Glasilo jugoslovanske socialne demokracije.
Izbaja v Ljubljani vsak torek, četrtek in soboto.
Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 14 K, xa pol leta 7 K: za četrt leta 3 50 K, mesečno 1.20 K. za Nemčijo za pol leta 7-90, za četrt leta 4 K; za Ameriko za pol leta 9'50 K za četrt leta 4-80 K
PannaiH itavllka It v.
Re klamacije so poštnine proste Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Inserati: Enostopna petit - vrstica (širina 88 mm) za enkrat 20 vin., večkrat po dogovoru.
109. štev.
V Ljubljani, v torek, dne 12. oktobra 1909.
Leto XII.
N AS L O V A: Za dopise in rokopise ta. list: Uredništvo ^Rdečega Prapora«, Ljubljana. — Za denarne pošiljatve naročila an list, reklamacije, inserate i. t. d.: UpravnlŠtvo •Rdečega Prapora«, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6/II.
Smrdljivke v deželnem zboru.
Kranjski deželni zbor je postal zopet zanimiv. Bilo je res že nekoliko dolgočasno v dvoranici deželnega dvorca in obiskovalci nerodnih galerij so se že jezili, da ni pa ni nobene komedije, kakršne so se vršile v lepih starih časih, ko je človek v parlamentu zastonj lahko gledal improvizirane burke in poslušal burleskne koncerte. Vlagajo se predlogi, debatira se o stvarnih načrtih, vse dostojno kakor v gosposki zbornici, kvečjemu tupatam kak medklic — to se res ne izplača. No, v soboto se je situacija nagloma izpremenila in najlepša prilika je bila, da bi bili poslušalci prišli do imenit-nega užitka, če se ne bi bila ob splošnem obžalovanju gledalcev prenaglo izpraznila galerija. Tako <lepo> je postalo v zbornici kakor v tistih imenitnih časih, ko se je slišal turški boben in kravji zvonec v zborovalni dvorani in skoraj še «lepše», kajti takrat so imela le ušesa užitek, v soboto pa tudi — nos. Ampak deželni glavar je neusmiljen mož; tako imenitnih prizorov ni privoščil gledalcem in poslušalcem, temveč napovedal je tajno sejo in vsa glorija se je skrila radovednim očem.
Celo dom junaštva je postala deželna zbornica; dva liberalna leva sta se žrtvovala, da sta pregnala enoličnost in vsakdanjost iz našega malega parlamenta in mu poklonila < zgodovinski dan»; za svoje »navdušenje* sta bila poslanca Turk und Supančič izključena za dve seji.
Slo je za verifikacijo mandatov. Da imajo klerikalci vse kmetske mandate v svojih rokah, ni nič čudnega v naši deželi. Veseli jih, da jih imajo, zakaj večina je večina, naj že prihaja odkoder* koli; ampak ponosni niso na mandate, ki jim padajo kakor zrele hruške z veje v krilo. Veliko bolj bi jih veselilo, če bi mogli iztrgati liberalcem ta
ali oni mandat tar prodreti v mesta in trge. To se jim doslej še ni posrečilo in tembolj naravno je, da imajo skomine po teh mandatih. Toda meni nič tebi nič se ne pride do njih; torej so si belili glave, kako bi si napravili stezo, ki bi držala do cilja. In zazdelo se jim je, da so iztaknili pravo sredstvo. Dr. Pegan je podal v imenu verifikacijskega odseka poročilo, ki predlaga, naj se razveljavita mandata poslancev Višnikarja in Lenarčiča. Za ta predlog je bilo treba precej komplicirane advokatske utemeljitve in dr. Pegan jo je podal na sledeči način:
Pravno naziranje verifikacijskega odseka je to, da se imajo povsod, kjer gre za volitev iz mest in trgov, pritegniti k volitvam cele politične, oziroma krajevne občine, ki so naštete v § 3. deželno?,borskega volilnega reda z dne 5. novembra 1898, dež. zak. št, 40. To svoje mnenje naslanja verifikacijski odsek na te razloge:
§ 3. navedenega deželnega volilnega reda našteva volilne okraje za volitev poslancev mest in trgov. Pod št. 1. pravi: »deželno stolno mesto Ljubljana*, pod št. 2.: .mesto Idrija*, pod št. 3. in dalje pa navaja samo krajevna imena, kakor n. pr. <Kranj, Škofja Loka* itd.
V tem paragrafu ni jasno izrečeno, ali naj volijo samo mesta, oziroma trgi, ali cele krajevne (politične) občine.
Iskati je sedaj rešitev te nejasnosti tako v besedilu kakor tudi v zmislu vsega ostalega zakona, in v tem oziru prvo pojasnilo g 9. odstavek 2., ki pravi: «V dotičnih sodnih okrajih niso obsežene občine, ki so uvrščene ? volilski razred mest1 in trgov.
V sodnih okrajih torej, ki tvorijo volilne okraje za kmečke občine, se morajo izločiti one občine, ki so naštete v g 3. dež. vol. reda, g 9. torej jasno pove, da morajo voliti v skupini mest in trgov občine, in ne samo mestni in trški kraji.
Pa tudi v ostalem daje ves deželni volilni red podlago za razumevanje g 3. n. z. v tem zmislu, da se gre za cele krajevne občine. Krajevna občina je namreč najmanjša enota, ki jo deželni yolilni red pozna.
Ce bi hotel zakonodajalec razumeti t § 3. Ie mestne in trške kraje, bi moral to na kakršensi-bodi način jasno izraziti ali aploh le kje omeniti kakšno manjšo enoto kakor krajevno občino.
Če bi se hotelo v g 3. n. z. drugače tolmačiti, se pride lahko do anomalije, da bi župan kakega mesta ali trga, naštetega v g 3. n. z., ki ima svoje bivališče izven mesta, oziroma trga v kaki vasi, ki spada h krajevni občini bil po g 31. n. z. predsednik volilne komisije, pa niti aktivne volilne pravice ne bi imel.
Odsek meni, da bi bil v skupini Postojna, Vrhnika, Lož ter v dolenjskih mestih in trgih lahko rezultat drugačen nego je bil, če bi bile volile cele krajevne občine in zato predlaga, da se razveljavita mandata Lenarčičev in Višnikarjev.
