Iz češkoslovaškega Sokolstva
Dne 14. in 15. novembra se je vršila
(XII.), štev. 272 Maribor, sobota 28. novtmbra 1931
zha a razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri
Uredništvo Irt uprava; Miribor, Aleksandrova cesta
Telefon;
Uredn.2440 Uprava 2455
prejetian v
MarUfonlU
Cena 1 Din
Leto V.
Račun pri poitntm ček. zev. v Ljubljani it. 11.400
vjjian pv «V)IU
OgteM •pr*j«ma tudi oglun! oddelek .Jutr*" v Ljubljani, Prelernovm ulice «.4
ZBOROVANJE LEG1TIMIST0V. — NARODNI SOCIJALCI IN VSENEM* CI PROTI HABSBURŽANOM.
Vatikansko ttianjše zlo
Med raznimi Že zgodovinskimi gesli vatikanske politike je zelo važno tisto, ki pravi, da se je v slučaju potrebe bo je odločiti se za nianjše nego za večje zlo Da če pri tem trpijo tudi načela morale in etike. Zvest temu oportunističnemu geslu je Vatikan že večkrat opustilI o-brambne pozicije na manjših frontah. Tako je opustil tudi ono za obrambo interesov slovenskih vernikov na Goriškem in sploh Primorskem. Danes je kompleks Vprašanj krog spremembe na goriški nad Škofijski stolici že toliko razčiščen, da lahko mirno trdimo, da je vladika Sedej odšel v pokoj po višjem nalogu, na migljaj iz Vatikana. Žrtvovan je bil kot sprav no jagn;e fašizma in cerkve.
Zato, da reši svoje pozicije drugod, je Vatikan prepustil slovenske vernike na Goriškem eksponentu fašizma in s tem fašizmu samemu, in posledjce se, kakor Poročajo najnovejše vesti, že kažejo. Teror fašistov nad slovensko duhovščino se je naenkrat obnovil, več vzornih duš-toih pastirjev je prejelo svarila, drugi so Stalno pod kontrolo ovaduhov, enega pa So celo odvedli izpred oltarja v zapor. Toda takrat, ko so se pojavila prva pte-tanjanja, so slovenski duhovfiiki imeli Vsaj eno pribežališče ih oporo, imfili so Svojega pravičnega in neupogljivega nad Škofa! ki je bil vedno pripravljen braniti i:h kakor se spodobi junaku, ki je za svo-!o vero in prepričanje pripravljen storiti Vse. Danes pa nimajo nikogar več. V go-Hški nadškofijski palači, ki jo je zgradilo slovensko verno ljudstvo, sedi fašist* ki Sam odobrava fašistične metode in sam stremi po tem da se odstrani z Goriškega še zadnja opora slovenskega ljudstva, slovensko duhovništvo. Kam naj se sedaj duhovniki in verniki zatečejo? V Vatikan? Direktna pot tja jim je zaprta, ker vodi preko nadškofije; pa tudi če bi prišli tla, kaj naj jim Vatikan poreče, kaj naj s*ori zanje, ko jih je kot »manjše zlo« žrtvoval?
In to »manjše zlo«, za katero se Jft Va-"kain odločil, ima v fašističnih načrtih docela jasne oblika. Namen je po odstra-n;*tvi še zadnjega slovenskega vladike odstraniti tudi duhovščino. Forma sa bo že jj^la. Nekateri bodo vtaknjeni v ječe, ^rigi internirani, tretji pa enostavno pre In naposled mora najti fašistični psponent na nadškofijski stolici še če* fto pot — disciplinski postopek in vtak-Jjjtftv v samostan. Mesta tako odstranje-dekanov, župnikov in kaplanov pa ?°do zasedli Italijani, po možnosti sami asisti. Kakšno bo duŠnopastirstvo teh E^iriev, ki še jezika svojih vernikov ne ^o pozinall, ni treba opisovati. Ogrom-l* večina se še izpovedati ne bo mogla, Vm ne k° razumela izpovednika, izpo-^dnik pa ne bo razumel nje. In vse to se 4 pogajalo v srcu kulturne Evrope v V$av.Setem stoletju, v času ko mora tudi Cev tTI's5nnar v Afriki poznati jezik črn-’ Culukafrov in Hotentotov, -“tedaj ni smelo iti ne za večje ne za vL" .e zlo, ampak za načelo in etično ^ ajnost, za pravico, ki ne more biti ne Ja ne manjša, ampak na vseh vekov
INOMOST, 28. nov. V četrtek so se vršile na Tirolskem velike manifestacije za in proti povratku Habsburžanov. Tirolski legitimisti so sklicali zborovanje v Hall, ki so ga pa številni nasprotniki motili. Med njimi so bili zlasti tudi narodni socijalisti in komu^ nisti. Zborovanje so morali preložiti v mestno dvorano. Ko Je govornik stotnik Werckmann, govoril o Karlu Habsburškem in ga slavil, so zborovalci burno vzklikali: fej Kati. fej Žita! Wefcknianna ni bilo mogoče nič več razumeti in je moral predčasno končati. Isto se je zgodilo nekemu angleškemu stotniku, ki je svoječasno spadal k eskorti cesarja P^arla in sedaj stanuje v Hallu. Ko je tudi ort začel hva
lisati cesarja Karla, so ga zborovalci
prekričali in je moral — majaje z glavo — zapustiti podij.
Kot naslednji govornik je nastopil ne ki narodni socijalist, ki je cesarju Karlu Irt cesafici Žiti očital Izdajstvo in izjavil, da Nemci v Avstriji odločno odklanjajo povratek Habsburgovcev. Prišlo je do burnih manifestacij za in proti, ki so se še pojačale, kb še je tudi neki Vsenemec Izjavil proti povratku. Ko se je zopet oglasil stotnik Werckmann in je skušal braniti Žito, češ, da ni Italijanka, ampak Francozinja, so se ponovili butni protesti. In v divjem kHku rtiase je moral Werck-mann umolkniti.
Demonstracije v Parizu
MLADINA MOTI ZASEBNI RAZOROŽITVENI KONFERENCI.
PARIZ, 28. nov. Včeraj se je v gledališču Trocadero sestal mednarodni zasebni razorožitveni kongres za študij razorožitvenega vprašanja. Na kongresu je zastopanih 30 držav s 5000 delegati, ki so v svojih govorih zastopali različna stališča svojih držav. V dvorani je cel dan vladala velika na-pestost, ki je zvečer dosegla višek. Mladi francoski nacijonalisti In rojalisti so vdrli v dvorano in s kričanjem one-
Nov srebrni kovani denar
10* in 20-dinarski drobiž.
BEOGRAD, 28. nov. Nj. Vel. kralj je pooblastil finančnega ministra oziroma Narodno banko, da lahko izda srebrni denar po 10 in 20 Din v skupni vrednosti 450 milijonov Din; Istočasno bi se fiaj rešilo tudi vprašanje definitivne ureditve drobiža.
Španska ustava sprejeta
Volitve predsednika republike 10. dec.
MADRID, 28. nov. Ustavodajna skupščina je sinoči prejela po daljši razpravi zadrtji člen republikanske ustave. Končno glasovanje bo danes popoldne. Takoj po sprejetju ustave bo skupščina odgodena. Dne 10. dec. bo Volitev novega predsednika države. Ker bo Alcala Zamora edini kandidat in ga podpira tudi vlida, o njegovi izvolitvi ni dvoma.
Potres v Grčiji.
ATENE, 28. nov. Včeraj so na jugu Peloponeza pri Halamati imeli velik potres. Več hiš je polenih, več ljudi ranjenih. Materijalna škoda je velika.
mogočlli govore Inozemskih delegatov. Le ko je Painlevč začel braniti francosko stališče, je vladal v dvorani mir. Čim pa je začel zopet govoriti inozemski delegat, so se demonstracije obhovile. Predsednik Je moral v splošnem hrupu sejo kongresa predčasno zaključiti. Pred Tročaderotn šo sfc demonstracije nadaljevale. Policija Je izvršila številne aretacije.
GRANDI SE VKRCAL V EVROPO.
NEW YORKi 28. nov. Italijanski zu-uanji minister Grandi se je včeraj vkrcal na ladjo »Augustus«. ProtifaŠisti so ob odhodu ladje priredili burne demonstracije.
NEVTRALNA CONA V MANDŽURIJI.
PARIZ, 28. nov. Vojaški atašeji, ki so Iz Pariza odpotovali v Madžurijo, so dobili — glasom poročila lista »Petit Pari* sien« — naročilo, da organizirajo med četami obeh nasprotnikov nevtralno cd* no, široko kakih 20 kilometrov.
Svet Društva narodov pa j® pooblastil tričlanski komite pod predsedstvom lorda Cecila, da izdela načrt sporazuma za končno ureditev mandžur;kega spora.
Zagonetna smrt angleškega admirala.
LONDON, 28. nov. Na ulici pred ne kitri notelom so predzadnjo noč pasan* tl našli truplo moža samo v spalni obleki. Truplo Jeočividhp padlo Iz okna. Ugotovili so, da Je bilo truplo 591etnega viceadmirala Riharda Hyde, ki je z ženo in hčerko že delj časa starto val v hotelu. Ni še ugotovljeno, ali gre za nesrečo ali za samomor. Fthahčrte prilike pokojnfka So bile urejene.
■ ■Illlll-■■ ■Hl.lll.il l.lll  ............  .........III
veke tri povsod samo ena. Ce je hotel Vatikan očuvati svojo visoko pozicijo nedotaknjeno, potem ni smel barantati in kompromisaritl, ampak bi bil moral Iti za vzvišena načela cerkve v boj, kakor so šli nekoč njeni ustanovitelji, ki se tudi mučeniške krone niso strašili. Povedati bi bil moral fašističnim mogotcem, da more in sme o dušnem pastirstvu odločati samo cerkev sama in more in sme fašistična oblast nastopiti le tedaj, če to dušno pastirstvo prekorači meje cerkv* in vere. Teh pa slovensko na Pri-
morskem ni prekoračilo S teni, da pro-poveduje cerkven* nauke, moli in izpoveduje V jezika, katerega verniki edino razumejo ali vsaj edino popolnoma in nedvoumno. Ker tega ni storil, je pokazal, da je tudi njemu posvetno dobro več od enostranskega, večnega. In v sedanjem času splošne duhovne krize bi moglo to kompromisanje roditi dalekosežne posledice, kajti Vatikan ni Društvo narodov, ampak vodstvo vesoljstva vernikov katoliške cerkve*
Smrt filmske zvezde Lije de Puttl.
NEWYORK, 28. nov. Slovita filmska Igralka Lya de Putti je podlegla pljučnici. Po poreklu je bila Madžarka.
se je vršila v Pragi seja zbora župnih načelnic COS. Izmed sklepov te seje je najvažnejši in najzanimivejši ta, da bodo članice in na-raščajnice tekmovale odslej na drugačni podlagi, namreč ne po navežbanju raznih sestav, nego po navežbariju velike množine različnih prvin. To je približno isto iiaček) tekmovanja, kakršnega je prakticiral tudi sam Tyrš kot načelnik. — V, letu 1932. bo ČOS izdaia 2 zanimivi ih koristni khjičici: »Cvičitelka - vychova-telka* in pa »Cvičetvi fca letnfm cvičišti«.
— Tkzv. izletna scena* na prihodnjelet* nem vsesokolskem zletu se bo vršila pod nazivom »Tyršev sen«. — Za ta zlet so na železnicah CSR zagotovljeni popust! 30—60%. — Kolikor Se da predvideti doSlej, se bo fcleta udeležilo krog iOOO poljskih Sokolov in Sokolic. — Podrobni program za predžletrie in glavne zletnes dneve je že izdelati. Veliki telovadni nastopi v masah bodo 3., 4. in 6. julija 1932.
— Smrti br. drja Mergenthalerja, IV* podstaroste Saveza SKJ, se je spomnilo tudi češkoslovaško Sokolstvo s številnimi nekrologi.	A.	J.
