PoHfi!Wfn5Tfc£8Wk v gortJVTKT
Mariborski
Cena 1 Din
Leto III. (X.), štev. 115
Maribor, četrtek 23. maja 1929
JUTRA!
Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poStncm ček. zav. v Ljubljani it. 11.409 Velja mesečno, prejeman v upravi ali po poStl 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Tel »fon:
Uredn. 440 Uprava 455
Uredništvo in uprava; Maribor, Aleksandrova c »at a it. 19
Ojlaai po tarlfu
Ogla*« (prejema tudi ogtaanl oddelek .Jutra" v Ljubljani, Preiemowt *lle* tt4
Kralj odpotuje na Bled
NA BLED PRIDE TUDI MINISTRSKI PREDSEDNIK GENERAL ŽIVKO-VIČ, KI BO OD TAM VODIL VLADNE POSLE.
Konferenca Male antante
je bila včeraj 22. tm. v Beogradu zaključena in je prinesla razveseljive rezultate: arbitražno pogodbo, enotnost v nazi-ranju v manjšinskem vprašanju in zadevnega nastopa v Ligi narodov, poglobitev zlasti gospodarskih temeljev zveze itd. Spremljalo pa jo. je nekaj nad vse značilnih dogodkov, ki so dosegli kulminacijo v izjavah včerajšnjih madžarskih listov, da se pripravlja proti Mali antanti ustanovitev Srednje antante, ki bi jo naj tvorile Italija, Madžarska in Poljska.
Ze obisk podtajnika italijanskega ministrstva za zunanje zadeve Grandija po-četkoin tega meseca v Budimpešti je bil simptomatičen. Reklo se je takrat, da Kre za ureditev raznih še visečih vprašanj med Italijo in Madžarsko, zlasti pa tudi za ureditev vprašanja madžarskega Prometa z Reko. Reklo pa se je tudi, da gre za ojačanje političnega in gospodarskega sodelovanja obeh narodov. Tudi Političnega! In če vemo, da je politika Madžarske usmerjena na revizijo mirovnih pogodb, ki bi udarila države Male antante, če dalje vemo, da je Mussolini sam javno odobril in podprl madžarsko revizijsko politiko, vemo tudi, kaj pomeni ojačenje političnega sodelovanja Madžarske in Italije.
Ni slučaj, da so se v madžarskem parlamentu baš tik pred otvoritvijo konference Male antante čuli iz , govorov raz' nih poslancev ostri izpadi ©roti Mali antanti, glorifikacija italijanske orijentaclje madžarske zunanje politike in povdarja nje tradicionalnega prijateljstva s Poljsko.
Tudi ni gol slučaj, da je bil v Budimpešti na obiskih baš v dnevih konference Male antante poljski zunanji minister Zaleski, ki so ga Madžari ostentativno slovesno sprejemali in ki Je v nekih svojih izjavah madžarskim novinarjem isto-tako ostentativno izjavil, da se je Poljska končnoveljavno odrekla priključitvi k Mali antanti. Gospod Zaleski sicer tr di, da njegov obisk v Budimpešti baš v teh dneh ni nikak slučaj, Češ da mora tudi Poljska stremeti za zbližanjem na' rodov. Vprašanje je seveda, ali je de monstrativen obisk madžarske prestollce ravno v dneh konference Male antante to splošno zbliževanje narodov pospešil, zlasti še, če vidimo, da madžarski tisk s Polnim zadovoljstvom in naravnost : Škodoželjnostjo napoveduje odmik Polj ske od Male antante in zgradbo Srednje Proti Mali antanti. Poljaki so enako egoistično politiko kakor danes delali že poc Avstrijo, kjer jih ni bilo skoro nikdar videti v fronti slovanske solidarnosti. Žalostno je, da jih tudi težka zgodovina sve tovne vojne in da jih deset let povojnega Političnega življenja ni moglo spraviti na drugo pot in da se tudi še danes raje |oorazumevajo z dednimi nasprotniki Slovanstva in njegove solidarnosti nego £ državami odnosno natodi, ki so jim bratski po krvi in jeziku. Tudi najrealneje pogledi na gospodarska in politična vprašanja bi jih po treznem povdarku ttiorali voditi na druga pota.
BEOGRAD, 23. maja. Koncem prihodnjega tedna odpotuje kralj Aleksan der na Bled, kjer ostane, kakor vsako eto, preko poletja. Na Bled odpotuje dalje tudi ministrski predsednik gene-
ral Živkovič, ki bo od tam vodil vladne posle. Ostali ministri bodo prihajali ministrskemu predsedniku referi-rat na Bled.
OdnošaJI med Italijo In Jugoslavijo
RAZPRAVA V ITALIJANSKI ZBORNICI. — V PRIČAKOVANJU JUGOSLOVANSKE POLITIKE, KI BO ITALIJI PRIJAZNA.
RIM, 23. maja. Na včerajšnji proračunski seji zbornice je imel poslanec 'erra strasten govor proti politiki rancijc, dočim jc poslanec Costenzi menom vojnih dobrovoljcev ostro kri iziral politiko Jugoslavije. Označil je med drugim zunanjo politiko naše države kot agresivno in da baje Jugoslavija že pripravlja načrte za napad na Italijo in Albanijo. Do letošnje spomladi da je izdala Jugoslavija v Franciji za oboroževalne namene nad 300 milijonov dinarjev. Jugoslavija bojkotira reško pristanišče čisto sistema-čno in ponavlja sovražne akcijc proti Italiji. Ker je Italija dokazala, da je pripravljena voditi napram Jugoslaviji lojalno politiko, je prišla tudi Jugoslavija na vrsto, da dokaže, da hoče opustiti svojo dosedaj Italiji so-
vražno politiko. Kar se tiče Jugosla-1 jemljive za Italijo.
vije, veljajo za Italijo tri gesla: pozornost, mir in hladnokrvnost. Ko je ugasnila jugoslovansko-!falijanska pri jateljska pogodba, se ju marsikdo bal, da pride morda do krize V resnici pa je bila pogodba že pred njeno ugasnitvijo mrtva črka in se položaj ni čisto nič izpremenil. Smatram, je izjavil govornik, da ne bi bilo odkritosrčno, ako bi se obnovila pogodba, ki ni nikdar obstojala. Med tem se bistveno ni dosti izpremenllo ti: je vrh tega treba počakati na nadaljni razvoj stvari v Jugoslaviji, pri čemur pa se 'nikakor ne sme opustiti nada, da se bodo jugoslovanski politiki vendarle odločili za politiko, ki bi bila Italiji prijazna.
Nato jc govoril Mussolini, ki je ozna čil najnovejše reparacijske predloge zavezniških izvedencev kot nespre-
Obešen roparski morilec
SOMBOR, 23. maja. Davi je rabe!! Hardt iz Sarajeva izvršil smrtno kazen nad roparskim morilcem Žarkom Bran-kovom, ki je v okolici Sombora umoril in oropal dva kmeta in imel vrh tega na vesti še več drugih zločinov.