*
Da je liberalce Peganovo poročilo pogrelo, je že umevno, zakaj dalo jim je upanje, da izgube za sedaj še dva mandata, pozneje pa najbrže še nekaj več. Toda preveč jeze rea ni bilo treba, kajti hladnokrvnemu človeku je itak moralo biti jasno, da je stališče odseka nevzdržljivo. Naj se sodi kakorkoli se hoče o judikaturi upravnega sodišča
—	delavci pač nimajo razloga, da bi se prav preveč ogrevali ža prakso tega sodnega dvora — toliko je pa vendar gotovo, da velja za pretečene volitve rešitev sodišča, ki je bila ugodna liberalnemu sodišču in pa kompromisni dogovor liberalcev in klerikalcev, ki je slonel na tej rešitvi. Poročilo verifikacijskega odseka se je torej lahko smatralo kot demonstracijo, toda konkretnega rezultata ni mogla imeti. To je najbrže čutil tudi dr. Šušteršič, ki se je oglasil za besedo proti predlogu verifikacijskega odseka in s tem postavil
PODLISTEK.
Senca.	Daije.
Pred malo, belo hišico se je voz ustavil. Voznik je znesel prtljago v prvo nastropje, molče pozdravil ter se odpeljal. Zahvalil sem se za prostor na vozu in hotel sem se posloviti.
Ona je zmajala z glavo.
— Ali ste zelo trudni?
— Ne.
— Ostanite torej trenotek pri meni. Tako le se ne moreva raziti.
— Ako dovolite. Toda ...
— Toda? ... V hiši ni nikogar, ako se bojite ta svoj dobri glas.
— Oprostite. Nisem mislil tako.
— Saj vem ... Pa naposled — vsi ste enaki No, pojdiva gor. Tukaj se še prehladite in moja vest še ni tako trda.
Poklonil sem se. Stopila sva v hišo. Po staro* kopitnih stopnicah sva prišla v prvo nadstropje, kjer je bila njena prtljaga v mali sobici zložena. Pohištvo je bilo čedno, toda starinsko.
A kaj mi je mar, kakšno je bilo pohištvo? Čakal sem, kaj bode. Kaj neki namerava? Zakaj me je klicala sem?
Kaj sploh išče na Bledu? Kje pa je njen soprog ?
Začetkoma sem bil mislil, da jo Saka mož na Bledu. Po kaj je torej prišla?
Odložila je klobuk in plašč ter me pozvala, naj sedem. Sedaj sem šele oparil, kako je bleda, ln nekakšne čudne poteze so bile vrezane v njeno lice, ki je kazalo nenavadno resnobo in tugo. Tudi mene je obšla žalost, tesnoba, ne da bi vedel, zakaj.
Pogledala me je. Bil je dolg pogled in zdelo se mi je, kakor bi izvirali iz njenih oči žarki, ki se lahko vidijo, celo primejo, žarki, ki se mi vdirajo v oči in v dušo.
— Kaj mislite o meni, gospod Ribič?
Kakšno vprašanje! Kaj naj odgovorim? S takimi vprašanji se spravi človek najbolj v zadrego. Jaz ne mislim čisto nič, čisto nič. In če kaj mislim, ne vem, kaj mislim. A reči ji ne morem tega. Bilo bi žaljivo, žaliti pa nočem nikogar. In zakaj naj bi žalil njo? Zakaj? Saj mi ni storila nič hudega. Calo uljudna je bila, prijazna, postregla mi je z vozom in sedaj me je povabila v svoje stanovanje. Vendar pa ne mislim nič.
A nekaj moram reči. Molčati bi bilo še higše.
— Oprostite, milostiva, Vašega vprašanja ne razumem.
— Zakaj mi pravite milostiva? Zakaj tako formalno ? Nekdaj ste mi rekli Pepica. Vsaj Vi nimate razlogov, da bi mi zamerili kaj.
— Pardon. Kaj naj bi zameril?
— Seveda. Vi ne veste ničesar. Iz uljudnosti ste tako formalni. A bilo bi lahko tudi drugače, Včasi so ljudje formalni iz drugih ražtogov.
— Prosim, jaz nimam nobenih razlogov.
— No, da, saj pravim, da ne veste ničesar. A povedati Vam moram. Vse. Komurkoli moram povedati. Morda izgine potem tista senca ...
Kakšna senca? O kakšni senci govori? Ne razumem. Ničesar se ne spominjam.
Pa saj mi hoče povedati — vse. Kaj je vse ? Kakšno je to vse?
— Prosim gospa, pravim; izvolite mi povedati, poslušam Vas.
Zopet me pogleda, zopet tako čudno. Na* enkrat vstane in stopi hitrega koraka k meni, ter me pograbi za roko, da me zaboli. Rmenkasta, medla luč svetilnice obseva njen obraz nestalno, da je videti čas bled, čas cvetač, Ta posebna vrst svetlobe menda upliva name, da se mi zdi, kakor bi bilo v tej sobi nekaj magičnega. Njen glas mi zveni nenavadno, ne votlo, ne svečano, ne kakor •glas iz groba* in ne kakor «glas iz višav*. Pa vendar nenavadno,
— Vi ste jo videli, tisto senco. To je nesreča mojega življenja.
Senca? Senca? — Kakšna nesrečna senca? Kakšno senco n«j bi bil videl? Ne razumem je.
Ona govori dalje.
— Ali se spominjate, kakšna sem	bila	kot
dekle? Takrat, ko sva se poznala?
— Seveda se	spominjam,	seveda.	Ah,	lepi
ste bili.
— Za to ne gre. Brezbrižna sem bila, vesele duše, lahkega srca.	Takrat še ni	bilo nobenih	senc
v mojem Življenu.	_____	Dalje	prih,
svojega somišljenika drja. Pegana za piot. V teoriji se je Šušteršič pač postavljal na enako stališče kakor Pegan, da naj namreč volijo cele krajevne občine. Tak način bi namreč bil klerikalcem ugodnejši. Toda teoretično razmotri-vanje Šušteršičevo ni odločilno; vpraša se, kaj je hotel stvarnega. To se pa deloma razvidi iz predloga, ki ga je podal in ki se glasi:
«1. Deželni zbor soglaša s pravnim nazorom verfikacijskega odseka, glasom katerega tvorijo po veljavnem deželnem volilnem redu kranjskem le krajevne občine tako kmečke kakor mestno-trške volivne okraje in odločna zavrača temu nasprotno judikaturo državnega sodišča. Deželni zbor izraža tedaj svojo odločno voljo, da se imajo uvrščati pri sestavi volilnih imenikov vsi cenzus-volivci vsake krajevne občine, skupno brez izjeme, bodisi y kmečko ali mestno skupino.