Zobje ne morejo nikdar dobiti barve,
ako jih pravilno negujemo z uporabo dobre zobne paste in pripravno krtači-co. Usedline, katere še tvorijo iz slin in ustnih sokov (zobni kamen, zobne usedline ležišča bakterif po tobaku, kavi, čaju) in še več takih, ki nastanejo po kemični spremembi, vsebujoč živo«* srebrne amalgamske polnitve, spretne* ftijo mnogokrat zelo hitro in intenzivno čisti videz zobnih vrst. — Samo temeljita in enakomerna nega z zobno pasto O D 0 L ščiti Vaše zobe pred nadležnim zabarvanjem. Zobna pasta ODOL odstranjuje s svojo veliko absorpcijsko močjo in zaradi svoje velike vsebine colloiaalnih sestavin vse nečistosti, neprijeten duh in barvne snovi, ki se prilepijo na zobe.
Zelodčhc bolečine,
pfitišk: v želodcu, gniloba v črevesja, žolčnast okus v ustih, slaba prebava, glavobol, težak Jezik, bleda barva obra ža ižginejo česfo po večkratni uporabi naravne »Franz Josefove« grcneice s tem, da jo izpijemo kozarec, pr.edno le-žetno spat. Spečifalni zdravniki za bo« lezni v prebavilih izjavljajo, da je »Franz Josefovo« vodo toplo priporočati kot v te namene služeče domače zdravilo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in sppcepickih trgovinah.
ECE
HUM
Preskrba (nl^ka za Maribor
AKCIJO ZA DOBAVO MLEKA TREBA RAZŠIRITI. - VPRAŠANJE CENTRAL-
, NE MLEKARNE.
V hudih časih se človeštvo kaj rado spomni na one dobrote, ki jih ima doma in poceni , in jih je ravno radi teh vrlin oma’ovaževalo in odklanjalo. Med drugimi sličnimi pojavi vidimo, da smo se pri nas začeli zanimati za mleko, spoznavati njegovo vrednost in ceno. Skoraj smešna je bila še pred leti rodbina, kjer niso imeli kave in čaja, ker so vživali zgolj mleko. Danes pa že prodira mnenje, da je mleko redilneje, bolje in ceneje; kaj dobro bo, če bodo vsaj otroci dobival zjutraj in zvečer skodelico mleka mesto kavice in čajčka.
Da je pri nas zopet opozoril na vrednost mleka za otroke, je največja zasluga šefa Zdravstvenega doma dr. Vrtovca. Pa ne samo z besedami, tudi z dejanjem je pričel propagirati mleko. Posrečilo se mu je dobiti v t?. namen nekaj denarja iz nekih fondov in podporo od mestne občine in pričel je deliti mleko najrevnejšim učencem mariborskih šol. Kako jim tekne, kako jim koristi in kako so hvaležni zanj! Vendar: mleko dobi le 400 učencev, med tem ko jih je potrebnih še sila mnogo, mnogo jih pa je, ki bi si hoteli mleko tudi plačevati, le da bi ga dobivali tako lepo in snažno pripravljenega. Pa ne samo otroci, tudi učiteljstvo bi si ga rado kupovalo za predpoldnlco, pa gotovo tudi drugi ljudje, predvsem uradnice in uradniki, ki ne dobe sicer nikakega okrepčila dopoldne in jim moči že pojemajo do konca uradnih ur; kupil bi si ga pa rad tudi še marsikdo kar na trgu, na ulici, kar mimogrede, mesto da mora v gostilno na golaž In pivo... Ako je drugje celo na kolodvorih belo pogrnjena miza s čašicami za mleko in najde odjemalce, bi se gotovo našli tudi pri nas. Skratka; občinstvo je treba opozoriti na mleko, mu ga nuditi in gotovo ga bo vzljubilo in rado uživalo.
Prvi korak bi naj bil,
da se razširi akcija po šolah do največjega razmaha; tu pa nastanejo že tečkbče. Sedaj pripravlja (pastelira) mleko Zdravstveni dom, ki bi pa količino mleka mogel le podvojiti, torej razširiti na 800 porcij, kar pa je še vedno mnogo premalo; to mora uvideti pač vsakdo, da kaj malo zaleže, če dobivata
mleko v vsakem razredu po dva ali trije. Pomisleka radi obednic in nadzorstva ni, kajti za to, da otrok izpije skodelico mleka, ni treba posebne sobe in za nadzorstvo je gotovo oskrbljeno po učiteljstvu, ki je v smislu nove šole pač rado pripravljeno skrbeti poleg duševnega tudi za telesni razvoj učencev, zlasti če so za to tako pripravna in uspešna sredstva na razpolago. —- Če so torej možnosti Zdravstvenega doma v tem oziru omejene, bi bilo izločiti nekaj, predvsem večjih šol, ki bi si naj omislile tako kuhinjo za mleko same.
Kakor hitro pa pokrenemo zanimanje tudi izven šol, potem je pa treba, da se te institucije oprime mestna občina sama ali pa da pristopi taki akciji kot nadzorna oblast z vso svojo avtoriteto in svojo močjo. Saj je slučaj popolnoma enak kakor pri klavnici.
Znano je, da se mleko kaj rado pokvari; nevarnost pa je pri mleku še večja, ker je mleko morda bilo onesnaženo in ga ni mogoče morda zopet očediti kakor se osnaži meso... Za preiskovanje je trcla dolgih preiskav, nekaj instrumentov in izvedenca, ki uživa tako pri prodajalcu kakor pri kupovalcu avtoriteto Preiskovati pa je treba tudi krave, od katerih prihaja mleko na trg. kajti narav^ nost neverjetno je, kake škod'jive kali so lahko v mleku; res je, da se s paste-liranjem zatro, a vendar ni vseeno, če je mit ko iz zdravesra ali gnoiečega se vimena itd. Iz higijeničnih razlogov tore; je
potrebna centralna mlekarna.
Dvomljivo je, če ima mestna občina, r?ij izkušnjah s svoiimi podjetji, posebno veselje naprtiti si še novo podjetje, ki bi povzročalo mnogo skrbi, de'a in rizika, obetalo pa le negotovi dobiček. Zato bi bilo bolje, da se ustanovi posebna zadruga vseh, ki pošiljajo v mesto mleko, mestna občina pa prevzame ne samo kot tržno-sanitarna oblast, marveč kot zadružna nadzornica i,n jamčevalka vso odgovornost razven materijalne; ki bi jo nosile organizacije. Novo podjetje bi bilo v b'agor mesta pa tudi v korist okoliškim živinorejcem. — Dr. P. St.
Ali ste sl že preskrbeli
vstopnice za veliki novinarski koncert, ki se bo vršil v torek, dne 1. decembra ob 20. uri v Narodnem gledališču v Mariboru? V Vašem interesu je, da si vstopnice nabavite že v predprodaji pri gledališki blagajni, ker je pričakovati ve’ikega navala. Ta elitni koncert bo v znamenju plemenitega tekmovanja med našimi naj*-boljšimi pevskimi zbori in solisti, kar jam či za prvovrstni umetniški užitek. Na sporedu so le jugoslovenski skladatelji. Sledite v prav velikem številu vabilu zastopnikov našega tiska, ki so vse leto neprestano v službi javnosti in zato pač zaslužijo, da se jih občinstvo vsaj enkrat na leto spomni!
V kavarni »AstorlfJ« bo od 1. decembra naprej koncentriral znani in priljubljeni umetnik violincella prof. Egon K u b i č e k s svojim izbornim kvartetom, ki si je pridobil v vseh večjih mestih naše države veliko uspe hov in priznanj. Orkester profesorja Kubička. ki nam ob^ta mnogo užitka kakor na polju klar^ne, tako na polju moderne glasbe, bo koncertiral dnevno.
Sokol Maribor - matica	Union
TELOVADNA AKADEMIJA 30. XI.	ob	20.	url
Zakon o poslovnem redu v narodni skupščini
je kralj včeraj podpisal.
Prodajalcem pšenične moke na znanje.
Vsi trgovci, ki se bavijo s prodajo pšenične moke, so po že znanih predpisih obvezni voditi kontrolne knjige. Gremij trgovcev je prejel od finančne oblasti obvestilo, da si morajo vsi taki trgovci nabaviti do konca meseca novembra enotne kontrolne knjige, katere je založila tiskarna »Sava« v Kranju. Te nove knjige, ki se dobe tudi v pisarni gremija, je pred uporabo predložiti finančni kontroli v svrho parafiranja. stare knjige, ki so se doslej provizorično vodile, je pa shraniti v trgovini v svrho kontrole po finančnih organih. Tudi plombe, katere so bile snete z vreč pšenične moke za prodajo na drobno, se morajo hraniti v trgovini, kjer jih bodo finančni oreani pobrali. Gremij trgovcev, Maribor.
Miklavževa dariEa
kupite samo pri juvelirju in urarju
H. ILGEH-Iev sin
Gospos :a ulica š.15
Oglejte si cene v na^ih novih izložbah! Plačilne olajšave!
Pozor glede tisočdinarskih bankovcev!
Poštna uprava opozarja, da morajo od-pošiljatelji tisočdinarskih bankovcev, pre dno jih odpošljejo, na posebnem lističu napisati serijo in številko posameznega bankovca ter natančen odpošiljateljev naslov in datum vplačila.
Darilo.
Mesto venca na grob blagoookojne-ga staroste brata dr. Vladimira Ser-neca na sokolski praznik 1. decembra je podarilo rokolsko društvo Maribor-Matica 250 dinarjev zbirki za begunce iz Primorja.
1.
Mariborski in dnevni drobil
Slovaška Filharmonija v Mariboru
Končno je definitivno določen 19. december za koncert »Slovaške Filharmonije« iz Bratislave, ki se že od pomladi pripravlja za svojo koncertno turnejo po Jugoslaviji. »Slovaška Filharmonija« bo koncertirala pred prihodom v Jugoslavijo dne 17. decembra na Dunaju, naslednji dan 18. decembra v Ljub jani in na povratku, v soboto, dne 19. dec. v Mariboru. Filharmonija je že poslala fotografije svojega zbora, ki šteje 70 oseb in bodo že te dni razstavljene v izložbah. Program koncerta je krasen.
t Dekan Ivan Jurko.
V Starem trgu pri Slovenjgradcu je 26. t. m. umrl po kratki bolezni tamoš-nji dekan in župnik, knezoškofijski sve tovalec Ivan Jurko. Bil je član krajnega šolskega odbora ter odbora Okrajne hranilnice v Slov. Gradcu. Blag mu spomin!
Nočna lekarniška služba.
Prihodnji teden ima nočno lekarniško službo lekarna pri »Arehu« na Gl. trgu
Prodaja cenenega mesa.
V pondeljek, dne 30. novembra od 8. ure naprej se bo na stojnici za opo-rečeno meso pri mestni klavnici prodalo 240 kg govejega mesa po 6 Din, na osebo do 2 kg.
Odlikovanje.
Glavna uprava ruskega Rdečega križa v Parizu je odlikovala docenta dr. Matka, primarija in šefa tukajšnjega internega oddelka splošne bolnice, s častnim znakom za zasluge, ki si jih je pridobil za navedeno ustanovo.
Sela finančnega odseka na kateri se bo končno redigiral mestni proračun, ki bo predložen mestnemu občinskemu svetu, je sklicana za 30 tm. ob 18. uri.
Bedni izgnanci
Iz Avstrije so izgnali siromašno rodbino s sedmero otroci v starosti od enega do deset let. Uboga rodbina je prišla danes zjutraj preko Špilja v Maribor. Baje je uboga mati pristojna v občino Sv. Benedikt v Slov. gor. ki se bo najbrže u-smilila bednih izgnancev.
T. K. Trtalav
Narodni praznik v našem radiu.