Zaleski ne poide V Bukareštinevre Heimwehrovcev pri Inomostu. že
sedaj je dobil vsak Heimwehrovec lo-
BUKAREST, 23. maja. Tukajšnji poljski poslanik je sporočil rumunski vladi, da poljski zunanji minister 7a-Ieski ne more posetiti Bukarešta, kakor je bilo dogovorjeno, ker bo potoval iz Budimpešte direktno na zasedanje Sveta Društva narodov v Madridu.
BUKAREšT, 23. maja. Popolnoma nepričakovana vest, da Zaleski ne pride v Bukarešt, jo izzvala v tukajšnjih političnih krogih veliko senzacijo, ker jc bilo 'poprej dogovorjeno, da bosta imela Zaleski in Mironescu važno konferenco.
BUDIMPEŠTA, 23. maja. Državni upravitelj, admiral Horthy, je priredil na čast poljskemu zunanjemu ministru Zaleskemu lunch, tekom katerega je dvignil čašo na zdravje Zaleskcga in za procvit Poljske. Horthy je opozarjal na prisrčen sprejem, ki je bil prirejen vodji poljske zunanje politike v Budimpešti. Med Poljsko in Madžarsko da že tako od nekdaj obstojajo tradicijonalne prijateljske vezi.
(Tlaneurl Heimuuehrouceu
DUNAJ, 23. maja. »Abend« poroča iz zanesljivega vira, da se že sedaj vrše velike priprave za jesenske velike ma'
pato, bajonet in zaklopnjačo karabinke, dočim so puške še v skladiščih. Vsak mož bo dobil o priliki manevrov 10 šilingov dnevno kot plačo ter prosto prehrano.
Eksplozija u podzemski postaji
LONDON, 23. maja. V bližini podzm ske postaje Bond Street so se pripetile v kratkjh presledkih tri eksplozije, ki so povzročile med potniki veliko paniko. Mnogo žensk in otrok je padlo v neza^ vest in so jih morali prepeljati v bolnico. V sosednjem predoru so se namreč vneli kabli. Postaja sama je bila popolnoma zavita v dim. K sreči eksplozije niso povzročile večjih poškodb.
Nenauačen kongres
STUTTGART, 23. maja. Tu je pričel včeraj svetovni kongres bohetnov, med katerimi so tudi odlični umetniki in pisatelji. V enem najlepših umetniških salonov je nenavadno zanimiva umetniška razstava. Kongres se vrši pod milim nebom. Med udeleženci so najinteresant-nejši tipi teh oboževateljev popolne svo bode in lepote prirode.
Skrajna posurovelost.
Včeraj popoldne se je v Nov! vas! na Radvanjski cesti pripetil ogaben čin skrajne posurovelost!. Delavec Herman L e k § je bil ob cest! zaposlen pri neki novi stavbi, mimo pa so prišit štirje naborniki. Lekš jih je opazil in vprašal, kako jemljejo pr! naborih. Želel je pač informacije, ali je komisija stroga ali ne. Mesto odgovora pa je dobi! krepko zaušnico, ki Jo je vrnil z lopato. Nato so navalili vsi štirje mladeniči nanj, ga podrli na a in neusmiljeno obdelali s 4—5 kg ežkim. kamnom. Lekš je obležal na eh, naborniki pa so odšli svojo pot. Sosedje, ki so pritekli Lekšu na pomoč, so domnevali, da je žrtev podlv-anih mladeničev mrtva in so takoi obvestili policijo in orožniško postajo Studencih. Dve uri Je ležal pobiti delavec v nezavesti, nakar so ga t rešilnim vozom odpeljal! v boln.lco, kjer sc je zavedel. Pr! zdravniškem pregledu so tudi ugotovil!, da po5ko4-be niso tako nevarne, kakor se Je prvotno dozdevalo. Ko so mu obvezali rane, jc Lekš odšel domov in se.ril bati nikakih posledic, ker mu udarci niso pretresli možgan. ŽandarmcrIJa e napadalce že izsledila in enega ce-aretlrala. Zadevo bo obravnavalo sodišče.
Ukradeno dvokolo.
Neznan kolesarski tat je včeraj popoldne ukradel v Maistrovi ulici Hermanu Reiserju kolo znamke »Puoh«,
vredno 2000 Din. Pred nakupom se svari.
Tat v cerkvi.
V stolnic! je včeraj popoldne neznan tat ukradel z altarja nov prt, vreden 120 Din, O storilcu manjka
vsaka sled.
Nezgoda otroka.
V	Krčevini se je včeraj dogodila teljfe nezgoda. 9 letna Pepca Spesova je tako nesrečno padla na steklenico, katero je pri padcu razbila, da je dobila na nosni corenini precej velike vreznine. Prvo pomoč je deklici nudil rešilni oddelek. —1
Prebivalci Pristana, med katerimi so tudi taki. Id so po tm* dapolnem dnevnem delu željni nočnega
miru, se pritožujejo, da razni elementi nemoteno kalijo nočni mir. Nujno prosimo varnostno oblast, da posveča temu misterijoznemu kotu malo večpozornosti.
Dejstvo, da se proti Mali antant! u-stvarja nova politična kombinacija Srednje antante, sicer ni tragično, vendar pa mora odgovorne voditelje držav Male antante nujno voditi k razmišljanju o iskanju novih zvez. In naj se sodijo današnje politične razmere v Rusiji kakor- _ koli; nedvomno je, da se bo tekom let;
tudi tam ustalilo realno pojmovanje gospodarskih in političnih prilik, nedvomno pa tudi, da mora Mala antanta pripravljati pot za tesnejšo zvezo s to slovansko državo, ne radi sentimentalnosti ampak baš iz golih interesov realnega življenja.
Težke sfotalt.
»Kaj počenjaš zadnje čase?«
»Postal sem šofer taksija. Neznosen posel. Ves dan mora biti človek na ulici, v vetru in dežju in mora prevažati vsakega idijota.«
»Koliko časa pa si že zaposlen?«
»Se to bi se manjkalo. Jutri nastopim prvič.«
Težka izguba.
»Pomislite, moj mož Je pobegnil s služkinjo.«
»To je strašno.«
»Seveda, zlasti ker je tako težko ,wti poštenega in dobrega dekleta.«
/Sirarn 't*
n
V ECE RNIK Tuf«*
Mariboru. dne 23. V. ]y29.
Mariborski gradbeni In regu lacljskl problemi
NAPAKE IZ PREJŠNJIH IN SEDANJIH DNI. - PAVILJONI.
IN STRANIŠČA. — REGULACIJA.
MESTNE HIŠE
V malokaterem mestu se je v prejšnjih časih v regulacijskem oziru toliko grešilo kakor v našem Mariboru. Celi novi mestni deli so nastali brez enotnega načrta, kakor je pač kazalo in kakor se je komu zdelo. Vendar pa niti ni zameriti onim, ki so v prejšnjih časih o tem odločali ali bi vsaj bili morali odločati, ker tako se je delalo skoraj v vseh manjših pokrajinskih centrih in podeželskih mestih. Hujše in manj odpustljivo pa je, da se je ta praksa nadaljevala tudi po osvo bojenju. Resnica je sicer, da takoj po prevratu ni bilo mogoče misliti na dale-kosežen in velikopotezen regulacijski načrt našega mesta, a storilo bi se bilo lahko vsaj to, da bi nove stavbe, ki so nastale v teh desetih letih, ne onemogočale bodoče regulacije. To, kar se je storilo na nekaterih mestih, je pa naravnost neodpustljivo, saj je n. pr. dr, Stele v svojem »Orisu umetnostne zgodovine na Slovenskem« napisal, da je bila gradnja palače Zadružne gospodarske banke v Mariboru ena največjih na-‘pak v povojni Sloveniji! S to stavbo je bila za stoletja pokvarjena vsa sredina najbolj prometnega dela našega mesta, česar gotovo ne bi bilo, če bi se bil takrat upošteval nasvet, naj se palača gradi v ravni liniji z južnim oglom cerkve, da se tako dobi tam majhen pravokoten trg.
