LETO III. ŠT. 21 (118) /TRST, GORICA ČETRTEK, 28. MAJA 1998,
SETTIMANALE SPEDIZ. IN A.P. - 45% - ART. 2 COMMA 20/b LEGGE 662/96 - FILIALE Dl GORIZIA ISSN 1124 - 6596
CENA 1500 LIR
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUZITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
PREDVOLILNO
RAZMIŠLJANJE
Samo nekaj tednov nas še loči od skorajšnjih deželnih in občinskih volitev, ki bodo v naši deželi in nekaterih občinah (med temi Gorica in Kr-mm) 14. junija. Zato je popolnoma naravno, da se vsi zanje pripravljamo kar se da vestno, posebno politične sile, ki na njih nastopajo s svojimi kandidati. To seveda velja tudi za slovensko politično stranko in njene kandidate, ki se predstavljajo na vsem ozemlju, kjer živi slovenska manjšina v Italiji.
Sedanje volitve v glavnem potekajo po novih volilnih zakonih, ki v marsičem močno ovirajo samostojen slovenski politični nastop. To nam je že pred leti onemogočilo izvolitev slovenskega deželnega svetovalca na samostojni listi z lipovo vejico, enako pa tudi vstop v goriški pokrajinski svet. Zaradi tega je bilo nujno poiskati nove oblike in možnosti volilnega nastopa, ki se danes kaže v koalicijski povezavi slovenske stranke z drugimi sorodnimi političnimi partnerji. Vse to pa se bo pokazalo tudi na zunaj, saj bodo znaki na koali-C1jskih listah seveda drugačni od tradicionalnega simbola ene same stranke. Medtem ko bo na deželnem znaku Ljudskega centra za reforme (kjer skupno z drugimi strankami nastopa SSk) tudi simbol lipove vejice, Pa bo za goriške upravne volitve na znaku le Oljka (seveda spada k Oljki tudi Slovenska skupnost) in simbo-a dveh drugih gibanj, ki nastopata skupaj s to demokratično koalicijo.
Te zunanje simbolne metamorfoze pa naših volivcev ne bodo prestrašile. Znano je, da so slovenski volivci kot zvesti zagovorniki samostojnega slovenskega političnega nastopa vedno znali prisluhniti potrebam, ki so slovenski stranki narekovale tudi določene zunanje izbire. To velja tako za vse nastope na evropskih volitvah od leta 1979 dalje, ko je SSk šla v koalicijske povezave z drugimi manjšinskimi silami in je vedno zbrala lepo število svojih glasov in tako sodelovala pri izvoli-tvi skupnega evropskega poslanca. Podobno je večkrat nastopila tudi na političnih volitvah, ko se je povezala ali s Furlanskim gibanjem ali s Sardinsko akcijsko stran-pa tudi s skupnim znakom vseh manjšinskih gibanj. Z novo volilno zakonodajo v državi pa je vse to morala prenesti tudi na same krajevne ustanove (pokrajino, občine) in deželo, ker bi sicer zelo težko in prav-zaprav brez upa zmage sploh šla na volitve. In prav to )e tudi naš sedanji primer, ko lahko le v trdni povezavi s političnimi partnerji SSk pričakuje svoj uspeh.
Vse to moramo imeti pred očmi tudi danes. Ne gre torej le za formalno ali izključno simbolno vprašanje, ampak za sam pomen sedanjega volilnega nastopa edine slovenske stranke v Italiji. Tega niso primorane storiti e večje manjšinske stranke v Italiji, kot sta nam bližnji J^žnotirolska SVP ali pa Union Valdotaine iz Aoste.
be manjšinski stranki imata seveda v okviru svojih c ezel oz. pokrajine relativno večino, kar jima jasno še naprej omogoča lasten politični nastop. / stran 2
ANDREJ BRATUŽ
NA KOLUMBIJSKI UNIVERZI DNE 16. MAJA
NEWYORŠKI POSVET O SLOVENCIH V ITALIJI
IVO JEVNIKAR
"Ameriški slovenski kongres ob koncu posveta o problemih slovenske manjšine v Italiji, ki ga je priredil na univerzi Columbia v New Yorku 16. maja 1998, sporoča, da je sklenil začeti akcijo, ki naj spodbudi parlament in vlado republike Italije, da bi sprejela in uresničila ukrepe za celovito varstvo slovenske manjšine in tako odpravila diskriminacije med italijanskimi državljani italijanske in slovenske narodnosti."