Naš sokolski radio bo uvedel letos narodni praznik v radiu. Kakor čuje-mo, se bo vršila zelo originalna proslava, ki bo nudila mesto stereotipnega načina akademij zanimiv izrezek iz zgodovine z naslovom »V Beogradu 1. 1456.« v obliki igre, ki nam bo pokazala tragičen konec celjskega zadnjega grofa Urha. Pričel bo nato salonski kvintet svoj dopoldanski koncert ob 11. uri dopoldne. Št. Jakobčani bodo ob 17. uri nastopili z igro »Preiskava« in zvečer se bo vršil prenos iz Zagreba: opera Ban Legat.
decembra
v
Narod, gledališču
Veliki
novinarski I koncert
Preskrbite sl vstopnice v predprodaji pri gledališki blagajni!
Svinjski sejem.
Na zadnji svinjski sejem so prignali skupno 135 svinj. Cene prašičem, starim od petih tednov do enega leta so bile od 50—76 dinarjev. 1 kg žive teže 5—6, mrtve teže 7—8.50 dinarjev. — Prodanih je bilo 80 svinj
Kavarna »Astoria«.
V pondeljek, dne 30. t. m. poslovilni večer kvarteta Giildebjerg.
Mladinski odsek Sokola-Matica v Mariboru
predvaja v i edeljo, dne 29. novembra ob 3. uri popoldan v mali dvorani Narodnega doma namesto običajne lutkovne predstave, filme: »Žaba kraljičina«, po ruski naroini pravljici; »Človek«, »Krotilec kač« in »Župni izlet v Mariboru«.
Brezplačno zdravljenje v bolnicah.
Ministrstvo za socijalno politiko irt narodno zdravje je izdalo objašnjenje, da imajo vsi državni uslužbenci in člani njih rodbin pravico do brezplačnega zdravljenja v vseh državnih in javnih bolnicah, na breme proračuna ministrstva za socijalno politiko in narod no zdravje.
Podporno društvo za revne učence V Mariboru
bo priredilo v nedeljo, dne 6. decembra v veliki unionski dvorani božični bazar s čajanko. Odbor se obrača do vseh darežljivih dobrotnic in dobrotnikov s prošnjo, da bi poklonili za bazar majhen dar, ki ga naj blagovolijo poslati šol. slugi 2. drž. dekl. mešč šole v Cankarjevi ulici. Za vsak najmanjši dar se zahvaljuje odbor v naprej v imenu uboge mariborske dece« t. K. Triglav Maribor priredi dne 5. decembra ob 20. uri zve' čer v vseh prostorih Narodnega doma Miklavžev večer. Darila sprejema hiš' nik._____________________________________^
V soboto in nedeljo kabaretni večeri f Veliki kavarni.
Kdor želi Miklavža na dom,
naj se oglasi do 4. decembra 1931 pn gledališki blagajni.
1.	december »jesenska veselica«. -* S. december — Miklavževa akademija* Velika kavarna.
v Narodnem domu.
Vabilo.
Vsi oni, ki se žele udeležiti proslave 17. decembra v Unionski dvorani, pa se jim vabila pomotoma niso poslala, naj se blagovolijo zglasiti pri upravi častniškega doma.
Mrtvega ponesrečenca
so pripeljali sinoči v poznih nočnih urah v tukajšnjo bolnišnico. Imel je težke poškodbe na glavi. Ker še niso prišli njegovi svojci, ne vedo za njegovo ime in za vzrok nesrečnega slučaja.
mariborsko gledališče
REPERTOAR.
uri;
»KrsW
»Slab0
Sobota, 28. novembra ob 20.
na Betajnovi«. Ab. B.
Nedelja, 29. novembra ob 15. uri: vest«. — Ob 20. uri: »Ptičar«. Ponedeljek, 30. novembra: Zaprto. Torek, 1. decembra ob 20. uri: Novinar* ski koncert v proslavo Praznika uje' dinjenja.
Kaj bo v nedeljo v gledališču? V ne'
de’jo 29. t. m. se bo uprizorila Anže/1' gruberjeva komedija s petjem in godb® »Slaba vest«. Zvečer ob 20. uri se ponovila Zellerjeva uspela opereta »P*1'
fiiB
Krstna predstava Gorinškove otros14, spevoigre »Rdeča kapica« bo koncem Qx hodnjega tedna Režira H. Tomašič. s . deluje številen ansambl, gledališki p!eS zbor, otroški zbor in orkester.
Gotovi ženski plašči naivečia izbira*
J. PREAC, MARIBOR, GLAVNI TRG 13
■V Mariboru, 3ne 28. XI. 19317,
1flSF1fiW8Sl f PtCRNlK Jfltfi
Stran 3.
To in ono iz Krčevine
Pravzaprav je Krčevina najlepši obmejni kraj Maribora, to je resnici in pri-rodnim krasotam na ljubo priznal že marsikdo. V mariborskem lokalnem časopisju prednjačilo Krčevini s svojimi Poročili takorekoč vse druge okoliške občine, iz česar bi se lahko sklepalo, da Krčevina v splošnem napredku, kulturno, socijalno in gospodarsko, kakor tudi glede podviga narodnega in državnega edinstva zaostaja za njimi. Da pa naša javnost uvidi, da tudi Krčevina, koraka z duhom časa naprej in pojmuje zahteve dobe, ki v njej živimo, hočemo to na-kratko dokazati v nastopnih odstavkih.
Poleg svojih »znamenitosti«, ki so: čedna 10-razredna narodna šola, zgodovinska Piramida, Trije ribniki, Kalvarija, vinarska in sadjarska šola, dr. Ipavčev sanatorij, Wogererjeva tvornica mesnih izdelkov ter obilica mičnih novih vil, si ie Krčevina v zadnjih štirih letih po zaslugi župana Al. Peklarja in obč. odbora uredila z ogromnimi stroški ceste in pota ter razpel ala električno razsvetljavo.
Pri volitvah v državno skupščino din« 8. novembra so se Krčevinci postavili Prav častno, ker se je svoji dolžnosti do države odzvalo 74%. Ako bi ne bili obvezani mnogi drž. nameščenci, ki stanujejo v Krčevini, iti na volišče v Maribor, bi bil odstotek glasovalcev znatno višji.
2e od 1. 1923. poje in prepeva v Krčevini pevsko društvo »Luna« — v moškem zboru. Naše »Lunaše«. vežba že več let mar jivi in širši javnosti znani učitelj in spretni zborovodja g. Albin Horvat. Od začetka oktobra t. L delu e društvo, ki Se je pojačilo za več članov-pevcev, v novem, recimo sokolskem duhu, ter bo nastopilo dne 1. in 6. decembra.
Sredi leta 1929. se je ustanovil v Krčevini krajevni odbor Rdečega križa, ki si z vsemi razpoložljivimi sredstvi prizadeva omiliti revščino vinčarjev in delavcev v šolskem okolišu s tem, da vsako leto zbira prispevke za božičnico številne uboge šolske dece. Okoli 200 otrok prejme obuvalo in raznovrstno obleko.
V tekočem letu 4. maja se je ustanovilo Sokolsko društvo Maribor III, Krčevina-Košaki. šteje danes preko 100 članov. Zal, da društvo nima svo ega letnega telovadišča; posluževati se je moralo tesnega šolskega dvorišča. Občinski odbor bi si stekel velikih zaslug, ako bi sokolskemu društvu pripomogel do primernega prostora za letno telovadišče. Bridko občutimo tudi pomankanje telovadnice, tem bolj skeleče, ker tačas ni prav nobenega izgleda, da bi jo v bližnji bodočnosti imeli. Ni denarja, ne mecena, ne stavbišča! Oj, koliko srečnejši so Pobre-Žani, naši posredni sosedje onstran Drave! Zdravo, brat Renčelj! Vi imate vse doma, naši oddelki pa zaha ajo telovadit v Maribor v telovadnico drž. ženskega učiteljišča ozir, v ono II. dekl. mešč. šole. Čast ravnateljstvoma, da pojmujeta sokolsko gostoljubnost! Ampak »sluga-rina* preti spraviti društvo v financijel-Ue težkoče!
Na proslavo drž. praznika našega narodnega ujedjnjenja dne 1, dec. ob 10. Uri v šoli, ob 15. uri pa v telovadnici Žensk, učiteljišča v Cafovi ulici se pripravi nmo s prav dostojanstvenim programom; obsega! bo: govor, deklamacije, petje mošk. zbora »Lupe«, dramatski nastop »V slogi naprej!« ter vijolinske kvartete. Vabimo vse, kar sokolsko misli JU čuti, k posetu proslave ob 15. uri. Ker bo vstopnina prostovoljna, pričakujemo ve!iko udeležbo. Koncem programa bo ®lavesna zaobljuba članstva,
V nedeljo 6. dec, pa bo priredil kraj. odbor Rdeč. križa v gostilni »Promenada« ob Tomšičevi cesti (pri g. Maha'ncu) Miklavževo zabavo s pet em, godbo, go-v°rom in $ srečolovom — v korist ubo-ke Šolske dece. Gostilno »Promenada« je j** kar še ni splošno znano — kupil pred patkim g. Janžekovič star.; toči vina Ustnega pridelka, ki so znana iz časa, ko Je še bival kot gostilničar v Peklu. .-Tako torej enako drugim občinam v
koljci Maribora tudi v Krčevini rinemo
čjdastanio naprej!
Vera In nevera,
<ja~~ Jaz kot zdravnik ne morem verjeti, sm-,Je Metuzalem živel 900 let, kakor ^1 v Svetem pismu.
7 Jaz kot župnik pa to verujem, tem
K 7 Jaz
H, ker
takrat še ni bilo zdravnikov.
Iz Hotinje vasi
Blato, blato...! Nič ni več novega v naši občini tarnanje o blatu. Še zdaj po tednu dni, ko ni več dežja, so nekateri deli cest v tako slabem stanju, da zaslužijo javne kritike. Želimo, da se naš občinski odbor zavzame za popravilo cest ter navozi na ne potrebnega gramoza. Želeti bi bilo tudi, da se v prihodnji proračun postavijo za izboljšanje cest večji zneski
Klanje živine. Ker so cene živini tako padle, da se reja živine kakor tudi prašičev ne izplača, so si jeli kmetje pomagati s tem, da koljejo ter prodajajo živino doma. Ker pa se prijavi za vsako soboto za zakol več glav živine, bi bilo pametno, da občina klanja več kakor dveh komadov ne dovoli, kajti s tem, da kolje več kmetovalcev eden in isti dan, jim ostaja meso doma, kar pa je hud udarec za našega kmeta, ki doseže boljše vnovčevanje živine edino le s tem, a žan e končno le zgubo. Upamo, da bo občinski odbor .vzel naše prošnje na znanje.
OD OI#-2obna pasta
tudi pri največji moči, ki sejo more uporabljati pri j čiščenju 2ob gotovo ne \ načne zobne litvine.
Nekaj o naseljevanje nailh Primercev v Južni Srbiji
Mnogo primorskih emigrantov polje' delcev ne ve, kje bi si zgradili novo domačijo in kje bi se naselili kot poljedelci po najugodnejših pogojih, to je, kje bi prišli najprej in najceneje do novega posestva ter bi imeli zagotovljen obstanek in bodočnost.
Najprimernejši in najcenejši način naselitve je gotovo v Južni Srbiji kot državni kolonisti, ki imajo po zakonu o naseljevanju mnogo pogodnosti. Potrebno je seveda imeti svoje kmetijsko orodje in živino ter za prvo leto toliko denarja, da se lahko izhaja do prvih pridelkov.
Za nas Primorce je vrlo primeren kraj blizu Djevdjelije v Pljurcih v občini Bog-danci in v bližini, kjer je cirka 3000 hektarjev od države na razpolago za naselitev. Lega zemljišča je ravna in nekaj tudi valovita ter je zemlja jako rodovitna in sposobna za kmetijstvo, sadjerejo, vinograde in vrtnarstvo ter je možnost, da se bavi naseljenec z živinorejo tudi z zgodno zelenjavo, grahom, šparglji, krompirji itd., kakor se večinoma goriški okoličani bavijo. Ker je lega zavetna, ni vetrovno kakor v vardarski dolini, ter je ravno radi tega vrlo prikladna za nas Primorce. Tudi goriva drva hrastova in druga so blizu. Tudi dobre studenčne vode ne manjka v tem kraju, kar je za zalivanje vrtov jako važno. Ceste in poti so tudi vzorne.