2. Izvolitev poslanca dr. Janka Viifana se potrdi.
3. V ostalem se odkaže poročilo verifikacijskega odseka pril. št. 122/125 ustavnemu odseku, z nalogo, da izdela načrt preosnove deželnega reda in deželnega volilnega reda, v katerem se nanovo odmeji obseg kmečkih in mestno-trških volilnih okrajev.
O tem naj ustavni odsek poroča kakor hitro mogoče.*
Odločilna v tem predlogu je naloga, ki je odkazuje ustavnemu odseku:
«da izdela načrt preosnove deželnrga rada in deželnega volilnega reda, v katerem se nanovo odmeji obseg kmečkih in mestno-trških volilnih okrajev.»
Očitno je to torej predlog za bodočnost.
V	tem oziru je tudi vsekakor opravičen. Če je zakon nejasen, ima zakonodajni zbor nalogo, spraviti nejasnost iz njega. Kako se nadomesti nejasnost, je seveda drugo vprašanje, ki pride šele za predlogom. Glasovati za Šušteršičev predlog ni bilo na noben način nevarno. Ampak liberalci so že davno izgubili vse politične talente in so postali politični otroci. Kjer je resna nevarnost, so ■lepi, strahove pa vidijo tam, kjer jih ni. Šušteršičev predlog je nekoliko neroden; najbrže ga niso natanko razumeli, pa so se ga ustrašili.
Še nekaj časa je trajala debata. Govoril je za Šušteršičem grof Bar bo« potem pa po vrsti liberalci Triller, Lenarčič, Vilfan, vsi proti Šu-šteršičevemu predlogu. Končno sta še enkrat govorila Šušteršič in Pegan, na to pa se je na predlog drja. Tavčarja seja prekinila za 20 minut S tem je bil tudi konec mirne seje.
*
Ko se je seja zopet otvorila, se je glasovalo
o	prvem delu Šušteršičevega predloga, ki je bil sprejet s 26 klerikalnimi glasovi. Dočim so liberalci in Nemciodšli iz zbornice. Ko so se vrnili in je imelo nadaljevati glasovanje, se je pričela »hrupna obstrucija*. Ljubljanski poslancc Pepe Turk je hotel za vsako ceno pokazati, da se zmožnosti njegove inteligence nikakor ne cenijo dovolj visoko; Ljubljančani še niso vedeli, kaj je vse v njegovi glavi. Trobente, rene, piščalke, bobne, kravje zvonce so 2e drugi prinesli v zbornice; ■ pultum razbijati zna vsak Wolf, z ragljami razgrajati vsak Fresl. Ampak naj se kdo postavi, da je prinesel v zbornico smrdljivke in ž njimi delal obstrukcijo 1 To je originalna ideja Pepata Turka, ljubljanskega poslanca in najnovejšega mučenika. Pa kako ženialno je to napravil 1 Na galeriji in po dvorani je nekaj zasmrdelo, kakor da se je prav blizu nekje razlila najsmradnejša gnojnica. Izprva je vsakdo mislil, da se je zgodilo kaj zelo neprijetnega. No kmalu se je vendar pokazalo, da so to «štinkbombice>, ki so tako postale najnovejše par-lamentarično bojno sredstvo. Naenkrat je bilo nekoliko uradnikov na galeriji, ki so se izpraznile na ena, dve, tri; seja se je prekinila, ker ni mogel človeški nos pretrpeti tega smradu, potem se je zbornica izčistila, končno se je pričela tajna seja. Prebrisani Turk ne mara ponavljati, kar je storil enkrat. Bombice so izginile. Ampak v njegovih rokah se je pojavila stekleničica, iz katere se je razlil drug, le močnejši parfum. In ko so ga obdolžili, je napravil kakor navihani vojak pred jeznim majorjem v «Mamzelle Nitouche*; stekleničica je bila naenkrat za njegovim hrbtom in jesenski manever bi se mu bil imenitno posrečil, če ne bi bili nekateri poslanci gledali tudi za nežnega Pepeta brbot. Smrdelo je torej, pulti so bobnali, poleg
se je ragaljlo, priskalo, žvižgalo — oh, če bi bili mogli poslušalci uživati peklenski koncert.
Dirindaj je trajal dolgo. Zaključil se je s tem, da sta se izključila poslanca Turk in Supančič za tri seje in da se je prihodnja seja napovedala za pondoljek ob 8, zjutraj. Gospodje hočejo naenkrat zopet postati pridni.
*
Kdo se čudi ?
Tam smo skranjskim deželnim zborom, kamor smo pred poldrugim letom prorokovali, da pride. Takrat smo bili seveda proroki v puščavi. Varovali smo jih zaman. Takrat sta se Tavčar in Šušteršič vodila pod pazduho. Ko smo opozarjali liberalce, da si spletajo z novim opravilnikom vrv, ki jo dobe okrog vratu, se je Tavčar v »Slov. Narodu* postavil, da liberalci sploh ne marajo in ne nameravajo obstruirati in da se jim nič ni treba bati zakonskih določb v opravilniku. Komaj pred poldrugim letom 1 In že pošlje Šuklje liberalce kakor šolske fantiče iz zbornice. Za prazen nič, za strah, ki je znotraj votel, zunaj ga pa nič ni, so liberalci skušali obstruirati po Turkovem sistemu; kaj bo šele tedaj, če bo treba re3 nastopiti proti veliki krivici in ne bodo vsa druga sredstva nič zalegla?
Slabo se godi liberalcem v dtželnom zboru, ampak neumen bi moral biti, komur bi se smilili. Klerikalci jih tepo s tistimi biči, ki so si jih sami spletali, natikajo jim tiste nagobčnike, ki so si jih sami oskrbeli. Tako se izpolnjuje nad njimi usoda, ki so si jo sami pripravili. Vsako usmiljenje bi bilo smešno. Naj gredo dalje svojo pot, ki drži v neizogiben političen pogin.
Shod unije rudarjev na Dunaju.
