nižjo strokovno šolo, ker imajo dovolj učencev, ki bi se radi izpopolnili za svoj bodoči poklic v obrti ali industriji.
Gospod. Sciolis — kakor
DBlavsHB »Ml« NOVI VZGOJITELJI IN UČENCI
v roke Delovnega ljudstva
1. IN 2. JULIJA
Le še nekaj dni nas loči od zaključitve prijav za vplačilo, oziroma doplačilo deleža »Delavskih zadruga. Člani, ki so svojčas že vplačali delež 100 Ur, lahko sedaj samo prijavijo svoj pristanek na povišek deleža, torej jim ni treba TAKOJ PRAV NIC DOPLAČATI.
Člani, ki niso doslej plačali še nobenega deleža, pa morajo sedaj plačati samo 100 lir.
Vsi se lahko prijavijo v sleherni poslovalnici in morajo prinesti s- seboj osebno izkaznico in člansko knjižico.
Dolžnost vseh pravih demokratov je, da urede svoj položaj v »Delavskih zadrugah«. Pri
.	.	..	Fi
videti iz njegovega izvajanja ; tem naj jim bo v izpodbudo in v mestnem občinskem svetu — | cpozorilo dejstvo, da italijanski
snovem?6sc^n^stvamhf^otre- šovinisti i„ kominformisti pozi-bah slovenskega dela prebival-; vai° svoje pnstase, naj urede stva. so pa tudi v interesu go- svoj položaj celo s tem, da ob-
spodarskega in industrijskega razvoja našega mesta.
Dokler vseh teh številnih zahtev ne bodo šolske oblasti pretresale in jih ugodno reši
javljajo proglase s trikoloro. Ne omogočite s svojo brezbrižnostjo našim sovražnikom, da se polaste «Delavskih zadrug«.
le, vse dotlej bo trajala naša I Prijavite v svoji poslovalnici,
borba za slovenske šole! 1 da pr ista
■ da pristajate na povišek deleža.
SREČANJE S SMRTJO NA CESTI SV. KRIŽ-NABREŽINA
Avto podrl kolesarja
hi je kasneje podlegel hudim poškodbam
Pač žalostno je končal svoje I vrolet«, ki je last uredništva mlado življenje 15-letni Silvan ameriškega vojaškega časopisa Sedmak, po poklicu elektroteh- 1 za «Star and Stripes« je Sed-nični vajenec, stanujoč v Sv. mak, ki ni slišal glas klaksona, Križu št. 109. Fant, ki ga je le- t s katerim ga je civilni šofer
jak, ki je bil za volanom svojega avtomobila. Tudi Sirotti se bo moral zdraviti mesec dni zaradi zloma desne noge.
pa nedelja privabila na prosto, se je s kolesom peljal po gladki cesti najbrž brez vsakega cilja. Njegov namen je bil voziti se brez skrbi po lepi cesti in uživati hladen zrak, ki veje v okolici Sv. Križa. Toda izlet se je končal tragično, kajti fant ni več videl doma niti svojih strašev. temveč so ga po nezgodi odpeljali v bolnico, kjer je izdihnil.
Kakor vsako nedeljo je tudi predvčerajšnjim precej prometa po cesti, ki iz Sv. Križa pelje proti Nabrežini in dalje proti Devinu. Sedmak je s svojim kolesom mirno vozil ob strani ceste. Veliko avtomobilov ga je dohitelo in ko ga je hotel prehiteti tudi avto «Che-
Občni zbor Glasbene Matice
Včeraj zvečer je bil občni zbor Glasbene Matice v Trstu. Iz poročil odbornikov, kakor tudi iz poročila voditelja Glasbene šole je bilo razvidno, da more Glasbena Matica zaznamovati leto uspešnega in živahnega delovanja, čeprav stoji na poti mnogo ovir, brez katerih bi bil razvoj glasbenega življenja pri nas še v«e bolj razveseljiv.
Na občnem zboru je bil izvoljen nov odbor, ki ga tvorijo;
Predsednik Fran Venturini, podpredsednik Ubald Vrabec, tajnik dr. Gojmir Demšar, blagajnik Milan Pertot. Ostali odborniki pa so: Stanko Andol-šek, Karel Boštjančič, Julijan Pavletič, Rado Rauber, Milko Škrab, dr. Josip Trošt, Ema Vrabec.
Nadzorni odbor pa sestavljajo: Riko Pertot, dr. Stanko Vuga in dr. Milan Gržina.
«Chevroleta» Oreste Antonini stanujoč v Sv. Križu št 187, hotel opozoriti, da želi prosto pot, je Sedmak nenadoma zavozil' sredi ceste. Antonini je sicer takoj zavrl, vendar je bilo Že prepozno in avtp je treščil s precejšnjo silo v nič slutečega Sedmaka. Sunek je fanta vrgel daleč od mesta nezgode, dokler ni priletel na tla. kjer je krvav in nezavesten obležal ob cestnem kamnu. Antonini je takoj obrnil svoj avto in fanta odpeljal proti bolnici. Očividci so takoj telefonirali Rdečemu križu, ki je poslal rešilni avto naproti, prevzel ranjenca in ga odpeljal v bolnico. Kljub zdraniški pomoči. je bilo stanje izredno resno, ;n fant je zaradi počene lobanje in pretresa možganov po enournem trpljenju podlegel hudim poškodbam.
* * *
Ta pa ni bila edina nesreča dneva, vendar so se druge končale kolikor toliko srečno, če smemo sploh tako reči. Tako je 13-letni Sergij Kralj iz Saleža zajahal kolo in zdirjal skozi vrata na cesto. Imel pa je smolo, kajti prav v tistem trenutku je s svojim avtom privozil 22-letni Ladislav Lozar iz Sv. Križa, ki je fanta podrl na tla. V bolnici, kamor ga je Lozar odpeljal, so ugotovili, da se bo moral zdraviti, zaradi ran in poškodb po raznih delih telesa, zaradi verjetnih notranjih poškodb in zaradi lažjega živčnega pretresa, približno mesec dni.
36-letnega Pietra Sirottija iz Sv. Križa pa je v Ul. Ghega podrl na tla neki ameriški vo-
IZ ISTRSKEGA OKROŽJA
Pred «Maturo* v koprskem gledališču
Irata učilnic so se zaprla, kšna je žetev, se bo pokaza-ob zaključku šolskega leta junija. Kljub temu pa še ino vidimo dijake koprske ivenske gimnazije v šoli, v laškem domu, na ulici, a po-itoma se suče gruča dijakov oli gledališča, Kaj neki to meni?
iolsko leto se je res konča-a mladina še ne miruje. Ze a meseca se pripravlja, da zaključek tega leta slavit no praznovala ter da bo kazala napredek ne samo v ■i temveč tudi na kulturnem dročju. Teh nekaj dni do 30. Uja' pa z vso vnemo izkori-i, da izpolni postavljeno nu-
Mladini je dramatska umet-st zelo privlačna dejavnost, jaki Slovenske gimnazije so letos izbrali delo, ki jim je okolju najbližje, čeprav se-po svojem dejanju v preži ost in ne ustreza povsem da-šnji stvarnosti. To je znano •lo iz šolskega življenja, Fo-■rjeva «Matura». Prijetna drina, karakterni tipi pred-*jnih profesorjev, vzdušje, ki često vladalo po tedanjih mnazijdh. vse to vzbuja zaman je gledalca, ki mora na-aditi prizadevne igralce 3 vzhom. Delo. ki temelji na si-acijski komiki in psiholoških enutkih, ni ravno najlažje za letanta in zahteva mnogo
raznim pomanjkljivostim priznati, da so v igralski umetnosti od prejšnjega leta precej napredovali.
Zaključek pouka na učiteljišču v Portorožu
Danes bodo zaključili na u-čiteljišču v Portorožu pouk za letošnje leto. .13 mladih tovarišev in tovarišic bo v prihodnjem šolskem letu nastopilo vzgojiteljsko pot kot novi učitelji in učiteljice na raznih šolah v okrožju, To bo že druga skupina mladih učiteljev in u-čiteljiic, ki so dovršili šole na slovenskem učiteljišču v Portorožu.
janskega kulturnega krožka «Antonio Gramsci« v Kopru.
Pred otvoritvijo je tov. Ba-teldi imel kratek govor o kulturnem pomenu krožka samega. Tajnik krožka Dario Scher je nato na kratko poročaj o delovanju krožka v prvem polletju, nakar so si navzoči ogledali razstavo, o kateri bomo še pisali.
Izpred okrožnega sodišča
Vlak ni vozil po želji obtoženca
Šestindvajsetletni Antonio Mazutti iz Tržiča se je lani 7. meja odpeljal s kolesom proti Trstu. Med' potjo pa se mu je vozilo pokvarilo in ker g® je sredi poti zajela noč, se j:e odpravil v Seeljanu na železniško postajo, da bi se z vlakom vrnil doir.ov. Tcdia vlak, ki je vozil takrat nekaj po deseti uri zvečer, je zamudil in železničarjevo pojasnilo, dh bo moral čakati db ene popolnoči, je Ma-zoMija pošteno razburilo. Pričel se je prerekati z uslužben-cem in kakor da nosi ta odgovornost za slabe železniške zveze, ga je med prepirom u-daril s pestjo.
Pred sodiščem se je1 obtoženec skušal izvleči s trditvijo, da je najprej železničar zamahnil in dd je on le vrnil milo za drago. Toda sodniki mu niso verjeli in so ga obsodili zaradi nasilja nad javnim uslužbencem na šest mesecev zapora, pogojno in brez vpisa v kazenski list.
Predsednik Zulmin. . tožilec Amodeo, zapisnikar Neri. Za-govornik odv. Gioseffi.
Dvoboj na cesti
Ze navsezgodaj zjutraj sta se sprla na ulici in se tudi stepla med seboj 42-letna Giordana Bortola por. Saraceno iz Ul. Capitelli št. 23 in njen sostanovalec 45-letni Bruno delPAgno-lo. Oba sta se morala zateči v bolnico, vendar bo prva ozdravela v 3 dneh, medtem ko bo D’Agnolo moral pretrpeti kakih 6 dni. Bojevita žena je izjavila, da sta se sprla, ker J' je D’Agnolo prejšnji večer odnesel iz stanovanja, kjer stanujeta skupaj, nekaj njenih stvari.
Izlet
so na prireditvah v Avditoriju in v Skednju potrdili, da bo slovenska beseda in kultura vTrstu vedno bolj cvetela
Nedeljska prireditev slovenskih učiteljiščnikov v dvorani Avditorija je nadvse pričakovanje uspela. 2e povpraševanje po vabilih je dalo slutiti, da bo obisk dober; prav tako je dalo slutiti, da bo odziv občinstva dober, tudi zanimanje za pester spored, ki je bil že nekaj dni prej objavljen v časopisih. Niti prvo niti drugo ni na dan prireditve razočaralo občinstva.
Spored, ki je"bil sicer precej dolg, je bi tako lepo razporejen da so sledile recitacijam pevske točke, tem zopet recitacije, ali dramski prizori nato pa celo ritmične in proste vaje. In prav ta pestrost sporeda je napravila v gledalcu vtis. da je program kratek ter ga je držala ves čas v napetosti. Iz razgovorov med občinstvom je bilo jasno slišati, da so bili starši in vsi ostali navzoči nad nastopam naših slovenskih učiteljiščni-kov nadvse zadovoljni, lahko rečemo celo prijetno presenečeni.
Otvoritveni govor je imel ravnatelj slovenskega učiteljišča v Trstu prof. Kacin, ki je poudaril, da je prireditev važna zato, ker nastopajo na njej na. ši učiteljiščniki. obenem pa je važna tudi zato, ker se je po štiriletnem delovanju slovensko učiteljišče predstavilo z njo našemu občinstvu.
Njegovemu govoru je sledil nato pester program, katerega posamezne točke je hvaležno občinstvo nagra.dilo z burnim ploskanjem. Najboljše naštudirane in podane so bile prav gotovo recitacije, ki jih je pripravila prof. Glavič Valerija. Nič manj priznanja ni žel mešani zbor učiteljiščnikov, ki je zapel pod vodstvom svojega dirigenta prof. Mirka Fuleja več narodnih in umetnih pesmi. Zelo lepo so bile naštudirane tudi klavirske točke, za kar gre zasluga prof. Mirci Saneinovi ter nato še rajalne jn proste vaje, ki sta jih pripravila prof. Suhadolc-Simoniti Krasulja in prof. Lenassi Viljem.
Dolgemu in zelo lepo podanemu sporedu je sledila nagraditev najboljših učencev slovenskega učiteljišča. Nagrade je prejelo kar 17 učencev, med katerimi prvo učenka Marija Ferluga.
Nedeljski nastop slovenskih učiteljiščnikov je dokazal, da razpolaga na*-> narod z novim bodočim učiteljskim kadrom, ki mu bo v ponos ki bo znal vršiti svoje poslanstvo bodisi v mestu ali na vasi in ki bo s svojim znanjem in sposobnostmi prispeval k dvigu slovenske kulture na našem ozemlju.
Podrobnejšo recenzijo o uspe. li nedeljski prireditvi bomo objavili v eni izmed prihodnjih številk.
Kljub temu, da je v nedeljo toplo vreme izvabilo Tržačane na kopanje v morju in da je več družin imelo posla z birmo kakega mladega sorodnika, se je v škedenjski kinodvorani zbralo lepo število gledalcev, ki so prihiteli, da vidijo na odru svoje male umetnike. Težko je določiti, komu gre večja zasluga za lepi uspeh prisrčne otroške igrice «Pomlad prihaja«. Priznati je treba, da je stalo gotovo mnogo truda, preden je
prišlo do nedeljskega nastopa, Radovednost nas je gnala nekaj pred začetkom predstave na eder in skoro nas je resno zaskrbela misel: — Kdo bo vse te živahne in nestrpne otroke spravil v red ter jih umiril. da bodo disciplinirano nastopili?
