štev. 27. V Ljubljani, v sredo 4. julija 1917. Leto IV. Velika bitka na planini „Sedniili občin" na Tirolskem. Hrabre naše čete so odbile vse naskoke Lahov ter izjalovile laško ofenzivo. Izgube Lahov so velikanske. Humoreske in satire. Vladimir Azov: Stavka Zofije Ivanovne. Ivan Ivanič Pererepenko je moj star prijatelj. Tudi Zofijo Ivanovno, njegovo ženo, poznam prav dobro. Izborna žena je. In gospodinja — naravnost idealna. Te različne gobice pri njih, kumarice, marmelade — človeku se kar skomina. In povsod sami prtički, trakovi, petlje — skratka, vse domače sladkosti. K Pererepenkovim hodim kakor domov. Z Ivanom Ivaničem se poljubljava, Zofiji Ivanovni poljubljam ročko, deteta objemam. No, popolnoma kakor doma. In takole naše prijateljstvo traja že nekaj let. Morete si predstavljati: pridem k njim predvčerajšnjim, in — godi se nekaj, kar mi ne gre v glavo. Jedva sem stopil skozi vrata, sem že opazil, da se godi v domu nekaj čudnega. Duri mi odpre Maša. Vprašam: „Gospoda doma?" in hočem že korakati dalje, — kar vidim, da je zbegana in vsa zardela. „Kaj pa je s tabo. Maša?" pravim. „Rli te je koklja brcnila?" In odlagam sam. Toda Maša jeclja nekaj nerazumljivega ter zardeva še temneje. — „Kaj se je vendar zgodilo?" razmišljam in stopam dalje, seveda, brez oglašenja. V pisarni prazno. Za durmi, kjer imajo obednico, slišim šepe-petanje. Poslušam. Ivan Ivanič nujno prosi nečesa Zofijo Ivanovno, — ta ga pikro odbija. Za kaj gre — ne slišim. Vzamem v roko časopis in ležem na divan. Ivan Ivanič ima občudovanja vreden divan i Širina — kakor Črno morje . . Mehak je — kakor puh, ležiš na njem, kakor bi se kopal v večni blaženosti. Tako ležim pet minut, ležim deset minut — Ivan Ivanič se ne pojavi. Začenjam postajati nemiren. „Kaj, vraga se godi tukaj?" si mislim. — „Ali se niso primerile kakšne neprijetnosti, kakor v romanu? Kakšna ljubosumnost ali kaj takega podobnega? . . ." *) Iz ruske najnovejše literature priobčimo najboljše humoreske in satire (flzov, flverčenko, Teffi), ki so vzbudile po vsem svetu upravičeno-pozornost. Končno se pojavi Ivan Ivanič. Pogledam ga — videti je nekam čuden. Prvič, v nočni suknji je, čeprav je že dosti pozna ura. Drugič, na obličju mu trepeče nekam žalosten nasmehljaj. Kakor popolnoma zbegan človek. Poskočim. „Pozdravljen, Ivan Ivanič!" »Pozdravljen," odgovarja s kislim u-smevom in začenja takoj lagati, kakor bi se mu mudilo. „Ti si?!" pravi, „jaz pa sem mislil, da je prišel cigaretar*. Maša, neumnica, mi ni nič rekla." Nimam rad takih laži in zato ga urno prekinem: „Kaj čenčaš? Zdi se mi, da čaka tvoj cigaretar vselej v kuhinji in ne v pisarni. Govori naravnost: morda ti nisem dobrodošel? Torej lehko grem." *) Po ruskiii velikih mestiti hodijo ljudje, ki se žive s tem, da delajo gospodi cigarete, t. j. polnijo cigaretne cevke s tobakom. (Op. prev.) „Kaj, ti, ti?" se je vznemiril, „ti da bi mi ne bil dobrodošel? Naravnost zelo veseli me, da si prišel . . . Takoj si skupaj zapaliva. . ." A naenkrat je zardel kakor rak. Tega mi je bilo že dovolj, „lvan Ivanič," rečem, „povej mi odkrito, kaj se godi! Saj vendar nisem mlad osel. Vidim, da pri vas ni nekaj v redu. Maša se nekam sumljivo pači, a ti še bolj. Rli mi torej sam odkrito poveš ali pa grem k Zofiji Ivanovni ter jo vprašam." „Ne, ne," pravi in me zgrabi za roko. „Povem ti sam vse." „No, torej govori, a brez okolišev!" „Razumeš," je jecljal, »razumeš . . . Skratka, Zofija Ivanovna je začela stavkati." In smejal se je. Toda to je bil smeh med solzami. „Kako to — začela stavkati?" „Tako — začela je stavkati . . Predložila mi je svoje zahteve — nisem jih izpolnil — in začela je stavkati. Zdaj stavka že tretji dan. Zato moraš že odpustiti: ne morem te z ničimer pogostiti. Smodke mi je pobrala in zaklenila. Niti čaja ti ne morem ponuditi. Petelinca na samovaru je odvila in ga spravila." „Rmpak kakšne so zahteve?" vprašam. „ln sploh, kako se je vse to pripetilo?" Ivan Ivanič si je zapel nočno suknjo, sedel in začel pripovedovati: „Začelo se je v pondeljek. Zjutraj se prebudim in pozvonim, naj mi prineso časopis. Maša mi izroči časopis in zavojček. „0d koga," vprašam, „je ta zavojček?" — „0d Zofije Ivanovne," pravi. — „0d katere Zofije Ivanovne?" — „0d milostive," pravi. — „Kaj, vraga, je pa to?" si mislim. Odtrgam ovoj. No, bilo bi dolgo pripovedovanje . . Tam so naštete raznovrstne moje pregrehe, — klub, seveda, v prvi vrsti — razni neizpolnjeni obeti, tudi glede konjaka nezadovoljnost, ž eno besedo: vse možno. Niti tega ni pozabila, da mečem, v raztre-senosti, čike na cvetlične lončke. No, in pod vsem tem obračunom takale resolucija . . . Sicer pa, rajši ti to prečitam!" Ivan Ivanič je potegnil, iz žepa svoje suknje polo papirja in začel brati: „Temeljem gori navedenega se smatram za upravičeno, predložiti vam sledeče svoje zahteve: stran 310 TEDENSKE SLIKE štev. 27 Dovažanje vode na lahkih vozičkih visoko v gore na Tirolskem, kjer so naše postojanke. I. Dovažanje municije, orožja, živil i. dr. v tirolskih gorah z voli na laških karjolah t. j. dvokolesnih vozičkih. 1.) Z današnjim dnem začenši mi zvišujete svoto, ki mi jo dajete mesečno za gospodinjstvo, od 300 rubijev na 450 (reči: štiristoinpetdeset) rubijev. 2.) Zavežete se s prisego, ki jo položite vpričo moje matere, svoje tašče, da ne boste posečali kluba večkrat kakor dvakrat na teden in da se iz kluba ne boste vračali kasneje kot ob poldveh ponoči. 