Ministrstvo poljedelstva nam je obljubilo, da nam še letos postavil barake, da se bo moglo že prihodnjo pomlad početi z obdelovanjem dodeljene zemlje. Oni primorski poljedelci, ki reflektirajo za naselitev v tem kraju, naj napravijo prošnjo na ministrstvo poljoprivrede v Beogradu s potrebnimi prilogami v smislu § 16 zakona o naseljevanju aji naj se obrnejo na podpisanega, ki kraj dobro pozna in način, kako je treba prošnjo opremiti. Za naselitev v gornjem kraju se je priglasilo že okoli 15 dobrih kmetijskih družin iz goriške okolice, Štaodre-ža, St. Petra, Volčjedrage, Opatjesela itd. V' svrho poznavanja pogodnosti, ki jih nudi država kolonistom, navajam nekaj najvažnejših paragrafov iz zakona o naseljevanju v južnih krajih in sicer:
§ 11. Podeljevanje zemlje, 1. Za naseljevanje podelilo se bode vsaki družini 5 ha obdelovanja sposobne zemlje brezplačno.
2.	Zemlja se bo podeljevala: Na starešino družine pripada 5 hektarjev, nadalje na vsakega poročenega člana družine po 4 ha, na neoženjene med 16. in 21. letom po 2 ha, na neoženjene člane nad 21 let po 3 ha in na vse druge člane družine ženskega In moškega spola (otroke, žene, vdove, neporočena dekleta po 1 ha). 3 Družine, ki prinesejo s seboj potrebno Poljsko orodje, živino in v to svrho potrebni inventar, lahko dobe še 3 ha zemlje zraven.
§ 12. Po naselitvi. Po Izvršenem nase-ljenju lahko dobi družina, katera je svoje zemljišče vzorno obdelala, tudi še eden ha zemlje za vinograd. Zraven tega hohkd dobi družina tudi V* -cele pripadajoče površine zemlje, ki ji pripada
po številu družinskih članov, v svrho. pogozdovanja. Na temelju zakona dolžna je vsaka družina dodeljeno zemljišče za vinograd in gozd za dobo 4 let nasaditi.
§ 19. Ugodnosti za zgradbe in preselitev. Za zidavo hiše ima vsak naseljenik pravo na 12 m* lesa iz državnih gozdov in 12 m* za zidavo gospodarskih poslopij ali izdelan materijal za konstrukcijo stanovanjskega poslopja po odrejenih tipih (dolžina hiše 10 m, širina 5 m). Da se bolje razume: država ima lasten materija! za zgradbo hiš tipa 10 mX5 m in sicer okna, vrata. Zraven tega materija-la dobi vsak naseljenik še 12 m® lesa za zgradbo gospodarskih poslopij. — Naseljencu pripada prost prevoz vsega mrt vega in živega inventarja od kraja, kjer prebiva, oziroma od državne meje do kraja, kjer se naseli, za vse družinske ude (III. razred os. vi.) in za ves materijal za zgradbo hiše in gospodarskega poslopja, ter prost uvoz od carine.
§ 20. Davčna prostost. Naseljenci so prosti državnega davka za dobo 10 let in vseh davkov za dobo 5 let.
§ 27. Kedaj postaneš lastnik zemlje? Lastnik zemlje postane lahko vsak naseljenec v teku 3 let od dneva podeljene mu zemlje, ako se ugotovi, da je živel s celo družino na zemljišču in ga popolnoma vzorno obdelal, drugače pa šele po poteku 10 let.
§ 24. Kedaj moraš zgraditi hišo? Na seljenci, ki jim država podeli zemljo, so dolžni v dobi 2 let od dneva prejema zemlje na označenem mestu zgraditi hišo in za zgradbo hiše podeljeni kredit točno v obrokih odplačevati. — Pavel Marušič, Podsused pri Zagrebu.
Štorklja odpotovala z aeroplanom v tople kraje.
Kako so Dunajčani lovili zaostele la stavice, ki jih je prehitel prezgodnji mraz in jih poši’jali. z aeroplani v Italijo, o tem so pisali razni časopisi. Slična skrb je mučila pred dnevi beograjsko društvo za zaščito živali, ki se je povečala, ko so se poskrile žabe v savsko in donavsko blato. Sledeč vzgledu dobrih Dunajčanov so na društveni seji sklenili In sprejeli predlog, da zaostalo štorkljo pošljejo v kletki z aeroplanom carigrajskemu društvu za zašejto živali s priporočilnim pismom. Predno je zabrnel propeler, je štorkljo pregledal še žlvinozdravnik. Ugotovil je, da je njeno zdravstveno stanje po voljno in da lahko odpotuje. Društvo pa sedaj pričakuje, da jim štorklja piše, kako je potovala in kako se ji godi.
Virtuoz in njegov pes.
Dan pred velikim koncertom v Montrealu je slavnemu virtuozu Fricu Krajz-lerju brzojavila iz Newyorlka žena, da ie njegov pes Rek« nevarno obolel. Virtuoz je takoj odpovedal koncert In se odpeljal proti domu. Toda predno je prišel domov, je Reks že poginil. Ker virtuoz več dni ni zapustil svojega doma, so se radovedni poročevalci oglasili pri njem. Odpravila jih je njegova žena in izjavila, da le njen mož skrajno potrt in grenko joče.,,
Iz Slov. Bistrice
Keglajški klub v Slov. Bistrici je daroval osnovni šoli v Slov. Bistrici 600 Din za revno deco, za kar se šolsko vodstvo najtopleje zahvaljuje.
Poročil se je v nedeljo 22. t. m. gosp. Joško Kapun, trgovec v Črešnjevcu, z gdč. T. Ž i t n i k o v o. Obilo sreče!
Odlikovanje bil g. Zmagoslav Kristan* učitelj v Slov, Bistrici, z redom Jugoslovanske krone V. stopnje. Odlikovanje mu je izročil slovesno g. Miloš Tajnik, šok upravitelj, v imenu celjskega polka, pri katerem je odlikovanec služil v vojni in na koroški fronti.
Mlad begunec. Pred časom je bil oddan radi zanemarjenosti in vzgojnih nezmožnosti starišev v banovinski dečji dom v Mariboru 131etni Albert Pečenko iz Slov. Bistrice. Mlademu je v dečjera domu postalo kmalu pretesno in je po dobro premišljenem načrtu še z nekim drugim gojencem iz Mežice pobegnil. Kam sta se obrnila, dosedaj še ni znano; ako bi se pojavila dečka v našem okraju, naj jih naznani prebivalstvo takoj mestni občini ali orožnikom.
Zelo slab je bil sejem 23. t. m. Živina, katero so prignali, je bila slaba in je je bilo le 110 glav, od tega 46 volov in 55 krav. Prihodnji in zadnji sejem letošnjega leta bo 15. decembra.
Skupen lov lovskega društva v Slov« Bistrici bo v nedeljo v Bojtini na Pohorju. Letos je padlo dosedaj 79 zajcev, katere prodaja lovsko društvo po 25 do 30 Din. Dobijo se pri g. VVallandu.
Pismo iz Konjic
Narodni poslanec Gajšek Karol med volile!.	Preteklo nedelo,	22. t. m.	je
obiskal	g. Gajšek	Karol	svoje vrle vo-
liice v Stranicah, kjer se je v Arzenše-kovi gostilni zbralo 58 mož, da izrečejo svoje želje novoizvoljenemu poslancu, ki bo v kratkem obiskal še ostale kraje sreza.
Iz občinske uprave. Na zadnji seji občinske uprave 19. t. m. se je poleg več manjvažnih in osebnih zadev sklenilo tudi uvesti v Konjicah svinjske sejme in sicer spomladi in jeseni po 2 krat na mesec,	v drugem	letnem	času 1 krat	na
mesec.	V novem	proračunskem letu	se
uvede občinska naklada na električni tok po 60 para na kilovatno uro od razsvetljave in 10% od uporabljenega električnega toka v obrti in industriji V gradbeni odbor se določita za leto 1932 cbčinska odbornika gg. Prorazil Vaclav in dr. Mejak Ervin. Pri občinski seji se je v prisrčnih besedah spomnil g. župan Jereb Rado pred kratkim umrlih zaslužnih konjiških meščanov gg. Lauricha Lorenca in SutterJa Andreja. Pokojni g, Sutter je bil že od nekdaj silno lojalea napram Slovencem, saj je slovenska čitalnica našla svojo prvo streho v nje-ja e razne obletnice narodnih organiza-govi hiši, kjer so se pozneje tudi Mihael,
Napad na sokolskega vaditelja. 11’, septembra t. I. sta Kropej Jožef, delavec na žagi pri Gruntnerju v Zrečah, in Berglez Jožef, pos. sin v Radani vasi, zvečer z latami napadla od sokolske telovadbe se vračajočega Kotnika Ivana in ga hudo poškodovala. Radi tega svojega surovega dejanja sta se imela 21. t, m. zagovarjati pred okrajnim sodiščem. Iger sta dobila zasluženo kazen 14 dni zapora. Paki in slični slučaji se morajo eksemplarično kaznoyati. Plačati imata seveda tudi zasebno odškodnino in stro-
Italijani ne bodo več preklinjali.
Znano e, da Izmed evropskih narodov! najgrše preklinjajo Italijani in da Madžari ne zaostajajo dosti ga njimi. Da bi odpravili to grdo navado, so organiziral! v Rimu »centralni komitet za pobijanje kletve*. Organizacijo podpira cerkev im fašistična stranka in so pred kratkim že pričeli s »križarsko volno« proti .preklinjanju, ki je bila napovedana v Nova-ri na veliki javni manifestaciji. Razširil« se bo po celi Italiji. Pri nas je javno preklinjanje po zakonu prepovedano. Nad^< jamo pa se, da nas Bog na vesoljni dan zaradi našega slovenskega »vraga« in »hudiča« ne bo prestrogo sodil.
Abnormalnost.
Šolski nadzornik učitelju: Ali imate kaj abnormalnih otrok v razredu?
Učitelj:	celo	dvat
— Kako rte to ugotovili?
=* Sta oridna in se rada uStta!
Razgovor z Danilom Gorinškom avtorjem mladinske igre »Rdeča kapica-
(Prad premijero v mariborskem gledališču).
Nekaj ml povej, kako in kdaj je nastala »Rdeča kapica«.
= Kako? Ne vem, kako Ti naj obrazložim ta «kako?« Ko sem pred leti mnogo drugoval z nekim nemškim mladinskim pisateljem, ki je tedaj letoval v Sloveniji in mi je le-ta hotel dokazati, da je »Rdeča kapica« izključno nemška last in še ce o Grimmova zadeva, sem jel brskati po vseh pravljičnih literaturah, kolikor sem je mogel dobiti v naših tesnih razmerah. In — našel sem mot.v »Rdeči kapici« skoro pri vseh narodih. Nazadnje celo v neki znanstveni izdaji izvirnih francoskih pravljic starejšega datuma. Morda me je prav tedaj zamikalo, da porab.m ta motiv, ki je splošna last, za svojo samostojno otroško igro istega naziva. Zakaj ne bi človek iz snovi ki sc je prikupila mladini vseh narodov in časov, napravil slovenske izvirne otroške igre? To je ta »kako«, ki ga zahtevaš. Kedaj? V letošnjih počitnicah. Sicer sploh ne bi mogel. Počitnice so za gledališkega človeka, ki poleg tega še lite-rari, tisti čas, ko lahko vsaj nekaj ustvari. Tedaj — v počitnicah v belem mestu Celju. Ce se novinarjem hoče še natančnejših podatkov: v belem mestu Celju, pri mizi pod smrekami domačega vrta ob ropotanju ve enjske železnice ter vzpod-bujočem vzklikanju svoje nadebudne hčerkic?, ki mi je nekoč skoro raztrgala prvo dejanje... Quod non sit omen!