S to jedrnato resolucijo se je 16. maja proti večeru končal v dvorani na vrhu visoke zgradbe sredi "campusa" Kolumbijske univerze v srcu ameriškega velemesta celodnevni posvet, ki ga je priredil Ameriški slovenski kongres v sodelovanju s Svetovnim slovenskim kongresom. Na njem smo nastopili štirje gostje s "stare celine". Urednik beneškega kulturno verskega lista Dom Giorgio Banchigje predstavil najbolj zapostavljeni del manjšine, Slovence v videmski pokrajini, njihove narodnostne in gospodarske razmere. Dr. Janko Jeri iz Ljubljane je orisal pravni položaj Slovencev v Italiji, pri čemer je upošteval tako mednarodno kot notranje pravo. Prof. Samo Pahor iz Trsta je podrobno prikazal problematiko v zvezi z rabo slovenskega jezika v stikih z upravnimi in sodnimi oblastmi, kot tudi svoje oblike boja za pravico, od demonstracij do nastopov pred ustavnim sodiščem. Meni pa
Štirje predavatelji in predstavniki SSK pred Kolumbijsko univerzo
je bila zaupana naloga, da o-pravim primerjavo med pravnim in političnim položajem Južnih Tirolcev in Slovencev v Italiji. Kljub razlikam med obema manjšinama je pri analizi očitno, da v odnosu do naše skupnosti še ni bila presežena italijanska asimilacijska politika. Tak pregled pa spodbuja tudi k razmišljanju o življenjski volji, zavesti in enotnosti posamezne manjšine ter vloge, ki jo odigrava njena matična država.
Udeleženci so dobili kopico informacij in snovi za razpravo, ki je bila po vsakem referatu živahna in poglobljena. Posvet, ki je potekal večinoma v angleščini, pa bo odmeval še v prihodnje, saj bodo prireditelji poskrbeli za natis predavanj in za njihovo vključitev v svetovno elektronsko omrežje Internet.
Zasedanje v Nevv Yorku se je začelo z nagovorom predsednika Ameriškega slovenskega kongresa, zdravnika dr. Silvestra Langa, nato sta udeležence pozdravila ravnatelj Inštituta za srednjo in vzhodno Evropo na univerzi Columbia dr. Micgiel in pred-
sednik Svetovnega slovenskega kongresa dr. Jože Bernik iz Chicaga.
Sklepni povzetek je podal tržaški newyorški rojak, podjetnik inž. Hilarij Rolih, ki je jasno opozoril na dejstvo, da smo Slovenci v Italiji diskriminirani in da morajo zakonodajna, izvršna in sodna oblast aktivno in hitro poseči, da se položaj uredi, kot je znala Amerika z ukrepi od petdesetih let dalje odpraviti takrat še izredno prisotno rasno diskriminacijo. Ameriški Slovenci bodo spremljali razvoj dogodkov v Italiji in po svojih močeh tudi primerno opozarjali javnost in oblasti po svetu.
Med udeleženci so bili poleg ameriških Slovencev različnih generacij iz Nevv Yorka, Washingtona in nekaterih sosednjih držav, a tudi iz Kalifornije, še časnikarji, predstavniki slovenskega in italijanskega konzulata, slovenski veleposlanik pri Združenih narodih dr. Danilo Turk (ki je dan pred konferenco sprejel predavatelje in prireditelje v pro-; štorih Stalne slovenske misije) in drugi, ne nazadnje dolgoletni profesor na Kolumbijski
Miro Oppelt ZORA MIRU
Jurij Paljk/ intervju I ERIKA JAZBAR
LJUDEM, KI JIH JE PRIZADEL POTRES, ŽELIMO POMAGATI. ZATO BOMO TUDI NA UREDNIŠTVU ZBIRALI DENAR, KI CA BOMO POTEM IZROČILI NAJBOLJ POTREBNIM DRUŽINAM.
ZA POTRESENCE
Jurij Paljk
SV. OČE ODLOČNO PROTI SPLAVU
Danijel Devetak
LUČI IN SENCE SVETEGA PRTA________________
Pavle Merku
USPEH NAŠIH PEVSKIH ZBOROV________________
Marko Vuk
OB PERGARJEVI RAZSTAVI V NOVI GORICI
Giorgio Banchig
I MANJŠINA, IDENTITETA IN MATICA
Ivan Žerjal
IKONCERT ZBOROV IGO GRUDEN
SH
PREDSTAVITEV KANDIDATOV SSk
ČETRTEK 28. MA|A 1998
univerzi dr. Rado Lenček, ki ima velike zasluge za izvedbo uspešnega zasedanja.