V	pondeljek dne 4. oktobra je pričel zborovati na Dunaju zbor rudarske unije, na katerem je bilo 67 delegatov, 20 zveznih funkcionarjev, 5 tajnikov in 6 zastopnikov strokovnik glasil, 2 uradnika centrale in zastopnik »Rdečega Prapora*. Nem* ško rudarsko zvezo je zastopal sodrug Pokor n y, avstrijsko strokovno komisijo poslanec S c hr amin el, praško strokovno komisijo sodrug Brožik, moravsko deželno strok, komisijo sodtug Jura. Navzoči so bili še poslanci Reumanu, D a sz inski, dez. poslanec Volke rt, poslanec Cingr je navzoč kot odbornik. Poslanec Beer se je opravičil.
Načelnik Jarolim opozarja v svojem otvoritvenem nagovoru, da je prav letos deset let, odkar so bili rudarji vseh okrožij kaj hudo razburjeni. •Takrat*, pravi, »je bila jako dobra konjunktura in so imeli podjetniki velikanske dobičke. Razumljivo je, da so tudi rudarji hoteli imeti od tega dobička majhen delež. Tisti boj je postal nekako plodišče naše unije. Unija obstoji pet let Maogo bojev smo imeli v tej dobi, a tudi brezuspešnih, ker so naši podjetniki najbolj zavedni med vsemi. Niti najmanjše zahteve ne razsojajo s stališča, ali jo je mogoče dovoliti ali ne, nego le, ali je naša organizacija dovolj močna, da zahteve ni mogoče več odkloniti. Navdušenje, toda brez denarja, tudi ne more imeti trajnega uspeha. Zaraditega potrebujemo pomočkov in načelstvo predlaga, da naj se doneski zvišajo. Unijski zbor bo pa tudi govoril resno besedo z vlado in meščanskimi strankami, ki imajo v parlamentu premoč, pa se ne zmenijo za delavske zahteve. Zaradi kakšnega napisa bi razgnali parlament, popolnoma nič se pa ne zmenijo, če se delavstvo nečloveško izkorišča.
Deželni poslanec Volkert pozdravi imenoma otankrinškega delavstva zbor, ki zboruje v njega domu.
Pokorny (Bochum) izvaja, da se mu zdita dve točki dnevnega reda posebno važni: izpopolnitev unije in pa razgovor o rudarskem zakono-dajstvu. Rudarska organizacija mora postati še bolj bojevna nego je, zakaj po vseh deželah so ljudje, ki zasužnujejo rudarje najmogočnejši kapitalisti. Ne preoblagajte torej svoje organizacije z uvedbami, ki bi zahtevale velikanskih denarnih žrtev in bi organizacijo v točnosti ovirale. Podpore ne smejo biti tolike, da bi za strokovni boj ne ostajali nikakršni pomočki. Pri zakonodaji pazite, da se ne poprusite. Mi bomo imeli paznike, pa pregledava« bodo smeli jame le v spremstvu obratnega uradnika, in odvisni bodo od podjetnika, ki bodo storili vse, da ostanejo ti pazniki nepomembna dekoracija. Mi pa bomo te namene prekrižali in to novo uredbo izrabili v prid delavstva.
Poslanec Reuman pozdravi zbor imenom zastopstva nemške stranke in nemških socialno-demo-kratičnih poslancev, ki žele krepko rudarsko organizacijo z neoraajano bojevitostjo.
Poslanec Schrammel: Vse strokovno organizirano delavstvo iskreno pozdravlja, da je rudarska organizacija v nekaj letih tako krasno napredovala. Toda kaj znači 32.000 organiziranih rudarjev napram 150.000 delavcem, ki delajo po rudnikih in napram podjetniški moči. Svarim vas torej, da bi uvajali preveč podpor, vi potrebujete bojno blagajne. Sicer vas bo drugo delavstvo podpiralo v potrebi; toda to more dobiti šele takrat veljavo, če ste sami za boj sposobni. Ustvarite torej ono orodje, ki vas bo vodilo do zmage naprej sami.
Brožik (Praga): Jako važne stvari imate na dnevnem redu. Prvič spreminjale organizacijske določbe, odkar obstoji unija in praška komisija se veseli, da poskušate izvečati bojevitost organizacije. Bratovske skladnice vas vežejo na stalno bivališče; to bo tudi v bodoče. Za boj proti vladi in podjetnikom potrebujete velike močne organizacije
Poslanec D a s z i n s k i: Povsod je stanje rudarjev slabo, najslabše pa v Galiciji. V hrzanovskem okrožju je izbruhnila elementarna stavka. Le malo rudarjev je organiziranih tam, vendar stavka teh 4000 ljudij že šest tednov in vsi poskuti, da bi jih razdvojili, so ponesrečili. Tragično je, da ne more unija voditi te stavke, ker niso rudarji organizirani. Tri ure proč od Ostrave so ti rudarji, vendar ne poznajo organizacije. Tukaj naj stori unija svojo dolžnost. Prosim vas pa, organizirajte tudi gališkega rudarja.
Jura (Brno): Pojasni, da je navzoč na željo rosničkih rudajev, kjer je deželna komisija mnogo poslovala in utrdila organizacijo.
Nato sledi poročilo načelstva.
Konec prih.
Dopisi.
Jeleniče. „Slovenec“ in „Naša Moč“ se zaganjata z vso besnostjo v novoustanovljeno „Konsumno društvo za Jesenice in okolico'* in njegovega ustanovitelja, sodr. Ant. Kristana. Seveda ne pišeta resnice, temveč se poslužujeta laži, natolcevanja m obrekovanja, prav po katoliški navadi! Mi jim povemo za enkrat samo to: sram vas bodi, da se zaganjate tako grdo v zadrugo, ko vendar vaša stranka hoče veljati za tako, ki so ji zadruge in zadružništvo pri srcu t Zoper trgovce in kramarje »Slovenec" nikoli ne zabavljal — No, vse klerikalno rovarenje, vpitje in jamranje ne bo nič zaleglo. Našemu „Kons. društvu za Jesenice in okolico** pristopajo vsak dan novi člani; število 200 smo že dosegli I! Z blagom in postrežbo smo zadovoljni. Da bo pa še vse vsak dan boljše, se razumel Saj smo komaj začeli. Delavci jeseniški 1 Le tako naprej — brez ozira na levo in desno!