Take usodne napake kakor pri gradnji te palače so se pa napravile tudi skoraj povsod drugod in se delajo, žal, še vedno. Pravkar smo imeli priliko spoznati, da imajo celo najširši sloji našega meščanstva več smisla za širokopotezno regulacijo mesta kakor pa krogi, ki o tem odločajo. Ti najširši krogi so sami spoznali, da se je z dovolitvijo gradnje Vlahovičeve hiše na oglu Aleksandrove ceste in Meljske ceste storila nova usodna napaka, ki se stoletja ne bo dala popraviti. Komaj smo pa preboleli to, že so se storile nove napake s tem, da so se dovolili gradit! trgovski paviljoni na oglu Aleksandrove in Cafove ulice ter na oglu Kopališke ulice in Trga Svobode, kjer bi se morale postaviti visoke hiše. Ta napaka se sicer skuša pokriti s tolažbo, da bo to samo začasno, a iz prakse vemo, da bo ta provizorij trajal najmanj petdeset, ako ne še več let! Istotako nesmiselno je pa bilo tudi dovo-
je
lit! gradnjo garaž v Frančiškanski ulici Take garaže naj bi se gradile kje v no tranjosti kompleksov, ne pa s fronto na ulico. Maribor je pri nas najbolj nezazidano mesto, ker razen v srednjem, sta rem mestnem delu, ni nobena ulica po polnoma zazidana, in dasiravno imamo tu povsod dovolj prostora za gradnjo veli kih hiš, se je vendar storila velika napaka, da so se nove velikanske mestne hiše gradile vse na periferiji. Kako vse dru gače bi izgledala sredina našega mesta, ko bi se bile te hiše, ki stojijo danes popolnoma od mesta odrezani Smetanov ulici in v Melju, gradile recimo v Sodn: in Marijini ulici ali pa v Kopališki, Frančiškanski in TattenbachoviLTako bi bil: lahko dobili lepo zazidano središče in. tudi one stranke, ki danes stanujejo v njih, bi bile brez dvoma bolj zadovoljne, ko bi stanovale v središču, kjer so zaposle ne, kakor pa da stanujejo na odljudni pe riferiji.
Enaka, ako ne še večja napaka se storila s postavitvijo podzemskih stranišč pred palačo Zadružne gospodarske banke in na Glavnem trgu, kajti sedanj: nadzidki, ki izgledajo kakor kakšni strelski jarki, bodo v nečast vsemu našemu mestu. Tako estetsko neokusne spake ka kor je nadzidek pri stranišču pred Zadružno gospodarsko banko, nima nobeno mesto v Jugoslaviji; skrajno slab vtis dela pa tudi osamljena ograja na Glavnem trgu. Da pokažemo svetu , višek svoje neokusnosti, smo pa zasadili na gredici poleg prvega stranišča še osamljeno drevo, namesto da bi ostali samo pri lepih cvetličnih gredicah!
Take napake niso na čast našemu me stu in o našem estetskem okusu bodo imeli tujci in zanamci jako čudne pojme, zato je skrajni čas, da nabavi mesto nov moderen regulacijski načrt, katerega na: izdela kak odličen arhitekt, n. pr. prof. Plečnik. V tem načrtu naj se definitivno določi, kod, kako in kaj se sme graditi, določi pa, naj se tudi višina novih stavb. V centru, v glavnih ulicah, bi se sploh ne si..ele graditi manj kakor trinadstropne hiše, v stranskih ulicah najmanj dvonad stropne, enonadstropne in pritlične pa samo na periferiji, kajti s kopičenjem napake na napako je treba nehati enkrat za vselej.
mariborsko gledališče
REPERTOAR:
četrtek, 23. maja ob 20. uri »Proces Ma-ry Dugan« ab. C. Kuponi, petek, 24. maja ob 20. uri »Hasanagini-ca«. Prireditev ljudskega odra.
Sobota, 25. maja ob 20. uri »Oča Boštjan« ab. A. Premijera.
Celjsko gledališče: Nedelja, 26. maja ob 16. uri »Grof Luksenburški«. — Ob 20. uri »Poljska kri«. Gostovanje Mariborčanov.
Gostovanje g. Daneša na mariborskem odru. V soboto, 25. maja se ho vršila premijera ljudske igre »Oče Boštjan«, v kateri gostuje g. Daneš v naslovni vlogi, katera spada med priljubljene repertoarne vloge svetovnih kapacitet, kot Ja-nings, Zacconi, Novell! itd.
Narod! Gušianj te kliče!
Dne 9. junija pričakuje Te ves narodni Guštanj, da skupno proslavimo desetletnico osvobojenja, da se skupno spominja-mo junakov, sinov našega naroda, ki so močili s svojo krvjo zemljo Korotancev, da se skupno klanjamo materam, katere so dale našemu narodu toliko junakov mučenikov in da sc zahvalimo Njemu za svobodo našo in prosimo Njegove zaščite za našega kralja in naš doni.
Donski kozaki v Mariboru.
L ozirom na dejstvo, da potujeta po Evropi še dva druga ruska zbora pod i-stim imenom, se opozarja občinstvo, da je le zbor Donskih kozakov, ki bo v Mariboru koncertiral 2. junija v Unionski dvorani, isti prvotni, znameniti ruski moški zbor, ki se je bil formiral takoj po
svetovni vojni, in ki je edini tega imena, ki vživa svetovni sloves. Dočim ona dva ruska zbora potujeta le po Evropi, je ta zbor Donskih kozakov prepotoval že ves svet. Kjerkoli je še nastopil, povsod je očaral občinstvo. Za naš Maribor bo nastop tega sijajnega zbora pač senza cija, kakor doživljajo take drugače le največji svetovni centri. —
Na Peco o BInkoštih.
Peca nas vabi, na vreme pozabi; kdor je plašljivec, ostani pri babi. — Mi pa junaki smo trdnih korakov, nič ne bojimo se črnih oblakov, strela naj šviga nam okrog ušes, tega ne vzame planinec za res.
Dalje skoz gozde zelene, čez skale, saj so skrbi že za nami ostale.
Cilj zaželjeni pred nami že miga. pot nas težavna in dež nič ne briga.
Še par korakov in heja! hoj. hoj! koča je tukaj, sedaj pa postoj!