Evropski gostje smo bili deležni izredno prisrčnega sprejema pri rojakih v Nevv Yorku, kar seje pokazalo tako pri osebnih stikih kot dan po konferenci, v nedeljo, 17. maja, ko smo sooblikovali tradicionalno 'prosvetno uro", ki je vsako tretjo nedeljo v mesecu pri Sv. Cirilu v Nevv Yor-ku. Cerkev, ki jo zdaj krasijo tudi umetnine tržaškega Ame-rikanca Bogdana Groma, so povsem obnovljeno ponovno odprli novembra lani. Po maši, ki sta jo darovala župnik, frančiškanski pater Krizolog Cimerman in upokojeni duhovnik Alojzij Jenko, se je v dvorani zbralo nad sto rojakov. Pela je moška skupina Zvon iz Fairfielda, spregovorili so zamejski gostje Samo Pahor, Ivo Jevnikar in Giorgio Banchig, pozdravila je tudi glavna tajnica Svetovnega slovenskega kongresa iz Ljubljane Jana Podobnik, ki nas je ves čas spremljala, srečanje pa je vodil Silvester Lango.
Erika Jazbar
MLADA BENEČANKA ZA DEŽELNI SVET
Erik Dolhar
STANJE NAŠE MLADINSKE KOŠARKE
Pil
NAUK UPRAVNIH VOLITEV
ZORA MIRU
Prebivalstvo Severne Irske je na ljudskem glasovanju pristalo na mirovni načrt, ki so ga dosegli na veliki petek na gradu Stormon pri Belfastu.
V	šestih grofijah Ulstra se je 71% volivcev izreklo za pot miru po osmih stoletjih krvavih obračunavanj. Računajo, da se je za dogovor izreklo 90% katoliškega in nekaj več od polovice protestantskega prebivalstva. Udeležbaje pre-
2	segla 81%, najvišja doslej na
Severnem Irskem. Vzpored- ....... no pa je v Irski republiki potega™!)*	kal referendum za odpravo
1998	dveh členov ustave, ki sta pred-
videvala enotnost otoka. U-deležba je bila na Irskem normalna, okrog 55%, za odpravo členov pa se je izreklo 95% volivcev. Ameriški predsednik Clinton je izid prvih sočasnih volitev na otoku po letu 1918, ko so se odločali za samostojnost, označil za vrh mirovne pomladi. Pot bo težavna, tega ne skriva niti britanski premier Blair, a je jasno začrtana v zavzetosti po miru. Razlike bodo še naprej, tudi ostre, ljudstvo pa je zavrglo nasilje. Morda je mirovni proces prvi sad evropskega združevanja, ki je Irsko gospodarsko okrepil, da so se razlike na otoku zmanjšale. Dogovor predvideva, da ostane Ulster britanski, dokler bo za to večina prebivalstva. V Ulstru je sedaj razmerje med protestanti in katoličani 54-43. Že 25. junija bodo na Severnem Irskem volitve za avtonomni parlament. Imel bo 108 članov. Izvolili bodo krajevno vlado, slednja bo z Irsko oblikovala Svet za sodelovanje na otoku v šestih mesecih. Trd oreh bo še izročitev orožja vseh pol-vojaških skupin, preosnova severnoirske policije in vprašanje osvobo ditve jetnikov zaradi terorizma. Prišlo bo še do poskusov, tudi krvavih, oviranja pomiritve, ljudstvo pa se je izreklo za dialog in še zlasti mladina, manj obremenjena od preteklih spopadov, gleda na mir kot prvi pogoj za razvoj. Prebivalstvo je okusilo v enoletnem premirju zoro miru, katere mu se bo težko odpovedalo
MIRO OPPELT
LJUDJE ZAHTEVAJO SPREMEMBE
V	središču pozornosti italijanske javnosti so še vedno predvsem izidi upravnih volitev v nedeljo, 24. t.m. Volilnih upravičencev je bilo 10 milijonov, državljansko dolžnost pa je opravilo sedem milijonov. To pomeni, da je v zadnjih letih čedalje več ljudi, ki jih volitve prav nič ne brigajo ali se iz takšnega ali drugačnega protesta odločajo za abstinenco.
Kot vsake volitve so tudi nedeljske pomenile veliko preizkušnjo za politične stranke in seveda tudi za vlado, ki je trenutno na oblasti. Nobena skrivnost ni, da je Prodijeva vlada pričakovala, da jo bodo volivci "nagradili", ker je Italijo pripeljala do praga Evropske denarne zveze, v katero bo vstopila na začetku prihodnjega leta, kot določa maastrichtski sporazum. Še pred nekaj meseci večina članic Evropske zveze z Nemčijo na čelu ne bi dala v tem pogledu za Italijo počene-
S 1. STRANI
PREDVOLILNO
RAZMIŠLJANJE
Vse to v ničemer ne zmanjšuje sedanjega slovenskega volilnega nastopa. Le-ta postaja seveda vse bolj odgovoren in zahteven. Priti mora do minimalnega soglasja vseh sodelujočih partnerjev.