3.) Odpoveste se piti vino popolnoma ter ostalih alkoholnih pijač, omejite popivanje na sledeče norme: eno čašico vodke na dan, eno steklenico piva in dve, največ tri čašice konjaka. 4.) Pušenje smodk omejite na tri komade na dan in za pogoščenje prijateljev se preskrbite s smodkami slabše sorte,| ne dražjimi kot sto komadov za tri rublje. 5.) Nehate popolnoma igrati makao in domino, a k vintu sedete le takrat, če ni višji kot na dva udarca ter pri tem ne igrate več kot osem robberov zapored. 6.) Nehate spati po obedu ter se zavežete, da se boste vsak dan od štirih do petih igrali z otroki. 7.) Zavežete se, da boste hodili v pisarno in se vračali iz pisarne, brez ozira na vreme, peš. (Dalje prih.) Snaha. Roman. Angleško spisala Mrs. Hungersdorf. (Dalje.) »Gotovo, gotovo!" je pritrdila stara lady posmehljivo. „Samo v čisto drugačnem smislu, kakor si ti domišljaš, mama!" je odvrnil Geoffrey ter se vrnil h kaminu. „Kar namreč ti misliš, je tako smešno, da ni vredno sploh nobenega odgovora." Govoril je zopet čisto mirno, skoraj veselo. »Vsekakor pa te prosim vnovič: ne pozabljaj, da je Mona moja žena, tvoja snaha!" »Saj ne pozabljam," je odsekala, „in ravno zato . . ." V tem hipu pa so se oglasili na verandi lahki koraki. Vsi so se radovedni ozrli na duri, Geoffreyev obraz se je razjasnil, in pred steklenimi durmi se je videla vitka Monina postava. „Odpri mi GeoffreyI" je klicala Mona, in ko ji je odprl je urno vstopila. Njen obraz je izražal čudovito srečo, zato je bila krasna, smehljala se je, oči so seji svetile, a roke je držala za svojim hrbtom. „Kako sem vesela, da ste prišli!" je dejala Dorothy, ki ji je odvzela klobuk in ga položila na stol. „Kje si bila, Mona?" je vprašal Geof-frey mirno, ji odpenjal boo ter se zazrl v njene velike, poštene oči, ki so ga gledale toli odprto. »Ali uganeš? je vprašala Mona dobre volje. „No, ugani! Kje sem bila?" Geoffrey ni odgovoril, toda Nicholas je zinil nehote: »V gozdu?" Menda se je bal zanjo, morda ji je hotel namigniti, naj govori čisto resnico. Stara lady ga je zato ostro ošinila s svojimi hudobnimi očmi, le Mona ni razumela ter se začudila: „Da.^v gozdu sem bila! Dobro ste uganili i Čudno. Kako ste mogli uganiti, da sem tako pozno šla v gozd?" Smehljala se je in nadaljevala veselo: „In ker ste uganili prvič toli dobro, poskusite še drugič! Ali veste s kom sem bila tam?" To vprašanje je vplivalo kakor bi udarila strela med nje. Vsi so strmž gledali Mono in v zadregi mencali. „No?" se je šalila Mona in kimala Nicholasu. »Tega pa ne uganete, kaj? — Bila sem v gozdu s Pavlom Rodneyem!" Presenečenje med družbo jo je toli veselilo, da se je na glas zasmejala. Toda naenkrat se je izresnil njen obraz, ki je izražal brezmejno nesebično ljubezen in srečo. Zato pa je bila njena krasota skoraj nad-zemeljska. »Kaj pa skrivaš za hrbtom?" je vprašal Geoffrey, čegar roka je zdrknila z njene rame okoli njenega vitkega pasu. Hotela je odgovoriti, odprla je ustnice, a od ginjenosti ni mogla ziniti. »Mona, ti vendar... Saj ni mogoče ... Pavel ti . . .?" je vprašal jecljajoč. »Da, da, dal Glej — tu je testament!" je vzkliknila vriskajoča in dvignila roko s papirjem. In stopila je k stari lady ter ji položila papir v naročje. Bil je svečan trenotek. Nihče ni mogel izpregovoriti, Dorothy pa je celo glasno zaihtela. »Testament? — Testament?! — Ali res, — testament?!!" je vpraševala starka s slabotnim glasom, hotela vstati, a brez mo či omahnila nazaj v stolu. »Prav zares!" se je smejala Mona, Geoffrey, ki je imel oči polne solz, pa jo je objel in poljubljal vpričo vse družbe. »Moja draga, ljubljena ženka!" je dejal s strastno nežnostjo, kakor bi jo hotel prositi odpuščanja za vse žalitve lastne matere. »Kakor pravljica je vse skupaj!" je rekla Violeta nenavadno ginjena. »O, Mona, pripovedujte vendar, kako se je zgodilo!" štev. 27 TEDENSKE SLIKE Stran 311 Novi predsednik avstrijskega državnega zbora, nemški nacijonalec dr, Gross (z belo brado), ki je tudi predsednik nemškega Schulvereina, ter podpredsednik nemški krščanski socijalec Jukel na poti v parlament. Naš državni zbor: Novoizvoljeni predsednik dr. Gross govori otvoritveni govor v prvi seji. Pred njim sede bivši ministri Clam Martinicove vlade; spredaj stoje nemški poslanci, v klopeh sede Slovani in Romani. „Po zajtrku mi je prinesla vaša hišna," je pripovedovala Mona in se obrnila k lady »pismo Pavlovo. V njem me je prosil, naj pridem ob treh popoldne v gozd k velikemu orehu tik potoka. Saj veš, kje je ta prostorček?" je vprašala Geoffreya. »Da, vem." »Ker mi je pisal, da mi pove ondi nekaj zelo važnega, ki se ne tiče toliko mene, kolikor oseb, ki so mi najljubše na svetu, sem takoj razumela, da misli vasi" Ozrla se je po družbi. „In šla sem rada tja. Pavel je bil že ondi. Vzel je testament iz žepa in dejal, da mi ga da, no, da . . . da mi ga da..." Lahno je zardela, ko se je spomnila, da je hotel imeti poljub. »In prosil me je, naj vam, Nicholas, povem, da ni maral nikdar vašega naslova, ki je zanj brez koristi, ter da ga le vi nosite, saj se vam tudi bolje podaja ... No, in potem . . . potem sem vzela testament, ga vtaknila v žep ter bežala vso pot domov... In zdaj sem tu, in vi veste vse." Globoko se je oddahnila, se