Poštna hranilnica uvede s 1. junijem mednarodni virmanski promet s Švedsko preko virmanske-in čekovnega zavoda v Stockholmu. Za ta nakazila veljajo isti pogoji kot za nakazila v ostale države. Podrobna pojasnila glede mednarodnega izplačila in virmanskega prometa daje brezplačno podružnica poštne hranilnice v Ljubljani. —
Prosvetno upravo
uljudno prosimo, da odreja šolske praznike za vse mariborske šole enako, ker nam nikakor ne dela časti, če ima nekaj šol pouk medtem ko druge praznujejo. Kakor čujemo, bo na praznik sv. Cirila in Metoda zopet taka zmešnjava, čeravno še Imamo prosvetno upravo v Mariboru; kako bi šele bilo, če bi je ne bilo več. —
Mariborski občinski svet bo imel dne 29. t. m. ob 18. uri v mestni posvetovalnici nejavno sejo. Na dnevnem redu je med drugim razprava o proračunskem primanjkljaju za 1. 1929. — Poletno zasedanje mariborskega porotnega sodišča se prične v portdeljek, dne 3. junija. Do-sedaj sta razpisani samo 2 razpravi in sicer proti Alojziju Neubauerju radi hudodelstva uboja in proti Ani Šumenjak radi detomora. Pripravljeni pa so še 3 slučaji, o katerih pa se še ne ve, ali pridejo pred poletno zasedanje porote, ki bo nedvomno eno najkrajših kar jih je bilo po prevratu.
Nerednosti pri mestnem pogrebnem zavodu.
Radi .nerednosti, ki so bile odkrite pri mestnem pogrebnem zavodu v Mariboru, je bila aretirana in izročena sodišču bivša blagajničarka pogrebnega zavoda, gdč. Marija Lozej.
Razpisana služba strojnika.
Pri mestnem magistratu mariborskem se razpisuje mesto strojnika pri mestni klavnici. Razen splošnih običajnih pogojev se zahtevajo še sledeči pogoji: da je prosilec izučen ključavničar in da ima izpit za kurjača parnih kotlov. Prošnje s predpisanimi prilogami je vložiti najkasneje do 25. junija.
Učenke obrtno-nadaljevalne šole, letni kov I. in II.
imajo 26. t. m. (v nedeljo) izlet v Rogaško Slatino; z vlakom do Poljčan, potem peš čez Gabernikr nazaj z vlakom čez Grobelno. Odhod iz Maribora ob ^6. zju traj, prihod v Maribor zvečer ob 10. — Prijave in vplačila za četrtinsko vožnjo 12 Din pri šolskem slugi dekliške meščanske šole v Razlagovi ul. do sobote zjutraj. —
Izžrebani porotniki.
Za poletno zasedanje porotnega sodi' šča v Mariboru, ki se prične dne 3, junija, so izžrebani sledeči glavni porotniki: Tomažič Jurij, posestnik v Veličanah; Blagovič Jakob, posestnik v Lakoncih; Štuhec Ivo, trgovec v Ptuju; Visočnik (arel, trgovec na Pohorju; Hanželič van, kovač v Središču; Jesenik Alojz, posestnik v Mahičnem; Puklavec Bol enk, posestnik v Hermancih; Toš Martin, posestnik v Ločiču; Rogša Alojz, posestnik v Mihalovcih; Kolman Josip, posestnik v Slivnici; Ivanuša Ivan, posestnik na Humu; Marin Peter, posestnik v Vrhovem dolu; Maroša Josip; posestnik v Tratah; Robnik Jožef, veleposestnik v Lobnici; Gamzer Franc, posestnik Zg. Sv. Kungoti; Lorger Anton, po sestnik v Zg. Dupleku; Fras Martin, pO' sestnik v FlekuŠku; Kurnik Peter, posestnik v Trolcu; Petrovič Franc, posestnik v Podvincih; Rajšp Franc, posestnik v Spod. Velki; Dreo Jože, gostilničar'v Kočnem; Kelemen Janez, posest, v Kančovcih; Šolar Franc, gostilničar v Zlatoličju; Vinšek Martin, posestnik v Sv. Antonu na Pohorju; Trstenjak Ivan, posestnik v Ivanjkovcih; Žunkovič Janko, posestnik v Narapljah; Bračič Franc, posestnik v Boračevi; Janžekovič Franc, posestnik v Gajovcih; Veršič Franc, posestnik v Stanetincih; JBande Jakob, posestnik v Malečniku; Šmigoc Josip, posestnik v Trženu; Vinko Anton, posestnik v Lancovi vesi; Ploj Anton, posestnik v Spod. Velki; Čeh Simon, posestnik v Senarski; Polak Vinko, posestnik Ivanjkovcih in Škofjančič Franc, posestnik v Zimici. — Nadomestni porotniki: Šnuderl Josip, posestnik v Miinski ulici; Majer Franjo, trgovec; Šerec Josip, trgovec; Plemelj Josip, posestnik; (lančnik Ivan, mizar; Škrbec Dominik, trgovec; Stubec Josip, trgovec; Munda Alojz, mizar in Grcgorc Peter, čevljar, si iz Maribora. —
Razgreti naborniki.
Te dni smo zabeležili, da se letošnji rekruti obnašajo vzorno. Pa ni vsak dan enako. Neke vasi »dobavljajo mirne fante, neke zopet silno razborite ljudi. Posebno včeraj in danes je bil s temi fanti velik križ. Kar tri novalcc je danes policija morala spraviti na varno, ker so pač preveč »ujčkali«. Od »Grafa« so jih v spremstvu predstavili naborni komisiji, ejer so jim povedali, da jim bodo drugo eto februarja meseca dali na vežbališču dovolj razloga za »ukanje«, —
Slovensko obrtno društvo v Mariboru
Vajeniška in pomočniška razstava se bo vršila letos pod pokroviteljstvom mestnega župana gospoda dr. Juvana. Otvo ritev razstave bo dne 16. junija v veliki dvorani pivovarne »Union«. Gg. mojstrom in mojstrinjam kakor pomočnikom in vajencem je bila poslana okrožnica o-ziroma oklic, da se pravočasno pripravijo za razstavo. One pa, ki niso dobili teh oklicev, obveščamo tem potom in jim kličemo, da z delom požurijo in ne odlašajo na zadnje dneve. —
Glas Iz Ptuja.
Mesto Ptuj je bilo pred prevratom eiio najbolj zagrizenih nemčurskih gnezd na bivšem Sp. Štajerskem. Tu Slovenec ni smel na ulici, v gostilni ali kavarni iz-pregovoriti slovenske besede, sicer je bil v nevarnosti, da ga napade in nabije neffl čurska druhal. Tudi iz vseh cerkvenih o-pravil v mestni cerkvi je bila izključena vsaka slovenska beseda, četudi je bilo prebivalstvo mesta skoro izključno slovenskega pokolenja. Zato se moramo tembolj čuditi, da imamo še danes po desetletnem osvobojenju v mestni cerkvi tudi redno nemške pridige, da se pri večernicah molijo litanije, križev pot in dru ge molitve navadno v nemškem jeziku, da se na koru prepevajo nemške Mago-slovne pesmi. S takim postopanjem se hoče ustreči peščici nemškomislečih dam, ki pa znajo dobro slovenski, a se zapostavlja slovenske mestne župljane, ki raje posečajo očete kapucine, kjer jim ni treba poslušati nemških litanij in. nemškega cerkvenega petja. Kakor v Mariboru bi tudi na Ptuju kazalo, da se oblastnim potom zaščiti jugoslovenski značaj mesta, zlasti še, ker pri nas na ulici in tudi v lokalih prevladuje nam v sramoto nemška govorica, četudi je v mestu prav neznatno število pristnih nemških družin. Z nemškutarjenjem se zlasti ponaša ženski svet, med katerim je tudi precejšnje število naših narodnih tdam.. Treba bo priti z imeni na dan!	'
Neprevidnost In brezobzirnost v objemo.