Pa smo se le kmalu prepričali o naših nepotrebnih mislih in skrbeh. Igrica je imela lep potek in priliko smo imeli videti med nastopajočimi prave male umetnike. Ježek se je izkazal pravi mojster in si je s svojim samozavestnim nastopom takoj usvojil naklonjenost občinstva. Tudi veter Jug je odlično igral svojo vlogo, ki ni bila prav lahka za mladega igralca. Več je bilo mladih igralcev, ki so napravili čast svojim učiteljem. Najmanjši Metuljček je nastopal tako prisrčno in ljubko, da se je zdelo kar čudno, da se zna otrok tako vživeti v kako vlogo. Predolgo bi bili naštevati vrline in pridnost vseh mladih igralcev, ki so se tako mojstrsko odrezali na odru. Nastop Snežinke in Pomladi je izrazito izsto. pil iz običajnih odrskih nastopov otrok. Deklici, ki je igrala vlogo Pomladi, se pozna da ima dobro učiteljico tudi pri svoji mamici Ivanki, ki je pridna pevka in o kateri sta celo Miče in Vane nekoč laskavo govorila v naših časopisih. Višek uspeha in priznanja je dosegla prireditev z zadnjo sliko in pesmico «Mi se imamo radi«, ki sta jo vestno spremljala dva mlada harmonikarja. Navdušenega ploskanja je bilo toliko, da ko se je prikazala tovarišica Sabina Piščanec, ki je igro napisala in bila pri prireditvi za šepetalko, ni tovarišica Iva sploh prišla do zahvalne besede in je morala izročiti šop cvetja Sabini molče med splošnim ploskanjem navzočih. Tov. Sabina in mali igralci so lahko ponosni nad lepim uspehom. Pridružujemo se neštetim čestitkam občinstva
AKADEMSKI PEVSKI ZBOR
IZ LJUBLJANE
pod vodstvom dirigenta
Rada Šimoma
bo priredil
Koncert u Trstu
Zbor bo pel
slovenske narodne pesmi
v priredbi svojega bivšega dirigenta pokojnega
FRANCETA MAROLTA
Slovensko - hrvatska prosvetna zveza poziva vse pevske zbore, da se udeležijo v NEDELJO 1. JULIJA 1951 ob 21. uri na stadionu »Prvi maj«
KONCERTA AKADEMSKEGA PEVSKEGA ZBORA IZ LJUBLJANE
ki ga vodi dirigent Rado Simoniti.
Koncert bo v počastitev spomina bivšega zborovodje pok. Franceta Marolta,
S L 0 V E IM S11II IVI AR (JUHU GLEDALIŠČE
zn Tržaško ozemlje
DANES 26. t. m. ob 20.30 uri v AVDITORIJU v TRSTU (Ul. del Teatro Romano)
Molierova komedija
..NAMIŠLJENI BOLNIK"
Vabila Se dobijo vsak dan od 8. do 13. ter od 16. do 18-pri «Adria-Express», Ul. F. Severo 5-b	-	tel. 29-243.
Opozarjamo vse naše obiskovalce na to ponovitev klasične Molierove komedije v Avditoriju. Tržaška uprizoritev je v režiji Jožeta Babiča in z Radom Nakrstom v naslovni vlogi dosegla na premieri v koprskem gledališču in v vseh dosedanjih uprizoritvah velik uspeh in izredr.o topel sprejem pri občinstvu. Vse do sedaj objavljene kritike uvrščajo ((Namišljenega bolnika« med najzabavnejše komedije v doslej naštudiranem repertoarju Slovenskega narodnega gledališča.
V ČETRTEK 28. t. m. ob 21. uri gostovanje v SKEDNJU
z Mciierovo komedijo
II
NAMIŠLJENI BOLNIK
ii
Predstava za abonente in ostalo občinstvo. Prodaja vstopnic bo v sredo in četrtek od 9. do 12. ter eno uro pred predstavo pri blagajni kina v Skednju.
POPRAVEK:
Na plakatih SNG, ki najavljajo današnjo predstavo «NAMISLJENEGA BOLNIKA« v AVDITORIJU, je napačno natisnjeno: «v torek 24. junija« namesto pravilno: «v torek 26. junija«.
SINDIKALNE VESTI
Seja glavnega odbora SHPZ
V četrtek 28. t. m. ob 17. uri j bo seja glavnega odbora Slov. j hrv. prosvetne zveze v pisarni v l Ul. R. Manna 29.
Prosim odbornike, da se seje gotovo in točno udeležijo.
Tajništvo E.RS pekovskih delavcev vabi vse članstvo na sestanek, ki bo v četrtek 8. t. m. ob 18. uri na sedežu v Ul. Machiavelli 13 s sledečim dnevnim redom:
1. Pregled delovnega spora kategorije. 2. Razno.
Naš nihče ne manjka!
Sestanek Ljudske fronte
V sredo 27. t. m. ob 20 bo na sedežu III. okraja v Ul. Mo-lino a vento 158 množični sestanek Ljudske fronte. Vabimo prebivalce III. okraja, da se sestanka polnoštevilno udeleže.
Občni zbor Dijaške Matice
V dijaški dom bilo sprejehh 109 gojencev. Živahno prosvetno delovanje
V nedeljo dopoldne je bil v prostorih dijaišikega doma občni zbor Dijaške Matice. Iz tajniškega poročila posnemamo, da se je v letošnjem šolskem letu P«.,večalo število poverjenikov od 8 na 42, kar je vsekakor zelo razveseljivo. ((Teden za našega dijaka«, ki je bil lani v jeseni, pa je da l čistih 412.902 liri, V dom je bilo sprejetih 67 gojencev in 42 gojenk, skupno i.09. Niso se pa mogle upoštevati prošnje ornih dijakov, ki imajo na razpolago prevozna sredstva. Zaradi bolezni m izključitve je med letom ne. kaj dijakov odipaddo in je tako konec leta ostalo 60 gojencev in 35 gojenk, skupaj 95. Razen teh je 39 dijakov in 27 dijakinj skuipno 66 prihajalo v dom k učnim uram.
Učni uspehi so »e v (drugem tromesečju izboljšali, za tretje tromesečje pa še nimamo točnih podatkov. Razveseljivo je dlejstvo, da so učni uspehi v primeru z lanskim uspehom mnogo boljši, kar kaže, da se počasi popravljajo kvarni vpli-
vi, ki so nam jih prepustili ostanki duha iz fašistične dobe.
Dijaki so imeli v zavodu živahno prosvetno življenje. Letos so dtobili svoj orkester, ki je sestavljen iz violine, klavirja, kontrabasa, violončela, klarinetov in pozavne. Knjižnica se je letos pomnožila zy 42 knjig in šteje skupno 758 knjig.
Blagajniško pOročilo je podala tov. Skrina.r Zofija, ki je žela od celotnega odbora za svoja neutrudno in do potankosti vestno opravljeno delo zasluženo priznanje. Prof. dr. Perhauc, ki ,ie podal porodilo nadzornega odbora, jo je postavil za vzgled vsem bodočim blagajničarkam.
Iz poročila nadzornega odtoo. ra je bilo razvidno, da je bilo delo upravnega odbora vseskozi smotrno, vestno in pravilno. Denarna sredstva so ustrezala namenom društva, ki se trudi, da bi podprlo čim večje število našega dijaštva in ga vzgojilo v koristne člane slovenske narodne skupnosti.
GORIŠKEGA
Nove avtobusne zveze
Gleae na povečan turistični promet v naši coni. so uvedene razne nove avtobusne linije. S prihodnjim tednom bo vsako uro avtobusna zveza med Koprom in Portorožem. Z julijem bo otvorjeria nova proga Trst - Sv. Nikolaj - Portorož. S Slovenijo so zvezt trikrat dnevno z avtobusom do Divače im enkrat dnevno z direkt nr> «Putnikovo» progo Portorož - Ljubljana. Na progi Koper -Reka vzdržuje zvezo avtobus dvakrat dnevno.
Polno je že letoviščarjev v našem lepem kraju. Posebne živo je ob nedeljah, ko se sezonskim letoviščarjem pridružijo še enodnevni obiskovalci. Tako smo imeli v nedeljo poleg ostalih tudi obisk idrijskih rudarjev. ki so se pripeljali s svojim avtobusom, katerega so dobili v dar, ker so prvi izpolnili plan. Avtobus je vzbujal splošno zanimanje. Tovariši rudarji so bili izredno dobre volje, ker jim je tako omogočeno, da si lahko po napornem in težkem delu privoščijo tudi taiko lepega razvedrila in zabave
Nova mladinska delovna brigada
/ teh vročih popoldnevih, ko vse želi hladnih morskih va-i, občuduješ to požrtvovalno adino ki se rada odpove ta-n užitkom in v upotu svoje-obrazan oblikuje vloge. Vsa ala gre tudi tovarišu Frelihu, se je radevolje in z veseljem zval prošnji mladine ter jo požrtvovalnostjo vodi po rivnih in čudovitih poteh ralske umetnosti.
Ce upoštevamo vse okolno :. pod katerimi so dijaki odidi rali to delo sedaj ob kon-i šolskega leta, ko je bilo najti učenja, bomo morali kljub
Prvega julija bo odpotovala na gradnjo mladinske proge Doto j - Banjaluka brigada, ki jo oodo sestavljali dijaki srednjih šol. Pomorskega tehniku-ma v Piranu, gospodarske šole in drugi. To bo že druga mladinska delovna brigada, ki bo pomagala graditi skupno z drugo mladino ta važni objekt.
Kot znano, je že pred več kot enim mesecem odpotovala prva brigada iz koprskega okraja, ki je bila že razglašena za udarno
Razstava krožka „ Gramsci"
Portorož
Zveze partizanov v Predmejo
V septembru teden italijanske kulture
Sinoči ob 21. uri je bila odprta razstav* delavnosti itali-
Itaiijanski kulturni krožki se že pripravljajo na teden kulture, ki bo v drugi polovici epttmbra. V času tedna bodo kulturne predstave po vseh večjih krajih našega Okrožja. Najboljše umetniški- skupine bodo za zaključek tedna igra le v Piranu.
Na tej veliki kulturni manifestaciji bo sodelovalo deset kulturnih krožkov z 64 odseki, dramskimi družinami, pevskimi zbori, orkestri in folklor nimi skupinami. Udeležili se bodo tudi člani italijanskega kulturnega krožka na Reki.
V okviru tedna bodo tudi kiparske in slikarske razstave. Na fotografski razstavi, ki br tudi del tega tedna bodo raz-
1 vidni uspehi, ki so jih dosegli Italijani v Istrskem okrožju pri gradnji socializma,
((dveza partizanov ST(J priredi množični izlet dne 21.-22. julija 1951, v Predmejo (pod Otelco).
Izleta se lahko udeležijo vsi člani Zveze, bivši partizani in aktivisti, njhovi svojci in simpatizerji. Vpisovanje se začne 20, junija t. 1. na sedežu Glavnega odbora Zveze partizanov STO v Trstu Ul. R. Manna štev. 29-111. vsak dan od 16. do 19. ure in na vseh sedežih sekcij Zveze, po okrajih in vaseh Vključno do 10. julija i. l.
Cena prevoza, prenočišča in prehrane (večerja, zajtrk in kostiio) skupno 1.300 lir na o-sebo. (Prenočišče bo na senikih in pod šotori).
Odhod iz Trsta z glavne postaje bo dne 21. julija t. 1. ob 12.30. uri. Za izletnike okrajev Nabrežina in Opčine bo vstop v Nabrežini, oziroma n® Opčinah.
Povratek Trst ob 23. uri dne 22. julija t. 1.
Za I. okraj vpisovanje vsak dan od 16. do 18. ure na sedežu OF v Ul. R. Manna 29 do 10. julija t. 1.
V Barkovljah vpisovanje vsako sredo in soboto od 18. do 19. ure na sedežu prosvetnega društva Ul. Bovedo 43.
Za II. okraj vpisovanje v sledečih krajih:
Za sektor Sv. Alojz, Sv. Ivan, center mesta. Skoljet, in VOM vsak torek, sredo, četrtek, petek in soboto na stadionu »Prvi maj« od 19. do 21. ure.
Za sektorje Sv. Just in Sv. Vid v Ul. sv. Vida št. 17, vsak četrtek in petek od 18, do 20. ure.
Za sektorje Lonjer - Katinara, vsak dan pri tov. Cok Zofki.
Za III. okraj se sprejemajo vpisovanja v gostilni «La Speranza« (Ciril) v Ul. S. Marco 21 vsak dan popoldne In zvečer.
Za V. okraj vpisovanje v sledečih krajih:
V Domju pri tov. Slavku, v Dolini pri tov. Samec Roži, v Boljuncu pri tov. Sancin Mariju, v Ricmanjih pri tov. Kuret Silvestru. v Prebenegu pri tov. Bandi Mirku, v Mačkovljah pri tov. Olenik Rudolfu, v Straniarju pri tov Veljak Lazarju, v Plavjah pri tov. Cok Cvetku, v Škofijah pri Sancin Francu.
Vpisovanje se zaključi to. julija,
Pomen volitev v Krminu
Slovenska demokratska zveza jn Katoliška demokracija premlevata v svojih glasilih, kdt> naj bi bil pri volitvah na njihovi strani in kdo ne. To izvira iz tega, ker si niti Slovenska demokratska zveza niti Katoliški glas nista na jasnem, če so volivci, ki so oddali svoje glasove za razne neodvisne, delavsko-kmečke liste z raznimi znaki, kakor s0 nakovalo, plug jtd. res njihovi ali samo gola vaška opozicija proti osebnostim, k; so kandidirali za DFS.
Demokratični fronti Slovencev ni treba prav nič prežvekovati enakih številk in delati obračunov, in sklepov, ker je šla na volitve pod lastnim znakom DFS in je število točno, ki glasno izpoveduje, da je DFS v premoči.
V Krminu je bil postavljen kot neodvisni kandidat Hrovatin Sikst, član DFS od prvega trenutka in kot tak poznan po vsej krminski okolici. Kdor je volil Siksta Hrovatina pod zha-kom sejalca je že vedel, da je oddal svoj glas DFS. Tu ni bilo nikakih zmešnjav, Sikst Hrovatin je dobil točno 204 glasove.
Iz tega lahko sklepamo, da je demokrščanski kandidat Go-dea? dobil precej slovenskih glasov posebno v Krminu in okolici, ker je Sikst Hrovatin dobil stvarno v Krminu in najr bližji okolici le 127 glasov °d 450 vpisanih slovenskih volivcev. Drugi glasovi za Siksta Hrovatina pa so bili oddani v Dolenjem, Mirniku in Skrilje-vem in nimajo z občino Krmin nobenega opravka; teh je po številu 77.
To glasno izpričuje, da so trditve Slovenske demokratske zveze in Katoliškega glasa neresnične in si hočejo z njimi samo olprati umazano srajco, ki pa je bila in bo ostala vedno črna.
Seja novega pokrajinskega svela
Predsednik bivšega pokrajinskega sveta odv. Culot je za nocoj sklical prvo sejo novoiz-
voljenega občinskega sveta. Na seji, ki bo ob 18. uri v dvorani deželnih stanov na gradu, bodo izvolili predsednika, štiri odbornike jn dva namestnika. Nov pokrajinski svet sestavlja 24 svetnikov, in sicer:	Nanut
Viljem, Bratuž Rudolf, Evelina Pittoni vd. Collinelli, Jožef Ci-cuta. Italo Querini, Angel Culot, Edvard Corazza in Franc Trappan iz Tržiča, Vinicij De-pollo iz Gradiške. Anton Zor-zet iz Gradeža, Medeot Severin iz Koprive, Poian Anto iz Ro-mansa, Godeas Renato iz Krmi-na, Soraznio Karel iz Ronk, Po-letto Silvino iz Škocjana, Rijavec Karolina iz Turjaka, Ga-spardis Hnerik iz Ronk, Del-pin in Arturo Marini jz Gorice, Toros Franc iz Krmina, Pian Ivan iz Gradiške, in Bergamas Fulvij iz Zagraja.
Seji bo predsedoval najstarejši svetnik izvoljen na listi KPI Toros Franc jz Krmina.