zasmejala, se oklenila Geoffreya ter ga pogumno poljubila. »Zakaj ste vse to storili za nas?" je vprašala lady s tihim, trepetajočim glasom. Tedaj je Mona pobledela. »Storila sem to, da bi bili vi vsi srečnejši in pa , . . in pa da bi potem . . . tudi mene vsaj malo rajši imeli!" Čisto tiho so prišle zadnje besede, na-merjene le stari lady, preko Moninih ustnic. »Krivična sem bila," je dejala lady in si z obema rokama zakrila obraz. »Pojdi k nji!" je prosil Geoffrey svojo ženo, in takoj je skočila Mona ter pokleknila prednjo. In naenkrat jo je objela lady, jo pritisnila nase in jo nežno poljubila. »Odpustite mi, da sem bila krivična do vasi" je šepetala in dve debeli solzi sta se ji potočili preko lic. »Tudi vi mi odpustite, prosim, če sem vas žalila!" je odgovorila Mona mehko in se pritiskala k starki. Vsi so bili srečni. Nelly in Jack sta bila tako vesela, da bi se najraje na ves glas smejala, toda moško sta se premagovala in se vedla dostojanstveno, kakor vsi drugi. »Sedaj sem srečna, popolnoma srečna!" je izjavila Mona. Šla je zopet k Geoffreyu. »Povej jim vse, kar se je zgodilo nocojšnjo noč," je dejala, »posebno pa o ta-jinstvenem skrivališču." Beseda ,tajinstveno' je v vseh vzbudila radovednost; celo lady Rodneyeva si je obrisala oči ter je z zanimanjem posluhnila. Geoffrey je začel na dolgo pripovedovati o dogodbi, ki sta o doživela z Mono mi-nolo noč. Naslikal je ves dogodek tako živo in grozno, da so bili vsi silno začudeni, Mona sama se je menda najbolj čudila njegovi pripovesti, toda kot dobra žena ni ugovarja a; njen molk pa je le še podžgal Geoffreyevo domišljijo. „Tajinstven predal v steni, o, kako imenitno! Pokažite mi ga, prosim, pokažite mi ga!" je vzkliknila Doatie koncem povesti. »Za nobeno stvar se tako ne ogrevam kakor za skrivnostne sobe, tajne predale in strahove v hiši." »Da, da, pokažite nam ta znameniti predal," je zaprosil sedaj tudi Nicholas, ki se je tekom zadnje ure za deset let pomladil. Mona je postavila stol k steni, stopila nanj ter pritisnila s prstom na mesto, kjer je bilo skrivališče. Oboj se je počasi odmaknil in pokazali so se trije prazni predali. Vsi so jih pregledali z velikim zanimanjem. »Zaprite predal in potem poizkusim jaz odpreti ga," je prosila Dorothy. Ko je Mona skočila s stola, je stopila njena bodoča svakinja na njeno mesto ter je z Nicholasevo pomočjo opetovano odprla in zaprla predal. »Ti se moraš kot bodoča gospodarica naše stare hiše dobro spoznati in jo natančno poznati, to se razume/ je dejal tiho ter jo držal tako previdno, kakor da morajo mlade dame pasti s stola, ako nimajo opore. Gospodična Darlingova je zardela. Skočila je s stola, stekla k Moni ter burno objela junakinjo dneva. »Za vso srečo se imamo zahvaliti vam! Kako nesrečni bi bili postali vsi, ako bi vas ne imeli, ljuba sestra!" V očeh so se jej lesketale solze hvaležnosti. Za Mono je bil to trenotek najpopolnejše sreče. Predal v steni si je hotel vsakdo natančno ogledati. Vsi po vrsti so ga odpirali in zopet zapirali. Geoffrey pa je odvedel Mono k oknu in jo tiho vprašal: »Povej mi, zakaj si poprej obstala v svojem pripovedovanju? Rekla si, da je bil Rodney pripravljen dati ti testament, ako, ako . . . kaj pomenja ta ,ako'?" »Povem ti, ampak ne smeš se jeziti zaradi tega, Geoffrey. Veš . . . hotel je ... zahteval je poljub od mene." »Pa vendar nisi dobila testamenta šele potem, ko si izpolnila ta pogoj?" je vprašal soprog prestrašen. »O, ne!" Ko je videl, kako zopern se mu zdi njegov predlog, je bil tako plemenit ter se mu je odrekel, in dal mi je testament popolnoma zastonj." stran 312 TEDENSKE SLIKE štev. 27 Obrambne postojanke naših vojakov na kraški fronti. Vrhu skalovja so s peskom napolnjene vreče, za katerimi leže strelci in opazujejo sovražnika skozi .okenca*. Zbiralna postaja za živinske kože za fronto. Kože se odvažajo na vlaku majhne železnice na kolodvor in od tam v zaledje kjer se ustroje za podplate in drugo usnje. Kože vseh pobitih govedi se uporabijo za obutev vojaštva in civilnega občinstva. „Zares, jako požrtvovalno," je rekel Qeoffrey nekoliko porogljivo, a se je globoko oddahnil. „Ali bi bil zelo hud, ko bi bila privolila?" ga je vprašala Mona. „Da, zelo." „Potem je bila prava sreča, da sem dobila oporoko brez tega," je odgovorila Mona krotko. „To je cel roman," se je vmešal sedaj Jack Rodney v pogovor. „Doslej sem slišal, take stvari samo v gledališču. Mislim, da bi nihče drugi kot vi, Mona, ne dobil testamenta; kajti nas vse Pavel Rodney odkrito sovraži." „Res mora biti zelo zaljubljen v vas, gospa Geoffreyeva, da se je vam na ljubo odpovedal The Towersu.'' Vsi so se ozrli v Nellyja Darlinga, ki e izrekel to, kar so vsi mislili. Samo lady ^odneyeva je v spominu na svoje malo prej izrečeno natolcevanje povesila oči in od zadrege temno zardela. Mona pa je popolnoma mirno pogledala Nellyja ter odgovorila: „Do danes popoldne mi ni prišla ta misel, a sedaj se mi sami zdi — ampak mogoče je, da se motim — res se mi zdi, kakor bi si domišljal, da je zaljubljen vame. Seveda je to jako neumno od njega." „Ali nikak čudež," je pripomnil goSpod Darling v tako resnem prepričanju, da so se vsi smehljali. Jack ga je potrepal po rami in dejal: „Bravo, Nelly, stari dečko! Le tako naprej, sinko!" „0, Mona, kako pogumni ste bili!" je vzkliknila Doatie občudovaje. »Sredi noči, ko