Davi na vse zgodaj se je odigral .na Aleksandrovi cesti tragikomičen prizor. Sredi ceste, ki je namenjena za prometna vozila, sta se spustili v pogovor kajpak — dve ženski. Ena od njih je imela na glavi natrpan jerbas tržnih dobrot. Iz Cankarjeve ulice pa je pridrvel kakih 15 let star kolesar, kateremu se je očividno zelo mudilo. Zapeljal je naravnost v novice zatopljene ženke in učinek je bil tragikomičen prizor. Sredi ceste je nastal klobčič, iz katerega se je prvi izmotal kolesar s svojim kolesom in oddirjal proti Grajskemu trgu. Vznevoljeni ženski sta kajpak hitro pobirali raztreseno robo in se sila jezili, dokler ju ni poučil stražnik, da je nevarno sredi ceste klepetati...
Tovorni avtomobil povozil — otroka.
Tovorni avto neke mariborske mesne tvrdke je v Bezeni pri Rušah po nesrečnem naključju povozil 5 letno Rožico Robičevo, ki se je igrala na cesti. Dekletce je dobilo na glavi kontuzije In tudi levo roko si je izpahnila. Rešilna postaja je bila v najkrajšem času na kraju nesreče ter je ponesrečenemu otroku nudila prvo pomoč. Dekletce so oddali v mariborsko bolnico. —
NE IZOGIBAJTE SE SREČE! Milijon lahko zadenete na srečko državne razredne loterije V. razreda 17* kola pri žrebanju ki traja do 6. junija. — Uprava »Jutra« in »Večernlka« na Aleksandrovi cesti 13 ima še srečke na razpolago In si Jih vsak čas lahko nabavite.
Urad društva stanovanjskih najemnikov
za Maribor in bližnjo okolico posluje od 1. junija dalje vsak delavnik od 6. do 7. zvečer v društveni pisarni na Rotovs-cem trgu. Pojasnila sc dajejo le članom, ki so članarino za tekoče leto plačali. —
Da osvežite kri,
pijte nekaj dni zapored zjutraj caso naravne »Franc Jožefove« grenčice, ua mnogih zdravnikov zapisana »Franc -žefova voda uravna delovanje cr®v5.s®’ krepi želodec, Izboljšuje kri,	**	*
ce, povzroči, da se človek splošno do počuti in da ima jasno glavo. 13obi se vseh drogerijah, lekara^h in %98 trgovinah. —	^
terpentinovomilo
ZVEČER xa
^namakanja
Z3UTPA3 za
izkuhavanfc
Kako Je Shakespeare uSel gotovi smrti
ZANIMIVA ANEKDOTA IZ PESNIKOVEGA ŽIVLJENJA. REŠILA GA JE NEIZČRPANA VOLJA DO USPEHA.
Sloviti Shakespeare je nekoč zašel v tako nevarno situacijo, da je le čudežnim okoliščinam pripisati, da je ušel neizogibni smrti. Noben izmed številnih življenjepisov znamenitega pisatelja ne omenja pripetljaja, ki je vendar, toliko zanimiv, da bo zanimal naše čitatelje.
Bilo je v času, ko so na evropski celini klativitezi vznemirjali prebivalstvo in ogrožali javno varnost. Nesigurnost in zločinska nagnenja pa so se prenesla tudi na britske otoke. Shakespeare takrat še ni slovel kot pisatelj gledaliških del, javnost pa ga je poznala kot dobrega igralca. Toda v Cardiffu, pri uprizoritvi njegovih novih del »Hamlet, princ danski« in »Othello, beneški črnec«, ki so žela sicer mnogo priznanja, s svojo igro ni zadovoljil občinstva, radi česar se je odločil, da se posveti študijo svojih vlog z večjo vnemo. Zlasti se je moral potruditi, ker je njegov oder pripravljal ponovitev omenjenih del na angleškem dvoru. Sklenil je, da čas, ki ga je določil za priprave, uporabi izključno v izpopolnitev svojih igralskih sposobnosti. Svoj gledališki ansambl je takoj odposlal v London, pograbil rokopise obeh del in hotel odriniti z ladjo, da skrivaj prispe v London. Za odhod je volil noč. Imel je dobrotnika, ki mu je posodil do Bristola svojo kočijo. Toda voznik, ki je vozil od svojega gospodarja visoko čislanega neznanca, je domneval, da prevaža kakega bogataša. Zlasti ga je motil potnikov kovčeg, kateremu je neznanec posvečal največ pozornosti. V kovčegu so bili rokopisi. Voznik je ukrenil vse potrebno in v trdi noči, ko je kočija drdrala °b reki Avon mimo zloglasne gostilne, je nenadoma zlomilo eno kolo. Voznik je razpregel in s Shakespeareom sta odšla v gostilno, kjer so jima prav ne-uslužno postregli. V skromni sobici podstrešja so odkazali gostu ležišče. Pisa-. telj je prilepil svečo na mizo in se zatopil v svoje rokopise, dočim so gostilničar in voznik snovali načrt, kako naj Pristrižejo neznancu nit življenja hi se Polastijo njegovega kovčega. Uro kasneje so se zarotniki, oboroženi s sekiro
Šaljapinoua afera u Rimu
Slavni ruski basist Fedor Šaljapiniina zopet svojo afero. Znano je, da si mnogi slavni pevci dovoljujejo v interpretaciji In ritmu neverjetno svobodo, ki so večinoma plod njihove velike ambicije. Dirigenti so običajno napram tem običajem brez moči, posebno, kadar gre za kakega svetovnega umetnika. In eden od takih je tudi slavni Saljapin, ki pa je radi teh slabih glasbenih manir naletel na močen odpor in je nastala celo mala /fera. O dogodku, ki se je odigral pred kratkim, piše »II Rcsto del Carlino« sledeče; Saljapin je sila, on je največji Pevec. To je konstatirala vsa kritika in *o mu prizna tudi ves svet. Toda pri poskusu »Borisa Godunova« se je pokazalo. da vloga, ki jo kreira Saljapin, ni ona, Kl je predpisana od Mnsorgskega, temveč navadna Šaljapiniiada«. Dobili smo
in gorjačo, previdno bližali spalnici Sha-kespearea. »Počasi«, je dejal krčmar, ki je lezel zadnji. »Prokleto! Ne vidim nič«, je godrnjal izvošček, žena pa je odšla v kuhinjo in se vrnila s tlečo trsko. Yuna-ško so nadaljevali prekinjeno zločinsko ekspedicijo. Na vrhu stopnic pa se je voznik spodtaknil, krčmarici je padla trska iz, rok in morilci so z ropotom popadali Taz stopnic. V gostilniški sobi so se zopet zavedli svoje namere, toda voz nik je pripovedoval o prikazni, ki jo je ugledal vrh stopnjišča, da so se krčmarjema ježili lasje. V temi je stala visoka senca, zavita v črn nordijski plašč, v rokah pa je vihtela svetal meč. Na glavi je imela krono, kakor jo nosijo visoki plemiči. Oči prikazni so žarele, da si ni upal napraviti niti koraka naprej.