Pred vrati je tudi možno merjenje sil. Posebni interesi posameznih delov koalicije se morajo v nekem smislu umakniti pred splošnimi interesi. Vsekakor pa lahko rečemo, da je - po programih sodeč -tudi slovenska manjšinska problematika našla svoje mesto v volilni koaliciji, tako za deželo kot za goriško občino. Predvsem je poudarjena zahteva po končnem izglasovanju zaščitnega zakona, dalje pa še potrditev predloga o zajamčenem zastopstvu manjšine in še kaj drugega. To so vodilne točke slovenske stranke in skupne liste tudi za volitve, ki so pred nami.
ga groša, sedanji vladi pa je treba priznati, da je s strogo in pametno finančno politiko tako izboljšala razmere, da ni več ovir za vstop v Evropsko denarno zvezo in za postopno uvajanje skupne valute, to je evra.
Volivci se v nedeljo, kot zgovorno kažejo volilni rezultati, niso kdovekako ozirali na Prodijeve uspehe v zunanji politiki, saj "oljka" skoraj povsod zaostaja za "polom svoboščin". Razlika je najvidnejša na Jugu. "Pol svoboščin" uspešno odbija napade in prav tako uspešno kljubuje notranjim napetostim. Zanimivo je, da se je posebno dobro odrezalo gibanje Naprej, Italija!, iz česar je treba sklepati, da hude težave, ki jih ima Berlusconi s sodnijami, niso niti za malenkost škodovale njegovemu liku vodilnega politika sedanje opozicije. Poleg tega se je izkazalo, da je njegova stranka razširjena po vsem državnem ozemlju.
Pomembna značilnost je, da volivci niso nagradili ne levih ne desnih skrajnežev, temveč v lepem številu podprli sredino tako v okviru "oljke" kot "pola svoboščin". Druga pomenljiva značilnost je nespodbudni volilni rezultat Severne lige.
Politični opazovalci in komentatorji soglašajo, da volivce bolj kot uspehi v zunanji politiki zanimajo nekateri stvarni problemi, kot so nezaposlenost, organizirani kriminal, zlasti na Jugu, okolje, zdravstvo, šolstvo in sodstvo. Marsikdo se sprašuje, kako je mogoče, da ni nikjer zaznati nobenega korenitega izboljšanja, da vse dejansko ostaja pri starem. Ko sta tako rekoč drug za drugim pobegnila v tujino Licio Gelli in Pasquale Cuntrera ter se tako izognila ječi, je milanski Cor-riere della sera napisal: "Če Prodi misli, da se javnost ne meni za nekatere igre in igrice, ki so bile značilne za vlade v prvi republiki, se bridko moti. Ljudje nočejo le vstopa v Evropo, temveč tudi nekaj drugega. Hočejo, da se marsikaj spremeni, pri čemer prihaja v poštev predvsem ugotovitev odgovornosti... dolžnost odgovornega je, da sprejme nase tudi krivdo, ki ni njegova."
NOVI
GLAS
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
341 70 GORICA, RiVA PIAZZUTTA 18 TEL 0481 / 533177 FAX 0481 / 536978 E-MAIL noviglas@tmedia.it
341 33 TRST, ULICA DONIZETTI 3 TEL 040 / 365473 FAX 040 / 775419
GLAVNI UREDNIK: ANDRE) BRATUŽ ODGOVORNI UREDNIK: DRACO LEGIŠA
IZDAJATELJ: ZADRUGA GORIŠKA MOHOR1EVA, PREDSEDNIK DR. DAMJAN PAULIN REGISTRIRAN NA SODIŠČU V GORICI 28.1,1949 POD ZAPOREDNO ŠTEVILKO S TISK: TISKARNA BUDIN / GORICA
NOVI GLAS IE ČLAN ZDRUŽENJA PERIODIČNEGA TISKA V ITALIJI - USPI IN ZVEZE KATOLIŠKIH TEDNIKOV V ITALIJI - FISC	~
LETNA NAROČNINA: ITALIJA in SLOVENKA 70.000,
INOZEMSTVO 100.000 LIR, ZRAČNA POŠTA 130.000 LIR POŠTNI TEKOČI RAČUN: 10647493 CENA OGLASOV: PO DOGOVORU
FC
ODOBREN OSNUTEK V PARLAMENTARNI KOMISI
ZAKON ZA JEZIKOVNE MANJŠINE
V	zadevni komisiji poslanske zbornice za ustavna vprašanja so pred nekaj dnevi odobrili zakonski osnutek za zaščito jezikovnih oz. etničnih manjšin v Italiji. Gre za izpolnitev šestega člena republiške ustave, ki državi nalaga manjšinsko zaščito. V tem smislu bodo ugodnosti tega zakona deležni npr. Okcitan-ci, Frankoprovensalci, Južni Tirolci, Slovenci, Furlani, Ladinci, nato v južni Italiji Hrvatje v Moliseju, Grki, Albanci, Sardinci. Kar zadeva Slovence, je to seveda le okvirni zakon, ki pa bo za nas le načelnega značaja, saj mi čakamo na poseben in razčlenjen zaščitni zakon, kot ga imata uradno priznani manjšini (Dolina Aosta in Južni Tirol), saj mora tu priti do konkretne in specifične zakonodaje izključno za določeno skupnost.