je vse spalo, iti v knjižnico in zagledati tam človeka, ki ne spada med domačine! Jaz na vašem mestu bi bila takoj omedlela, ali pa stekla nazaj v svojo spalnico, kolikor hitro bi me nesle noge. Morda bi bila celo na vso moč upila." „Mislim, da ne. Važen dogodek napravi človeka treznega. Pozabila sem na strah, dokler ni bilo vse pri kraju. Tudi sta mi dajala psa mnogo poguma.." „Ali niste upili, ko je držal pištolo ti-koma pred vašim čelom?" je vprašala Violeta. „Tikoma pred čelom?" je ponovila Mona presenečena; toda ko je slučajno pogledala Geoffreya, se je spomnila, da je to eden njegovih malih dostavkov, s katerimi je oživil pripovest. „Ne, nič ni upila," je odgovoril Geof- ,frey namesto nje. »Niti Iznenadena ni bila, kazala je prav izreden pogum. Sicer pa jej ni meril s pištolo tikoma na čelo, a to je končno že vseeno." »Dober konec je delu venec," je menil kapitan Rodney. Ako bi bil naš ljubi brat- ranec še tako prijazen in bi hotel leči v grob, tedaj bi dobili brez vseh težav tudi naslov." V tem hipu so se odprla vrata, in na pragu se je pojavil Jankins, bled in prepa-denega obraza. »Ali morem za hip govoriti z vami sir Nicholas?" je vprašal razburjen, zaman trudeč se, da bi prikril svoj nemir. ,,Kaj seje zgodilo, Jankins? Govorite!" je rekla lady Rodneyeva, medtem, ko je vstala in ga z ukazujoče kretnjo pridržala v sobi, ko je nameraval oditi. »O, mylady, ali naj kar tukaj povem?" je vzkliknil starček. »Žalostno vest prinašam. Gospod Pavel Rodney umira. Nevarno je ranjen in leži v gozdarski hiši v bukovem gozdičku." Mona je smrtno prebledela in stopila korak naprej. »Nevarno ranjen? S čim?" je vprašala s hripavim glasom. »Odgovorite, Jankins," je ukazal Nicholas. »Zdi se, da je imel pri sebi pištolo, sir Nicholas, ki se je sprožila, ko je v gozdu padel čez neko drevesno korenino . . . Doktor Blank je pri njem in pravi, da ni nikakega upanja več." »Nikakega upanja!" je kliknila Mona z obupanim glasom. »Potem sem ga jaz usmrtila! Popoldne sem mu namreč vrnila njegovo pištolo ... Jaz sem kriva!" Pa misel jo je popolnoma potrla. Žalostna je sklenila roke, in bi se bila zgrudila na tla, da je ni ujel v svoje naročje Jack, ki je stal v njeni bližini. »Mona", je izjavil Nicholas strogo ter položil svojo roko na njeno ramo, »prepovedujem vam govoriti tako! Nihče ni kriv njegove smrti, božja volja je bila. Grešno je vdajati se takim mislim." ,,Da, prav res, gospa Geoffreyeva, greh je misliti kaj takega," je pritrjeval Nelly Darling. „Prav tako bi lahko rekli, da je kriv njegove smrti trgovec, ki mu je prodal pištolo." »Razun tega pa je mogoče tudi ves dogodek pretiran," je pripomnil Geoffrey. »Morda pa ni tako hudo ranjen, kakor se zdi." »Bojim se, sir. da o tem ni nikakega dvoma več," je spoštljivo ugovarjal Jankins. »Sel je spodaj v družinski sobi, gospod Nicholas, ako hočete morda govoriti ž njim. Pravi, da ga doktor Blank pošilja sem." Jankins s^e je odstranil, Nicholas pa je šel za njim. Čez nekaj časa se je vrnil jako resnega obraza v knjižnico. (Dalje prih.) štev. 27 TEDENSKE SLIKE Stran 313 Desinfekčni stroji za uniforme za fronto: Okuženo in mrčesa polno obleko denejo v velike kotle, ki jih potem dobro zaprejo ter napeljejo v nje paro. — Vojak meče iz kotla razkuženo še vročo obleko. Elektrobencinske lokomotive, ki dovažajo po novo zgrajenih lepih cestah prav v bližino fronte cele vlake tovornih avtomobilov z vojnim materijalom. Nekaj zakonov moči in lepote. (Angleško spisal Prentice Mulford.) (Dalje.) Kdor se loti načrta za kale opravek' podjetje, iznajdbo, oblikuje v nevidnih elementih nekaj, kar je prav tako istinito kot katerikoli stroj iz železa in lesa. Ta načrt, to podjetje privlači zopet nevidne moči za njih uresničenje, — moči, ki pospešujejo njih končno materializacijo v svetu prikazov. Kdor pa se boji kakih nezgod in živi v strahu pred kakim zlom ter pričakuje nesreče, si ustvari miselno podobo, neko molčečo moč, ki po istem zakonu privlačenja zbira krog sebe kvarne in uničujoče elemente. — Uspeh in neuspeh izvirata iz istega zakona, ki ga lahko temu kot onemu postavimo v službo, prav tako kot more človeška roka človeka rešiti iz vode ali ga zadaviti! Kadarkoli mislimo, stavimo iz nevidnih substanc nekaj, kar privlači sile, —ki nam pomagajo, ki nam škodujejo, po načinu misli, ki jih odpošiljamo. Kdor računi na to, da se postara, kdor nosi v sebi v duhu podobo in konstrukcije samega sebe kot starca in be-težnika — bo podlegel starosti. Kdor je v stanu napraviti o samem ¦sebi načrt in ustvariti v mislih podobo polno mladosti, moči in zdravja, v kojo se neovirano zataplja in za kojo se uta-bori pred legijo ljudi, ki vedno znova prihajajo in mu pripovedujejo, da se bo postaral, moral postarati, — kdor se zna s to podobo svojih misli vedno izistov^titi --ostane mlad. Neprestano moramo zidati ideal samega sebe; na ta način privlačimo nase elemente, ki vedno )omagajo in sodelujejo, da se dealna podoba naših misli spočne do realnosi. Kdor se z ljubeznijo zavzema za krepke stvari, gore in reke in drevesa, privlači nase elemente takih sil. Kdor se osnuje danes v moči in lepoti in jutri zdvaja ali pada v staro mnenje množice, ne razdira, kar je v duhu iz duha ustvaril. Delo zastaja--miruje in pričakuje samo naslednje ure vzmaha. Vztrajnost v misli lepote, moči, mladosti je temelj njih