»To so sanje,'fantazije, ki ti jih je razvnel strah, «je dejal krčmar. Toda koči-jaž se je zaklinjal, da govori živo resnico, vendar se krčmar ni dal prepričati. Osmelil se je sam in dejal: »Poskusimo še enkrat, tokrat gretn jaz prvi.« Rečeno storjeno. Krvoločni in neustrašeni krčmar je pograbil sekiro, žena mu je svetila, za njima pa je previdno lezel voznik. »Takoj za vogalom so vrata, ki jih takoj vderemo.«
Toda zarotniki niso prestopili praga Shakespearove spalnice. Vsi trije so razločno videli v pojemajoči svetlobi trske, visoko postavo prikazni, ki je nali-kovala na benečanskega viteza ali vojskovodjo. Strašne oči so jih ostro motrile, lica pa so bila črna, kakor jih imajo zamorci. Prikazen je slonela na o-gromnem svetlem meču, ki je za to noč pregnal iz lopovskih butic sleherno zločinsko misel. Kako so morilci pobegnili iz gostilne, ni znano. Izvedelo se je samo, da pesnik ni ničesar vedel o nameravanem zločinu. Rešila sta ga Othello in Hamlet, kojih vloge je ponavljal vso noč. Ko se je zdanilo, je hotel nadaljevati potovanje, toda v gostilni ni našel žive duše. Na mizo je položil bankovec in odšel peš v Bristol, kjer se mu je že naslednjega dne nudila prilika za odhod v London.
utis, da je postal položaj dirigenta, ki je edini odgovoren pred genijem avtorja, precej nepriličen. Saljapinova interpretacija je sicer genitalno svobodna, a nedopustna. Dirigent namreč ni samo vodja instrumentalne mase. ampak tudi reprezentant vsega ansambla. Ako pa se le en del celine premakne s prave poti, potem silno trpe homogenost, preciznost, ravnotežje in ritem. In zato nam je popolnoma razumljivo, da je dirigent Bavagnoli odložil dirigentsko palčico in odklonil vodstvo opere, ker se; Saljapin ni hotel ozirati na predpise komponista. Saljapinovo gostovanje v Rimu torej ni bila samo senzacija, temveč je prineslo s seboj tudi neugoden incident, ki pa jc jako poučen.
fpomlnlalte se CMD
Sohalstoo
Naraščajski zlet u Uaraždin
Mariborska sokolska župa priredi 9. junija v Varaždinu tekmovanja in zlet župnega naraščaja. V soboto, 8: junija, ob 8.30 zvečer se bo vršila v mestnem gledališču svečana akademija, na kateri nastopi domače društvo, prijavljene pa so za nastop na akademiji tudi naraščaj-ske vrste iz Maribora, Ptuja, Ljutomera in Slov. Bistrice.
Tekme prično 9. junija, ob 6. zjutraj, po navodilih tehničnega odbora. Javna vežba, na kateri nastopita Članstvo in vojska, se bo vršila 9. junija ob 3. pop. na letnem vežbališču.
Z odlokom prometnega ministrstva je odobrena polovična vožnja za potniške vozove od 7. do 11. junija.
Za skupno nastavitev in ceneno hrano je poskrbljeno. Vsa društva Mariborske sokolske župe se pozivajo, da se udeleže tega zleta v čim večjem številu. — Zdravo!
Upravni odbor varaždinskega Sokola.
Nadaljevanje bazenskega prvenstva. ^
V	nedeljo 26. t. m. nastopi SK Mura v, Ljubljani proti mladi družini SK Ilirije. Gotovo je, da si bo SK Mura priborila nadaljni dve točki in tako zavzela vodstvo v prvenstveni tabeli. — Ker je ASK Primorje odpovedalo sodelovanje v pomladanskem prvenstvu, bo ostal »Maribor« v nedeljo brez tekme. Prihodnji termin 30. t. m. pa se bo odigralo zadnje kolo pomladanskih prvenstvenih tekem med Mariborom in Ilirijo v Ljubljani in SK Ptujem in Muro v Murski Soboti.
ISSK Maribor — nogometni odsek.
Igralci rezerve in mladin se opozarjajo na objave na oglasni deski pri oblačilni-cah.
ISSK Maribor — upravni odbor.
Drevi, četrtek, ob 20. seja upravnega odbora v Grajski kleti.
Trgovski duh.
Vinski trgovec Vodopivec je sprejel brzojavko: »Pošljite 500 steklenic kot zadnjič«.
Trgovec je odgovoril: »Plačajte najprej prvo pošiljko.«
Odgovor: »Naročilo anulirano. Ne moremo čakati tako dolgo.«
Iz zdravniške prakse.
On*. »Kaj ti je rekla zdravnica?«
Ona: »Dejala je, da sem močno bleda in da moram biti pri izbiri barv pomladanskih toalet zelo previdna.«
Skrbi tete Metke.
»Kaj študira teta Metka tako neutrudljivo?«
»Sanjske bukve. Za nocoj si sestavlja prijetne in mnogo obetajoče sanje.«
Spretna kalkulacija.
»Ste li povedali gospodu grofu, 'da fle odidem od tukaj, dokler ne dobim denarja!«
»Seveda. Toda gospod grof je sporočil, da stanc soba mesečno 600 dinarjev in da mu je prav všeč, ako na ta način odslužite njegov dolg.«
Naša čržaua na mednarodni razstaui u Barceloni
V	nedeljo je bil v navzočnosti španskega kralja in vlade svečano otvorjen v Barceloni španski državni paviljon sve tovne mednarodne razstave, dočim bodo ostali španski ter paviljoni drugih držav otvorjeni postopno kasneje. Jugoslavija bo zastopana v treh paviljonih: v svojem lastnem, v paviljonu kralja Alfonza in v palači za moderno umetnost. Jugoslovanski paviljon bo otvorjen kot eden izmed prvih in sicer že začetkom prihodnjega meseca. Vsaka država bo imela tekom razstave tudi še svoj teden za prirejanje propagandističnih mar nifestacij. Jugoslovanski paviljon je iz lesa in zgrajen doma, montiran bo pa v Barceloni. V to svrho je bilo poslanih v Barcelono 30 delavcev, ki tam delo do-vršujejo. Odposlanih je vsega skupaj 48 vagonov materijala za razstavo. Poleg ministrstev trgovine in industrije, prometa in javnih del, kmetijstva in agrarne reforme, šum in rud, prosvete, zdravja, centralnega higijenskega zavoda, društva za tujski promet in parobrodnih društev se udeleže razstave tudi naša glavna lesnoindustrijska podjetja v dokaz, da les zavzema eno izmed prvih mest v našem izvozu na španskem trgu. Dalje razstavlja še krog 150 naših podjetij razne produkte našega narodnega gospodarstva. Razstavni materijal je urejen tako, da se bo v nacijonalnem pogledu nudila obiskovalcu popolna slika materijalnega in kulturnega stanja našega naroda, ki se bo kazala v slikah, grafikonih, modelih in vzorcih, dočim bo glede kmetijstva podana popolna slika naših kmetijskih proizvodov, surovin in fabrikatov. V paviljonu Alfonza pa bodo koncentrirane etnografske zanimivosti našega naroda. V palači za moderno u-metnost nam je določenih 120 kvadratnih metrov, dela morajo biti tam končana do konca maja. Predsednik našega umetniškega žirija je Ivan Meštrovič. Sodelovanje naše države je izven propagandističnih ciljev in manifestiranja naše kulturne moči predvsem važno radi pogajanj za trgovsko pogodbo s Španijo, ki se pravkar vodijo in so predhodne konference v Beogradu že končane.