— Katere so nove osebe, ki si jih uvedel v pravljico?
= »Rdeča kapica« kot znana pravljica sama, je kljub pravljični napetosti vsebinsko preborna, da bi jo dramatizirali kar kolikor je pač pravljice. To je poskusil Nemec Tieck, tudi v Ljubljani in v mariborskem »Narodnem domu« so svoj-čas uprizoriti neko tako suho dramatizacijo; ki pa baš iz omenjenega vzroka ni popolnoma zadovoljila otroških zahtev. Zato sem storil vse kar zmorejo moje skromne moči, da pravljico obdržim, a da kljub temu postane popolnoma samostojna in pestra igra.
Pripisal sem celo prvo dejanje, ki se godi pri »Rdeči kapici« na domu, kjer baš godu jejo. Takoj v začetku že nastopijo nove osebe: Oče, Bodež, kapičin oče, velik bojazljivec, a bahač, stric Matije, dobrodušen pijanček in strina Mina, naglušna debeluška ki vse napak 'razume. Drugo dejanje se godi v gozdu. Tudi tu je vse polno novih scen, ki oživljajo siceršnje dejanje. Menim, da bo deci najbolj ugajala scena, ko štiri živali (volk, medved, lev in žaba) lepo mirno kvarta-o, na drevesih nad njimi pa čepita oče in stric ter izzivata z med-kllci in podži-gatijem prepir in naposled pretep. Pravljica »Rdeča kapica« mi za to dejanje ni mogla nuditi več kot srečanje volka s »Kapico«. Tretje dejanje se godi v delu gozda pred babičino bajto ter v bajti sami. Tu se odigra ostala pravljična snov.
— Baje bo to nekaka mlad. opereta?
— Mislim da! Kolega Rasberger je napisal po narodnih motivih čedno muziko, jaz sem napisal besedilo v obliki melo dramov, ouetov, tercetov itd. Tudi uverturo bomo imeli... In orkester doli pred zastorjem... Hinko Tomašič, splošno imenovan »Čiča«, režira na vse pretege Harastovič mrcvari baletke, muzikalno gnjavi moja malenkost... »Kapica« bo seveda ga. Savlnova. Namreč, ker že povprašujejo, kdo bo . . . Še kaj?
— Ali še kaj rajtaš?
s= Hvala na vprašanju! Vsakega prvega v mesecu se pojavi ... No saj veš! Zato moram sproti vse mladinske liste in nimam časa za druge zadevščine. — Bog pomagaj, — jaz ne morem! PTavkar je zahtevalo ljubljansko gledališče knjigo »Kapica«. Morda jo uprizore! ...
Tomaž Bat'a zopet župan.
Pri zadnjih občinskih volitvah je bil izvoljen za zlinskega župana ponovno Tomaž Bat’a. Po izvolitvi je priredilo mesto Zlln svojemu županu velike ovacije. V svojem nagovoru tisočglavi množici se je Bat’a zahy.a'il za izkjizano zaupanje ter pozival smičius* k airspnenm, mm delu 1 plodonoanemu ddfe J» eioet Ar kSBfient*	%
«***•	i	d	že	juttMi
Kulturne vesti
Pio Baroja: Pot k popolnosti (Mistična strast). Tiskovna zadruga v Ljubljani,
1931.	Poslovenil Stanko Leben. Strani 295. — Za uvod je temu prvemu prevodu iz moderne španske literature napisal prevajalec Stanko Leben sicer samo 20 strani obsegajočo, a temeljito studijo o razvo.u španskega duhovnega življenja po usodnem letu 1898., ko je definitivno razpadel svetovni imperij te pirenejske državne tvorbe, nekdaj mogočne velesile, danes pa v vrenju se nahajajoče republike. V njem je obrazložil vsa tista duhovna gibala, ki so pripravila prevratno atmosfero, ki je energično obračunala z vso staro romantiko in postavila temel e novi realni stvarnosti. In med možmi, ki so pripravili pogoje za današnji razvoj, ni zadnji prav Pio Baro-la, avtor romana »Pot k popolnosti«, ki se v španskem originalu imenuje »Cami-no de perfecction (Pasičn mistica). Nasprotno, prav on se odlikuje izmed vseh po svoji brezobzirni in jedki kritiki propadajočega, zavzema oč se za novo, zdravo in k jasnemu ci'ju stremeče. Po prvotnem poklicu zdravnik, pozneje pa vagabund-popotnik, pisatelj in iskalec resnice, je Pio Baroja rojen kot Bask, v španskem duhovnem svetu sodobnosti docela svojevrstna pojava, zato ie svojevrstno tudi vse njegovo obsežno delo, obsegajoče krog štirideset romanov. In »Camino de perfecction« prikazuje skoraj najbolj verno iskanje poti vsega sodobnega španskega naroda iz lažne proš-losti v realnejšo bodočnost. Kakor večina španskih pisatel ev, opisuje tudi Pio Baro a v večini svojih del jedro pirenejskega ozemlja, Kastiljo. Tudi v »Poti k popo nosti« potuje njegov glavni junak Ossorio po magično očarujoči Kastil i in išče izhoda iz propadajočega v novo, zdravo in novega sadu obetajoče. Zato je ta roman verna podoba sodobne Španije in nam odgovarja na številna vprašanja, ki so nam sicer tuja, prava pravcata »španska vas«. V »Poti k popolnosti« bomo Slovenci našli marsikaj, kar nas bo zbližalo s Španijo ter nam razširilo obzor e, zato moramo biti prevajalcu Lebnu in založnici hvaležni. Mimo tega je založnica knjigo tudi krasno opremila, da prav nič ne zaostaja za naj'epšimi našimi knižnimi izdajami zadnjega časa.
Fran Ramovš; Dialektološka karta slovenskega Jezika. Založila Rektorat univerze kralja Aleksandra I. in J. Blasnika nasl. univerzitetna tiskarna v Ljubi ani, 1931, strani 72 ter zemljevidi. — Področje slovenske dialektologije je bilo doslej zelo malo preiskano in osvetljeno. Vsi viri, ki se nanašajo na ta problem, so že davno zastareli, napačni in pogrešni. Zato je naš odlični slovenist univ. prof. dr. Fran Ramovš opravil ogromno delo, ko nam je seda. izdal »Dialektološko karto slovenskega jezika«. Njegova metoda je povsem nova in samobitna. Zavrgel je vse dosedanje kriterije, ki so služili za podlago prejšnjim raziskovalcem in določil svojo lastno studi sko metodo, po kateri je razdelil živo slovensko govorico na sedem osnovnih skupin, 36 dialektov in še 29 poddialektov. V svoji razpravi obravnava prof. Ramovš le glavne poteze karakterizacij, dočim nam bo podrobno in temeljitejšo razpravo, kakor obljublja, podal pozneje. Delu je dodal poleg velike posebne še sedem man ših tekstnih kart. Z vprašanjem pravilnosti ali nepravilnosti te delitve dialektov žive slovenske govorice, se ne bomo bavili, ker prepuščamo to zadevo strokovnjakom, glede grafične ponazoritve na kartah pa kljub temu lahko ugotovimo, da žal ni vedno dosledna in točna. Tako je n. pr. izpuščena slovenska okolica današnje avstrijske Radgone, ki spada po svoji stari osnovi k zahodno-prleškemu narečju, po uplivu prisebera-cev iz zadnjega polstoletja pa k prekmurskemu. Prav tako je nedosledno, da zaznamu e grafično kostelski dialekt ob Kolpi tudi preko politično-upravne meje in naznačuje celo upliv slovenščine krog Buzeta in Roča v Istri, dočim se v Medmurju strogo drži (na glavni karti, ne pa na tekstnih) te meje in nikjer ne omenja, da sega vzhodna prleščina in središčina tudi še preko nje. Prav tako Je netočna meja slovenske govorice v užnovzhod-delu Pzakaurja, ki končuje med
davske gorice. Pa tudi v Halozah ni meja v Zavrču, ampak, šele pri Križpvlja-nu, ki še ne spada v pravo območje ka -kavščine. Kljub temu pa priporočamo to delo vsem, ki se zanimajo za naše najvažnejše narodno vprašanje, za našo slovensko jezikovno dialektično zgradbo in za jezikovne meje.
Ljubljanski zvon, 11. Novemberska številka Ljubljanskega zvona, Slovenske re vije, prinaša na uvodnem mestu pet pesmi Alfonza Gspana: Žarki na snegu, Med travniki, Trio, Balada in Kavarniška elegija, ki kažejo nek nov razvoj njegove oblikovne poti. Ljidvik Mrzel se je oglasil s prozo »Jesen v kasarni«, Josip Vidmar nadaljuje svojo studijo »Franceta Levstika literarna kritika«, Ferdo Kozak je prispeval črtico »Pismo«, Rudolf Kresal nadaljevanje »Velikega greha«, Fran ce Bevk pa romana »In solrnce je obsta io«. V Obzorniku piše Anton Ocvirk da Ije »O minuli gledališki sezoni« (seveda samo ljubljanski), v Književnih poročilih, ki so postala začuda skopa, referira J. Prezelj o Tesniereovi študiji »Oton Jou-pantschitsch«, Ivo Bručič pa o Milana Vukasoviča delu »Bep, Koko i comp«. Pregledi prinašajo Marija Kogoja pregled glasbe, rubrika Knjige in časopisi pa A. D(ebeljaka) referat o »Revue de Litčrature Comparče«.
Nag rod, 2. Mladinski mesečnik M. M. »Naš rod« prinaša v drugi letošnji številki: Karla Široka pesem »Trije angeli«, t Srečka Kosovela pesem »Polh v jeseni«, J. Ribičiča »Žabe«, Vlada Klemenčiča »Goloba na asfaltu«, Franceta Bevka »Mojo bridko sabljo«, Petra Pajka »Simona Gregorčiča«, Bogomirja Magajne »Prvo spoznanje Gregorčiča«, Alberta Sirka »V Macedoniji«, Franja Rupnika »Pripovedko o Evropinem ženinu«, Sava Čermelja »Ob poletu v stratosfero« in »Tomaža Alvo Edisona« ter še rubrike »Vprašanja in odgovori«, »Gledališka njivica«, »Cicibanov rod« in »Mladina piše«.
Vse tu omenjene knjige se dobe pri Tiskovni zadrugi na Aleksandrovi cesti.
Sokolstva
Sokolsko društvo Maribor III — Krčevina - Košaki
ima jutri 29. nov. ob 10. uri v šoli za Članstvo in naraščaj obvezno predavanje Pridite vsi točno! Dne 1. decembra pa priredi društvo popoldne ob 3. uri v telovadnici drž. žensk, učiteljišča v Mariboru Cafova ulica, proslavo drž. praznika našega narodnega ujedinjenja po naslednjem sporedu: 1. Pozdrav in prečita-nje Ganglove poslanice. — 2. Dramatski nastop: V slogi naprej! — 3. Deklamacije. 4. Petje moškega zbora »Luna«. — 5. Vijolinski kvarteti. — 6. Slovesna zaobljuba članstva. — Vstopnia prostovoljna— Udeležba članstva in naraščaja obvezna. Vse drugo občinstvo dobrodošlo. Zdravo! Odbor.
Gledališke predstave Sokolskega društva Hoče.
V mesecu oktobru in novembru letošnjega leta je priredilo Sokolsko društvo Hoče štiri predstave: 11. in 18. oktobra burko »Španska muha« ter 15. in 22. novembra Pečjakovo mladinsko igro »Kraljičina z mrtvim srcem«. Vse predstave so uspele pred vsem moralno, ne pa v toliki meri tudi materijelno, ker je še vedno večina občinstva v Hočah sokolskemu delu nenaklonjena. Omeniti moramo tudi, da naša četa v Razvanju ne poseča naših prireditev, kot bi bilo želeti. — Obe igri je režirala s. Mara Apihova, ki se je požrtvovalno trudila, da bi bil uspeh čim boljši. Pred vsem je ugajala »Kraljična z mrtvim srcem«, katero sta igrala nara-ščaj in deca odlično, mogoče boljše kot članstvo »Špansko muho«. Malčki so i-grali z dušo in nič šolskega ter priučne-Pri njih opaziti. Scenerija in
režija sta bili za naše prilike na višku._
Sedaj se pripravlja veseloigra »Iz dijaškega življenja«, s katero nameravamo na stopiti skupno z burko »Rdeči nosovi« najprej v Slivnici, 6. decembra, nakar bo ponovitev v Hočah.