uresničenja. Kar si najbolj mislimo, postanemo! Pravite „ne"! Ampak vaši bolniki ne mislijo: „močan sem," temveč „kako sem bolan!" Vaši dyspep-tiki ne pravijo: »Zdrav želodec hočem imeti," marveč: »Saj ne morem nič več prenesti!" In tudi zares ne morejo--iz istega vzroka namreč! —--Svoje bolezni gojimo, ne nas, hočemo, da nam gladijo naše bolečine; če smo se hudo prehladih, že prosjači nezavedno naš prehlad: »Danes je treba imeti sočutje z mano! Kako pomilovanja vreden sem!" Pri pravem zdravljenju bi moral pacijent in vsa njegova okolica, oboroženi v mislih s podobo zdravja, iti v boj proti bolezni! Ozdravljenje je prav takisto nalezljivo, kakor če zboliš! Zdravje nalezeš kakor ošpice! Kaj bi odrasli dali za to, da bi imeli ude, tako polne pomladi in elastičnosti, kot jih ima deček dvanajstih let! Ude, ki plezajo na drevesa in hodijo in tekajo po ograjah, — tekajo, ker ljubijo tekanje^ — ker ne morejo drugače, da tekajo. Če bi takšne ude delali umetno in jih prodajali, kakšno povpraševanje po njih bi bilo s strani vseh teh debelušnih gospodov in dam, ki ječijo iz vozov, kot vreče, polne moke. Kaj je vzrok, da se človeštvo sprijazni tako re-signirano, skoro brez upora, z razstočo težo in mrtvičnostjo in topostjo že v najboljših letih? Zdi se mi, da sklepamo nekakšen kompromis s temi ponižanji in jih nazivamo--- dostojanstvo! Seveda, mož in oče in meščan in volilec, steber domovine — dekrepidnosti ne dirja in ne bije krog sebe in ne skače, ker ne more tega! Svoje nedostatke nosimo liki ornate — valimo se okrog in pravimo: »Tako mora biti, ker drugače ni mogoče!" — Vedno več in več možnosti je v priredi, v svetovih in krog ljudi! — Prav tako naglo prihajajo, kot nam je moč vse te nove sile spoznavati, uriti in gospodovati nad njimi. Ampak lenoba! 23 proti 4! Lord Robert Cecil je v angleški zbornici povedal, da so doslej pretrgali diplomatične zveze z Nemčijo sledeče države: Rusija, Francija, Belgija, Velika Britanija, Srbija, Črna gora, Japonska, Portugalska, Italija, Romunija, Zedinjene države severoameriške, Kuba, Panama, Kitajska, Brazilija, Bolivija, Quatemala, Honduras, Nikaragua, Liberija, Haiti in San Domingo. Izmed teh držav je prvih trinajst (Rusija — Paname) z Nemčijo v vojnem stran 314 TEDENSKE SLIKE štev. 27 III in širite l|| !!S „Tedenske Slike\ !¦! Srbski ženin z nevesto v družbi svatov in dudaka. i 1 Srbska tkalka, ki tke blago za narodno obleko. Ukrajinec starec (Rus) živo spominjajoč na slavnega pisatelja L. N. Tolstega. . -i. Podzemeljska laška kritja, uničena od naših topov. Tazmerju; te države so torej dejansko sovražnice Nemcev. In vendar traja vojna skoro že tri ieta, a Nemčija ter njene tri zaveznice ne le da niso poražene, nego celo na razniti bojiščih dalje zmagujejo. 22 proti 4! Nova doba. „Gorje državniku, ki ne vidi in ne spozna znamenj nove dobe!" Tako nekako se je nedavno izrazil v nemškem državnem zboru nemški kacelar Bethmann-Holvveg. Naš avstrijski ministrski predsednik Clam Martinic je s svojo usodo izrek nemškega državnika potrdil: padel je, kakor pred njim ogrski ministrski predsednik Tisza. Glasilo najmočnejše češke, agrarne ¦stranke „Vgnkov" piše: „Na vsem svetu ni pravega politika, ki bi ne vedel, da človeštvo ne bo živelo več, kakor je živelo do sedaj, in da narodi — pa tudi oni najmanjši — ne bodo hoteli igrati več vlog golih statistov, kakor so jim bile odrejene v ¦času pred vojno. Ako citate katerokoli izjavo pravih in razumnih državnikov, v vsaki najdete povsem novih, modernih idej o potrebni preuredbi držav, o pravici in svobodi, na katerih je treba izgraditi bodoči obstanek vseh malih in velikih narodov. A medtem, ko tako misli in sodi ves svet, ali je res mogoče, da bi ravno v Avstro-Ogrski ostalo vse pri starem, "da bi se baš tukaj moral ohraniti sredi ¦svetovne svobode stari, preživeli sistem nadvlade dveh narodov? To bi bilo mogoče samo takrat, če bi ostali narodi molčali in nadalje potrpežljivo prenašali jarem dosedanjega tlačenja. Toda ti narodi ne bodo molčali in ne bodo dalje trpeli. Oni zahtevajo svoje pravice ter se ne dajo od nikogar in od ničesar več poriniti z nove poti, ki so jo nastopili. Ne dajo se zastrašiti. Dnevi nemško-madžarske nadvlade so šteti. Pa če bi voditelji peštanskega in dunajskega ministrstva to tudi stokrat tajili, je vendarle res. Kar zdaj govore proti Slovanom v svoji trmi, nas čisto nič ne vznemirja, ker še vselej so govorili tako, kadar se je bližal konec njihovega gospodstva. Proti močnemu, premočnemu pritisku svetovne vesti so dunajski in peštanski Nabobi slabi. Prevrne in premaga jih veliki naval demokracije. Kar cre skupaj, pride skupaj. Cehi in Slovaki bodo zedinjeni — pa če tudi Tisza z Esterhazyjem tisočkrat prekolne in anatema tizira to ,,nesrečo''. — Isto moramo reči in čutiti tudi Slovenci: kar spada skupaj, tudi pride skupaj. Slovenci, Hrvatje in Srbi v Avstro Ogrski smo že od nekdaj skupaj en narod. To so izjavili vsi naši slovenski in hrvaški poslanci v državnem zboru, to je naš ideal že stoletje, ki se mora končno uresničiti. „Največja nesreča, ki je zadela našo državo, odkar je v veljavi sedanja ustava, je bil vladni način grofa Stiirgkha", je dejal poslanec dr. Ivan Krek v državnem zboru. »Sedaj nam grozi druga, ravno tako velika nesreča: vladanje Clama Martinica. Ali ima parlament toliko moči, da