Potouanje okrog sueta u XUI. stoletju
Dne 15. novembra 1577 je drzni Anglež Francis Drake zapustil luko Ply-mout in krenil s petimi ladjami na potovanje okrog sveta. Odločil se je, da za Portugalcem Magalhaesom prvi obide zemeljsko oblo. Njegovo potovanje je najbolj važno zlasti radi tega, ker je Drake prinesel s seboj iz Amerike v Evropo krompir. Toda v njegovih zapiskih ni nikjer omenjen krompir, vsled česar mnogi sumijo v resničnost te trditve. Drake je imel nalogo, da na svojem potovanju prepreči razširjanje španske trgovine po Tihem morju. Čuval je zato svoje priprave za potovanje v največji tajnosti in Španci res do zadnjega trenut ka niso zvedeli za njegovo namero. Potovanje Drakea jc imelo popoln uspehi Izpodrinil je špansko trgovino in ga je zato angleška kraljica Elizabeta odliko-I vala t visokim redom. Drake je bil na I potovanju nekaj nad leto dni.
V	Mariboru, 'c'ne 23. V, j2)29.
JflUiael Zavaco
Beneška ljubimca
Zgadavlnskl roman Iz starih Banetk 84
»Torej se ne jeziš več name? In nisi več žalostna?«
»Ali vam morem dolgo kaj zameriti, mamica?.... {Ah, če bi me hoteli poslušati, kako naglo bi obedve zapustili to mesto....«
Imperijino čelo se je stemnilo.
»Da, da,« je zajecljala, »kmalu.., kmalu, 'dete fio je!«
V	tem trenotku pa se je raztreščilo okno, šipe so se razletele na vse strani, dva človeka sta planila v šobo, nato še dva, in za njima več drugih. Imperija je s krikom groze zgrabila svojo hčer ter planila z njo proti vratom, kričeč imena svojih služabnikov, hoteč jih priklicati na pomoč; toda obstala je v popadu silne groze: vrata so bila zapahnjena in zaklenjena od zunaj!
Vsa besna se je obrnila in zavihtela bodalo.
Toda še tisti hip so jo krepke roke prijele, jo zvezale in ji vtaknile klopčič v usta.
»Na pomoč mati! Na pomoč!« je zavpila Bianka.
Strašen prizor se je razigral pred očmi kurtizane.
Ljudje s krinkami na obrazih, podobni duhovom pekla, so se polastili njene hčere. Na glavo so ji dali šerpo ter jo zavezali okrog njenih ust; nato so jo vzdignili ter se odpravili, kakor so bili prišli, nazaj Skozi razbito okno.
Imperija je zamolklo zaječala ter se onesvestila. Ko se ji je vrnila zavest, je videla služabnice svoje hčerke, ki so jo bile Tazvezale in so se zdaj trudile okrog nje. Prizor je bil izginil. Strašni dogodek je trajal samo par hipov.
»Moja hči! Moja hči!« je zarjula Imperija.
Planila je proti oknu, zagledala lestvico, po kateri sofbšli roparji prišli do okna, ter se spustila do tal. Kričala in trepetala je tako, da jo je bilo strah pogledati. Kakor blazna je tekala okrog svoje palače. Služabniki, prebujeni po njenem kričanju, so pritekli z bakljami v rokah.
Ničesar !... Vse je bilo izginilo.
Imperija je pomolela krčevito stisnjene pesti proti nebu.
Strašna kletev ji je ušla izza : enastih ustnic.
Nato je zakričala z glasom srditega sovraštva:
»Bembo!...«
In zopet se je zgrudila kakor mrtva.
Ko je Roland ob ziložju lestvice sprejel v svoje naročje Bianko, ki je bila vsa brez uma od strahu, ji je zamrmral:
»Ne bojte se ničesar, dete moj J. Obljubil sem vam bil, da vas otmem: zdaj izpolnjujem to obljubo.«
Bianka je spoznala nežni tolažeči glas, ki ji je govoril na uho.
»A kaj je z mojo materjo!...«
To je bil prvi vzklik tega prelestnega otroka, ki je v tem pretresljivem trenotku pozabljal sam nase in mislil na mater, jedva pomirjen po Rolandovih besedah.
»Zaupajte mi. Ne bojte se žalega, niti zase, niti za svojo mater.«
Postavil je bil deklico na tla, prijel jo pod pazduho, tako, da jo je podpiral, in jo je potegnil s seboj.
Bianka, polna burnih čuvstev, ki so vznemirjala njeno mlado, čisto dušo, je šla v brezmejnem zaupanju s tem neznancem.
Odvedel jo je v gondolo ter jo spravil pod šotor.
»Do skorajšnjega svidenja!« je dejal.
»Oh, ne zapustite me!« je poprosila ona, sklepaje roke.
»Treba je,« je dejal Roland. »Toda kmalu se vidiva. Dotlej pa vas zaupam temu-le možu. Zaupajte tudi vi njemu, kakor zaupate meni... in kakor bi zaupali lastnemu očetu.«
»Moj oče!« je zamrmrala Bianka.
In ob luči svetilke, ki je razsvetljevala šotor, se je ustavil njen pogled na orjaku, ki jo je gledal z vzbu-čenimi očmi, dočim so mu lica drgetala od ganjenosti.
V	tem trenotku pa se je gondola jela naglo premikati.
Roland je bil skočil v sosednjo barko. Na njegovo znamenje se je spustila ta barka za prvo, ki je odnašala Bianko...
Nabrežja so bila zapuščena; Rolandovi tovariši so bili poizginili v noč. Na ovinku kanala je Roland začul glasno, obupno kričanje, nato ime, kakor da bi ga zarjula blazna usta: ime Bembo.
Strašen smehljaj je zaigral na njegovih ustnicah, in^njegove oči so poiskale na dnu barke človeka, ki je ležal zvezan in z zamaškom v ustili. Tudi ta Človek je bil slišal svoje ime, in je vztrepetal od groze.
Bil je v resnici — Bembo!
»Ali ste slišali?« mu je rekel poland. »Imperija vas preklinja. Mati išče svojega otroka, ki ga vi ugrabljate... Gorje vam, ako pridete še katerikrat pred njene oči!«
Bembu se je izvilo renčanje, napol jek, napo! grožnja.
Toda Roland ni rekel ničesar več.
Gondola je naglo in nemo hitela po kanalih. Kmalu je dospela v Lidski pristan, ter pristala ob veliki ja-dernici, ki je bila pravkar dvignila sidro; njena jadra so se pričela bočiti v ponočnem vetru...