Iz Prevalj.
Po dolgem premoru je zopet oživel naš diletantski sokolski oder. 8. t. m so vprizorili znano Franc MeŠkovo dramo »Mati«. S to dramo je bilo dokazano, da
slednji dobi prezrle. Kdor je videl sceno Silve in Milana, si gotovo želi to v*Jeti ponovno. Tudi župnik, Strelčeva in Tinka so pokazali razumevanje vlog. Tržan-ka, Šandor, Ivan in Križnik tudi ne zaostajajo v igranju. Skratka: zadovoljili so vsi in želi odobravanja publike. V pripravi ima društvo Nušičevo burko »Gospa ministrovka« in vojno dramo: »Stilmondski župan«. Upajmo, da se pri burki, kakor drami, preje navedeni igralci izkažejo s še večjim uspehom. — Razume se, da bodemo tudi mi, jugosloven-ski sibirci proslavil praznik ujedinjenja -	' dec er. Naš agi'ni načelnik in
skorodc še agilnejša načelnica sta že toliko preskrbela, da bode program akademije pester in da je mora’ični uspeh zagotovljen. Prevaljčani, 1. XII. vsi na T~>ko>sko akademijo. — D.
Spori
Zimskošportni odsek SPD Maribor
sporoča, da se sprejemajo novi člani v trgovini g. Bureša, Vetrinjska ulica, ali v pisarni »Putnika« na Aleksandrovi cesti, kjer se dobijo tudi vse potrebne informacije.
Železničar tSvoboda mladini
igrata jutri 29. prijateljsko tekmo na igrišču Železničarja. Igralci: Novak, Marko, Gradišnik, Papež, Pišec, Grčur I Jug, Košak, Selinšek, Mernik, Grčur II morajo biti točno ob 9. v zadružnih prostorih na Slomškovem trgu.
Športne prireditve v nedeljo.
Ob 10. na igrišču SK Železničarja: prijateljska nogometna tekma SK Železničar m!ad.:SK Svoboda mlad.
Ob 13. na Igrišču ISSK Maribor: pokalna nogometna tekma ISSK Maribor mlad.: SK Rapid mlad.
Ob 14.15 na igrišču ISSK Maribor: finalna nogometna tekma za pokal LNP ISSK Maribor :SK Železničar.
Iz LNP.
Verificirajo se za SK Svoboda, Maribor: Drčar Franc in Knezer Ivan; za SK Železničar: Tomažič Franjo, Pišof Edvard za SK Rapid :StigIic Franc, Poljan-čič Robert.
Pozivajo se klubi, da takoj pošljejo denar za prejete legitimacije podsavezme-mu blagajniku radi obračuna z JNS.
SK Železničar, nogometni odsek.
Sledeči igralci naj bodo v nedeljo 29. trn. točno ob 13.30 na igrišču ISSK Maribora: Pišof, Wagner, Konrad I in II, Ronjak, Frangeš, Anto'ičič, Bačnik, Paulin, Pezdiček I in II, Efferl in Golinar. — Mladina igra dopoldne z mladino SK Svobode na našem igrišču le v slučaju lepega vremena. Načelnik.
Tek osvobojenja.
Za tradicijonalni tek skozi mesto Maribor za pokal v spomin narodnega borca Toneta Vahtarja, ki se vrši letos že v, četrtič, je zanimanje s strani tekmovalcev naravnost rekordno. Borba, ki se bo letos vršila med tekmovalci za krasen pokal znane tvrdke Miho Vahtar, bode nad vse zanimiva. Posebna novost pri letošnjem tekmovanju bo, da bo celotni tek od starta pa do cilja filmiran. To bo prvi sportin film naših športnikov. Filmi-ralo se bode seveda v slučaju lepega vre mena, ter prosimo cenjeno občinstvo, da se radi reda in nepotrebnih zadržkov tekmovalcev in fllmirantja pokorava rediteljem. Kolesarjem je spremljanje tekačev strogo zabranjeno in bode kaznovan tekmovalec, ne kolesar, ako bi dovolil nedovoljeno spremljanje in nesportsko tekmovanje.
Nenavaden zločin negodnih otrok.
Redek kriminalističen slučaj so te dn! objavili dunajski Časopisi. Dva dev jtletn* dečka sta nameravala zaklati svojo last* n"> mater. Ko je mati ležala v postebi. sta se ji približala sinčka z odprtimi noži H jo napadla. Na srečo je mati opazila, kaj nameravata m sta jo le ranila na vrata-Mati je zadevo prijavila policiji. Na poN' cijl sta oba izpovedala, da sta resniSf10 sklenila zaklati svojo mater in da bi rada šld ..O svetu. Nesrečna mati je zaprosi^ o-l-.st, da preiščejo pslhijatri njena sinO' va, ki se ji ..ne zdita normalna. Mati se bo;, da bi svojo nakano res izpolnila " io spečo ubila. V tem slučahi gotovo '
; otroka za ubogo mater Wagosl b,r'i.
MarWowf ? V F 'C F P V ! K T«Tr*
■ ■ hiupiiiiii—i— ■■ ■niimiim m i i mm
Sfratt S:
Shattiižem
Savezova skupščina.
Redna 'etna skupščina Saveza skavtov kraljevine Jugoslavije se je vršila dne 15 tm. v Beogradu. Na skupščini je zakopal najvišjega savezovega zaščitnika, ^fegovo Veličanstvo kralja Aleksandra
polkovnik kraljeve garde, g. Radovanovič, nadalje so bila zastopana sledeča ministrstva: notranje, prosvetno in trgovinsko. — Že na predvečer so se zbrali b egati vseh žup k plenarni seji glavne “Prave, da se seznanijo s perdlogi in Mnenji, vloženimi za skupščino. Delegatke so zastopali župe po številu članstva, naša župa je imela dvoje zastopnikov. Sprejeti so bili vsi predlogi Dravske župe. _ Pri volitvah, ki so potekle mirno, se je glavni svet izpopolnil z odličnimi možmi. Med drugmi je pristopil tudi g. minister za gradnje in narodni poslanec dr. Albert Kramer, štirje generali in trije zastopniki ministrstev. Za častnega sta-
rešino Saveza je bil izbran dr. M. D. Popovič, ustanovitelj jugoslovenskega skav tizma, za starešino saveza pa dr. Z. Ivanič, direktor centralnega higijeoskega zavoda v Beogradu. Prihodnje leto se bo vršila redna savezova skupščina v Banjaluki.
Za pravoslavne velikonočne praznike 1.
1932.	priredi beograjska župa sestanek in tabor vse župe pri Kragujevcu ter vabi tja vse ostale žup«. — Tudi savska župa priredi sestanek roverov in starejših skavtov dne 4. in 5. januarja 1. 1932. v Zagrebu. V zvezi s sestankom se bo vršila konferenca vodij roverov. Uprava dravske župe poziva svoje rovere, da se teh sestankov v čim večjem številu udeleže, ker bodo za razvoj roverskega no-kreta velike važnosti. Poleg tega pa ' 'o organizirali Zagrebčani tabor jugo? i ske skavtske zveze, najbrže v juliju hodnjega leta. To nalogo jim je pover.la skupščina, ker so to sami predlagali in so se z organizacijo izleta v Prago pokazali kot dobri organizatorji. Tabor bo po-
stavljen v Maksimiru. — V beograjski skavtski župi, kjer je bil .ponovno izvoljen za starešino univ. prof. dr.. Branimir Ma-leš, se snuje izdaja jugoslov, skavtskega almanaha, ki bo tiskan v latinici in cirilici, srbohrvaščini in slovenščini. Almanah bo opremljen z mnog.mi slikami tudi z naših taborov. Slovenski del bodo napisali naši znani pisci z br. Kunaverjem na čelu.	  _
Kako se oriientiraš z uro in brez nje?
Za dne se lahko natančno orijentiraš, ako imaš pri sebi uro. Položi jo talko, da bo mali kazalec obrnjen natančno proti solaicu. Nato potegni navidezno črto od srede kazaila preko št. XII. na uri: jug leži točno v sredini med to črto ia malim kazalcem. Opoldne pa teče'mali'kazalec po tej črti: ker meri proti solncu, kaže proti juigu, saj vemo, da stoji solnce opoldne na črti sever-jug. Ako stojiš v gozdu brez ure ih brez kompasa, se moreš razgledati podnevi ali ponoči po drevesnih deblih. P’at debla, prerasla z mahom, kaže proti zapadu.
Trgovci z belim blagom na Angleškem.
Te dni so odkrile angleške varnostne oblasti v 'Njukastju pravo centralo trgovine z belim blagom: V teku enega tedna je izginilo nad trideset deklet iz jne^ta. Oblasti dolgo časa niso mogle priti na sled trgovcem, ker je bila posredovalnica za delo, kjer so dekleta lovili v svoje mreže, eden izmed najuglednejših javnih ■uradov. Dekleta so pod pretvezo, da dobijo službo, 'pošiljali v London, odkoder so jih razpošiljali največ v Ameriko; kjer so jih kupovali bogati iarmerji in tigovci. Njihove mahinacije so. slučajno odkrfa štiri dekleta, katerim se, je posrečilo pobegniti iz krempljev brezvestnih trgovcev. Afera je dvignila mnogo prahu, ker so v njo zapleteni tudi boljši krogu
VVtaku.
— To mesto me spominja na moio ženo!
= Kako to?
__ Je tudi mnogo starejše nego fee-gleda!	>	•
"Pavle Cuflcar
(Pole Poppenspiiler.)
Pripovedka.
Teodor Storm. — Prevedel L, L.
Pavliha je mrtev; kdor je umrl, ne bo več žrl. Komedija je pri kraju!« — Ko sem se ozrl, sem zagledal črna obraza kovačevih pobalinov nad sebo. Takoj sta utihnila ter se potuhnila in sta drvela mimo mene skozi vrata; sedaj sem pa za sotovo vedel, kje bi naj iskal začetnike nespodobnosti.
Ko sem se prignetel v dvorano, je že bila malone prazna. Za odrom je sedel stari tast ves potrt na stolu in je tiščal lice v roke. Lizika je klečala pred njim; ko me .e zagledala, se je polagoma sklonila po koncu.
»No, Pavle,« me je vprašala in žalostno pogledala, »ali še imaš tisto krepko sr-ce?«
A bržkone je čitala v mojih očeh, da ga še imam; ker preden sem še mogel odgovoriti, mi je že ležala na prsih. »Čvrsto se okleniva drug drugega, Pavle!« je rekla tiho.
— In glej! S slogo in s poštenim delom sva prestala vse.
— Drugo jutro smo našli na hišnih vratih besedi >*Pavle Lutkar«. Bila je psovka, ki o je bil nekdo ponoči napisal s
• kredo. Jaz pa sem jo mirno otrl in ko je pozneje še nekolikokrat oživea po javnih mestih, tedaj sem obljubil piscu plačilo; in ker so vedeli, da sem človek kratke šale. je nato vse utihnilo. — Tisti, ki ti je besedo seda: povedal, bržčas ni nameraval nič hudega; tudi mu nečem vedeti imena.