Izlet S PD
Slovensko planinsko društvo vabi vse planinke in planince, člane in prijatelje na Passo di Monte Croce Carnico pri itali-jansko-avstrijski meji. Ljubitelji višin se bodo lahko povzpeli na Pal Grande.
Prijave sprejema Darko Šuligoj urar na Travniku. Odhod v nedeljo 1. julija ob 5. uri s Travnika.
Izletna točka, ki jo je društvo izbralo za ta izlet, je niova in bo izletnikom nudila mnogo zanimivosti, razvedrila in zabave.
Smrtna nesreča na mostu pri ločniku
V nedeljo nekaj pred polnočjo sta se 32-letni delavec Nino Feresin, ki je uslužben pri Telve in njegova žena vračala z dežele v mesto. Na mostu pri Ločniku jima je prišel nasproti avtomobil, ki je z blatnikom dregnil Feresina v le. Vo nogo, Ker je avtomobil šel počasi je Fersinu le strgal hla-
če in laže opraskal po nogi, toda kljub neznatni rani je Feresin padel s kolesa in omedlel. Avtomobilist je takoj ustavil m mu priskočil na pomoč, Od-peljal ga je v bolnico, kjer so ugotovili, da si je prebil lobanjo. Včeraj zjutraj je Feresin umrl. ne da bj prišel k zavesti.
Nesreče v liva ni SAFOG
se ponavljajo
IZLET NA VISARJE IN NA LOVCA
priredi Planinsko društvo dne 1. julija z izletniškim vlakom. Vpisovanje do 28. junija 1951 na sedežu ZDTV od 17. do 19. ure.
Izlet v Ilirsko Bistrico
Prosvetno društvo «Srečko Kosovel« priredi v nedeljo dne 29. julija enodnevni izlet v Ilirsko Bistrico. Vpisovanje ob sredah in petkih od 20. do 21. ure v Ul. sv. Vida 17.
DAROVI IN PRISPEVKI
Kosovel Zorka je nabrala za Dijaško Matico 11.000 lir. pro-
stovoljnih prispevkov.
Za zgradnjo kulturnega doma «Igo Gruden« v Nabrežini so darovali sledeči:
Gregorič Nino lir 120, Kapun Nada 200, Pahor Mirko 200, Davorin 100, Sorta Giordano 215, Pečar Leo 100, Hrovatin Justi 200, Resic Alma 100, Zlobec Zorka 200, Krajger Breda 200, Ker-ševan Ema 100, Pertot Marija 500. Colja Srečko 1.000, Husu Milan 1.000, Pertot Ludvik in Marija 250, Gruden Edvard 1.000, Štolfa Ivan 1.000.
PIONIRSKA DRUŽINA IZ BARKOVELJ bo uprizorila 29. t. m. ob 20. uri v kinodvorani v Skednju pravljično igrico Milčinskega:
»MOGOČNI PRSTAN«
S T A R S I!
ne zamudite prilike lepega razvedrila za vaše otroke.
Obisk grškega poslanika
Grški poslanik v Rimu gospod Exindaris je ob priliki otvoritve tržaškega velesejma prišel v Trst ter včeraj obiskal predsednika cone. Spremljala sta ga grški predstavnik v Trstu gospod Papadopoulos in gospod Trak ak is.
V razgovoru s predsednikom cone je grški poslanik izrazil svoje zadovoljstvo za realizacijo grškega paviljona, ki predstavlja prvo grško udeležbo rza velesejmih po zadnji vojni.
Prevrnila se je posoda z liitim aluminijem in opekla osem delavcev
V soboto popoldne je v livarni Safog v Stražicah skupina delavcev, ki -je delala pri drugi izmeni, prelivala okrog dva stota litega aluminija iz kotla v peči v posebno posodo, k; pa se je nenadoma prevrnila. Razbeljena tekočina se je razlila po tleh in oškropila po nogah osem delavcev, ki se ji niso u-tegnili umakniti. Ponesrečenci so: 34-letni Boris de Stefano » Trga sv. Antona 12, ki se je poleg opeklin tudi ranil v desno oko in je nji egov vid v resni nevarnosti, 24-letni Rihard Chersilja iz Ul. sv. Antona 3, 45-letnj Henrik Rossatto iz P0<?' gore, 33-letni Franc Leban iz Ul. Scuola Agraria 24, 29-letni Pirich Renato iz begunskega naselja, 40-letni Ivan Pauletič s Peči, m 39-letni Just Henni iz Ul. Sile 19.
Vse delavce je rešilni avto Zelenega križa nemudoma odpeljal v bolnico. Poleg Borisa De Stefana je najhujše opekline odnesel Rihard. Chersilia. Po zdravniških izjavah se bodo morali vsi zdraviti en mesec.
V livarni Safog se zlasti poleti nesreče rade ponavljajo. Delavci delajo pri razbeljenih pečeh in prenašajo ogromne kotle z litimi kovinami. Pri tem delu marsikdo zaradi neznosne vročine in utrujenosti omedli in se pri tem opeče.
SOLSKE PRIREDITVE
Slovenska nižja industrijska strokovna šola v Rojanu v Ul. Montorsiuo 8-III. j« priredila ob zaključku šolskega leta razstavo risb in ročnih izdelkov. Razstava bo odprla do vključno 29. junija t. 1. vsak dan od 9. do 13, in od 16. do 19. ure.
Učenci in učiteljstvo slovenske osnovne šole iz Ul. Dona-doni vas. vabijo na zaključno šolsko prireditev, ki bo v petek 29. julija 1951 točno ob 9. uri zjutraj v šolski telovadnici z vhodom iz Ul. Petronio.
Na sporedu so deklamacije, prizori, petje, rajalr.t nastop in igra v enem dejanju «Skrjan-čki«. Po predstavi bo otvoritev šolske razstave.
Pripeljite s seboj tudi vaše prijatelje in znance!
MATURA
Ravnatelja učiteljišča in trgovske akademije vabita učence in učenke svojih zavodov, da se u-deleže zaključne službe božje v četrtek 28. t. m. v cerkvi starega sv. Antona ob 1. uri Zberejo se neposredno v cerkvi. Po sv. maši gredo v šolo, kjer dobe izpričevala.
Matura se začpe na vseh viš-Jih šolah v ponedeljek 2. julija ob 8.30 s pismeno nalogo* iz slovenščine.
HOJSTVA, SMRTI IN POROKE
,p Dne 24. in 25. junija sc je v Trstu rodilo 14 otrok, poroke so bile 3 in umrlo je 24 oseb.
Cerkvene poroke: delavec Wal-ter Mervar in delavka Amerizia-na De Muzzo odvetnik dr. Gior-gio Terranova in učiteljica Renata Miotto, šofer Teodoro O-strouška in gospodinja Marta Bresciani,
Umrli so: 48-letna Maria Novci, 51-letni Vittorio Zennaro, 19-letni Emiiio Stuper, 65-letni Pietro Buba, 77-letni Franz Krečič, 76-letna Maria Truant por. Chmellato, 46-letni Marij Sedmak, 64-letna Ana Kraševič por Kertel, 47-letna Marija Prodan por. Miloš, 14-letni Silvano Sedmak, 44-ietni Alojz Blažič, 2 meseca stara Laura Beltrami, 2 meseca stara Egle Semolič, 3 dni stara Claudia Cadorini, 65-letni Rodolfo Castro, 76-letnl Giuseppe Turco, 65-lctnl Fcrdinando Ben-doricchla, 75-letni Alfred Cat-tich 80-letnl Lorenzo Ventrella, 86-Ietna Natalija Stauffin vd. Mokovich, 37-letni Giusto Ber-tocchl, 74-letn« Amalija Pestič
STARSEM DIJAKOV IN UČENČEV
iz Lcnjerja, Bazovice, Sv. Ma" rije Magd., Loga in Rimanj
Ravnateljstvo Državnega dvoletnega tečaja na Katinari obvešča starše dijakov tega zavoda in še posebej onih učencev, ki so dovršili osnovno šolo, da si lahko ogledajo razstavo šolskih izdelkov in ročnih del dne 28. irj 29. junija.
Dne 25. t. m. je odšla v boljše življenje naša
Jožefa vd. Nardin
roj. Vouk
Naznanjajo žalostno vest: sinova Otokar in Anton odsotna, Milan s hčerkama Bredo in Majdo odsotne, hčerke Zora, njen sin Kurt in mož Aloj* Svvoboda, Mila in mož Evgen Sancin, Slava s sorodnimi družinami Vecchiet, Svetina in nečaki.
Pogreb drage pokojnice bo danes 26. t. m. ob 17.30 od doma S. M. M. Inf. 632.
I (I ii
iftiilhiiilhiiiliiiiiDilillimtliilHli
MALI OGLASI
PRILETEN TRŽAČAN želi znanstva z gospo ali gospodično u-radnico, Slovenko zaradi Pnr°l 8e Ponudbe na upravo lista P°a ((Tržačan«.
— -------------------
Poljedelski traktorji, angleški, kanadski in ameriški. Soc. r. !■ ALA-CIET, Trst, Ul. RoSSetti 27, telefon 93575.
ADEX-IZLETI
14. IN 15. JULIJA 1951 DVODNEVNI IZLET V:
Lovrano
Opatijo
15. JULIJA 1951 ENODNEVNI IZLET V:
Vipavo Komen Novo Gorico Poreč
Vpisovanje od 25. do 30. junija 1951 pri «Adria-Express», Ul. F. Severo 5-b - tel. 29-243.
MAS VELESEJEM
Je dobil mednarodni značaj
\ nedeljo 5000 obiskovalcev; priletel je tudi helikopter reklama; CRDA razstavlja model ladje tAvgustus», tovarna strojev motorje, Amerikanci razkazujejo svoje avtomobile; Avstrijci razstavljajo
Velesejm je odprt. V nedeljo *e je v njegovih prostorih zbralo 5000 Tržačanov in radovednih tujcev, ki so si ogledali njegove paviljone ini tisočere raznovrstne izdelke, ki so jih različne tvrdke okusno razstavile.
Tri leta pomenijo v »življenju« velesejma zelo malo, vendar ie naš velesejem v teh treh letih* napravil tako velike korake, da je dobil res mednarodni značaj in njemu primerno obliko. Resno delo je redilo sadove.
2e pri vhodu se čuti razlika Od prejšnjih let. Takoj v začetku nas pozdravlja nov paviljon Zgrajen letos, v katerem so nameščene «posebne razstave«. To pomeni, da jc tam zelo izčrpna razstava šivalnih strojev vseh Svetovnih tovarn. Tvrdke so se potrudile in pripeljale vse svoje poslednje modele, napravljene po zadnji besedij tehnike, drage in take, ki so čisto poceni za domačo uporabo.
Tam lahko tudi vidimo »razrezane« šivalne stroje in to tako, da se jim vidi »drobovje« napravljeno iz bleščečega jekla.
V pritličju tega paviljona je tudi razstava poštnih znamk, tržaških in italijanskih, in na prodaj je posebna serija posvečena našemu velesejmu. Tuji dopisniki in, poslovni Jjucžje lahko tukaj dobijo telefonsko Zvezo, ali pošljejo telegram po brezžični poti v vse daljne kotičke našega planeta.
V prvem, nadstropju pa so se naselile tržaške in tuje tvrdke, ki skrbe za okras in lepo oble-k< v Različne vrste blaga, draguljev in drugih sličnih stvarj so pripeljale, ki delajo življenje lepše in prijetnejše seveda ne onemu, ki mora vse to plačevati.
Ko smo že pri vhodu ne smemo pozabiti odlične reklamne zamisli tvrdke «Pibigas», kj je naročila helikopter, da leta Pb Velesejmu in prenaša njen .velik napis ini dve posodi njenega plina. Helikopter, ki pristaja na strehi velesejmske uprave bo ostal v Trstu nekaj dni.
Tržaška težka industrija g.e je naselila v paviljon, ki že s svo jo mogočno strukturo poudarja njen značaj. CRDA nam kažejo lep model velike ladje »Augu-stus« elektromotorje m druge manjše izdelke. Tovarna strojev Sv. Andreja je pripeljala manjši ladijski motor svojega tipa, in nekaj delov velikih motorjev namenjenih za preko- j oceanske ladje. Tako vidimo velik bot in cilinder za ladijski Dieslov motor, ki bo razvijal 15 tisoč konjskih sil. 2e .po tem batu 'si lahko ttidi nestrokovnjaki ustvarimo približno podobo velikosti tega motorja in vsaj zaslutimo koliko točnosti, Vestnosti, znanja j n potrpljenja
kovinske izdelke in les; Grki dobro blago; najlepše urejen, po mnenju ob činstva, je jugoslovanski paviljon, ki daje vtis domačnosti in sproščenosti
je treba predeni je tak kolos napravljen.
V istem paviljonu so še razstave «m,anjših» tržaških obra-
tov, manjših seveda v primerjavi si tema osnovnima, ki pa predstavljajo vsak za sebe pošteno tovarno. Tudi ti se nam predstavljajo g posrečenimi modeli žerjavov in mostov, ki jih delajo mostovne in žerjavne delavnice, modeli železniških vagonov iz železniških delavnic, modeli ladij iz ladjedelnici Sv. Marka in Sv. Roka.
Amerikanci so se tudi tokrat postavili s svojimi res dovršeno izdelanimi avtomobili. Na velesejmu so zastopane pomembne avtomobilske tovarne, kot General Motors, ki razstavlja tokrat tudi svoj «evropski» mo-del — Opel olimpio, seveda primerno amerikanizirano.
Seveda ne manjka dosti lu-suznejših «Hudsonov», «Buick-ov» »Packardov« in drugih elegantnih strojev.
Nemcj so pripeljali svoja zelo kvalitetno izdelana motorna kolesa BMW in, drugih znamk.
Italijani razstavljajo predvsem svoje traktorje FIAT, medi njimi tudi velikega goseničarja pripravnega zlasti za rigolanje. Seveda niso pozabili pripeljati tudi velikega pluga, ki je pripraven za to delo, in sega od^ raslemu človeku do brade.
Zelo veliko zanimanje je pokazalo občinstvo že takoj prve dni velesejma za tuje paviljone, ki so nameščeni v »Palači narodov«. Zal Francozi še niso uredili svojega paviljona, deloma zaradi carinskih pregledov, ki so se zakasnili zaradi stavke državnih uslužbencev. Tudi drugi tujj paviljoni so trpeli zaradi tega, ker ni vse blago prišlo ob pravem času.
O Avstrijcih smo že zapisali, da ljubijo belo barvo, ki spominja na njihove zasnežene hribove. Zato so tudi pripeljali vse kar spada k snegu, gozdovom ih planinam. Njihove izložbe krase izredno lepo izdelane lovske puške, ni marsikoga zamikajo, pa tudi vsa oprema za lov, smučanje in plezanje.