Jesenice. V nedeljo, dne 10. t. m. smo imeli dopoldne lep shod pri Jelenu. Sodrug Anton Kristan iz Ljubljane je govoril o konsumnih društvih, o napadih klerikalcev na naše „Kons. društvo za Jesenice in okolico". K debati se je oglasilo vse polno govornikov, ki so izražali veselje nad lepo procvitajočo konsumno prodajalno. Shod je sklenil, da bodi prodajalna v nedeljah zaprta; odprta pa le ob delavnikih od 7. ure zjutraj do a. ure zvečer. S tem se je tudi storil en korak naprej na Jesenicah. Naša prodajalna (ki jo klerikalci zmerjajo za brezversko), |e prva
i	tem npeljala popolen nedeljski poči tekil Altroche — katoličani I — Opozarjajo se člani, da si nakupijo ob delavnikih vse potrebščine, ker bo ob nedeljah zaprto. — Dalje se prosijo, da vsakdo zahteva čeke za skupilo.—
10.	t. m. popoldne je bil še sestanek na Javorniku pri g. Hkavcu.
Jesenice. Izjava. Na pisanje ..Slovenca", češ, da je poslovodja „Kons. društva za Jesenice in okolico" baje odstopil od službe, povem katoliškim gospodom, ki pišejo jeseniške novice, da je lagati greh. Če bodo tako lagali kot sedaj lažejo, pridejo vsi v pekel 1 Poboljšajte sel — Meni seveda še nikoli na misel ni prišlo, da bi izstopil iz službe, ker se prav dobro počutim; dela imam dovolj, na Jesenice sem prišel delat; če „Slovencu“ m všeč, mi je prav žal, pomagati mu pa za sedaj ne morem! — Prosil bi samo »Slovenca-' naj pometa pred svojim pragom. Slučaj „Papov“ v Tržiču mu lahko da dovolj dela! — Fr. Winkelhofer, skladiščnik „Kons. društva za Jesenice in okolico".
Hrastnik. V nedeljo 10. oktobra ao se pri nas vršile volitve v rudariko zadrugo. Dosedaj so dominirali v lej zadrugi liberalci z g. Dominikom Majcenom na čelu. Organizirano delavstvo je sklenilo pomesti s to kliko. V aredo 6. oktobra je priredila dvoje shodov v ta namen, na katerih je strokovni tajnik, sodr. Anton Kristan iz Ljubljane poročal o pomenu rudarske zadruge. Uspeh ni izostal. Pri volitvi 10. t. m. smo nagill na
celi črti z vsemi 14 kandidati v Hrastniku in z vsemi 6 kandidati v Ojslrem. Tako je tudi v redul Naprej, hrastnišfci rudarji!
Shodi.
Jat ni železničarski shod, bo v torek, dne 12. oktobra ob pol 8. zvečer v areni Narodnega doma. Dnevni red: 1. Protest proti nameravanem atentatu na pravice železničarjev. 2. Sklepi k prvi točki.
Domače vesti.
— Tako le piiejo liberalci sedaj o klerikalcih: •Predlog na razveljavljenje Lenarčičevega in Vikarjevega mandata je brezstidno postavolomstvo in je golo nasilstvo, ki nima nobene pravne podlage. Klerikalci se pripravljajo, da izvrše zločinstvo, ki naj pokaže najširši javnosti, da klerikalci lahko store, kar hočejo, in da je njih moč tako velika, da lahko poteptajo in opljujejo tudi postavo, ne da bi jim mogel to kdo zabraniti. Predlog na raz-veljavanje Lenarčičevega in Višnikarjevega mandata osvetljuje z bengalično lučjo, kakšnim ljudem je kmetska nevednost poverila v deželi javno oblast in priča jasno, da klerikalna večina deželnega zbora nima pojma o svojih postavnih in moraličnih dolžnostih. Poznamo to pokvarjeno družbo, ki se imenuje klerikalno stranko. Tolpa špekulantov je to, ki se je z duhovniško pomočjo prerila do korita, kjer žre in si polni žepe. Kakor vsaka korumpirana stranka tudi klerikalci ne poznajo nobene meje; ljudje take baže, kakršni so zbrani y klerikalni stranki, si predstavljajo pretep in ker imajo v deželnem zboru večino, si domišljajo, da smejo vse pobiti in poklati in iti do skrajnosti. Še v sanjah jim ne hodi na misel, da je njih prva dolžnost spoštovati zakone in pravice manjšine. Njih početje spominja na kako cigansko tolpo, ki se polasti polne kašče in tam pije in je in divja do brezumnost’,* Tako pišejo danes! A lani so s to «tolpo špekulantov* složno sestavili volilni red za deželo, ki je oropal delavce svojega zastopstva, lani je dr. Tavčar s to «korumpirano stranko* živel v najlepši »harmoniji*, lani so liberalci s to <cigansko tolp:* sklepali volilne kompromise za deželni zbor! — Toda kaj lani! Pred dvema tednoma je šla liberalna stranka s to «tolpo špekulantov in ciganov* roko v roki v Zagorju na volišče, da bi v bratski slogi osleparili socialne demokrate. Pa da se ne bi človeku studilo komediantovsko rohnenje!
— Kozel — vrtnar. Kako imenitnega čuvaja državne blagajne imamo v osebi f nančnpga mi nistra B linskega, kaže sledeči slučaj. Grof Štefan Gotzendorp-Grabcvvski je kupil kriško veleposestvo za 2 200.000 kron. Grof Grabcwski je bil prijatelj Bilinikega, tedanjega ravnatelja avstro-ogrske banke, in ker mu je zmanjkalo drobiža, se je obrnil do banke za posojilo. Dasi sme banka dovoljevati hipotekarno posojilo le do polovice vrednosti, je to pol napravila izjemo in posodila grofa 1,600.000 kron. To je pripravilo posojilnico v Visokim Mu-tam v zmoto: v mislih, da je posestvo vredno saj 3,200 000 kron, je grofu posodila 600.000, tako da je poplačal brez solda v žepu vso kupnino. Zdaj pa se je začelo na posestvu samem gospodarstvo, ki spominja čisto na Jegličevo gospodarstvo v Gornjem gradu: cele gozdove je prodajal lesnim tvrdkam, izposojeval si je denar pri yseh možnih firmah, kot kak huzarski oficir. Avstro-ogrska banka se je zganila šele tedaj, ko so usahnile obresti posojila. Dosegla je sekvestracijo
—	kakor se je zgodilo na škofovem posestvu, ki pa je bila brezvspešna: posestvo je prišlo na boben. Sodišče jo odredilo cenitev in izvedenci so izrekli, da posestvo ni več vredno kot 1,102.667. Avstro-ogrska banka je prijatelju svojega ravnatelja na ljubo jrgla cel milijon skozi okno. Kaj poreče k temu BilinskiP Kaj poreko naši liberalci, ki Bilinskega kar prehvaliti ne morejo?