Kakšen pa je torej pomen tega novega zakona za Italijo? Prav gotovo je za italijansko politično stvarnost to nekaj povsem novega, da ne rečemo revolucionarnega. Prvič se namreč država uradno sooča z vprašanjem jezikovnih manjšin v državi, in to od alpskega loka do Sredozemlja. Italijanska stvarnost in
zlasti politična ureditev je bila do zdaj namreč odločno centralistična in se za podobne probleme sploh ni zanimala. Pod fašizmom pa je Italija itak nasilno prepovedala rabo še tistih jezikov (in s tem tudi javnih šol), kot so bili nemški, slovenski in francoski, na ozemlju, kjer te narodne skupnosti še danes prebivajo. Na drugi strani daje sedanji zakon, ki ga mora sicer še odobriti poslanska zbornica na plenarni seji (nato pa pride v senat), predvsem nekaj ugodnosti za tiste jezikovne skupnosti, ki doslej sploh niso imele še nikakega uradnega priznanja s strani države. Pri nas velja to za Furlane, drugje pa najbolj za Sardinijo, ki s svojimi več kot milijon prebivalci predstavlja najmočnejšo manjšinsko jezikovno skupnost v državi.
Za zakonski osnutek so glasovali predvsem predstavniki Oljke in komunistične prenove, Severna liga pa še pričakuje določenih sprememb. Proti so bili predstavniki Pola svoboščin, zlasti Nacionalno zavezništvo in Krščansko-demokratski center.
PREJELI SMO
ALI SLOVENIJA ČUTI Z MANJŠINO?
NANDE CIC
Zmotno je, če kdo misli, da so se časi v Sloveniji spremenili. Vlada še vedno stara garnitura, le v novi preobleki. Ta obvladuje vse vladne stranke, ki so manjše od Slovenske ljudske stranke (SLS). Vendar še ta pobira le drobtine z bogatinove mize.
Ob gornjih dejstvih ne bi smelo biti za zamejstvo manj zanimanja kot pred osamosvojitvijo. Pa vendar! Grobi liberalizem v Sloveniji trdno deluje v pridobitništvu. Dolžnost medijev pa je, da odvračajo pozornost drugam. Odtod nepozornost do zamejcev. Narodnostni motiv se poriva
na stranski tir. Ta pa je, kot smo videli v junijski vojni, zelo močan. Opozicija je sicer dejavna, vendar nima dostopa do glavnih medijev. Časopis Demokracija je šele tednik. Odlično Družino pa v glavnem berejo tisti, ki znajo ločiti j zrno od plev.
Ne morem mimo deset in deset tisočglave množice, ki se je zaradi životarjenja prepustila apatiji. In, da bi se tako stanje ohranilo, poskrbi predsednik države z občasnimi govo-\ ri, ki nakazujejo brezizhodnost iz položaja. Ker se ta masa ne : udeležuje volitev, je tudi ob možnost situacijo spremeniti sebi v prid.
Med zamejci mora biti enotnost na prvem mestu. Toda, kako enotnost ustvarjati, če je vsa leta deležna podpore matice le ena stran? Ob zlomu zamejskega gospodarstva (TKB, Safti) se sprašujem: je zaradi tega bolj prizadeta matica ali zamejstvo? Dolgo opevana leva opcija, ki se je pokazala v svetu kot utopija, ne zasluži pozornosti.