Seveda ni vsa razstava posvečena tem trem panogam. Letos imajo Avstrijci precej več prostora, kot lani pa tudi potrudili so se bolj in uredili vso razstavo nekako v obliko posa. meznih zaključenih kotičkov. Vsak je posvečen svoji panogi. Precizno izdelani električni vrtaln; in brusilni stroji, poljedeljski stroji in naprave, kristal, okrasni izdelki, okovje za pohištvo, za katerega imajo Avstrijci poseben talent in seveda tobak, ki ga prodajajo dekleta oblečena v njihove narodne noše — vse to je našlo svo-
je mesto V svojem, kotičku. Vendar je večina prostora namenjena lesu ini lesnimi izdeil-kom, ki predstavljajo bistven avstrijski izvozni produkt in ki no.-;jo tudi pri izvozu steozi Trst zastavo.
Grki razstavljajo prekrasne stvari ali žal njihov paviljon ni arhitektonsko preveč posrečen in, ne daje onega vtisa, ki bi ga lahko dajal.
Sterne so okrasili s svojimi starodavnimi freskami. Njihove vaze, ki jim menda ni na svetu enakih, saj imajo že tisočletno tradicijo, seveda, tudi tobak, čigar sloves je dobro znan, preproge, rozine, fige, likerji in kar je takih dobrih reči za želodec •— vse to jim res dela čast .
Brez dvoma so najlepše rešili vsa arhitektonska vprašanja, ki se porajajo pri ureditvi mednarodnega paviljona Jugoslovani. Sicer so šele P° vojni nekako začeli aktivnejše posvečati pažnjo ureditvi velesejm-skih prostorov, vendar so v teh nekaj letih dosegli rutino in, mojstrstvo, za katero zaslužijo vse priznanje.
Ves prostor je urejen tako, da lahko obiskovalec z enim pogledom objame vse razstavljene predmete in ima kljub temu vtis domačnosti, nekake sproščenosti. To je brez dlvoma zasluga arhitekta, ki je smotrno razdelil prostor.
Jugoslovanski paviljon je zelo bogat, kljub temu, da ima letos čisto trgovski značaj ini so na njem samo izdelki namenjeni za izvoz preko Trsta.
Ko pišemo o dobrih urejenih paviljonih in, zlasti res lepo urejenih razstavah tujih držav, ne moramo iti mimo malomarnosti nekaterih tvrdk, med katerimi tudi nekaj tržaških, ki še niso dokončno uredile svojih prostorov. Te tvrdke dajejo slabo sliko svojega poslovanja.
Prav tako ne moremo iti mimo tega, da morajo vsako priliko, pa tudi tako, ki nima nobene zveze s šovinistično politiko izrabiti naši slavni politikanti, ki niso mogli, da ne bi napravili tudi tokrat plakatov y zeleno - belo - rdeči barvi.
Tržaški velesejem 1951.
SLOVENSKI VEST1MIK» POROČA 0 NADALJNJIH POTVARJANJIH JEZIKOVNEGA STANJA MA KOROŠKEM
Štetje Slovencev - žaljiva
burka
Odlična vina v jugoslovanskem paviljonu
Ljudsko štetje je deil splošne statistike, ki jo v manjših ali večjih presledkih delajo vse moderno urejene države. Kakor vsako statistično zbiranje podatkov tako je tudi ljudsko štetje samo tedaj smiselno in koristno, če skuša v vseh postavljenih vpiašanjih dognati zanesljive podatke, ki ustrezajo dejanskemu stanju in resnici.
Iz besedila zakona je razvidno, da je imelo tudi letošnje ljudsko štetje v Avstriji nalogo, da na 24 postavljenih vprašanj zbere točne zanesljive in resničnemu stanju ustrezajoče podatke. Da bi se to doseglo, je zakon predvidel občutne kazni za vsakogar, ki b,j zavestno dajal neresnične ali pomanjkljive odgovore.
• Gotovo v vsej Avstriji ni prišlo nikomur na misel, da bi zapisoval neresnične podatke v pogledu družinskega stanja, poklica, šolske izobrazbe, bivališča itd. Verjetno v vsej Avstriji ni bilo primera, da bi bil kak števni komisar vplival na ljudi, naj dajejo neresnične odgovore r,a vprašanja' državljanstva ali veroizpovedi. Nikjer nišo števni komisarji prigovarjali starejšim ljudem, naj se izjavijo za mladeniče, nikjer niso meškim dokazovali, da go pravzaprav ženske, niti niso deklet, pa čeprav bi nosile samo hlače, samovoljno zapisovali za fante.
In vendar se je na Koroškem nekaj sličnega dogajalo v takem obsegu, da se je to, kar bi moralo biti ljudsko štetje, izrodilo in spačilo v neokusno komedijo, ki so jo organizirali m, priredili strupeni šovinisti, da bi žalili zdrav; ponos in narodnostna čustva slovenskega ljudstva.
Cel niz števnih komisarjev iz vrst šovinistično zagrizenih učiteljev, bivših nacistov in drugih skvarjenih gospodičev je po navodilih svojih političnih šefov in šovinističnih strankinih vodstev skušalo po vsej sili dokazovati ljudem, ki govore slovenski, da pravzaprav ne govore poštenega jezika, temveč kvečjemu narečje,
ki se mu v učnenu znanstvenem slovarju reče «vindiš».
Javnost ?e je mogla prepričati že na primerih, ki smo jih iz različnih krajev objavili v zadnji številki, p načrtnem poskusu potvarjanja resničnega jezikovnega stanja na Koroškem. Tudi nadaljnji primeri, ki jih prinašamo danes, to zgovorno potrjujejo.
OTOK
Pri zavednem Slovencu v Ribnici je hotela Irene Tarman ket' žtevna komisarka po vsef sili zapisati občevalni jezik «vindiš». Ko ji to ni uspelo, je skušala doseči vsaj «Karnt-ner slovenisch«. Samo vztrajnosti. in narodnemu ponosu prizadetega je pripisati, da ji goljufiva nakana ni uspela.
ŠKOFIČE
Tovariša Mira Miškulnika ni bilo doma ko je prišel števni komisar. Njegova žena. doma iz Tirolskega, je , jpo, .pi^vipi povedala, da je njen občevalni jezik nien ški. nato je komisar hotel vpisati za. ' njenega moža tudi nemško. 2ena mu je razložila, da govori Miro tudi slovenski. Toda komisar je zapisal «vindiš» in nemško. Mirova žena — Tirolka je energično protestirala rekoč: «Mein Mann ist kein «vindi-šer» sendern ein Slovene!« (Moj mež ni vindišar temveč Slovenec), Komisar se je jezil nad vrlo in ponosno Tirolko in jo dolžil, d.a ji je gotovo Miro vtepel v glavo to trditev. «Tu v Skefičah je vendar vse »vindiš« ne pa slovensko«, je gnal komisar svoj nestrpni šovinizem dalje. Korajžna in samozavestna Ti-rclka pa se ni pustila ugnati v kozji rog in je končno dosegla, da je moral itevnj komisar prečrtati pri njenem možu »vindiš« in vpisati «slove-nisch«. Vsa čast vztrajni ženi Tirolki, ki je osramotila vsiljivega šovinista, ko je branila in ubranila slovensko govorico svojega moža, ne da bi pri tem zatajila svojega nemškega jezika.
RADISE
V Lipici je bil za števnega komisarja Walter pd. Matije.
Popisoval je proti vsem; določbami zakona že par dni pred terminom in prigovarjal ljudem, naj vpišejo za občevalni jezik «deutsch», čeprav povsod v Lipici enako kakor on sami govore slovenski ini samo za nujno potrebo nennčki. Wal-ter je brat bivšega nacističnega župana in. Ortsbauernifuh-rerja in, j? bil kot »partajevc« pri nacistih vedno v časteh. Značilno, da sedanji QVP-jev-ski župan, ki se ima za _svoj_ stolček zahvaliti samo slučajni sreči pri žrebanju, ni našel za Lipico bolj primernega in manj zagrizenega števnega komisarja kot pa človeka, ki je skregan z resnico.
.SEKIRA
Pri g. Janezu Oitzingerju, ki je doma iz Kanalske doline, je popisoval občinski zastopnik Vdli Krannner Florjan,- Na ftjegbvo vpiM-šanje■ po občevalnem jeziku je g. Oitzinget odgovoril: slovensko in nemško. VdiU-jevski števni komisar pa je dejal, da to ni pravilno in da je treba napisati «windiseh-deutsch«. Oitzinger je proti temu odločno protestiral z utemeljitvijo, da govori pristno slovenščino. Kijub večkratnem, protestu pa je komisar napisal «vir,diš».
t EODKRNOS
V Selu pri Podkrnosu je popisovala neka gospodična Si-bitz. Kot občevalni jezik je zapisovala «vindiš». To je delala samovoljno tud-i v primerih, kjer v času popisovanja hišnega gospodarja ni bilo doma.
2RELEC
K Breznikarju Janezu pd. Matevžu je prišel kot števni komisar bivši orožnik Wasser-teurer. Izrabil je priliko, da je v odsotnosti gospodarja zapisal .za občevalni jezik «win-disch-deutsch«.
"GORA, VRŽENA V MORJE"
NA OTOKU UPORNIKOV
l.
Kaj bi ugibali! To je Korzika, »gora, vržer.a v morje«, kot je o njej dejal geograf in geopolitik Fr. Ratzel. In res napravi tak vtis na človeka, pa naj se ji bliža od katere koli strani. V zapadnem Sredozemlju si je izbrala svoj prostor kot četrta po velikosti sredozemskih otokov. Večji od Korzike so otoki Sicilija. Sardinija m Ciper. 8722 kvadratnih kilometrov njene slikovito nagubane povi-šine naseljuje 333.000 prebival-cev. In ker zemlja oblikuje lju-di in najbolj vpliva na njihov razvoj in način življenja, Kor-z; niso mogli postati drugačni, kot jih površno pozna svet: razgibani in odločni ljudje, ki sta jim čast in svoboda prvo v življenju.
Važen je položaj njihovega otoka in zato so se bili za njegovo posest, kar pomni zgodovina. Za Feničani in Kartaža-ni so prišli tja Rimljani in kasneje še vsi mogoči narodi. Naj-dalj jo je imela v posesti italijanska Genua (1299 do '	•
ki jo je prodala Franciji, njeni sedanji lastnici. Poslej sta te dve sosedi edini ostali na po-prišču za prevlast na Korziki. Koliko strani diplomatske in Vojne zgodovine BTancije ’n Italije je v 18. in 19. stoletju Izpolnila Korzika! Sele 1796. leta je Francija stalno zavladala na tem uporniškem otoku
Uporniškem otoku? Da! Korzičan se je boril proti vsem in Vsakomur, ki mu je hotel vzeti Svobodo, ki mu je hotel zago-
spodariti. In v stoletnih borbah se je v tem izoblikoval do veličin, ki jih občuduje svet še dandanes. In borba brez dvoma še ni končana.
Korziko Pozna svet predvsem kot rojstno deželo velikega Na. poleona. Nekaterim je znan tudi kot otok Pasquale Paolija. Kdo ie bil slednji? To je kor-ziškl narodni junak, ki se je v letih 1753 do 1806 boril proti Francozom, Italijanom in Angle žem za svobodo in čast svoje domovine. 2 njim se je kot četnik boril ramo ob rami mladi revolucionar Karlo Buonapar-te, Napoleonov oče, ki se je s Francozi slednjič izmiril in se naselil v mestecu Ajaccio kot odvetnik. Mar je njegov sin, po čigar žilah se je pretakala borbena hajduška kri in čigar srce je polnila želja po osvajanju in osveti, mogel ostati nepomemben in nepoznan človek?
Osveta. vendetta, krvno maščevanje. Ostanek pradavnih dni na Korziki, ko je mož čuval čast žene, rodbine in otoka z orožjem v roki in s tem do današnjih dni ohranil zdravo moralo v ljudstvu. Toda strašne so bile posledice tega početja! Zgodovinar Filippi pripoveduje, da ie v prvih tridesetih letih 19. stoletja padlo zaradi krvr.e osvete 28.000 ljudi na otoku, torej skoraj tisoč na leto Izredno visoko število, ki ga je francoska uprava le počasi ir. s težavo domala odpravila. Domala, a povsem še ne! Se obstaja na Korziki društvo «Klan», ki je borbeno mašče-
valnega značaja. Laški in nem. ški okupator sta med zadnjo vojno to prebridko občutila. Mirnega tujca, ki je prišel na Korziko le na obisk, ta kruti običaj seveda prav nič ne prizadene. Nasprotno, korziško ljudstvo je zelo gostoljubno in ljubeznivo. Sam sem se o tem prepričal.
Kam pa naj prištevamo Kor-z e? Brez dvoma so italijanskega porekla. Govore svoj posebni jezik korzikanščino, močno podobno italijanščini. Po obrežnih mestih sicer prevladuje u-radna francoščina, ljudstvu na otoku pa je ostalo staro.
In to ljudstvo, ki živi sredi morja na otoku, ni ne prim&rec ne pomorec, to ljudstvo je hribovec, gornik, planinski kmet. Presenetljiva ugotovitev, ki je vseskozi resnična! Kako je to mogoče? Ko si bomo razne otoške predele ogledali pobliže, to za nikogar ne bo več čudno. Ze zgodovinska dejstva so Korzičane silila, da so se pred ne všečnimi in nevarnimi napadalci in osvojevalci umikali v notranjost otoka. Ves otok je mogočna gora. Izredno je hribovit in razgiban, saj planin, skih vršacev z višino nad 2000 m tam kar mrgoli. Gore so temne, grozeče, kakršno je kamenje, ki so iz njega zgnetene. Gosti gozdovi, mestoma pra-gozdi pokrivajo valoviti 5ve', ki je zvečine povsod zelo rodo viten, 5aj mu vode ne primanjkuje. Ker pa se obilica vode, ki je zemlja ne propušča, zbira ob rečnih ustjih, so nastala
tan; prostrana močvirja, reva n. 1 na vsem živim bitjem. Komar annopheles maculipennis gospodari tam in seje smrt, zato so tisti kraji izredno redko naseljeni, ponekod goli in pusti. To je razvpita Banda in Dentro, kjer traja človeško življenje zaradi malarije komaj 23 do 41 let.
Nasprotna zahodna obala, ki ji pravijo Banda di Fuori, je v vsakem, oziru boljša. Je bolj položna, bolj razvita in neprimerno bolj zdrava. Zato so tudi ob njej nastala znatnejša obmorska naselja. Mnoga med njimi so se razvila v mesta in mesteca. Večina korziških mest je izredno položenih na skale in peči, ki jih poljubljajo biserne morske pene. Nekatera obdaja še sedaj' močno obzidje iz nekdanjih dni, kar privlačnost kraja še povečuje. Za slikarje je cela Korzika neizčrpen vir motivov, da zavzeta umetniška duša ne ve, kje pričeti.
Podrobnejši ogled otoka, ki ,e šesti departement francoske republike, bo zanimiv in P°" učen. Poskusimo!