Zadnje vesti.
Deželni zbor kranjski.
(XIII. seja ( dne 11. oktobra 1909.)
Seja se prvič i7jemoma otvori točno, krkor določeno ob 8. zjutraj. Več poslancev nar. napredne stranke in veleposestava manjka spočetka. Branje zapisnika zadnje seje brez ugovora sprejeto. Med branjem prihajajo ostali poslanci, v zbornici vlada popolnoma mir. Deželni glavar S u k 1 j e javi odpo-Siljatev brzojavne čestitke novo izvoljeni vojvodinji Zofiji Hohenburški ter prečita brzojavni zahvalo Franca Ferdinanda. Klerikalci pozdravljajo čestitko z izredno vnemo, nakar glavar določi, da se shranite brzojavki v dež. arhivu, Na to se razdeli dnevni red, ki obsega 49 točk. Poročila o raznih proračunih (4—11) se izroče brez debate finančnemu odseku. Posl. Povše poroča o zgradbi vodovoda T občini MoSnje in za občine Cerknica—Rake k. Poslanec Jonko dr. Vilfan priporoča vodovod v Mošnjah. Posl Pogačnik napada dr. Vilfana, čeS, da je on bil tisti, ki je ta vodovod zavlafieval. Dr. Vilfan popravlja: Ne jaz, ampak mestni zastop — med njimi tudi pristaši S. L. S. (čujte, čujte!) je soglasno sklepal o t; zadevi, K poročilu o vodovodu Cerknica-Rakek govore poslanci: Ko bi, Drobnič, Schollmeier Ravnikar. Drobniču so klerikalci napisali resolucijo, ker je pa ne zna Citati, pomagajo mu z dr. Šušteršič vred ie trije poslanci. Resolucija
priporoča nujnost izvedenja načrta. Oba poročila soglasno	sprejeta. S	tem je	dnevni	red
—	namreč resni dnevni red najbrže že končan. Kajti na	vrslo pride posl.	dr. Zajca
novi lovski zakon, oziroma poročilo upravnega odseka o načrtu novega lovskega zakona za Kranjsko.	Načrt tega	zakona označa:	boj
zajcu, zajec	je prost	pred	lovci	in
najemniki, vsak kmet ga na svojem gruntu lahko pobije, občina ima absoluten upi iv na lov (oddaja in zakup lova). Poročevalec načrta je župnik Hladnik. Poja-snuje namen in pomen izpremembe dosedanjega lovskega zakona. Zdajci začno liberalci s tehnično obstrukcijo: dolgotrajni obštrukcijski govor v for-melni obliki protigovora. Govori dr. Tavčar. Klerikalci zapuste dvorano, vpijejo zunaj, prihajajo posamezni zopet v dvorano, se nekaj časa upirajo, a ko vidijo, da dr. Tavčar nadaljuje, se zopet poizgube na golaž. Vabijo nanj tudi dr. Tavčarja, kar pa on odklanja in govori od 9. do pol 11. Ob začetku govora prime s pikrimi opazkami dež. glavarja Sukljeja, ker je ti skušal <po Šuklje-ja*sko» zaviti priglasitev kontragovora, tako da bi dr. T a v č a r kmalu ne bil prišel do besede. Š u k 1 j e se opravičuje in — izgine. Šele ob 7*11. prične protigovornik s stvarnimi izprcminjevalnimi predlogi k posameznim §§ zakonskega načrta. Klerikalci so na to čaVali in prihajajo zopet v dvorano. Ob 3/*ll. prevzame zopet Šuklje predsedstvo. Klerikalci zunaj hrupno vpijejo. Dr. Tavčar se zahvali «za potrpežljivost* in — konča svojo skoro 2 urno generalna debato. Na Ho prične Scholmeier (veleposestvo) kot progovornik.
Na dnevnem redu je tudi poročilo ustavnega odseka o načrtu novele k občinskemu volilnemu redu, ki, če pride danes sploh še na vrsto, zna zopet vzbuditi obstrukcijske duhove.
Držami zbor. Dunaj, 11. oktobra. S cesarskim patentom v «Wiener Zeitung* se sklicuje državni zbor na 20. oktobra.
Goriške volitve. Gorica, 11. oktobra. Vo-lilne komisije še niso zaključile svojega dela, vendar se pa že ve, da so zmagali klerikalci z vsemi kandidati izvzemši na Krasu, kjer je poleg enega klerikalca izvoljen «libera!ni» kandidat Gregorin. V goriškera okraju so izvoljeni Berbuč, Marinič in Zega z okroglo 1300 glasovi, v tolminskem pa Kosmač in Gregorčič.
Nemftki nacionalizem. Dunaj, 11. oktobra. Nemški poslanci iz alpskih dežela so imeli včeraj dopoldne in dopoldne konferenco pri županu dr. Luegerju. Opoldne so imeli konferenco pri ministrskem p redsodniku baronu Bienerthu, ki so se je udeležili tudi ministri grof Siurghk, dr. Schreiner in dr. Haerdtl. Sklenili so, da vlože v deželnih zborih Gornje in Nižje Avstrijske, Solnograške in Predarlske načrte, s katerimi se proglaša kot izključni uradni jezik deželnega zbora, edbora in vseh deželnih uradov nemščina.
Wahrmundova afera. Dunaj, U. oktobra. Naučno ministrstvo je poslalo dekanatu pravoslavne fakultete na praškem vseučilišču dolg dopis, v katerem zagovarja svoje stališče v Wahrmundovi aferi.