Za enotnost zamejstva pa je potrebna še prerazporeditev političnih sil v matici. Takrat bodo možni skupni koraki za zaščito celotne manjšine. Do tega kratkega “jutri" si bomo med seboj še vedno zanikrni bratranci.
To je moje videnje na članek v št. 18 z dne 7. maja
1998.
POVEJMO NAGLAS
JANEZ POVŠE |
TUDI VOLITVE SO PRILOŽNOST ZA ISKANJE SKUPNIH TOČK
Že v razmišljanju preteklega tedna smo na tem mestu izrazili misel, da je za manjšino še kako nujno iskanje skupnih točk. Dejstvo je namreč, da bi zelo težko še govorili o manjšinski skupnosti, v kolikor bi se slednja zaradi teh ali onih razlogov bistveno skrčila. Nazorneje povedano: niti narodnostno organizirani del manjšine niti tisti, ki se politično prepoznava v strankah večinskega naroda, nobeden od njiju ne bi mogel sam zase vzpostaviti zadovoljivo učinkovit skupen prostor vseh in za vse, v katerem bi ne glede na politično in vsakršno različnost uspešno delovali številni življenjsko pomembni naslovi. Dovolj se je spomniti vsaj šolstva, kulture, gospodarstva, športa, Cerkve, sredstev javnega obveščanja itd. Vsi ti in drugi naslovi se v svoje dobro obračajo na celotno manjšino in bi bili bistveno okrnjeni, v kolikor bi dopustili skrčenje skupnega manjšinskega prostora. Ker se do danes manjšini ni uspelo politično celovito organizirati, je potrebno to pomanjkljivost nadomestiti z iskanjem drugih možnih skupnih točk, tudi s pomočjo volitev, ki so pred nami. Volitve bodisi na občinski bodisi na deželni ravni so namreč priložnost za dodatno ustvarjanje skupnih stvari, v kolikor se seveda za takšen namen opredelimo.
Kljub drugačnemu videzu je iskanje skupnih točk možno celo na deželnih volitvah. Res da smo na njih kot manjšina kar preveč razprše-
ni, pa vendar bi bil lahko tudi takšen volilni nastop ploden. Ne smemo namreč pozabiti, da je trenutno najučinkovitejši politični pristop tisti, ki se ne obrača zgolj na svoje pristaše, pač pa na celotno volilno telo. V novem času prihaja ' na volitvah vse bolj do izraza izbira te ali one širše usmeritve, tega ali onega pogleda na družbo in življenje v njej. Tu pa ima manjšina razen redkih izjem podobne cilje in želje. Znotraj njih je torej mogoče iskati in najti celo vrsto novih skupnih točk in to že v predvolilnem obdobju, toliko bolj seveda v povolilnem času.
Toliko jasnejša in oprijemljivejša je situacija na Goriškem. Tu, kot je znano, obstaja karmo-čna predvolilna povezava, ki postavlja tako rekoč v isto vrsto večinski del manjšine. Tu je še bolj na dlani možnost, da bi bile bližnje volitve lepa priložnost in nuja za dodatno ustvarjanje no-' vi'h skupnih stvari med manjšinskimi različnostmi, najprej v predvolilnem in kasneje v povolilnem času. Bilo bi prav in koristno, da bi bili manjšinski volilni pozivi temu primerno usmerjeni, se pravi naslovljeni na celotno volilno telo, kar je tudi sicer edina pot do politične spremembe v mestu. Seveda se utegne zdeti tukajšnje razmišljanje o iskanju novih skupnih manjšinskih točk nemara idealistično, toda le z njim je mogoče ustvariti pogoje za naš odločni in učinkoviti volilni nastop.
AKTUALNO
INTERVJU / ERIKA JAZBAR
NAŠA IDEOLOGIJA JE NARODNOST
JURIJ PALJK
Na bližnjih volitvah za goriško občinsko upravo se bo kot kandidatinja Slovenske skupnosti predstavila mlada Erika Jazbar, ki je tudi naša zvesta sodelavka in publicistka, sicer pa absolventka na tržaški univerzi.
Prosimo vas, da se nam predstavite.
Rodila sem se v Gorici pred 26 leti in sem obiskovala slovenske šole. Po maturi sem se vpisala na tržaško univerzo, izbrala pa sem klasično filologijo. Za to smer je botrovalo kar nekaj dejavnikov, med katerimi je bil verjetno poglaviten lik profesorja Dragotina Butkoviča. Študij končujem, saj že nekaj časa pišem diplomsko nalogo, v katero sem vložila veliko energij; lahko povem, da bo prihodnje leto zelo verjetno izšla v knjižni izdaji.