Blizu 12 km široki preliv loči Korziko od Sardinije, otoka, ki je dal Italiji njeno zadnjo dinastijo. Preliv se imenuje Bonifacijeva vrata po mestecu Bo. nifacio, ki se je skrilo za silne 64 m visoke pisane pečine, za-j pirajoče vhod v fjordič, v majh j nem podoben naši Boki Kotorski. Z vrha pečin grozi trdnjava. V mestecu zadaj se spenja-
jo hišice po bregu kot betlehemske jaslice. Iz pristanišča vodi v. gornji del mesta več sto
stopnic.
Krasna je v bližini modra jama Dragonette, podobna naši modri jami na Biševu, le laž. je je priti vanjo.
V južnovzhodno obrežje se je zagrizel okoli 30 km severovzhodno od Bonifacia velik zaliv, kjer si je Francija zgradila važno pomorsko oporišče Porto Vecchio. Mestece samo je majceno, skoro same mornarje srečuješ. Od tam navzgor ob obali se že vleče malarič-ni svet, nasprotno pa je pokrajina med Bonifaciom in Porto Vecchiem najrodovitnejša in na vsem otoku najbolj gosto naseljena. Celi gozdovi plutcev kra-se tam svet. Iz njihove skorje režejo probkovino, plutovino. Trgovina s pluto tam naokoli bogato cvete.
Po avtomobilski cesti drvimo 0b obali proti severu. Naselja so vsa visoko nad cesto na naši levici, na desno se v nedogled pretaka morje. Tod človek niti ne ribari, umaknil se je v višine, kjer je hladen in čist zrak, kjer gospodari veter in odnaša smrt v obliki nevarnih komarjev. Pri mestecu Ca-teraggio zavijemo na levo, prečkamo železnico, ki je prihitela z daljnega severa, in ob znatni reki Tavignano se puhajoč spe. njamo med temne gore sredi otoka do planinskega mesteca Corte.
VIKTOR PIRNAT (Nadaljevanje sledi)
SKOCIJAN
V St. Vidu v Podjuni je bil števni komisar OVP - jevec Knes Peter. Prigovarjal je ljudem naj navedejo za občevalni jezik «deutschwindisch». Dodatno k tej protipostavnosh je pri zapisovanju vaščanov pačil tudi njihova družinskega imena, da bi bila videti bolj nemška.
BISTRICA PRI PLIBERKU Učitelj Nimis iz Šmihela nad Pliberkom je pri štetju nagovarjal Slovenca Rudolfa Cirila, naj pusti zapisati «vindiš».
DOBRLA VES
V Pribil vesi je štela učiteljica Flajs iz Sinče vesi ter pri tem. nagovarjala družinske člane pri Martinu Lipušu pd. Fi-žovniku, naj zapišejo «Vindiš«.
METLOVA
Števni komisar učitelj je prigovarjal družini pri Becelj-nu, da je treba navesti za občevalni jezik «vindiš».
V vseh zadnjih treh primerih je zmagal zdrav narodni ponos naših ljudi nadi protipo-stavnim; ravnanjem, šovinističnih učiteljev.
DELAVSKE ZADRUGE VPLIVAJO NA CENE
Moje	sre
s Francetom Maroltom
MATIJA
TOMC
Le se prav malo dni je do prvega julija, ko bodo zaključili,,vpisovanje v Delavske zadruge'.
Delavske zadruge imajo v Trstu prav poseben pomen in igrajo zelo veliko vlogo v življenju vsakega prebivalca.
One so živ dokaz in priča, da se lahko gospodari v velikem podjetju, pa tudi v malih trgovinah brez kapitalista, privatnega podjetnika. Vendar bi bil to samo nekako njihov simbolični pomen — bolj garancija za bodočnost.
Vsako gospodinjo pa bo na primer zanimalo, da prav Delavske zadruge potiskajo cene navzdol. Ker to podjetje ne teži po dobičku in mu ni treba zadovoljevati pohlepov privatnika, lahko trguje po nižjih cenah kot vsak drug trgovec. Na ta način pa Delavske zadruge in tudi ostale oblike zadružništva znižujejo cene. V tej sezoni so na primer bile ravno pri Delavskih zadrugah cene češenj nižje kot pri ostalih pod. jetjih, kar je privedlo do splošnega znižanja cen.
Te svoje naloge pa Delavske zadruge ne morejo izvrševati, čim pridejo v roke katere koli stranke, ki bi jih rada izrabljala v svoje namene.
Demokristjanom so Delavske zadruge kot trn v peti, saj predstavljajo nezaželeno konkurenco za večino članov demo-kristianske stranke. Zato so vsi napori vladajočih oblastnikov usmerjeni v to, da dobijo ta organizem čim boli v svoje roke in pod svoj vpliv, če mu že ne morejo popolnoma zagospodariti.
Na drugi strani pa bi tudi kominformisti radi ribarili v kalnem. Oni dobro vedo, da bi
nieuivaršhi vodovod
Po neštetih ceveh in akve-duktih se v to večmilijonsko mesto dovaja potrebna pitna voda iz oddaljenih gorskih jezer. Dnevna poraba znaša danes okoli 5 milijonov kubičnih metrov vode. Tako imenovani Catskill-akvedukt, ki je eden največjih, je dolg 200 km. Deloma poteka pod zemljo in doseže pod Hudsoni-Ri-ver globino 330 m.
Newyorški vodovod, katerega gradnjo so pričeli ie pred približno 100 leti in katerega postopoma vedno povečujejo in zboljšujejo n,j še nikdar odpovedal in to niti v času največjih suš. Vode ne filtrirajo, ampak jo klorirajo. Seveda stalno preizkušajo tudi njeno užitnost in okus. Poraba vode v New Yorku j€ danes trikrat večja kot pred 50 leti. Poleg gospodinjstev in tovarn so tudi gasilci	zainteresirani
na dobro delujočem vodovodu in imajo svoje	cevovode, ki
iim morejo dovajati več kot 1100 litrov na	sekundo pod
pritiskom 20atmosfer.
Pričakujejo, da bo v bližnji bodočnosti potrebovalo to mesto dnevno 10	milijonov ku-
bičnih metrov. vode in bodo morali zaradi tega zopet povečati vodovodno omrežje in najti nove vire vode.
na tak način lahko prišli do precejšnjih fondov za svojo propagando, fa .aktiviste^. tisk in drugo. Praktičnih primerov za neko trditev je žf mnogo Naj navedemo samo milanske zadruge, ki. v rokah kominfor-mistov propadajo in so dobile komisarje prav zato, ker jih je strankarsko vodstvo finančno izčrpavalo in imelo za svojo neizčrpno zakladnico.
Taka ali slična usoda bi pretila tudi našim tržaškim Delavskim zadrugam, če bi prišle v roke naših slavnih strank in postale njihovo orodje. Zato pozivamo vse tržaške prebivalce, da poskrbijo za svoje Delavske zadruge in se do konca meseca .vpišejo vanje. Vpisuje vsaka poslovalnica vsak popoldan razen v soboto. Obenem opozarjamo, da bo imel volilno pravico samo oni, ki bo podpisal delež 500 lir in plačal 100 lir.
Bilo je, mislim spomladi leta 1932. V moji sobici v St. Vidu se pojavi nekega popoldne nizek. čokat človek in me premeri s prodirr.im, kritičnim pogledom. Predstavi se:	France
Marolt. «Mislil sem, da bom našel starega, debelega gospoda, pa imam pred seboj mladega. suhega človeka« mi pravi hudomušno, v resnici bolj zabeljeno kot je zgoraj zapisano. — Kaj ga je spravilo na to, sicer kratko pot iz Ljubljane v St. Vid, ko je bilo treba zanjo pri številnih poznejših obiskih včasih zares dolgotrajnega dogovarjanja? To vprašanje mi je šinilo v glavo, ne da bi ga izgovoril. Marolta in njegov zbor sem prvič slišal na Foersterje-vem koncertu. Dirigent kot zbor sta napravila name nepozaben vtis. čeprav sem za časa ravnokar končanega študija na Dunaju slišal vrsto kvalitetnih moških zborov z vseh vetrov. O dirigentu kot o zboru sem si ustvaril tako visoko sodbo, da me je zares začudilo, kako pride ta odlični dirigent k doslej njemu nepoznanemu človeku brez imena v javnosti. Vzrok in namen prihoda je Marolt sam kmalu pojasnil. V kavarni je slišal, kako je kvartet-njegovih pevcev potiho brundal neko pesmico, ki so jo ravnokar izvajali v radiu. Marolt je po-sluhnil. Ko so končali, je rekel: «Fantje, še enkrat jo dajte! Čigava pa je?» Bila je podpisanega «Napojniea» na belokranjski tekst s prosto, v duhu teksta iznajdeno melodijo. Pesem je izšla 1. 1931. v Prelovče-vih »Zborih«. Kdo drugi bi pesem komaj cmaloževalno pogledal (pri neki pevski tekmi v Unionu jo je neki zbor s to pesmijo zares temeljito polomil!), Maroltovo uho pa je zasledilo v njej ritmične in melodične prvine, ki jih je Marolti tedaj v naši ljudski pesmi instinktivno slutil, pozneje pa v svojih študijah z neizprosno doslednostjo znanstveno raziskoval in odkrival. To ga je dvignilo na pot v St. Vid. Ze pri prvem obisku me je angažiral kot sodelavca pri sporedih narodnih pesmi, ki jih je takrat imel za svoje koncerte šele v splošnih obrisih zasnovane. Hočeš-nočeš sem na to pristal, čeprav' še sam nisem bil na jasnem, kake oblike bo to sodelovanje zavzelo. Polje, na katero me je Marolt pritegnil, mi je bilo takrat še čisto novo. Toda Marolt ni popustil in tako je nastala s časom vrsta priredb narodnih pesmi, ki jih je Marolt na nepozabnih koncertih Akademskega pevskega zbora tako odlično interpretiral.
Gornja epizoda je značilna tako za Marolta-folklorista kot za Marolta-muzika:	kakor je
majhna in na videz nepomembna, mu je bila vodilo v vsem njegovem delu. Naj je poslušal še tako drobno skladbico ali pa z velikim aparatom grajeno skladbo domačega ali tujega izvora: skoraj vedno se je vprašal, v koliko, se je skladatelj naslonil na folklorne elemente; po fem je presojal vrednost skladbe. Gotov0 ni odklanjal vi-sokovrednih del domače in tuje
Danes v Avditoriju:
™I B0L™‘
Cepirav je SNG s predzadnjo premiero v letošnji sezo-bi nastopilo že večkrat, in sicer najprej na jugoslovanskem področju STO, v zadnjem tednu pa v naši okolici, bo šele nocoj dalo Molierove-ga MNamišljenega bolnika« v mestu in to v Avditoriju.
Povsod, kjerkoli je SNG nastopilo s to komedijo, je doseglo velik uspeh. Rado Nakrst je v naslovni vlogi tako odlično igral groteskno in obenem traigično figuro, da jo lahko prištevamo k eni izmed najbolj posrečenih ponazoritev tega najboljšega karakternega igralca našega gledališča. Tudi ostali igralci, večina mladega kadra, se je v komediji dobr«' uveljavila.
Sliki kažeta R. Nakrsta v dveh značilnih prizorih.
literature, za t0 je bil preveč široko razgledan glasbenik; tos da večjo vrednost je imela v njegovih očeh skladba, ki ji je zr.al njen avtor vdihniti utrip ljudske duše. V tem prepričanju je mogel zapisati besede: «Slovenska narodna pesem! .V tebi so naše prvine za pastirja kot za Prešerna!« To prepričanje ga je gnalo, ko je z vsem znanstvenim aparatom raziskoval obredja iz Bele Krajir.e in Koroške, pa 10 let pozneje ljud. sko glasbo in plese Primorja in Goriške: ko je izkal v za to nevarnih časih slovenske prvine v kočevski ljudski pesmi. križaril širom po Sloveniji; zapisoval ljudske napeve in prisluškoval njih melodiki: ko je študiral ljudske plese, ustanavljal folklorne plesne skupine, organiziral folklorne festivale, z zanimanjem odkrival ljudske običaje na splošno, pa tudi stikal za primitivnimi ljudskimi instrumenti, študiral no-
France Marolt
še, vodil folklorne tečaje, na katerih je usposabljal mlade ljudi, ki so se za to stroko zanimali, za svoje bodoče slušatelje na ljubljanski «Akademiji za glasbo«, pa tudi sebe za njih predavatelja. 2ivec vsega njegovega dela pa je bil Glasbeno, narodopisni institut, od koder so izhajale in kjer so se stekale vse niti njegovega široko razpredenega dela.
Kot je bilo posvečeno vse njegovo raziskovalno delo naši ljudski glasbi, tako se je tudi skladateljsko udejstvoval izključno na tem polju. Vse njegove skladbe so z enako ljubeznijo grajene. Prisluhnil je kratki, nekaj tor.ov obsegajoči pesmici, ki so jo brbljali otroci, in ji dal primerno obliko; drugič je z isto predanostjo široko razpredel ljubezensko, stanovsko ali junaško pesem .Razlike med «kratko» in «dolgo», «lah-ko» in «težko» ni poznal; kar je bilo ljudska svojina, vse mu je bilo enakega spoštovanja vredno. Imel je izredno tenak ( čut za presojo, v koliko je lastna ali tuja skladba naslonjena na ljudske prvine; v tem je bila njegova sodba nepogrešljiva. pa tudi nepodkupljiva. Ce je samo err takt zvenel kot tuje telo v celotni skladju, je brez prizanašanja opozoril nanj. Nič čudnega ni, če je pri tej tenkočutnosti v lastnih skladbah pretehtaval vsako noto, preden jo je zapisal; pri hitrejšem ip manj kritičnem delu bi lahko zapustil večje število skladb, ali ne tako kvalitetnih in do kraja izdelanih.
Marolt bi v enaki meri zaslužil posebno študijo kot folklorist, kot skladatelj; pa tudi kot dirigent. Kot sem se ga v prvih dveh svojstvih dotaknil samo z bežnim orisom, tako naj isto storim tudi o njegovem di-rigentstvu. Da je zr.al Marolt kot dirigent na poseben način vezati pozornost poslušalcev, to so čutili vsi, ki so ga kdaj videli za dirigentskim pultom. Pa ni bilo vzrok temu samo dejstvo, da je znal izbrati nadpovprečno dobre glasove, jih strokovno izšolati, v zboru pretehtano izenačiti, skladbo z žilavo vztrajnostjo do podrobnosti naštudirati: vse to končno lahko napravi tudi kak drug zmožen dirigent. Cesar pa mno. gi ne znajo, to je znal Marolt: vsaki skladbi izklesati svojski obraz in ji vdihniti življenje; v to je bilo usmerjeno vse njegovo dirigentsko prizadevanje. Neštetokrat je preigraval skladbo, preden jo je sploh vzel v delo; ko so bile vaje že v polnem razmahu, je poskušal teoretično doma in praktično v pevski sobi, kaj bi se dalo še napraviti, da bi skladba bolje zaživela. Pa je bil včasih zbor skoraj že na koncertnem odru, .Marolt pa še dom,a za klavirjem, da bi še poslednji hip v:. udil v skladbi spečo življenjsko iskro. Ce ni šl0 tako, je šlo pa drugače! Zato niso njegovi pevci nikdar naprej vedeli, kak tempo bo vzel Marolt na tem ali onem koncertu, kaka bo dinamika, kaka -agogika. Marolt je na koncertu improviziral, vsako skladbo je sproti klical v življenje, kakor mu je narekoval čut in dane okoliščine. Zato je pa tudi takoj dobil živ stik z vsakršnim posli, šalstvom.