Oče Jože pa po tistem večeru ni več bil dobre volje; zaman sem mu odkril motni vir tiste nepristojnosti, zaman sem mu zatrjeval, da je bila nameivena zloba bolj meni kakor njemu. Ne da bi ka povedal o tem, je kmalu nato prodal vse svoje lutke na javni dražbi, k:er je izku-pil zanje ob vrišču paglavcev in smehu bran aric par grošev; n:kdar jih ni hotel več videti. — A ta izhod je bil slabo iz-
bran; ker jedva je posijalo prvo pomladno solnce v ulice, so prihajale prodane lutke druga za drugo zopet iz temnih hiš na beli dan. Tu je sedela deklica s sveto Genovefo na hišnem pragu, tam je jahal doktor Faust na črnem mačku. Palatin Vo mir je visel nekega dne vštric peklenskega vrabca na nekem vrtu; na črešn.o so ga bili posadili kot strašilo. Očeta je oskrumba njegovih ljubljencev tako hudo pekla, da skoro ni več hotel ne iz hiše ne z vrta. Jasno sem videl, da mu je glodala in grizla srce tista dražba. Prenaglil se je bil. Pa se mi je posrečilo to in ono lutko odkupiti. Toda ko sem mu .o prinesel, se ni razveselil; gledališče je bilo tako in tako razdejano. In čudno, navzlic vsakemu in vsemu prizadevanju le nisem mogel doznati, v kateri kot se je skril in zairil od vseh lutk največ vredni kipec, umetelni Pavliha. In kaj je bil ves lutkovni svet brez njega!
Toda pred drugo, resnejšo igro ;e moral kmalu zastor pasti. Očetu je začela spet nagajati stara prsna bolezen, življe-n e se mu je očividno nagibalo h koncu. Strpljivo in poln hvaležnosti za vsako lju-bav in še tako ma.hno uslugo je ležal bolnik na svoji postelji. »Da, da«, je rekel z nasmeškom na licu in tako pogledal proti lesenemu stropu, sobice, kakor da že gleda skozenj v brezmejne daljave večnosti, »je že bilo prav; z ljudmi nisem mogel vselej opraviti, tam gori z angeli pojde vse bolje. In pa — za vsak silučaj, Lizika, saj tako najdem mater tam.«
— Dobri otročji mož je umrl; Lizika in jaz, oba sva ga bridko pogrešala; tudi stari Henrik, ki mu je čez nekaj let sledil, je ob nedeljah tako pohajal in postajal okoli hiše, kakor bi sam ne vedel kam it, bi hotel k človeku, ki ga ne more in ne more na ti.
Očetovo krsto smo pokrili s cvetlicami, ki jih je bil lutkar sam posadil v vr-tiču. Obloženo z venci so jo zanesli na pokopališče; bl zu zida :e bil pripravljen grob. Ko so spustili krsto v zemljo, je stopil naš stari prošt na rob jame in je izrekel besedo to’ažbe in obljube. Bil je mojim ranim staršem vedno zvest prijatelj in svetovalec; mene :e potrdil v veri, z Liziko naju je poročil. — Na poko-
pališču še je trlo ljudi; kakor bi bili pričakovali pri pokopu starega lutkar.a še kak nenavaden prizor. — In res se je nekaj posebnega pripetilo, toda opazili smo to le tisti, ki smo stali blizu jame. — Lizika se je bila oprijela mojega ramena in šla z menoj na pokopališče. Krčevito se je oklenila mole roke, ko je prijel stari duhovnik po običaju pripravljeno lopato in vrgel prve grude na krsto. Votlo je zabobnelo iz jame. »Od zemlje si vzet«, je zazvenela duhovnikova beseda; a jedva se le uletela, ko opazim, da frči nekaj preko ljudskih glav od zida proti nam. Najprej sem mislil, da je kak velik ptič; no spuščalo se je k tlom in je padlo vprav v jamo. Hitro sem se ozrl; stal sem malo više na nasuti zemlji — pa sem videl, kako je kovačev pobalin počenil za zidom in potem utekel. Mahoma sem vedel, kaj se je pripetilo. Lizika je kriknila poleg mene, naš stari prošt je nekako odlašal z lopato, kakor bi ne vedel, ali bi še enkrat vrgel ali ne; pogled v jamo mi je potrdil slutnjo; na krsto se e bil vsedel med cvetlice in zemljo, stari prijatelj mojega detinstva, Pavlihec, nagajivi navihanec. — Zdaj pa ni bil prav nič veselega na njem; žalostno je nagibal veliki nos na prsi; roka z umetelnim palcem je molela proti nebu, kakor bi ozna-n evala: »Kadar lutkovne igre na zemlji prestanejo, začne tam gori drug komad.«
Vse to sem videl le za trenutek, kajti že je bil vrgel prošt drugo grudo v jamo: »In v zemljo se povrneš!« —- in ko se je kotalila zemlja s krste, je padel tudi Pavlihec iz svojih cvetlic v globočino, kjer ga je pokrila zemlja. :
Ob zadniem lučaju z lopato je zadonela tolažilna obljuba;
»In iz zemlje zopet vstaneš!«
Izmolili smo očenaš ia ljud e so se porazgubili; tedaj je stopil stari prošt k nama, ki sva še vedno strmela v jamo. »Brezbožno delo bi naj bilo«, je dejal in naju ljubeznivo prijel za roko. »Raztolmačimo si to inače! Kakor ste mi pravili, je izrezljal rajni mož umetelni kipec v svoji mladosti in -pozneje mu je navihanec naklonil zakonsko srečo. Mož je vse svo e življenje po dnevnem trudu razveseljeval toliko ljudskih src, pa je
tudi položil marsikatero Bogu in ljudem ugodno besedo resnice malemu norcu v usta. — Jaz sam sem gledal stvar nekoč, ko sta bila vidva še otroka. — Naj pa zdaj sledi delo svojemu mojstra; to se * kaj lepo zlaga z besedo Svetega pisma:
In bodite potolaženi, ker dobri bodo počivali od težkega dela.«
In tako se je zgodilo. Tiho in mirmo sva se vrnila domov; umetelnega Pavlih ca in dobrega očeta Jožeta pa nisva nikoli več videla.«
— »Vse to,« je pristavil čez nekaj časa, »nama je povzročilo mnogo boli in gorja; toda umria radi tega mlada človeka nisva. Kmalu potem se nama ee rodil Jože in sedaj sva imela vse, česar nama je bilo treba za popolno ljudsko srečo. Na tiste dogodke pa me spominja še sedaj leto za letom najstarejši sin črnega kovača. Pridružil se je tistim večno popotnim rokodelskim pomočnikom, ki zanemarjeni in pokvarjeni borno žive od miloščine, ki si jo »moledujejo po ce-hovoem običaju od mojstrov. Tudi moje hiše nikoli ne zgreSL«
Moj prijatelj je molčal in gledal v, večerno zarjo, ki je zilatHa vrhove dreves mestnega pokopališča; jaz pa sem že deli časa opazoval, kako gleda prijazni obraz gospe Paul seno ve čez vrtno ograjo in naju išče. »Saj sem si mislila!« je vzkliknila, ko sva stopila’ bliže. »Kake dolge pomenke pa spet imata? Zdaj pa pojdita v hišo! Božji dar je že na mizi. Pristanski uradnik je tudi že tu in pismo od Jožeta in stare mojstrice! — Toda kaj me pa tako pogleduješ, fant?«
Mojster se je nasmehnili1. »Nekaj sem mu izdal, mati! Deček bi rad dognal, če si Še res tista mala lutkarska Lizika!«
*I kajpada!« j* odgovorila ta z ljttbez-fivin^pogledojn pobožala moža. »Le dobro poglej, fant! In Šesaf ne moreš ugotoviti, ti, pove moj mož ek.«
Mojster ji je molče položil roko na ramo. Nato smo šli V hišo, <» obhajamo dan njune poroke.
Pamlseri in njegova lutkarska Lteflca so bili res divni ljudje.
KONEC.
Poceni prodam
novi zimski plašč. Vojašniška ul. 10 1,
levo vrata 4.	 5526
Gospodie pozor!
Ce se hočete prikupiti svoji soprogi, podarite ji za Miklavža ali Božič kot darilo lepe vložke, mehke madrase in otomane, kar Vam nudi solidno in po ceni tvrdka Novak, Slovenska 24.
 ________________________________________5492
Lepo opremljeno in prazno sobo
v bližini parka oddam samostojni boljši stranki. Ciril-Metodova ul. 14, pritličje levo.	5495
Šivalne stroje, gramofone, otroške vozičke, kolesa
popravlja Justin Gustinčič, mehanična delavnica, Maribor, Tattenbachova ul. štev. 14.	5498
Violina, mandolina, »Vlo« aparat
za masažo, elektr. kuhalnik, električna peč, knjige (romani in druge) se ugodno proda. L. Vernik, Aleksandrova cesta 55.	 5488
Velika železna peč »Phbbus«,
električna peč, železna blagajna, šivalni stroji ugodno na prodaj. L. Verdnik, Aleksandrova cesta 55.	5489
,	*	v	y9:
(T. SOKLIČ $
Jaribor ff/.
laatopnikd tt •prejmeta
Sedaj ko prihaja zim*
in, vaših koles ne boste več rabili, nu<Jl se Vam prilika, da jflrpustite temeljito osnažiti, emajlirati, ponikljati, vse kro-gljične ležaje zbrusiti, tako ila bodo do prihodnje spomladi zopet popravljena', kakor nova. Shramba koles in motorjev čez zimo. Hitra postrežba. Zajamčen? in solidno delo. Brezkonkurenčne cene. — Priporoča se mehanična delavnica Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova uk 14* Zadostuje dopisnica, da pridemo na dom po kolo.
-	5499
Na i le p še Mik 1 a v ž e v o darilo
JE LEPA KNJIGA
Veliko Izbiro novih nem ih Ih knjijj pu zelo znižani ceni nudi knjigarna
Tiskovne zadruge v Mariboru, Aleksandrova c 13	*• •
N« zamudil« usodne orlllke!
BiH, JpVp «Wlc% I- I. j,
3tnx 1
JKarfcorsfi VECERNTf Infra
V M a r i b u r ti, dtoe 28. XI. 1931.
Prodam konjička
roške pasme, konjsko opremo, tovorne vozove in tovorne sani, MflnarJS, Studenci Kr. Petra c. 19.	5507
Monogramo
bi druga ročna dala napravi lepo in po ceni: Klančnik, Slovenska ul lž. 5509
Kadar rabita nrwriHtlft
iveoce šopke, kličite telefonsko štev. 27—66, vrtnarstvo Ivan Jemec, Mari-faor. ______________________________S606
5preimem dva sospoda na stanovanje in hrano, mesečno Din 550.—. Taborska u'. 18.	5508
Danea la Jutri domače klobase ta divjačina. Maribor* ski dvor, Oset.	5510
Sostanovalca sprejmem.
Koroščeva ulica 2, vraita 5, dvorišče.
5516
Lokal oddan tako)
pripraven za vsako obrt, posebno čevljarsko. Vrtna ul. 8, informacije pri n-pravitelju.	5513
MIKLAV2 kupuje le praktična darila, kakor ročne torbice, listnice, aktovke, nahrbtnike, gamaše itd. pri Ivan Kravosu, Aleksan drova c. 13.____________________________5512
I>va dijaka sprejmem v lepo Čisto sotačno ta zakurjeno sobo. Naslov v opravi. 5516
1	111  ......... I.III I I II I . f, «11 f
Lokal,
pripraven za vsako obrt v sredini mesta, poceni oddam takoj y najem. Izve se v trafik!, Strossmajerjeva ulica.
5517
Za pouk na citre
sprejmem še nekaj učencev. Trubarjeva uL 7 (nasproti učiteljišča) vrata 2. Vprašati od 12.-15,	5518
6 *. decembrom oddam stanovanje
dve park »tirani sobi. kuhinja, komplet* j na kopalnica, plin, pritiklini ter vse pod enim ključem. Pleteršek, Delavska ul.
r ao.
Novo dalmatinsko vino črno ta bolo, čez ulicoDin 8.— liter. — Vsaki dan sveže morske ribe napravljene na različne načine, posebno bran-suni, moli, aziali, barbcmi, kalamari itd., porcije obilne, cene brez konkurence. Se priporoča gostilničar na Rotovškem trgu 8, Jos. Povodnik.	5453
Krasno dvosobno stanovanje
s kopalnico in pritiklinami oddam. Popovičeva ul. 1 (pri kadetnici). 5464
Športniki pozor!