obvaruje domovino te nesreče?" Stiirgkha je odstranila kroglja nemškega socijalista, Clama Martinica je vrgla sloga slovanskih poslancev. A dr. Krek je tudi dejal: „D v e veliki ideji ne ugasneta nikdar v srcu našega naroda: ideja, da smo Slovenci, Srbi in Hrvatje bratje ene ene krvi, ter ideja, da nobena sila ne prepreči našega končnega združenja." Prav isto trdno vero je izjavil istrski hrvaški poslanec dr. Laginja ter za njim dalmatinski hrvaški poslanec Bian-chini, ki je še dejal: Avstrija je postala velika in močna šele s pomočjo Slovanov!" Tega se morajo končno zavesti tudi Nemci in Madžari, dunajska in ogrska vlada. Potem napoči v naši državi mir in sloga med enakopravnimi narodi, — napoči nova srečna doba, ki bo najlepše plačilo za žrtve in trpljenje današnje vojne. Svetovna vojna. Po vseh bojiščih je le deloma živahno bojevanje. Na tirolskem bojišču so ItaUjani poskusili v Suganski dolini z majhno ofenzivo, ki se je razvila v precej hude boje. Pri teh napadih so nekoliko napredovali, a ob protisunku od treh strani so zopet izgubili vse, kar so zasedli in 39 častnikov ter 1800 mož, več topov in strojnih pušk. Na Soči ni bilo večjih bojev. Na ruskem bojišču se je pričelo živahneje bojevanje v Voliniji in deloma v Rumuniji. Očividno se torej Rusija pripravlja vsaj za obrambo, če že ne za večjo ofenzivo. V Macedoniji so običajni boji. Sporazum je zasedel grško Tesalijo, izkrcal vojaštvo v Atenah in v Korintu. Neko poroč lo pravi, da se grški kralj ni odpovedal prestolu, marveč štev. 27 TEDENSKE SLIKE Stran 315 Naše pozicije visoko med večnim snegom tirolskih Dolomitov. Visoko v večnem snegu in ledu dve baraki in na desni strani slike v led vsekan dohod k njima. Laški ujetniki v soteski na Krasu. Grozna smrtna žetev v strelskem jarku na soški fronti: Ubiti sovražniki, žrtve naših topov. Podzemeljska laška kritja, uničena od naših topov. je njegov sin le gerent. Grška vlada bo odstopila in na krmilo pride najbrže Venizelos. Na francosko-angleški bojni črti so boji pretrgoma hujši in tudi skoro popolnoma mirni dnevi. Zedinjene države se le pripravljajo in oborožujejo. V Evropo pošljejo najprej 100.000 mož, topove, napravili bodo veliko letalsko vojsko itd. Kričanje je navdu-ševanje prebivalstva za vojne smotre, da ne jame ugovarjati militariziranju Amerike. Kakor vse kaže, so se države sicer naveličale vojne, toda nehati še ne morejo. Ipak pride tudi trenotek sklepanja miru! „Tedenske Slike" so na/bol/ zanimiv in poučen slovenski ilustriran tednik. Pri-obcujejo vsak teden obilo slik in poročila z raznih bojišč ter o vseh važnejših aktu-elnih dogodkih. ^Tedenske Slike" stanejo celoletno 15 K. polletno VSO K, četrtletno SSO K. Posamezne številke se dobivajo po trafikah, knjigarnah in na kolodvorih izvod po 24 vinarjev. Zahtevajte povsod „Tedenske Slike!" Naročite si „Tedenske Slike!" Priporočajte jih svojim znancem in prijateljem! Naš novi roman. v kratkem zaključimo roman „Sftaha" ter začnemo priobčevati nov senzacijonalen, skrajno zanimiv, napetega dejanja bogat, a vzlic temu vendarle književnosten roman z naslovom „Beg za milijoni". Junak romana je amerikanski Slovenec, ki je kot modern Odisej po čudnih doživljajih in vzlic svoji izredni duševni in telesni sposobnosti končno zabredel v obup, iz katerega pa ga vrže strašna katastrofa kot val usode v razkošje simpatičnega milijonarja in njegove sorodnice. Toda prebrisani naš rojak še ne najde miru, ker ljubezen in hvaležnost ga nagneta, da prevzame nase ulogo milijonskega tatu. Prvi detektiv Zedinjenih držav lovi »tatu" preko Amerike, Atlantskega morja, po Nemčiji, Poljski, Rusiji, Sibiriji, Kitajski in Japonski, po raznih otokih in ječah. Slovenec poštenjak spozna najrazličnejše kraje in narode, prestane mnogo veselih in groznih mesecev, a vzlic vsemu ne izgubi svoje humornosti, vztrajnosti ter podjetnosti. Roman je torej poln humoristi čnih, dramatičnih in sila efektnih prizorov, ki so doslej v naši književnosti še povsem novi, — obenem pa je jako zabaven in poučen ter odpre marsikje čita-telju neznan svet. Roman Slovenca-Amerikanca „Beg za milijoni" bo brez dvoma zanimal vsakogar, in smo trdno prepričani, da nam pridobi mnogo novih čitateljev in naročnikov, ohrani pa tudi vse dosedanje. Izrecno naglašamo, da ima roman pri vsej svoji senzacional-nosti tudi literarno vrednost ter moralno tendenco, zato ga bodo z užitkom lahko čitali mladi in stari, pri- prosto ljudstvo in tudi najboljša naša inteligenca. Le z veliki žrtvami smo pridobili za naš list roman „Beg za milijoni", ker želimo, da stoje »Tedenske Slike" ne le po svojih mnogoštevilnih aktualnih slikah ter zanimivih, s sodobnimi dogodki in vprašanji se bavečih člankih, krajših izbornih humoreskah, groteskah, satirah, povestih in novelah na vrhuncu modernega tednika^ nego da prinašamo zopet velik roman v nadaljevanjih, ki bodo zanimanje čitateljev vzdrževala in od številke do številke stopnjevala. Roman Slovenca-Amerikanca „Beg za milijoni" kaže hkratu razburljivo napeto tekmo geni-jalnega Slovenca Amerikanca z duhovitim Angležem Amerikancem ter dokazuje, da morajo vztrajna marljivost, nesebičnost in pogum končno povsod in vselej zmagati. Tudi oni, „komur je sreče dar bila klofuta"^ ne obupaj, ker usoda Jakoba Beliča se ponavlja tudi med nami! Doživljaji Antona Zidarja. v nemških listih