Ob zadnjem srečanju na Zalah pa je vsem nemo govorili moje delo!
1 / I” 1 1 P	Včeraj ob 19. uri je	bil zračni
M n j" |yl |“	kritisk 760.2, toplota	24.5 (naj-
T I\ LlTlL	višja med dr.evom	26.0, naj--
nižja 19.0), vlaga 54 odstotkov, jugozahodnik 18 km, nebo pokrito 3/10, morje razgibano, vidljivost 40 km, toplota morja 25.5. Za danes predvideva vremenska napoved delno oblačnost.
STRAN 4
ŠPORTNA POROČILA
26. JUNIJA 1951!
DDIHORStK
n 8 M IIP r:-. km
*■.
11.	lil	
It		
		
		C!;!
		::::::::
		li
i: :::: :	"m	
!u::::		
HiBlf 'llli!!ili
|!|j!
lil
	
	
11
1’
RADIO
Današnje najvažnejše oddaje:
Jug. cona Trsta: 14.00: Franz Schubert: Kvartet v d-molu z variacijami na pesem «Smrt in deklica«; 20.00: G. Verdi: «Aida», opera v 4 dejanjih. — Slovenija: 13.10: Lahek koncert; 19.30: Robert Schumann: Pesnikova ljubezen, ciklus samospevov. — Trst II.: 12.10: Berners: Neptunovo zrna. goslavje. — Trst I.: 13.25: Slavni glasovi.
JUGOSLAVIIA - ŠVICA 7:3 <6;1)
Očarljiva harmonija na beograjskem stadiona
Švicarji v prvem polčasu pregaženi - Uspešen debut Zebca in Boškova - Mitič in Bobek nezadržna - Obramba povprečna - Švicarji ne zaostajajo za drugimi evropskimi enajstoricami
V nekaj vrstah
JUGOSLAVIJA; Beara; Stankovič, Colič; Palli, Horvat, Bo-škov; Rajgov, Mitič, Bobek, Zebec, Vukas.
ŠVICA: Eich; Stelfen, Bocke; Luzenti, Stoehi, Bardel; Bala-man, Bickel, Vonlandten, Bader, Faton.
STRELCI: Bobek v 1. in 40. minuti, Mitič v 4. in 49. minuti, Zebec v 5. in 36. minuti ter Rajkov v 35. minuti za Jugoslavijo; Bickel v 43., Vonlandten v 54. in Balaiman v 87. minuti za Švico.
Sodnik Avstrijec Beranek, stranska Lemešič in Matančič.
Gledalcev 55.000. Stadion Partizana, Beograd.
(Od našega dopisnika)
Dvakrat po pet minut, dvakrat po trije goli. V teh trenutkih smo doživeli nogomet, ki je presegel športno igro. Postal je umetnost, kot vsaka stvar, ko prekorači mejo rokodelstva. Bili smo prevzeti in z nami vsi ki so do zadnjega kotička napolnili Partizanov stadion. Ob taki igri, kot so nam jo pričarali plavi v prvem polčasu, še posebno Pa v nepozabnih desetih minutah, bi vsaka reprezentanca zapustila poražena beograjski teren. Tega so Sb zavedali tudi -Švicarji, ki so se kmalu priučili na nujnosti svojega poraza, potem pa zapustili igrišče skoraj zadovoljni; naredili sc svojo dolžnost, drugega proti takemu nasprotniku niso mogli.
Zasluga napada
Za lepo igro in visoko zmago se lahko zahvalimo napadu. Skrajno prijetno nam tečejo te besede izpod peresa, saj je do sedaj vedno bilo obratno; hosa-no smo peli obrambi, za napad pa smo konstatirali le sterilnost.
Skeptični smo bili tudi pred to tekmo. Ni napi vlival zaupanja novi, stoti eksperiment Ar-senijeviča, Coctail treh kril (Zebec, Vukas in Rajkov) ter dveh zvez (Mitič in Bobek) se nam kljub dobremu preurejanju ni zdel najuspešnejši. Hvala bogu smo bili slabi astrologi. Petori-ca premičnih kanonov — v pravem in prenesenem pomenu — je streljala iz oseh položajev. Poleg tega nekaj let nazaj ne pomnimo take mobilnosti v menjavi mest in enostavnosti. Po. polnost pa je vedno enostavna. Besedne igre in nepotrebna kombiniranja pri nogometu so domena šušmarjev in epi gonov.
Mitič je bil v obeh polčasih gonilni motor, ki je redno vžgal ob pravem času drugo zvezdo-Bobeka. Po dolgem času je so zaigral na mestu srednjega napadalca, a bi kljub temu ob pogledu nanj pozeleneli od zavisti mnogi specialisti svetovnih enajsteric. Hitro in inteligentno je menjal mesto z Rajkovim, kot z dvojčkom se je ujemal Z Mitičem, ostro in ob pravem trenutku streljal, po potrebi tudi driblal. To v prvem polčasu. Potem si je poškodoval nogo in ni igral z vsemi silami, a v spominu nam bo dolgo vsem o-stal Bobek prvega polčasa. Primer, kakšen naj bi bil srednji napadalec.
Druga vesela novost-Zebec.
Premeten in enostaven, dober strelec in hiter, si je z današnji m nastopom zagotovil simpatijo in bo odslej vedno najres-snejši tekmec na enega izmed petih prestolov v napadu. Dal je iz sebe vse, bil je izčrpan. Zamenjal ga je zato v 22, min. drugega polčasa Čajkovski II. Imel je eno samo smolo: odličnega predhodnika. Ni bil sicer slab, a zdel se nam je prav zaradi zgornjega razloga, precej bled.
V članku o milanski tekmi smo bili krat k; z našo sodbo o krilih. Premladi in nezreli- Eno od milanskih se je v nedeljo ponovno prijavilo za rehabilitacijo. Rezultat izpita: trideset
s pmhvalo. Trema iz Milana in zgode in nezgode tistega dne so pozabljene. Življenje se začenja danes.
Vukas ni kazil tega krasno uglašenega instrumenta golov. Večkrat so mu ploskali prt odprtem odru; to je usoda, ki čaka igralce njegove stroke: mislimo na rojene driblerje. Vrtel je včasih dva., tri potomce Viljema Tella, se končno naveličal ter z bistrim pogledom izpod zmršene plavolase glave molče pozdravil gospode in odšel proti nesrečnemu Eichu.
V dvoje je zabavneje: zato je zaposlil včasih še Zebca; prižo-gala sta se tako do cilja. Od tu naprej zgodovina molči (Švicarjem v žalost). Ubogi Eich nam je rekel v hotelu po tekmi: «Rad bi videl koga drugega na mojem mestu«. Z razumet,-a-
njem smo prikimali in mu molče stisnili roko. V znak sožalja.
Klobuk dol pred slavljencem
Alja in omega Švicarjev je bil v nedeljo en sam človek. Bickel sem, Bickel tja, bi pel Figaro. Alfred je bil pousod. Sedemdeseti nastop v državni reprezentanci se je tako spremenil v njegov osebni triumf sredi kolektivne žalosti. Streli, pa nekatere finese: iz repertoarja velikega igralca. Ugajala nam je tudi zveza in levi half.
Obramba je pokazala svojo taktično varianto imenovano «bra uo». Halfi so držali krila, branilci pa zveze. S tem bi moral nastati učinkovit obrambni zid, preko katerega jugoslovanski' napadalci ne bi splezali. Rezultat obeh polčasov
kaže, kdaj in v koliko je ta ideja rodila sad.
Se besedo o domači obrambi. Zasluži zadnje mesto, pri vseh njenih visokih kvalitetah, ki jih je tolikokrat pokazala, ko je reševala usodo moštva, da. nes ni blestela. Beara je bil ne-siguren, boljši vtis je zapustil Šoštarič. Colič povprečen; nekajkrat je px>grešil, drugič zopet z izredno požrtvovalnostjo nadoknadil zamujeno. Tudi Stankovič ni bil na običajni višini, poleg tega pa je še mašil luknje bližnjega soseda Horvata, ki je danes nekoliko »plaval«.
Zakaj ne v drugem delu ?
Bošjcov: poleg Zebca drugo veselo, zelo veselo odkritje. Skupno z beograjskimi navijači nam je bilo spočetka žal, da ne
bomo videli Djajiča. Ne po tekmi. Boškov je bil neprekosljiv. Ni zadrževal žoge, niti kombiniral v nedogled in naravnost bolestno, t. j. kombiniral zaradi kombiniran ja kot je v prešnjem magičnem četverokotniku prešlo vsem v navado.
Zaključek: S tako enajsterico se bo dalo nekaj narediti. Ne nekaj, marveč mnogo. Želimo še dosti nedeljskih prvih polčasov in smo prepričani, da bi kljub Bobekovi poškodbi plavi tudi v drugem delu naredili več, da jim ni v notranjosti pel uspavajoči 6:1. Švicarji so v te-dej, posebno v prvih petnajstih minutah drugega dela pokazati svoje: lahko rečemo, da zaostajajo le ža redkimi evropskimi ekipami. Solidna obramba in napad Z izvrstnim režiserjem. MITJA VOLCIC
Kronika,	goli
Začelo se je brez uvoda; takoj po prvih akordih jugoslovanskega napada je žoga prišla k Bobeku. Bil je oddaljen kakih trideset metrov od vrat. Iskali smo z očmi soigralca, kateremu bi lahko podal, a v tem času je bila žoga že v mreži. Dober začetek in še kako:
Prvo bombardiranje
V 4. minuti je drugi matador jugoslovanske peterice uspešno preizkušali Eicha. Zasluge za ta gol imajo: Beara, veter, Bobek in seveda Mitič. Lepo po vrsti: Beara je odlično degažiral, kljub temu pa žoga brez pomoči vetre ne bi dospela do nasprotnikovega kazenskega prostora; tu je čakal Bobek, si jo v borbi s Stoehlom dokončno prilastil in podal prostemu Mitiču. Oster polvisok strel, gol.
RAJKO MITIČ
Igra se pred vrati gostov. Tempo je navdušujoč, velika zmaga se smehlja iz vseh por. Zebec si pribori žogo. Z nenadnim strelom debutant dokončno uveljavi svoj glas v zboru veljakov. 3:0.
Kape lete v zrak, obrazi so se razlezli v nasmeh, razen onih seveda, ki stoje na vratih švicarskih diplomatskih predstavnikov. Nekam nediplomatsko so kisli.
In še se vrste poteze, da jih razum komaj dohaja, kaj šele pero! V šesti minuti Zebec poda Bobeku, čigar močen strel junaško prestreže sredr.ji krilec. Potem je preizkusil vratarjevo sposobnost še z razdalje celih 40 metrov!
Švicarski igralci so bili zbegani, vendar ne toliko, (ja bi izgubili razsodnost. Prvo resno priložnost, s katero bi lahko omejili katastrofo so imeli v 10, minuti. Povsod prisotni Bickel je z diagonalno žogo zaposlil r.a desnem krilu Balamana, ki se je osvobodil Palfija in pre-
Bearo, a mu je žogo usmerila glava preko gola. Se ena nevarna akcija Švicarjev. V 15. minuti sta se prerivala okoli usnja Bickel in Colič. Gost je bil spretnejši; nenadoma je iztegnil nogo. a žogi, ki smo jo že videli v mreži, je prečka zatrla grde namene. V protinapadu je Bobek streljal v roke vratarju.
Igra je počasi izgubljala na živahnosti, petletne akcije usmerjene proti švicarskemu vratarju so se razlezle v širino in kljub temu, da so poteze še vedno bile točne in preračunane, kot so jugoslovanske vselej, smo pogrešali prejšnje praktičnosti in enostavnosti, skrivnost uspeha. Morda smo se preobjedli dobrega, a tudi občinstvo je bilo našega mnenja. O tem pričajo žvižgi, ki so napolnili prostor tik pred drugo iniekcijo epohalne igre.
V 22. minuti je gol gostov bil zrel. Bickel je vodil žogo po desnem krilu, se zaustavil blizu kornerja, a ga je Colič nepravilno zaustavil. Kazenski strel. Zoga je preletela vso širino vrat, ir.< bi za gol zadostovala iztegnjena noga desne zveze ali srednjega napadalca, ki sta bila pred vrati. Zamudila sta pravi trenutek.
Dve minuti kasneje je bil Beara poškodovan; branilec mu je napačno dodal žogo. Beara je skočil iz vrat, v istem trenutku je start al tudi Vonlandten in po .nesreči zadel z nogo Bearino glavo. Po nekaj minutah je sodnik lahko brez posledic zažvižgal nadaljevanje igre.
V 30. minuti Mitič inteligentno posluži Zebca, ki pa za precej metrov zgreši.
Jugoslavija je v tem dela imela mnogo več od igre, a napadi niso bili vselej nevarni. Gostje so prišli pred gol malokrat. a takrat učinkovito.
Drugo
Preidimo na najlepše poglavje tekme: Mitič si je proti trem nasprotnikom izposloval v sredini igrišča žogo, jo peljal po levi strani, zagledal prostega Bobeka. Diagonalen strel je srednji napadalec p lav ih z neverjetno inteligenco, prisotnostjo duha im intuicijo preskočil. Desno od njega stoječi Rajkov v tej krasni kombinaciji ni hotel pokvariti veledela sotovari-šev. Z lepega položaja je pretopil strei v siguren gol. To je bilo v 35. minuti.
Ni se še poleglo ploskanje, ko je Zebec ostro preusmeril žogo na vrata; Stelfen, ki je pritekel, je z nogo lahko le še potrdil peti gol.
Sesti uspeh v 40. minuti je Bobekov proizvod. Kot za šalo driblal na levo in desno in končno nežno a brez ugovorov
ki je po petem golu zasedel Eichovo mesto.
Švicarji v jeznem protinapadu. Antenen, (ki je zamenjal v 20. min. poškodovanega Fatona) Bickel, ta s prefinjenim udarcem pete Baderju. Parabolo je izven gola Beara le z naporom ujel.
V 44. min. je Bickel dal prvi goi za Švico. Neoviran je streljal polvisoko proti vratom; Beara je žogo s prsti ujel, a je kljub temu odšla y mrežo.
V 4. min. drugega dela zadnji jugoslovanski gol. Desni branilec je odbil prekratko, ravno na Bobekovo nogo. Udarec je našel pot v mrežo.
Mitič je 30 metrov ostro streljal; vratar je ujel, degažiral, dve tri poteze in Balaman je znižal rezultat. 7:2.