Če se ozrem na zamejsko prosvetno življenje, bi najprej povedala/ da sem igrala odbojko pri Olym-Pijl pela v MePZ L. Bratuž ter v MePZ Podgora, sooblikovala sem uprizoritve nekaterih iger z Odrom 90, leta 1990 sem na tržaškem konservatoriju opravila izpit 5. letnika klavirja ter nazadnje sem sodelova-la s krožkom Anton Gregorčič.
Kar se tiče publicistične dejavnosti, sodelujem pri našem tedniku od njegove prve številke, še prej pa sem dve leti pisala za Katoliški glas ln ravno tako poročala o družbeno-kulturni stvarnosti Slovencev, ki ži-Vlio v videmski pokrajini.
Nazadnje bi omenila svoj govor na osrednji Prešernovi proslavi v Gorici februarjal 996 ter delovanje v SSk, o katerem bo tekla beseda verjetno kasneje.
Tisti, ki me poznajo, bodo lahko Potrdili, da sem oseba s sproščenim odnosom do zunanjega sveta, odprta za konstruktivno kritiko ter s kančkom slovansko-mitelevropske Melanholije.
Kaj vas je kot mlado izobraženko "pripeljajo " v politiko?
Politika ni moja prva ljubezen. Dejstvo pa je, da je politična arena ^sta, v kateri se odloča o poglavitnih pristopih do tega ali onega problema, o financiranju tega ali onega projekta ipd. Skratka, če te ni blizu, lahko nate kar mirno (in prav radi) pozabljajo in ti jim tega niti ne Moreš očitati.
Prepričana sem, da je kultura tista, ki je rešila našo narodnostno skupnost pred raznimi izmi in ohranila narodno zavest pri mlajših generacijah, vendar si je treba tudi priznati, da brez politike, v širšem polenu besede seveda, ne bi imeli šol s slovenskim učnim jezikom ali državnih prispevkov za naše ustano-Ve- Obenem pa je treba še poveda-I1' da, dokler ne bomo dosegli zajamčenega zastopstva v institucionalnih organih italijanske republike, Ce ne na isti ravni kot italijanska Manjšina v Sloveniji, vsaj do deželne Palače, si moramo prizadevati, da jzvolimo v te iste organe naše ljudi, oodo lahko posredovali pristoj-n,rn oblastem naše zahteve in predstavljali našo realnost.
Se vam ne zdi, da se Prt nas mladi ne zanimajo Več za politiko? Kako to ocenjujete?
Drži, vendar to je problem, s ka-enm se ukvarjajo vse politične
stranke v Italiji. Dejstvo je, da si je politika v teh nekaj letih pridobila precej odbijajoč prizvok in večina navadnih ljudi misli, da se človek zanima za politiko, ker ima nekaj za bregom. V zamejskem družbenopolitičnem življenju pa je nadalje zmanjkal tisti bipolarni naboj, ki je bil živ pred padcem socialistične Jugoslavije. Zmanjkal ti je nasprotnik oz., prijazneje povedano, sogovornik. Naenkar si začutil, da si tudi ti brez ravnotežja. Obenem mislim, da se je pri vsakdanjem človeku razkrinkala marsikatera gotovost, ko so prišle (sicer le delno) na dan nesvetle plati naše povojne in bližnje preteklosti. Če bi lahko sintetizirala z besedo današnje vzdušje, ki vlada med mladimi in ne samo med njimi, bi rekla, da gre za neko nemočno vrsto utrujenosti.
Kako je prišlo do vaše kandidature?
O	tem bi se morali pogovoriti s pokrajinskim tajnikom Figljem oz. z ožjim deželnim tajništvom. Predstavljam si, daje bil potek običajen, in sicer nekdo je predlagal moje ime, sledili sta diskusija med člani tajništva in notranje glasovanje, ki je bilo do kandidature naklonjeno.
V	krajšem pogovoru mi je nato tajnik ponudil preizkušnjo in po prvem razmisleku sem sprejela izziv.
Slovenska skupnost je edina slovenska politična organizacija pri nas in vi ste njena članica že vrsto let. Ste se za aktivno politično udejstvovanje odločili prav zaradi narodnostnih razlogov? Prav gotovo. Všeč mi je trditev, da je Slovenska skupnost politična organizacija ali stranka, katere ideologija je narodnost. V ta stavek najbolj verjamem in zato delam. Dodala bi, da sem se odločila za tako in ne drugačno stranko, ker mislim, da je kandidat, ki je izvoljen na listi SSk, tisti, ki lahko avtonomno deluje v prid naše skupnosti. Omenjeni kandidat namreč ne odgovarja italijanskemu vodstvu, pri katerem je manjšinska problematika nekje v kotu, v eni od komisij, npr. ob komisiji za ženska vprašanja, temveč se zaveda, da je njegovo delovanje usmerjeno predvsem na področja, ki so vezana na našo narodnostno skupnost v Gorici oz. Italiji.