V lastnem interesu si og'eite brezob-vezno krasno izbiro smuči, vseh potrebščin, sank ta drsalk. Cene zmerne, železnina Pinter & Lenard, Aleksandrova cesta 32-34.	5470
Ne izplača te
izdelovati keksov doma, ker domače kekse, dnevno sveže, v najboljši kvaliteti, kakor tudi suhor in prepečenec, po Izredno nizki ceni, dobite v pekarni Cebok|| na Glavnem trgu, poskusite ali nahtevajte vzorce brezplačno. 5472
Stanovanje,
1 soba in kuhinja, takoj oddam. Nova-vas. Sp. Radvanjska cesta 20.	5471
Najceneiše
in najboljše kekse in suhor, kakor tudi razna čajna peciva kupite v pekarni Čebokli na Glavnem trgu.	5473
Prazno sobo
brez štedilnika, parketirano, separira-no, z elektr. razsvetljavo oddam mirni stranki v bližini Glavnega trga. Naslov v upravi.	5474
Stanovanje, soba in kuhinja z električno razsvetljavo in vodovodom oddam mirni stranki. Naslov v upravi »Večernika«. 5475
Ugodna prilika!
Prodam oziroma zamenjam novo hiši-oo na Teznu za kako stavbišče v okolici Maribora. Ponudbe pod šifro: »Redka prilika« na upravo »Večernika« v Mariboru.	5478
LOBNIK
koroSka o|
Mirna stranka
brez otrok išče sobo ta kuhinjo s 1. ali 15. decembrom. Naslove oddati uprav-ništvu Večernika pod »Točen plačnik«.
5485
Dobrojdočo mesarijo,
event. samo lokal na prometni cesti prevzamem takoj. Cenj. ponudbe pod »Mesarija« na upravo Večernika. 5486
Ako hočete, da bodo Vaši ovratniki, ki jih daste v pranje, tako lepi kakor novi, potem jih Oddajte samo k Triumfu. Pavel Nedng.
Prodam
kompleten moški sokolski kroj za 350 Din. Vrazova 6 II, levo.	6501
Več velikih zabojev proda galanteri ska trgovina Rosit^, Vetrinjska ul. 26.
Drago
5418
Obiščite naš pedikerski salon,
samo za Din 10.— osvežiti hočemo Vaše noge, odstraniti kurja očesa In urediti Vaše nohte brez vsakih bolečin.
5454
Sotačno dvosobno stanovanje
blizu parka oddam boljši majhni družini Ponudbe pod »čisto 600« na upravo.	,	5483
Sobo in kuhinjo
oddam stranki brez otrok. Studenci pri Mariboru, Ciril-Metodova ulica 10.
5484
Rabljene avto in moto gumi plašče kupuje v vsaki količini mehanična delavnica Justin Gustinčič. Tattenbacho-va ul. 14.	1566
Sobo in črkoslikanje, vedno najnovejši vzorci na razpolago Izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria«.	X
Vse vrste žarnic
za mesto Maribor prodajamo! Svetilke, motorje, likalnike, inštalacijsko blago, izvršujemo vsakovrstne inštalacije in popravila prompt po konkurenčni ceni. Ilič & Tichy, elektrotehnično podjetje, Maribor, Slovenska ulica 16, tel. 2756.	2075
Za plašče in obleke
najlepši vzorci, najnižje cene pf* Srečku Pihlarju, Maribor, Gosposka^ 5.	2903
Baržunasta obleka
je lepa. Novi vzorci, najnižje cene pri Srečku Pihlarju, Maribor, Go ka ul- 5.	2904
Snežni fpviii
najboljših švedskih in ruskih znamk par od Din 65-- naprej
Jos. Moravec, Maribo?
Canhargeva ulica štev. 1	.,o»i
Pokrivala za hladilnike
pri avtomobilih se strokovno izvrše i>ri Iv. Kravosu, Maribor, Aleksandrova cesta.	5422
Večje stanovanje 4—5 sob
v pritličju ali v I. nadstropju v Mariboru blizu Glavne pošte ali Glavnega kolodvora iščem. Pismene ponudbe na upravo »Večernika« pod »Veliko stanovanje«.	5440
Poceni naprodaj
dobro ohranjena kompletna postelja in divan. Meljska cesta 12. pritličje, desno.	5442
Veliko sobo
s štedilnikom, takoj odam. Železnikova ui. 8, pTej stan. Vrazova. Pobrežje.
5490
Stanovanje
2 sobi, 1 kuhinja, klet drvarnica in en del vrta, poceni oddam s 15. dec. 1931. Naslov v upravi lista,	5523
Smuiarakl loden v modri in rlavl barvi
v cenah po Din 60.—, 90.—, 110.—, 135.—, 160.—, 190,— in 320.- nudi tvrdka	5505
FRANJO MAJER — MARIBOR, Glavni tre 9.
Or. Josip Keroocconim
odvetnik v Mariboru JflllilC
je preseli! svojo pisarno iz Wildenreiner-jeve ulica v novo paUčo Okrožnega urada u zavarovanje delavcev,
Sodna ulica Stav. 0
Modne novosti
za dame in gospode tet šiviljske potrebščine v odni trgovini
m
ANTON PA*
SLOVINSKA ULICA
Igrače, drobnarije, parfumerij«, pletenine, papir Itd. celo ugodno v galanterijski trgovini
na dobro in okusno domačo hrano (obed in večerja Din 13.—) se sprejemajo v gostilni
»PRI ZLATEM KONJU« Maribor, Vetrinjska ul. 4.
torfalc«'. Ustne«*,
pripoioča po zmernih ecaab
UMrmU
Crepe de Chine
po 30"—, 50’-. 80'-* Din meter
dokler traja zaloga v
Tekstinsm-bazarju
Zastopnika
agilnega in dobro uvedenega pri detajiiBtih špecerijske in kolonijalne branže, išče domača, že uvedena tvornica. Ponudbe z referencami in življen-skim opisom na upravo lista pod »Št. 124.«	5524
Cene padalo
Vse blago :e veliko ceneje v veletrgovini
Trgovski dom • Maribor
Srti Ba	ke za vse n nčni i	azrede driavne razredne loterije dobite v poslovalnici Bezjak, goido	tika 25
HIB Hi——n1——IHHHIimMiM1 »PiiMMIMi1 1 n| H y<| iluM '			
Pooblaiteni prodajate« »ročk 4riavn« razredn* 'otarU*
JESENSKE IN ZIMSKE NOVOSTI
Saftatorii v Mariboru
Telefon 2358
Gosposka ulica 49
manufakturnega, modnega in suknenega blaga v veliki izbiri po konkurenčnih cenah pri
Lastnik in vodja
kirurg dr. Mirko Černič
LIKALNIKE, OGREVALNE BLAZINICE, MODERNE LESTENCE, VENTILATORJE, MOTORJE IN VES ELEK-TR01N ŠTALACIJSKT MATE-RIJAL
Najmodernejše opremljen za operacije. Diatermija, višinsko solnce, tonizator. žarnica .Hala*, .enterocleaner"
iako poceni
ca. 8000 komadov rabljene zidne opeke, dalje rabljena okna in vrata ter razni stavbni les. — Vprašati pri	55	L
RAJMUNDI! GLASERJU, stavbeniku —Košaki. Aleksandrova cesta 10.
prodaja po ugodnih cenah
MESTNO ELEKTRIČNO POD3ET3E
Maribor. Frančiškanska uL S.
Od 1. decembra
velika božična prodala v veletrgovini
Trgovski dom v Mariboru
Za Solo kupujemo samo na
Slomškovem trgu Stev. 6
Ljudska tiskarna Maribor.
LODEIl
Otvoritveno naznanilo!
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvorila salon za damsko, otroško in moško perilo	^	5469
atelje „Eva”
Aleksandrova cesta 39III
Tudi ročna dela, vezenine In predtiškarije bom izvršila hitro, okusno in ceneno.
Potrudila se bom cehj. dame kar najbolje postreči. — Se priporoča
EVA KETIŠ.
Občina Tezno nazpisuje mesto lainika. Prošnje je vposlati do 5 decembra 1931 na občinski urad Tezru. M3.
InseriraJte
Je prispel
lastnega pridelka po nizkih cenah se toči v gostilni v Dravski ulici 11 (pod Veljko kavarno)! 5496
Arbalter in Viher
Veterniku
OANES ZVEČER VSI V RESTAVRA CiJO ,.UNION“ K FRANCEKU
Velika izbita čaja v zavojčku inanlh svetovnih znamk v vse cenah
Tu bos vfelika pojedina zajcey, fazanov, puranov in srne. Na razpolago bodo krvave iri“ jetrne klobase ter pečene in ocvrte piške. Za zalivanje bodo služila izborna ljutomerska in pekerska vina. S p e c i j a 11-teta: renski rizling ter novi muškatelec. Ne smete pa pozabiti pa vedno sveže unionsko pivo.
Za obilen obisk se priporoča	5496
FRANČEK
Ženska vrsta,
Telovadni čevlji.	Vrsta 241»	Vrsta 2861—01	Vrsta 3762—22,
Posebno otroško obutev prodijtmo tako pdceni, da starti lahko preskrbijo svoje otroke z vsako vrsto Čevljev, ki jim je potrebna: za telovadbo telovadne čevlje, za igranj* iz kravjega usnja, za nedelje čevlje Iz boksa, za det in mraz timske čevlje, za doma copate.
Odgovarjajoča obutev čuva otrokom zdravje, a vsak nov par čevljev jim napravi novo vesele.
Ženski birVahi	Vrtta	IBS.	Ženski mikado.	Vrsta	7045.	Moška moda.	Vrsta	704*.
Največja fin najprijetnejše zadovoljstvo občutite tedaj, če po delu obujete nove copate. Stari in iznošeni
copati Vas ne grejejo. Za mal denar kupite nove.
Ženske.	Vrata	#11—31.	Moški.	Vrsta 9817-61.	Moda	1931.	Vrata	1045-71.
Neverjetno nizke Cene Vam nttdljo možnost, da si tudi takoj lahko nabavite galoše* Galoše se izplača kupili če nosite galoSe ne umažete svojega stanovanja, niti stanovanja svojih znancev, če jih pa poza-
biti, je najboljše, da kupite nove, ker so zelo počeni
Vrsta 5435—81,	Lakasti.	Vrsta	#875-3»,	Lakasti.
Zt trg fin Štrapae nosite čevlje iz boksa z nizkim kožnatim podpetnikom za Din 149
Vrsta 5805-54.
Vrata 9637—21.	I* boksa s gumijastim podplatom.
Za vsako barvo obleke Imamo odgsrarja]o{e nogavice za Din: 15
3967—21.	fini	iz	boksa s kožnatim podplatom.
> 35*—, 49*—. Hoške nogavice Din 9*—, 15*—, 25'
Drobno blagot
Krama v ikatljah Din 4. Krema v steklenicah . . , ,
Kfema v (abak..................
ŽSca za Čevlja
iCAmaa m čiščenje ....
Obiščite naš oddelek za a«" govanje nog.
Potrebno obutev, k! je tukaj ni, dobite v naši prodajalni._______________________________________________________________
kdaja Konzorcij »Jutra« g Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: VEKOSLAV SPINDI ER v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru.
Stran Kj ~	‘	VVrVPKfTV	Ttifrg	~	  V	MarlBoftf,	3n«	28.	XT.	1931.
MMMMmMrnmiWeiiaHaaiOaOiBimeawaewMemwmmnmnammemiliMiMi^MamamMmn«BnrTiTT¥i~raTiTiTTiTr»iiMn‘TTTrirrrwiriirrinrnrma»Tn‘rirT~'... ~—-ir- - trMmtmmmm
Hočemo, da razširimo prodajo obutve na veliko po celi državi.
Zato smo naše cene prilagodili plačilni zmožnosti in potrebam vsega prabivalstva.
Da smo to kliko dosegli, nam je bilo v pomoč zaupanja naših odjemalcev in sotrudnikov.