Švicarski intermezzo
Igra je bila sedaj počasnejša od one, ki smo jo gledali v prvem delu. Jugoslovanski napad ni igral več tako kot prej. Bobek je šepal in to se je poznalo. Šoštarič je zamenjal Bea-ro, ker je vodstvo bilo mnenja, da je Splitčan kriv za drugi gol.
Švicarji še vedno v r.apadu do 15. min. Tedaj je Rajkov prepeljal žogo pred vrata gostov: tu je potem po krasnem driblingu Vukasa v 17- min., klasični akciji Mitiča, Bobeka in Zebca rada ostajala tudi za dalj časa. V 22. min. je šel iz igre Zebec, spremljan z vsemi lovorikami.
Igra je bila enakopravna; v 24. min. je Šoštarič vjel ostri Bickelov udarec, v 32. mir.', bi lahko za revanž zopet domačini nekaj naredili. Vukas je vodil po krilu, dodal Čajkovskemu; iz nastale gneče je žoga prišla na noge Palfiju, a je dobila do. movinsko pravico med zvezdami. Isto minuto je tudi Mitič zaposlil Švicarja.
Igra odprta. V 35. min. kazenski strel proti Jugoslaviji z meje šestr.ajstmetrovke. Strelja Bickel. Ob živem zidu za milimeter točno v vrata. Gol torej? Ne, Šoštarič se je s neverjetnim refleksom vrgel po tleh in s konci prstov odbil v korner. Da je na njegove mestu bil Beara, bi verjetno žoga nehala svojo pot v mreži.
Balaman je za spremembo pogrešil. Uporabno žogo, dobljeno od Luzentija je udaril poleg gola. Potem je Stoehi nekaj zapeljeval Šoštariča, a brezuspešno. V protinapadu Vukas krasno pošlje žogo pred gol kjer ni bilo nobenega; Čajkovski, ki ji je bil najbližji, je spodrsnil na travi ir.' upanje na višji izid je odpadlo.
Kazalec je odmerjal zadnje minute. Poteze enajsteric niso bile podobne dragocenemu tkanju kot v začetku. Sedaj je Balaiman dal zadnji, deseti gol te tekme.
Stjepon Bobek je kot srednji napadalec ugodno p/ersenetil
Slasten grižljaj tudi za najbolj razvajenega gledalca. Hotel je golov: imel jih je deset (za ljubitelje statistike: srednja cena vstopnic je bila 100 dinarjev, torej vsak gol je stal deset dinarjev); hotel je lepo igro: imel je tudi njo, vseh petinštirideset prvih minut je lahko pasel ob njej svoje oči.
Zadnja misel gre sodniku. Zanj je že pohvala, ako se ga ne omenja. To je žalostna resnica. Beraneka skoraj nismo opazili. Bil je gospod piščalke. Žvižgal je zelo, zelo redko, le v skrajni potrebi. Z dvaindvajsetimi fair igralci pravzaprav tudi ni imel hudega dela. Nekajkrat je na mahanje stranskih sodnikov prisodil dvomljive off-side. Sodil je s švicarsko uro, ki roditeljem ni prinesla sreče.
m.*v.
Izjave v brzojavnem slogu
Bickel, kapetan švicarske enajsterice:	Jugoslovani so
zmagali zasluženo, mi bi pa lahko dali še kak gol.
Sodnik Beranek: Visoka zma. ga Jugoslovanov je popolnoma zaslužena. Domači so bili tehnično boljši. Posebno sta mi všeč Palfi in Mitič.
Kapetan jug. ekipe Horvat: Nisem mislil, da bomo zmagali s tako lahkoto. Naša zmaga je zaslužena.
Ing. Arsenijevič: Nisem zadovoljen z igro. Naši bi lahko pokazali tudi še kaj vec. (••()
BEOGRAD, 25. — Iz Beograda so odpotovali danes v Rio nogometaši Crvene zvezde: Mrkušič, Krivokuča, Stankovič, Diskič, Nešovič, Palfi, Djurjd-jevič, Djajič, Tadič, Ognjanov, Mitič, Tomaševič, Zlatkovič, Vukosavljevič, Jezerkič, Kostič in Zivanovič.
* * *
BERLIN, 25. — Boksarska komisija je razveljavila sodnikovo odločitev, po kateri naj bi Ray «Sugar» Robinsoni izgubil zaradi diskvalifikacije proti Gerhartu Hechtu, Match se je torej končal brez odločitve. Dvoboj je vzbudil v Berlinu senzacijo. Amerikanec je dvakrat poslal nasprotnika na tla, končno pa se je sodnik odločil za diskvalifikacijo. Na ring so začele leteti prazne steklenice; Sugar se je skril in kasneje izjaviL da v Nemčiji ne misli več boksati. Stadion je lahko zapustil le s pomočjo tridesetih policajev. Zarodki rasizma?
* * * nogomet
ŠVICA B-LUKSEMBURG B 4:3
* * *
Nekateri rezultati prvega kola teniškega turnirja v Witn-bledomiu:
Cucelli (It.) : Kitovitz (V. B-) 6:2, 6:2, 6:3; Drobny (Egipt) : Van. Cram (Nemčije) 9:7, 6:4, 6:4; Lestremeau (Fr.) : Devroe (Belg.) 6:2,	6:3,	6:2; Flam
(ZDA) ; Kumar (Indija) 6:1, 6:2, 6:2; Sawitt (ZDA) : Cock-burn (I. Afr.) 6;2, 6:2, 6:2; A-sboth (Madž.) :	Bucholz
(Nem.) 4:6, 10:8, 6:3. 6:2; Petrovič (Jug.) : Connor (L Afr.) 7:5, 3:6. 6:1, 5:7, 6:3; Huber (Avstrija) : Milojkovič (Jug.) 6:2, 6:1, 3:6, 2:6, 6:3.
* * * * -
REZULTATI
PRVOMAJSKEGA POKALA: MEZGEC-MLADOST 3:1 (2:0). OLIMPIJA - ZARJA 1:0 (0:0). PODROBNOSTI JUTRI.
* * *
PADOVA, 25. — Jugoslovanska nogometna reprezentanca gluhonemih je V Padovi pred številnim občinstvom premagala italijansko z 1:0.
MflPETU HOŠflRKMSKD SREČAMJE \ HIIPHI :
M Trst-Lokomotiva 54:52
KK TRST: MicoJ (12), Bose« (4), Peselli (2), Miam (18), Kariš (16), Brus, Frizzati, Vah Ion (2), Cesenico.
LOKOMOTIVA: Pijacun (10), Rudlelič, Znidarec (6), Caba-kovič (6), Tjadorovič (11), Cor-ko (5), Mamič, Cino-bad, Sinkovič (7), Matko, Folnovič (5).
V nedeljo je bila v Kopru zelo napeta, in šele na koncu odločena tekma v košarki med tržaškim košarkarskim klubom in zagrebško Lokomotivo.
Tržačani so takoj ob začetku navalili na nasprotnikovo polovico igrišča jn s prodornimi im hitrimj akcijami dosegli nekaj prekrasnih košev, predvsem po zaslugi Kariša, ki je iz skoro nemogočih pozicij večkrat realiziral! Po stanju 7-2 za Tržačane, so Zagrebčani izmenjali dva igralca in s sigur-nejšo igro pričeli prevladovati na igrišču; in so prešli v vodstvo 24-18. Proti koncu prvega polčasa so Tržačani napeli vse sile in tik pred zaključkom izenačili stanje na 28-28.
V drugem polčasu je bila igra na terenu izenačena. Košu Zagrebčanov je sledil koš Tržačanov in obratno. Tri minute pred koncem je bilo stanje izenačeno 50-50. Zagrebčanom je uspelo priti v vodstvo, a pol minute kasneje so Tržačani zopet izenačili in proti koncu lepe tekme realizirali in tako zasluženo zmagali s 54-52.
Motodirke v Opatiji
V soboto in nedeljo so bile v Opatiji II. mednarodne avto-roeto dirke. Poleg številnih Jugoslovanov so nastopili še Švicarji, Avstrijci, Italijani in Tržačani. Organizacija izvrstna.
Tehnični izidi:
Kategorija 125 ccm: 1. Sur-heb (Jugoslavija), 2. Pietro O-stumi (Trst), 3. Fabio Spessot (Trst); 250 ccm: 1. Musy Be-noit (Švica), 2. Aleksander Mayer (Avstrija), 3. Baviera Laufrance (Italija); 350 ccm: 1. Zoehling (Avstrija), 2. Zell-weger (Švica), 3. Vogel (Avstrija); 500 c cm: 1. Musy Be-ncit (Švica), 2. Rene del Tor-chio (Švica), 8. Barbarič (Jugoslavija), Favorit Drago Kani enar je zaradi okvare na motorju odstopil. Prikolice do 750 ccm: 1, Barborič s soveza-čem Stojanovičem (Jugoslavija), 2. Eigner s sovozačem Buckmuellerjem (Avstrija); avtomobili do 1100 ccm: 1. Mala-gola (Italija), 2. Saletnik (Jugoslavija), 3. Pratzak (Avstrija); avtomobili nad 110g ccm: 1. Koreseh (Avstrija), 2. Veselinovič (Jugoslavija), 3. Vi-novrški (Jugoslavija).
KOLESARSKO PRVENSTVO FLRJ V BEOGRADU
Apollonijeva smola
Malo je manjkalo, da ni dosegel prvega mesta - Naši seniorji na drugem, juniorji pa na tretjem mestu med moštvi
PREDPRVENSTVENI TURNIR V. KOŠARKI AURORA - POLET 63-32 (27-15)
Mladi košarkarji tržaškega Poleta »o danes kljub požrtvovalnosti morali kapitulirati pred boljšimi Koprčani, ki so vseskozi imeli iglo v svojih rokah in končno zmagali z veliko razliko 63-32 (27-15).
Nogometne tekme:	pOKAL
ISTRE: v Piranu: Piran-Pazm
7 2; Mladinsko prvenstvo: v Piranu: Piran-Arrigoni 4-0.
Na prvenstvo FLRJ za seniorje in juniorje je za nas dosegel največji uspeh mladi Apollonio, ki mu je za razliko pod kolesa ušel naslov državnega prvaka FLRJ. Na cilju ga je namreč prehitel Skočibušič Mato z Sarajeva.
Nepričakovani uspeh so tokrat želi tudi seniorji, kateri so v ekipnem plaEmanu zasedli drugo mfcito pred moštvi Partizana. Dinama in Jicdinstva. Ekipa 'mladincev, na katero se pri nas največ računali, je zasedla šele tretje mesto. Z večjo požrtvovalnostjo in z boljšo e-kipno taktiko bi lahko dosegli boljši plasmam.
Med tekmovanjem je bila visoka vročina in močan nasprotni veter.
Med člani je zmagal zasluženo Varga pred Petrovičem, doeim je prispel R in »Idi na cilj peti. Vozil je vseskozi s prvo grupo.
Tehnični rezultati so bili naslednji;
Seniorji:	1.	Varga	Franjo
(Partizan) ki je* prevozil 175 km, dolgo progo v 5 urah 21’58” s povprečno brzino 32,600 km na uro. 2. Petrovič Veselin (Partizan) v istem času:	3.
Lulik Železničar Nova G. v 5h 23’11”. 4. Osrečki (Jedinstvo) 5h 24T7”. 5. Rinaldij (Valter (Proleter) v 5h 24T7”.
Juniorji: 1. Skočibušič Mato (Miiicioner Sarajevo) ki je prevozil 100 km dolgo progo v 3 urah 5’06” s povprečno brzino 32,400 km na uro 2. Apollonio Bruno (Proleter) za pol kolieiSa. 3. Levačič (Dinamo) isti čas.
Ekipe seniorjev:	1. BSK
(Beograd) v 3 urah 4’07”; 2. Proleter (Koper) v 3 urah 7’18”; 3. Zagreb (Zagreb) v 3 urah 25’19”; Ekipe juniorjev: 1. Dinamo (Zagreb) v 2 urah 3*57"; 2. BSK (Beograd) v 2 urah 6’26”; 3. Proleter (Koper) v 2 urah 7’30”.
Na regatah na Bledu
Izolani na drugem mestu v osmercu
V nedeljo popoldne so bile na Bledu mednarodne regate, pri katerih so sodelovali poleg jugoslovanskih, tudi klubi iz Danske, Švice, Avstrije in Nemčije.
Tekmovali so, v vseh olimpijskih disciplinah. Ena najzanimivejših je bila brez dvoma tekma z osmerci, v kateri je startalo šest osmercev, trije jugoslovanski po eden iz Izole, Avstrije in Nemčije. Od začetka je prevzel vedstvo osmerec iz Izole, za njim pa Mladost iz Zagreba, Split in Avstrija. Do 200 m pred ciljem je bil vrstni red še vedno isti, a Mladost iz Zagreba se je približeval osmercu iz Izole in v zadnjih 150 metrih tudi prehitel za razliko pol čolna. Kljub drugemu mestu, je uspeh Izolanov zadovoljiv predvsem glede na odlični čas 6’22”, ki je drugi samo Mladosti s 6’17”2 in mednarodne vrednosti.
Tehnični rezultati so bili naslednji:
Četverec s krmarjem:	1.
Skjold Koebenchaven Danska v 7’. Dvojica brez kr. 1. Sava -Zagreb v 7’47”8. Skif/: Petro-večki I. Dvojica s kr.:	Rdeča
zvezda Beograd 8’04”9. Četverec brez kr.: Skjold Koebenchaven 6’56”7. Dcruble skiff: 1. Dinamo - Pančevo v 7 20"2. Osmerec s kr.: 1. Mladost - Zagreb v 6’17"2■ 2. Delise - Izola v 6’22”.
ZADNJE VESTI
Delovanje izvidnic na korejskem bojišču
KOREJSKO BOJIŠČE, 25. — Medtem ko v svetu že dva dni listi ne pišejo drugega, kot o novih Malikovih predlogih, se boji na Koreji nadaljujejo.
Kitajci so praznovali prvo obletnico korejskega spopada s tem, da so napadali na več delih fronte. Napadi so bili odbiti. To so bili samo krajevni napadi, ki vsaj zaenkrat nimajo nobene perspektive za bližnji razvoj v kakšne nove, večje vojaške akcije.
Zlasti so Kitajci povečali svoje delovanje na vzhodnem delu srednjega bojišča. Njih vojaške akcije so se odražale predvsem v namenih, da bi prenesli proti jugu večje vojaške oddelke in tam ojačili svojo obrambo. Omeniti moramo, da so že prejšnji teden Kitajci ojačili svojg oddelke severno od Jangu in Inje in zgradili most preko gornjega dela reke Puhan. Danes se je severno od Inje kitajski oddelek približal položajem zaveznikov. Bil je zavrnjen. Na istem področju so se izvidnice OZN zapletle v več bojev s kitajskimi izvidnicami. Neka zavezniška izvidnica je zajela 17 Kitajcev.
Dva kitajska oddelka sta po poročilu 8. armade napadla severno od Corvona. Nekaj življenja so pokazali Kitajci tudi pri Kumhvi. Na zahodnem delu bojišča so bili boji zahodno od Juučova. Tam je imel opraviti § Kitajci nek. zavezniški oklopni oddelek.