Spanika klerikalna lopovščina. Madrid,
ll.	oktobra. Iz Barcelone se javlja, da je sodišče na predlog državnega pravdnika obsodilo Fe-rerja, kateremu očita moralno provzročitev barcelonske revolucije, na smrt in na konfiskacijo vsega imetja. Sodišče je odklonilo vse v Rimu, Parizu in Bruselju živeče priče, ki jih je predlagal | F er er. V preiskovalnem zaporu so Fererja nečloveško mučili.
Maroko. Madrid, 11. oktobra. Iz Melile se poroča, da so prišli kabilski poglavarji v španski tabor, da se podvržejo.
List .lica uredništva.
Gorica. Vse prihodnjič. Danes z najboljšo voljo nemogoče.
Univerza v Trstn.	Daije.
Naš fant je prišel v kraj velike trgovine, velikega obrtnega dela. Prav v veliko središče bi prišel. Kaj zamore Ljubljana nudit'1 fantu proti Trstu ?
—	Ne bodite tako strašno tesnosrčni, glejte vendar dalje v svet, kakor v to provincijalno mesta Ljubljano; privoščite naši mladini večje duševne horiconte, kakor jih more podajati bodi kako slovensko mesto razven Trsta! Ali mislite, da boste mogli to malo Slovenstvo obdati s kitajskim obzidjem? Da Slovenstvo ne bo živelo v bodočnosti s slovenskim narečjem, to je gotovo. Čim hitreje se vrši proces, da postane hrvaščina pismeni jezik, tem boljše za nas. In kje bi bilo to bolj mogoče, kakor na univerzi,v Trstu in naj si bo stokrat laška!
In ne bi bila dolgo laška; brez vseh žrtev bi šlo, da bi laška univerza v Trstu postala jugoslovanska s hrvaškim učnim jezikom, ki bi pa nrgovala nauk italijanščine in njene literaturce kv vseh ozirih. Italijani bodo še dolgo merodajni trgovci na južnih morjih in laška literatura, laška omika ni zametovati. Ali Jugoslovan in Italijan merodajna na južnih morjih, ali Italijan sam kakor sedaj!
Zakaj se tedaj branimo laške univerze v Trstu? — Mi moramo med Italijane, Nemce; naši fantje se morajo bojevati za kruh med njimi v naših krajih, morajo na njihove veselice, v njihove družine, da paralizirajo moč teh ljudi; le tako je moči priti do nadvladanja tujih elementov v naših obmejnih krajih. Mi moramo kar se da, z nsjboljšimo našimi talenti v Trst, drugače vse nič ne velja, kar se zove narodnostni boj.
Zdaj menda vendar vsak Slovenec izprevidi, da smo Slovenci veliko zamudili, ko smo le sledili kat. duhovniku kot voditelju, mesto da bi pustili nebesa, kjer so že in postali dobri trgovci na morju in na kopnem, dobri rokodelci, industrialci, dobri kmetje, ki izvažajo svoje pridelke v Trst in od tam na lastnih ladjah naprej. Naenkrat čutimo, da nas obdaja tudi v Avstriji že razvito veliko kapitalistično gospodarstvo, ki ima po vsem svetu svoj trg in s praznimi rokami stojimo na teh, za izvrševanje tega gospodarstva pripravnih in celo zaradi morja važnih tleh. Študirali smo teologijo, študirali jus, pripravljali se za profesure starih jezikov in zaničevali matematičarje, naravoslovce kot bolj inferiorne učitelje. Nemci, Lahi so bili naši prvi rokodelci in tudi prvi industrialci ter po-večjem večji, tehnično izobraženi trgovci. Ali teh strok delavci so zdaj merodajni v gospodarstvu in v drugem življenju in bodočim dlje bolj; katoliški duhovnik in jurist sta postavljena na smrtni oder. kot upravnike si novodobno gospodarstvo vzgaja tehnično izobražene ljudi. Kdo se bo tedaj kot Slovencc danes še za to vnemal, da se po novi univerzi nemara petrificirata katoliški duhovnik in jurist? Ta dva sta potrebna zaanalfabetnega kmeta, ki se pravda za vsako malenkost, novodoben, učen kmetovalec bo ta dva upravnika švojih vesti in ječ potisnil stran; vsaj pa bo izdatno zmanjšal njih število. Ne bo jih treba; gospodarstvo jih ne bo redilo; razsodniki, vzeti iz dotičnega gospodarskega razmerja bodo razsojevali spore. Ako tedaj, rojaki, pogledate vprašanje slov. univerze s stališča modernega gospodarstva, y katerem moramo, če hočemo ali ne, postaviti zanj vzgojene
Lekarniško naznanilo.
 ------------------------------
Dovoljujem si p. n. sl. občinstvu uljudno naznaniti, da sem z dnem I. oktobra t. I, kupim potom prevzel
Mayrjevo lekarno
„Prl zlatem jelenu"
na Marijinem trgu»LJUBLJANI.
Upam, da mi bo slav. občinstvo kot večletnemu sotrudniku te lekarne dosedanje zaupanje ohranilo tudi za prihodnje ter se priporočam za nadaljno blagohotno naklonjenost in beležim z odi. spoštovanjem
Mag. pbarm. Rihard Sušnik
lekarnar.
V Ljubljani, dne 1. oktobra 1909.
3-1
delavce v vseh strokah, ker drugače nas zajamejo Nemci, Lahi celo, potem boste pustili sanje o univerzi v Ljubljani ali kake pravne fakultete v Pragi na češki univerzi. Znanje italijanskega iu hrvaškega jezika je potrebnejše kakor znanje češčine in tukaj doli na morju kaže Slovencu vsekaj druzcga kakor Češka.
—	Nemara le ni dobro, ako se naš slovenski trgovec in mali obrtnik, misleč, omikan kmet tako malo brigajo za uravnavo šol in druzega v našem življenju! — Ti bi kazali na mogočno, bogato morje!	Dr.	Slane.
Močenje postelj «e pripisuje večinoma nemarnost, dočim je ta napaka navadno posledica oslabelega živca, ki zapira mehur. Priporoča se, da zahtevate od zavoda «Sanitas» v Velburgu P 348 (Bavarsko) brezplačna pojasni la glede zdravljenja. Starost in spol oseb, ki trpe na močenju, se mora napovedati.
H. Suttner
Ljubljana n mestni trg
razpošilja ure, zlatnino in srebrnino na vse kraje sveta, obrnite se zanesljivo na domačo slovensko tvrdko. — Veliki novi cenik zastonj.