čitamo poročila o raznih nemških junakih, katerim se je posrečilo po dolgem mučnem potovanju^ da so se sedaj med vojsko iz daljnih krajev sveta kljub angleški blokadi vrnili v svojca domovino. Tudi Slovenci imamo takega junaka. Imenuje se Anton Zidar, rojen 1895 v Vodrežah št. 1. pri Št Vidu poleg Gro-belnega na Spod. Štajerskem. Odšel je z doma 1908 ter služil kot rudar, strežaj,. vratar, mehanik itd. na Nemškem, v Italiji, Ameriki, Indiji, itd. dokler ga ni v Novi Zelandiji zalotila 1914 vojna. Ker so ga tam hoteli Angleži internirati, je pobegnil, a med potjo so ga ujeli in postal je angleški vojak. Kot tak se je udeležil: bojev za Dardanele, kjer je bil ranjen. Prepeljali so ga v Egipt in potem v Novo Zelandijo, od koder je pobegnil z neka nevtralno ladjo v Ameriko. Po dolgem času in mučnem potovanju se mu je slednjič vendarle posrečilo, da je prišel na Holandsko,. od tam v Nemčijo in potem domov v Celje, kjer je vstopil v avstrijsko vojsko Stran 316 TEDENSKE SLIKE štev. 27 Bavarski princ Leopold, poveljnik na severni ruski fronti, pregleduje strojno puško vojnega letala. Belgijski oklopni avtomobil s strojno puško in z žarometom. ¦ter je sedaj kot naš vojak nekje na Oger-skem. V Celju so ga zasllšavali in g. dr. Z., ¦ki je vodil preiskavo, nam je poslal obširen opis o doživljajiJi slovenskega junaka Antona Zidarja. Prihodnjič začnemo priobčevati ta opis. Darujte za Rdefi križ! Nemčija in Amerika. Znani nemški profesor Eulenburg je obelodanil veliko razpravo o pomenu ameri-kanske vojne proti Nemčiji. V vojaškem •oziru se zdi pisatelju malo pomembna za bojišče v Evropi, pač pa bo ententi lahko silno mnogo pomagala z denarjem in z izdelki vojaške industrije ter zlasti še z živili. Nemčija mora biti pripravljena, da bo z gospodarskim bojem podprla Francijo in Anglijo. Nemčija je vsled zaplembe nemških ladij že oškodovana za 240 milijonov, vrh tega so bila v Združenih državah zaplenjena nemška privatna imetja, kar utegne znašati približno toliko, kolikor škoda pri ladjah. Tudi anuliranje nemško-amerikanskih trgovskih pogodb je silno škodljivo. Vse zveze amerikanskih tvrdk z Nemčijo se ustavljajo in Amerikanci se pripravljajo na uvedbo sistema črnih list. Nemško gospodarstvo v Srednji in Južni Ameriki je podkopano. Pred vojno so nemške ladje prenašale dobre dve tretjini vseh brazilskih izdelkov ter s tem ogromno mnogo zaslužile. Ententa se resno pripravlja na „vojno proti vojni". Ta namen bi se brez pomoči Amerike ne dal uresničiti, s pomočjo Amerike pa se bo. Nemčija pri svojih gospodarskih razmerah sploh ne more pogrešati dovoza iz Amerike, ker more le od tam dobivati bombaž, baker, koruzo, krmila itd. Izguba nemških ladij bo usodno vplivala tudi na kupčijske zveze z vzhodno Azijo. Amerikanski kapital se je polastil najvažnejših kitajskih surovin (rud in mesa) naravnih sil (petroleja in vodnih moči) ter železnic. Z njim vred tekmuje japonski kapital. Amerikanski in Japonski kapital silita tudi že v Mandžurijo in Sibirijo. V teh gospodarskih momentih je Amerika Nemčiji dosti bolj nevarna, kakor v vojaškem oziru. Naročite in razširjajte „Tedenske Slike"! Pridobivajte novih naročnikovji Čim več bo naročnikov, tem bolji bo list. Zrno do zrna . . . Kamen do kamna .. . Razne vesti. šesto avstrijsko vojno posojilo je doseglo znesek okroglo 5 milijard kron. Gospodarska pogodba z Nemčijo. Listi naznanjajo, da se prično posvetovanja med avstro-ogrsko in nemško vlado glede gospodarske pogodbe. Švicarski zvezni svetnik Hoffmann, načelnik političnega oddelka za zunanje stvari, je poslal ruskemu delavskemu in vojaškemu svetu šifrirano brzojavko po socialistu Grimmu, v kateri je podal mirovne pogoje osrednjih držav, zlasti Nemčije. Brzojavka je prišla najbrže v angleške roke, ker so jo razrešili in švedski list »Social-demokraten", glasilo Brantingovo, jo je ob- javilo. Dogodek je zbodli v sporazumu veliko ogorčenje in Hoffmann je odstopil. Štokholmska koferenca nadaljuje svoje delo nepretrgoma. Konferenca se je razvila v mnoga predposvetovanja, kar je za razjasnitev položaja potrebno. V Štokholm so došli ameriški zastopniki, zastopniki ruskega delavskega in vojaškega sveta še niso dospeli tja. 15 milijard novega vojnega kredita bo zahtevala nemška vlada v državnem zboru na seji dne 5. julija. Na Angleškem se pripravlja delavstvo na večje mirovne manifestacije. Vlada je pomilostila politične obsojence na Irskem, kjer se vedno ponavljajo nemiri. Zlato in srebro na zemlji. Marsikdo misli, da imamo izkopanega zlata in srebra kar cele gore na svetu. Vrednost vsega zlata pa znaša, kakor so izračunali narodni ekonomi le okolo 190 milijard frankov od odkritja Amerike. Vrednost 190 milijard je precejšnja, to je 190.000 milijonov, vendar pa ta vrednost ne pokriva vojnih stroškov svetovne vojne. Vse drugo bo pokrilo človeštvo s sadovi dela. Goriški begunci. Iz dežele Goriško-Gradiške je na Kranjskem okoli 30.000 beguncev, ki so porazdeljeni na Dolenjsko 5700, na okrajni glavarstvi Kranj in Radovljica nad 2400, okrajno glavarstvo Kamnik nad 1800, ostali žive v L ubljani in drugje, torej nad 20.000. V Ljubi ani in Šiški sami jih je okoli 11.000. V Rusiji ni vse v redu. V Petrogradu so proglasih obsedno stanje in ne bomo se motili, če domnevamo, da je Rusija izročena najrazličnejim agitatorjem v milost in nemilost, ki