Medtem ko so Kitajci in Severnokorejci napadali za današnji «praznik», so imeli v bivši južnokorejski prestolnici manifestacijo, na kateri je bilo prisotnih' približno 50.000 oseb. Odobrili so resolucijo, ki prav, med drugim; «Ne more biti miru na svetu, dokler ne bo zajamčena varnost Koreje, trdnjave demokracije«. V njih nasprotujejo prekinitvi ognja na 38. vzporedniku, ker bi to «Iahko preprečilo združitev Koreje in prineslo pozneje hude posledice«. Zahvalne brzojavke so poslali glavnim voditeljem si] OZN, ki se b$re na Koreji.
(VASHINGTON, 25. — Po-
KINO
V TRSTU
Rossetti. 17.00: ((Zgodilo se je v Broklynu», F. Sinatra, K. Gray-son.
Excelsior. 16.30: ((Virginija«, M-Carroll, F. M. Murray.
Nazionale. 16.30: «Medtem ko ms* sto spi«, R. Conte, C. Gray-
Fenice. 16.30:	«Fiorenzo, tretji
mož«.
Filodrammatico. 16.30: «Koreja V
• plamenih«.
Arcobaleno. 15.30: «Dekleta, n4 glejte mornarjev«. Komičen film.
Astra Rojan. 16.00:	«Izdajstvo»
ali ((Preteklost, ki ubija« (Ob voritveni film).
Alabarda. 16.00: «La malguerida« (2ena, ki je ne smeš ljubiti). P. Armendariz, C. Dominguez.
Armonia. Zaprt. Pol. počitnice.
Azzurro. 16.00: »Banditova žena«.
Belvedere. Zaprt. Pol. počitnice.
Garibaldi. 15.00: «Rio Bravo« J. Wayne, M. 0’Hara.
Ideale. 16.30: «Moje telo te bo ogrelo«, J. Russell, T. Mitchell.
Impero. 16.30: «Dunajska dekleta« D. Komar, W. Forst, H. Moser.
Italia. 16.00: «Edvard, sin moj»( S. Tracy, D. Kerr.
Kino ob morju. 16.30: «Mlada garda«. Sovjetski film.
Marconi. 16.30: «Cuvarji se vračajo«.
Massimo. 16.00: «Glas v viharju* L. Olivier, M. Oberon.
Novo cine. 16.00: ((Indijanska ljubica«, J. Stevvart, D. Paset.
Odeon. 16.00: ((Vrnitev Montecri* 'sta«. L. Hayward, B. Britton.
Radio. 16.00: «Sesta kolona«, H. Bogart.
Savona. 16.00: «Trije tedni ljubezni«, A. Faye, C. Romero,
Viale. 16.00: «Burjast gin«, T. P®* vver, G. Tierney.
Vittoria. 16,00: ((Orientalske no* či», C. Wilde, E. Keyness.
Vittorio Veneto. 16.00: «Beli stolp« A. Valli, G. Ford.
POLETNI KINO:
Sv. Just. 21.00: «v tem našem življenju«, O. De Havilland, G. Brent.
Javni vrt. 20.45: «Vrni se domov, Lassi«.
Rojan. 20.45:	«Noetova barka),
(Pampanini - revija).
F. Severci. 21.00: ((Frankenstet-novi možgani«.
Skoljet. 21.00: ((Obzidje temin«, R. Taylor.
RADIO
JUGOSLOVANSKE CONE T K S T A TOREK 26.6,1951.
Oddaja v slovenščini:
Poročila ob 7.00, 13.30	19.30,
23.05 — 6.45 Jutranja glasba. 7.15 Jutranja glasba. 13.45 Ritmična glasba. 14.00 Franz Schubert: kvartet v d-molu z vartjacijami na pesem «Smrt in deklica«.
14.30 Od včeraj do danes. 14.35 Melodije iz filmov. 18.00 Slovenski zbori. 18.15 Kulturni pregled.
18.30 Mazurke in tangi. 19.00 Samospevi slovenskih skladateljev. 20.00 G. Verdi: Aida, opera v 4 dejanjih. 22.CO Plesne melodije.
23.10 Glasba za lahko noč.
Oddaja v italijanščini:
12.00 Glasba F. Liszta. 12.45 I-talijanski pevci. 13.20. Intermezzo.
SLOVENIJA
6.15-7.00 Pisan jutranji spored s plošč. 12.00 Valčki in polke. 12.40 Zabavna glasba. 13.10 Lahek koncert. 14.00 Z mikrofonom sredi življenja in dogodkov. 15.15 Zabavna glasba. 15.30-16.00 Prenos iz Maribora. 18.00 Želeli - ste poslušajte! 19.10 Igra Peter Krču-der. 19.30 Robert Schumann: Pesnikova ljubezen, ciklus samospevov. 20.00 Simfonični koncert.
22.30 Pester spored zabavne ih plesne glasbe. 23.30 Josef Suk: Godalni kvartet v B-duru.
TRST II.
.7.30 Jutranja glasba. 11.30 Za vsakega nekaj. 12.00 Novi svet.
12.10 Berners: Neptunovo zmagoslavje. 12.24 Ravel: Konc. za klavir v F-duru. 13.00 Glasba po željah. 17.30 Plesna glasba. 18.00 Glas Amerike. 18.15 Gershvvin: Koncert za klavir in orkester v F-duru. 18.45 Karakteristična glasba. 19.15 Operne fantazije. 20.00 Pestra glasba. 20.30 Okno v svet. 20.45 Lahka glasba. 21.30 Glasba iz baletov. 22.00 Dvorak: Koncert za violino v a molu. 22.30 Večerne melodije. 23,00 Respighi: Rimski vodnjaki. 23.35 Polnočna glasba.
trst I.
7.45 Jutranja glasba. 11.30 Operetna glasba. 12.00 Motivi latinske Amerike. 12.20 Orkester G.
Melacrino. 13.25 Slavni glasovi.
vv	ZO.	  I	J1A C '■	10.43	OldVIU gldčJUV*.
sebna komisija ameriškega se- ,„Paur' "j01 ■ 14C;^_D
na ta je danes sklenila z enkrat zaključiti s preiskavo v vzrokih, ki so dovedli do odstranitve generala Mac Arthurja in o ameriški politiki na Daljnem vzhodu.
pustil potem žogo Baderju; ta I potresel mrežo, v kateri je seje bil sam pred deplasiranim I daj čepel na preži Pernumnan,
 ........................................................................................................................................................................................................                        Minimumi
meranz-Brandi. 17.30 Spored BBC. 18.00 Godba na pihala. 18.35 Pesmi in ritmi. 19.15 Napoletanske pesmi. 21.00 «Cavalleria rustica-na» P. Mascagni. 22.35 Klavirski koncert pianistke M. Longo. 23.30 Plesna glasba.
a
Dodal je že: Taki poskusi separatizma, ki jih podpirajo tujčl, lahko samo utrdijo jugoslovansko enotnost*
Dogodki v Splitu 11. iulija
V času teh prvih razgovo rov v Spa sta se v jadranskih krajih pod italijansko okupacijo dogodila dva zelo težka incidenta: v Splitu je bil 11. julija ubit poveljnik Italijanske vojne ladje «Pu-glia* fregatnl kapetan Gul-li, dva dni kasneje, 13. julija pa so v Trstu razne fašistične skupine napadle in zažgale Narodni dom in o-pustošile celo vrsto slovenskih trgovin in ustanov.
Dogodek v Splitu kaže u iradno poročilo Pokrajinske vlade za Dalmacijo ministru predsedniku dr. Vesni ču takole: (4)
(4) Pokrajinska vlada za Dal macije v dopisu št. Prez: 3262/20, Split, 15. julija 1920 ministru predsedniku dr. Vesniču o dogodkih v Splitu od 11. julija 1920.
«11. in 12. julija se je mesto Split, tako kot cela Dalmacija, pripravljal da proslavi kraljev rojstni dan. V Splitu bi moralo biti 11. samo streljanje s topovi, osta li del programa (služba bož ja, koncerti, baklade) pa b! moral biti 12. Glede na prepoved zavezniških admiralov, ki Je bila Izdana že februarja 1919 ni bilo dovoljeno v mestu Splitu razobe-sanje naših zastav, ki jih tudi ni bilo nikjer... razen na kakšnem vojakem ob jektu.... in na kakšni oddaljeni hiši ter nekaj posa meznih zastav in med njimi ena na leseni baraki graditelja ladij Ivanka na jugovzhodni strani splitske luke, nekoliko sto korakov od kraja, kjer je že leto dni zasidrana italijanska vojna ladja «Puglia». Ta ladja in tiste, ki so bile pred njo od februarja 1919, je imela kot pretvezo za svoje bivanje o-brambo ogrožene svobode in
MILAN MARJANOVIČ: Diplomatska priprava rapallske pogodbe
Prvi razgovori v Spa v juliju 1920
imetja splitskih meščanov italijanske narodnosti, a je vršila dejansko z deljenjem denarja in hrane propagan. do za Italijo..,. Zaradi tega je prišlo večkrat do spopa dov med mornarji in oficir ji te ladje in splitskimi meščani. To so bili lažji spo padi, razen težjega v prvem času bivanja italijanskih ladij v Splitu leta 1919, ko so italijanski mornarji, oboroženi z bodali navalili na mirno meščanstvo in ranili nekoliko oseb, zaradi česar so bili obsojeni od internacionalne admiralske komi sije.
i Pred večerom 11- julija
sta prišla dva mornarja iz vojne ladje «Puglie» z motornim čolnom pred leseno barako Ivanka, z nje snela zastavo in jo nesla na ladjo ob porogljivih izrazih. Po nekih vesteh so jo na ladji tudi pohodili in zažgali. Ne kateri, ki so to videli so pri čeli protestirati, sli prot) mestu, govorili o tem in množica je narasla na nekaj sto oseb med potjo do sredine obale.
Tam se je ta skupina sešla z drugo skupino, ki je priha-jala s Poljane kralja Petra, po predavanju slepega kapetana — prostovoljca, Luje Lovriča. Prva skupina je takoj obvestila drugo o oneča.
ščenju zastave. Nastalo je razburjenje in padlo je nekaj klicev: «Dol z Italijo*. To prav pred kavarno «Na-ni», v sredini obale, kjer so se običajno shajali mestni Italijani in italijanski oficirji. Dva italijanska oficirja, ki sta sedela pred kavarno, sta pričela kazati množici «rogove», neki Italijan pa je vrgel iz kavarne ®ašo piva na množico. Množica je navalila na kavarno, razbila nekaj italijanskih napisov in šip. a italijanski oficirji z italijanasi so se skrili v sosedne hiše. Intervencija policije in žandarmerije je bila hitra in uspešna. Poleg varnostnih organov so bili
takoj na ulici predsednik in podpredsednik vlade ter župan, ki so množico mirili. Okrog 10. ure zvečer so odšli. Nekoliko italijanskih o-ficirjev, ki so bili na kopnem, so bili zbrani v italijanskem društvu «Gabinetto di lettura* in jih je varoval močan kordon državne policije in žandarmerije na konjih. Okrog 10. ure se je pričel približevati obali maj. hen motorni čoln z vojne ladje «Pugli&». Ko ga Je množica, ki se Je razhajala opazila, je pričela takoj klicati: «Dol z Italijo, Capo-retto, Albanija* in podobno Z motornega čolna so odgo varjali z žaljivimi izrazi «ca-
pre, porchi*. Na bregu, nekaj korakov od motornega čolna, je bil poveljnik žan darmerije, polkovnik Kostič, poleg njega pa Sef policije Bojanič. Ko je ta razumel, da Italijani iščejo svoje oficirje in da pretijo, da bodo drugače streljali, je zavpil v italijanskem jeziku, da s0 ga mogli slišati: «Za boga, ne streljajte, vašj oficirji so na varnem kraju, jaz odgovarjam zanje*. A sef policije ni niti končal, ko so z motornega čolna Izstrelili proti množici nekoliko revolver-skih strelov .skoraj istočasno pa so izstrelili raketo v znak alarma ali opomina. Komandant žandarmerije,
Sef policije in dva žandar-merijska oficirja so slišali revolverske krogle preko svojih glav, ena oseba na obali pa je bila ranjena. Iz množice so odgovorili s streli iz revolverjev. Streljanje je bilo zelo kratko in vse je kazalo ,da se je končalo, ko s« je obali približal večji italijanski oborožen Čoln, «Mas». Cim se je «Mas» pri-bližal obali, je padla na o-balo bomba, ki je povzročila večjo detonacijo, «Mas» pa je proti množici odprl ogenj iz strojnic in pušk. Ranjene so bile nekatere osebe, ki so padle na zemljo. Na to streljanje je odgovorila žandar-merija s kopnega z ognjem iz pušk. Streljanje je trajalo nekaj minut in se je končalo, ko se Je motorni čoln oddaljil v smeri vojne ladje «Puglie». Okrog 11. ure sta vladala popoln red in mir.
Izgube:	Na	italijanski
strani je bil smrtno ranjen
poveljnik «Puglie», fregatnl kapitan Gulil in dva mornarja, ki so vsi že isto noč ali naslednje jutro podlegli za ranami. Od obeh oficirjev, ki sta bila v kavarni, je bil eden ranjen s kopitom po glavi, drugi pa s kamnom na tilniku. Od naših: smrtno s puškino kroglo Mate Miš, težje ranjen žandar Lalič, lažje žandarja Marušič Jn Kneževič ter mladenič Angjelinovič, skoro vsi s kroglami iz pušk ali mitraljezov.
Zjutraj drugega dne so prispele v pristanišče tri italijanske torpedovke, s kontraadmiralom Ressiojem na čelu, zvečer pa ameriška admiralska ladja «01impia» m rušilec St. 206. Na naši strani so naredili preiskavo državna policija, žandarmerija in sodišče, z italijanske admiral Ressio, z ameriške Pa admiral Andrews.
(Nadaljevanje sledi-f
ilun-iiMiciTuo- i IT (TA MONTECCH1 St 6. III. nad. — Telefon štev. »3-808 In »4-638. - Poštni predal 502. - UPRAVA: ULICA SV. 8RANC1SKA UREDNIŠTVUt ULICA MUN I C	.	od	15	_	lg	_	Tel	73.38	Cene 0g)as0v: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60. finančno-
it. 20. - Telefonska St. 73-38 uglasi.^oa	Za	FLRJ. z v3ak mm 5lrilie , stolpca za vse vrste oglasov po 10 din.
Odg. urednik STANISLA^Rl^Ka- TOkS Tržaški tiskarski zavod. - Podruž.: Gorica, Ul. S. Pellico 1-IL, Tet 11-32 Koper, Ul. Battlstl 301a-I, Tel 70.
NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrteltna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir. Cona B: izvod 3, mesečno 70 din. FLRJ: Izvod 4.50, mesečno 90 d|n- ' Poštni te-kočl račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega tiska .-Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z. * TRST-