Pet minut kasneje so bili Roland, Bembo, Bianka in Skalabrino na krovu.
»Ti se vrneš v Benetke,« je rekel Roland Skalabri-nu. »Tam poiščeš Petra Aretina, ter mu poveš, da naj me čaka tri dni, karkoli bi se zgodilo.«
Skalabrino se je s poslednjim pogledom ozrl na Bianko, vrnil se v svojo barko in odrinil.
Bemba, zvezanega na rokah in na nogah, so vrgli v nekako kajuto. Zaprl je bil oči in ni dal več nobenega znamenja, da je še živ. Zdelo se je, da je v nezavesti.
V	resnici pa je premišljal na vse kriplje in načine.
Roland je spremil Bianko v kapitanovo kajuto, ki so jo bili v naglici pripravili zanjo.
»Dete moje,« je dejal in jo prijel za roko, »morat sem seči po tem nasilnem sredstvu, da vas otmem iz velike nevarnosti, ki vam je pretila. Ta nevarnost je zdaj odpravljena...
»To je bil tisti mož, ki sem ga srečala?« je vprašala Bianka s plahim glasom.
»Da, vidite, njega ste zdaj rešeni. Ta človek je vsegamogočen, in da vas spravim izven dosega njegovih nakan, sem vas moral odvesti iz Benetk, ne da bi živa duša vedela, kaj se je zgodilo z vami...«
MaMsglul, kWtu*j®*po*r#» ilOMlM In Mtl}afcM IMHMM M«Mk*bMMta30p, imli Pte P‘—
Mati o
Kg« ^	..
sl tffsvsksgs sM rihlMMigi SMfajat VMkft b«t«dt 60 ni MjlMMjB Militi Ml 10\«3
Uničevanje stenic s plinom,
prahožer, s postrežbo ali brez. Čistilnica »Diverzon«, Cankarjeva ul. 14. .Telefon 401.	1055
!Jed!lni krompir
oddaja Kmetijska družba Melje po 80 para za kg, od 50 kg naprej. 1200
Kupim gostilniški štedilnik
z emajliranimi ploščami ali pa tudi samo železno ogrodje. Naslov pove u-„prava lista.,. ........................1199
Kanarček
odletel Jože Vošnjakova 16 II. Odda naj se proti nagradi g. Čuček.	1197
Nič Vas ne stane
ako takoj prijavite prosto stanovanje, i*»razne sobe, lokale, gostilne v mestu .in okolici pri konces. posredovalnici SMarstan«, Koroška 10. Velika Izbera interesentov.
S prvim julijem
"oddam veliko delavnico ali lokal z dvosobnim stanovanjem in pritiklinami. Naslov v upravi »Večemika«.
Blagajničarka
s kavcijo se sprejme. Ponudbe na u-pravo »Večernika« pod »Brzopotpla-ta«.	1203
Najboljša vata
prašek in pasta za snaženje srebrnine in posrebrenih predmetov dobite pri tvrdki M. Jlger-jev sin, urar. Gosposka ulica 15.	920
Fotografiram vse.
Domači, industrijski in športni posnetki. Nove prenosljive svetilne naprave. Najmodernejši aparati- Foto* atelje zopet odprt Cene solidne. Fo-tomayer, Gosposka 39.	463
Glasovir
za Din 2.800 na prodaj. Ponudbe pod »Glasovir« na upravo »Večernika«.
1169
Zgubila seje beležnica (blok), signirana s štampiljko Gaspari & Fa-ninger Maribor, v soboto zvečer v vlaku Maribor - Ljubljana, ali Maribor kolodvor do Park kavarne. Oddati pro ti dobri nagradi v Park kavam!, Maribor.	H87
Sandale vseh velikosti,
šivane kakor tildi damske, modeme Sandale najboljše kupite ali naročite po meri v Mehanični delavnici čevljev in sandalov, Vrtna ul. 8, Maribor.
1020
Izjava!
ujem se g. Gustava Kumerju, naredniku-vodnik., v Mariboru, da je odstopil od zasebne obtožbe ter prekličem v*e žaljivke, ki sem jih govovil o njemu.
Maribor, dne 22, maja 1929.
Joseff Rolko
pos. Spodnji Duplek
llillli
GALANTERIJA - DROBNARIJA S PARFUMERIJA, PAPIR, PLETE- I nine, motvoz, vrvarske iz- ( DELKE fcd. na debelo m na drobno |S
priporoča
: Drago Rosina, Maribor, Vetrinjska sl. 26 g
'štampiljk"
{T. SOKLIČ j &Rm°>
Skalile
v vsaki velikosti in kakovosti izdeluje najbolje, najhitreje in najceneje Foto-Kompanija, Maribor, Gregorčičeva ul. št. 12.	1086
Dovoljujem	i	■	4
si cenjenemu občinstvu vljudno naznaniti, da imam veliko zalogo porcelanastih plošč iz tovarne Somag Meis-sen. Plošče so izvrstne kvalitete ter se uporabljajo za oblaganje kopalnic, štedilnikov itd. Prevzamem vsa pe-čarska ter v to stroko spadajoča dela po zmernih cenah. Franjo Krope, pe-Čarski mojster, Maribor, Tomšičeva ul. 35.	1196
Pletene obleke,
pulovre, veste in kratke športne nogavice za dame in otroke dobite najceneje v pletami Golob, Orožnova ulica 6. Sprejemajo se tudi pletenine v popravilo.	H3i
V Park kavami
bo v četrtek ob lepem vremenu koncert.	1195
Čevljarski pomočnik	~
išče službo. Cenjene ponudbe poslati na upravo »Večemika« pod značko »Čevljarski pomočnik«.	1194
Sobo-in črkosHkanJe
Izvršuje po ceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ul. 2.	2231
Službo dobi starejši tekač, pošten in zanesljiv, pri tvrdki Pinter in Lenard, Maribor, Aleksandrova cesta 32.	1193
Stanovanje z lokalom
na prometni cesti oddam takoj. Lokal bi bil pripraven za obrtnika. Naslov pove uprava »Večemika«. 1192
Vinotoč Kos,
Meljski hrib, odprt.
1188
PRINCESKO
V
ZVEZEK UČNO VEZAN 12 DIN PRI
UPRAVI ..JUTRA"
IN ..VEČERNIKA"
MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 13
ZVEZDANI«)
Vinotoč
Skazlk • Križan
v Krčevini, nasproti Kalvarije Je zopet otvorjen
Jakopičev zbornik
z mnogimi reprodukcijami pravkar izšel. Elegantno vezano knjigo dobite za 140, broš. za 110 Din, po pošti 7 Din več, pri Tiskovni zadrugi v Mariboru, Aleksandrova c. 13. Odplačilo tudi na okroke! U
Jedaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani:	predstavnik
Kralj Debeluh in sinko Debelinke
LEPA PRAVLJICA ZA MLADINO, KI JO DOBITE
V UPRAVI „VEČERNIKA"
MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 13
izdajatelja tai »rednik:: Fr »n Brozovič v Maribora. Tisk, Mariborska tiskarna d. 4, predstavnik otanko DeteJa v Maribora.