skušajo oslabiti uspehe ruske revolucije. Priznati se mora, da se trudita nova vlada pa tudi delavski in vojaški svet, da bi rešila Rusijo pred veliko katastrofo, splošno zmešnjavo, ali vprašanje postaja vedno akutneje in zdi se, da se ves svet veseli teh pojavov. Kdor pregleduje najrazličnejša poročila iz Rusije, dobi ta utisk, dasi smo prepričani, da izvemo iz Rusije najmanj resnice. Nad 45 let stari črnovojniki se v etapnem ozemlju in v bojni črti ne smejo porabljati. Češka soc. dem. poslanca Pilko in Tomašek sta intervenirala pri vojnem ministru Georgeju zaradi porabe črnovoj- štev. 27 TEDENSKE SLIKE Stran 317 Na cesti v Dobri Vodi v rumunski Dobrudži, kjer živi večinoma slovansko ljudstvo. Razbiti zvonovi velikani, ki so padli iz stolpa v Belgiji, ker so cerkev in stolp obstreljevali nemški topovi. nikov v etapni in bojni službi. Deželno-brambni minister je izjavil, naj se mu vse primere naznani, da jih odpravi. Iznajdba poslednjih 70 let. Marsiirillr>h drogerija pri angelju v BRNU an uroiicn, — rt. 645, ivioravsko. — 500 kron v zlatu če ne odstrani krema Grolich z zraven spadajočim milom vse solnčne pege, maroge, solnčne opekline, ogrce, o-brazno rdečico itd. in ne ohrani kože mladostno sveže in nežr.e. Cena K 575 s poštnino vred. S porcije stanejo K 16—, 6 porcij K 3070. Vse brez kakih nadaljnih stroškov Naslov za naročila: Jan Rpnlioh drogerija pri angelju v BRNU an UrOMCn,--št. 545, Moravsko.-- • •1 Zamaške nove in stare, kupi vsako množino tvrdka Ljubljanska industrija probkovih zamaškov JELAČIN & KO. LJUBLJANA »•••« Mazilo za lase varstvena znamka Netopir napravi g. Ana Križaj v Spodnji Šiški št. 222 pri Ljubljani. Dobi se v Kolodvorski ulici 200 ali pa v trafiki pri farni cerkvi. V 3 tednih zrastejo najlepše lase. Steklenica po 4 In 5 K. Pošilja se tudi po pošti. Izborno sredstvo za rast las. — Za gotovost se lamči. — Zadostuje steklenica. — Spričevala na razpolago. Odlikovan na razstavi v Radovljici leta 1904 s častno diplomo in svetinjo I. vrste. BRIN3EVEC, HRUŠEVEC -• In SLIVOVKO-- najfinejše vrste, posebno priporočljivo proti kužnim boleznim, se dobi pri Gabrijelu Eržen, Zapuže pošta Begunje pri Lescah, Kranjsko. Cene zmerne. Za pristnost se jamči. Priporoča se umetna knjigoveznica IVAN JAKOPIČ LJUBLJANA. IVAN 3AX in SIN Ljubljana, Dunajska cesta 17 priporoia svojo bogato zaloso Šivalnih strojev, koles, pisalnih strojev in :: strojev za pletenje (Strickmaschinen) :: Brezplačen y ^ Zahtevajte cenik, ki ga dobite brezplačno in poštnine prosto. pouk v vezenju Tovarna v Lincu ustanovi j. 1867. Ženitna ponudba. Agent, izseljenec iz južne Avstrije, katolik v srednjih letih, samec' vojaščine oproščen, si želi dopisovati v svrho skorajšnje ženitve s katoliškim dekletom ali z mlado vdovo. Kmečka hči z dežele zaželjena. Znanje jezikov ni potrebno. Naj se oglase samo taice, ki bi ostale nekaj let na Nemškem. Ponudbe direktno na A. Gruden, Schwerin i/M. Werderstrasse 25. II. „Morana" je pripoznana kot najboljše sredstvo proti ušivemu mrčesu, stenicam In drugI golazni. Izvrstno sredstvo je proti hrastam in vsaki dragi kožni bolezni. Cena liter 5 K. Trst, Via CastaMi 4,1. Sicrinjar »•U Kmetska posojilnica j i r. z. z n. z. obrestuje hranilne vlose po Hranilnih vlog triindvajset milijonov. Popolnoma varno 4 Ljubljanske okolice v Ljubljani O brez vsakršnega odbitka. naložen denar. Rezervni zaklad : Milijon kron. Stran 320 TEDENSKE SLIKE štev. 27 , SANATORIUM • EMONA /J l ZA-NOTRANJE -IN-KIRURGICNE -BOLEZNI. ¦PORODhJlSNICA. «|LtJUBLtJANA-KOMENSKEGAULICA-4 ti |/ SEF-zDRWJiK:pRiMArajD'^FR.DERGANC I Selenburgova (zraven trgovine Obiskujte .^i^l^li^^ v deželnem dledališču Krasna darila! Dobro „IKO" uro vsak občuduje in zaželi, kajti ona je = mojstrsko delo urarske umetnosti! = Razpošilja se po povzetju, — Neugajajoče zamenjam! Velika izbira ur, verižic, prstanov, le-potičja, daril itd. v velikem krasnem ceniku^ katerega zahtevajte zastonj in poštnine prosto. :: Vse ure so nataDGne preizkušene :: Lastna znamka .IKG* svetovnoznana. St. 99410 Kovinasta anker Roskopf ura..............K 12 40 št. 99449 Roskopf ura, grav. močna, 2 pokrova.......• • • • K 1680 št. 99600 Radijska žepna ura ponoči sveteča............K 16-20' št. 99865 Kovinasta verižica K V60 št. 99645 Uhani amerikanski double zlato.............K 3-40 št. 99022 Srebr. rožni venec K 9-50> Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Svetovna razpošiljalnica H. Suttner r Uubljani št. S Nobene podružnice. Svetovnoznana radi razpošiljanja dobrih ur. Nobene podružnice.. LJUBLJHNSKH KREDITNH BHNKH V LJUBLJANI » Delniška glavnica 8.000.000 kron. » STRITARJEVA ULICA ŠTEV. 2. Rezervni fondi okroglo 1,000.000 kron. Poslovalnica c. kr. avstrijske državne razredne loterije. Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na vložne knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje. 2% rentnine od vlog na knjižice plača banka sama. Naročnina za list .Tedenske Slike'; za Avstro-Ogersko: V« leta K 380, '/a leta K 750, celo leto K 15-—; za Nemčijo: V* leta K 4—, 1/2 leta K 8—celo leto K 16—; za ostalo inozemstvo: celo leto fr. 20—. Za ameriko letno 4 dolarje. Uredništvo in upravništvo Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 10, I.nadstropje Izdajatelj in^odgovorni urednik Anton Sterlekar. Tiskarna Dragotin Hribar v Ljubljani.