Novost: Floščnata, tanka, prava nlkelnasta Anker - Roskopf ura na 6 kamnov, pokrovi ostanejo vedno beli, prav natančno 36 ur idoča K 4’50. — Srebrne ure od 6 K naprej. — Večletno jamstvo. Ako blago ne ugaja, se denar vrne nazaj. — Verižice s slov. trakovi; :: nikelnasta K l-20, srebrna K 5’—. ::
Iščem dva ali tri
oziroma
2—2
trgovsko pomočnico
ki imajo veselje do službovanja v konsumnih društvih. Vse drugo po dogovoru.
lin Kristan, telesiiurpa ulica G;ll.
Močenje postelje
30-1
se jamčeno ozdravi takoj. Pojasnila brezplačno. Sporočiti je starost in spol. Tople zahvale. Zdravniško priporočeno.
Zavod „Sanitas“
Velburg P 348, (Bavarsko.)
EJuftNA
&ZptiniAr£. «•» Materi JZtrZtio
oSUTtOi
Telefon *t. 177
L To
zaloga piva
v Spodnji M pri LjijaDi.
Gosp. gostilničarjem in p. n. slavnemu občinstvu priporočam
'zagrebško In : češko pivo :
Redka priložnost!
ki jo je uničil požar, celo zalogo, krasnih, težkih 2—2
flanelnih posteljnih odej
v vseh najnovejših in najkrasnejših vzorcih, ki imajo čisto neznatne, komaj vidne madeže od vode in pošiljam 3 kose za 9 K. Odeje so za vsako boljšo družino za pokrivanje postelj in oseb in so jako tople in mehke. OTON BEKERA, c. kr. fin. nadstražnik v p. v Nachodu na Češkem.
Proda se nova
enonadstropna hiis
udobno zgrajena, s tremi stanovanji in velikim lepim vrtom. Ista se nahaja na jako mirnem kraju v neposredni bližini Ljubljane.
Več pove upravništvo tega lista.	3—3
Zahtevajte po vieh gostilnah, kavarnah to v
brivnicah INV W
Kupujte
1© v trgovini s papirjem
Ivan Vrečko 8
Ljubljana, Sv. Petra cesta 31. Zaradi preselitve 10% popusta.
jg Nicolo Coasslnl _. I T”‘" „ j*j
W -________________________________________Via Cecilia št.14 W
w komisijska izvozna in pozna trgovina z deželnimi pridelki tv;
posebno z ZelenjSIUD, sadjem in Dinom (navadnim namiznim in naj- *** ^ finejšim vinom v steklenicah) istrskim in furlanskim žganjem. m
•tip Upravna pisarna za realitete na deželi in v mestn.	(g)
(#) 5-3	Projekte	za	kmetijska	in	gozdarska	podjetja,
X
A
A
X
A
A
♦
*
♦
*
W — ■_—	JL	■_	1	najbolj&a in najoenejta tvrdki___
JNajTOOJft ZAlOga, naroSevanle o*ir. nntenpovnnje «
čopičev za pleskarje, sobue slikarje, zidarje, mizarje.
Lekov, pristnih angleških za vozove.
Emajlne prevleke, pristne, v posodicah po •/„ */„ '/, in 1 kg.	104—92
Jantarjeve glazuro za pode. Edino trpežno in najlepše mazilo za trde in mehke pode.
Voščila, štedllnega, brezbarvnega in barvastega za pode; najcenejše in najboljše.
Rapldola, pripravnega za vsakovrstne prevlake.
Brunollna za barvanje naravnega lesa in pohištva. Olje In mazilo za stroje, olje proti prahu,
JSJfr. a	A A A j*. J*. ."A .-K »S	X|g
tvttvvvvvvvvvvvb
a a
t
a
a
x * *
!
Maščobo za usnje.
Oljnatih barv, priznano najboljših.
Oljnatih barv n tubah, g. dr. Schonfeida.
Flrneža, prirejenega iz lanenega olja, kranjskega. Steklarskega kleja, pristnega, zajamčeno trpežnega. Glpsa, alabasterskega in štukatumega. Karbollneja, najboljšega.
Fasadnih barv za apno.
Barv, suhih, kemičnih, prstenih in rudninskih. Kleja za mizarje in sobne slikarje.
Vzorcev za slikarje, najnovejiih.
'"‘um’ Adolf Hauptmanu v Ljubljani “3"
I. kranjska tovorna oljnatih barv, flrneiev, lakov in steklarskega kleja.
y V
12-6
tlajboli uarno naložen denar
ie o slovenski
W;^Wv^
obresti vsakega pol leta h kapitalu.
Dne 1. lrT16. vloženi denar se obrestue tako.
Jffestni hranilnici ljubljanski
Stanje hranilnih vlog nad 36 milijonov kron. Rezervni zaklad nad fl milijon kron.
Za varnost denarja je porok poleg rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in vso svojo davčno močjo. V to hranilnico vlagajo sodišča denar mladoletnih otrok in žnpnišča cerkveni denar.
Mestna hranilnica ljubljanska sprejema hranilne vloge vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 8. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4% % ter pripisuje nevzdignjene
Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica sama in ga vlagateljem ne zaračuni.
Denar se lahko po šila tudi po pošti.
Spreemao se tudi vložne knižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se obrestovane prenehalo.
Posoja se na zemljišče po 4%% na leto. Z obrestmi obenem plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo skupaj ravno 5% izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62‘/2 leta. Kdor plačuje 6% izposojenega kapitala, poplača dolg v 33. letih. Dolžnik more poplačati svoj dolg tudi poprej, ako hoče. Posoja se tudi na menice in vrednostne papirje. — Mestna hranilnica izdaja lične
domaže hranilnike
proti vlogi 4 kron, ki se takoj obrestujejo. Priporočamo jih zlasti staršem, da ž njimi otroke navajajo k varčnosti. — V podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov je vpeljala
ta slovenska hranilnica tudi	        -	kredltttO	dinŠIOB.
Mestna hranilnica lubljanska se naha a v lastni palači v
Prešernovih, prej Slonovih (Elefnntnih) ulicnh 3.
$35
Izdajatelj in adgoverni urednik Fran Bar tl.
Tiska Iv. Pr, Lampret v Kranju.