V	organih SSk sem že nekaj let. Začela sem z delovanjem v Mladinski sekciji, nato so me izvolili v pokrajinsko tajništvo in od zadnjega strankinega kongresa sedim tudi v deželnem tajništvu. Mislim, da sem si v teh letih nabrala precej izkušenj, spoznala sem marsikatero problematiko z zornega kota "zakulisja" in prepričana sem, da so bili številni večeri, ki sem jih preživela v Nabrežini oz. Gorici, zelo koristni, kajti dali so mi večkrat možnost "drugačnih očal", skozi katera lahko prebiram dotične dogodke ali izjave.
Nadalje moram še povedati, da sem sodelovala tudi pri sejah, ki so oblikovale na občinski ravni skupno listo Oljke, in videla, daje pri tem SSk enakopraven sogovornik, ki uži-
1
va ugled pri ostalih italijanskih političnih komponentah.
Kot mlada pripadnica slovenske manjšine, ki doživlja velike družbene spremembe dosti bolj travmatično kot pa večinski narod, bi nam gotovo lahko povedali, katere težave so za manjšino najbolj pereče.
Konkretni problemi, s katerimi se spopadajo naši predstavniki na skupnih srečanjih, so številni. Gredo od finančne stiske ustanov, ki jim je padec socialistične Jugoslavije pomenil konec velikega pretoka sredstev in so se danes spremenile v t.i. skupne ustanove; nadaljujejo se z različnimi gledanji na možnost zajamčenega zastopstva in nihanja v zahtevah nekaterih sicer podpisanih točk v osnutku zaščitnega zakona; obsegajo različne pristope do narodnostnega vprašanja in ohranjanja le-tega v naši multikulturni realnosti, in še bi lahko naštevala. Če me pa vprašate za najbolj perečo težavo, ki jo doživlja naša manjšina, vam bom odgovorila zelo enostavno, kajti prepričana sem, da je glavni problem naše sicer zelo dobro organizirane družbeno-politične strukture predvsem neiskrenost med nami in misel, dati vsakdo streže po življenju (seveda metaforično), da skriva za besedami kdove kakšne načrte in spletke; skratka, naelektreno vzdušje, v katerem se vijejo take seje, gotovo ni najbolj koristno za primeren pristop do tega zelo delikatnega trenutka, ki ga doživlja naša skupnost.
Osebno verjamem v racionalnost, pragmatičnost in delavnost; mislim, da bi potrebovali vse tri elemente v naših notranjemanjšinskih odnosih. Marsikomu bodo zvenele moje besede kot poenostavljanje, vendar bom tej osebi odgovorila še bolj demagoško: ozri se na vsakdanje prosvetno življenje navadnih ljudi in videl boš, kako se z dobro voljo rešujejo najbolj pereči problemi in -seveda - občasno nasmeh ne škodi nikomur!
Kakšna se vam zdi koalicija, h kateri je pristopila Slovenska skupnost in kako ocenjujete njenega
županskega kandidata Rupenija?
Koalicija, h kateri je pristopila SSk, je okrnjena oblika Oljke, kajti na njeni skupni listi ni Zelenih, obenem pa je tudi obogatena oblika, kajti v njej je SSk. Do skupne liste je prišlo predvsem zato, ker daje ta varianta največ možnosti za izvolitev župana, ki bo izraz levo-sredinskih sil in ne desničarske koalicije. Do take oblike nastopa je nadalje prišlo tudi zato, ker so se v goriškem primeru Levi demokrati (nekdanji DSL) odločili, da se tokrat oblika Oljke splača oz. da stranka nima v Gorici take moči, da bi lahko, kakor so to storili na deželni ravni, razbili koali-! cijo Oljke in nastopili sami.
Mislim, daje koalicija Oljke, ki tekmuje na občinskih volitvah, najprimernejša za slovenskega volivca, za tistega seveda, ki mu je narodnostna problematika pri srcu. Na drugi 5 strani imamo županskega kandidata, ki je v preteklem štiriletju pokazal svoj negativni pristop do naše narodnostne skupnosti zelo zgovorno 1. julija lani, ko je večinska koalicija izglasovala znano resolucijo proti osnutku zaščitnega zakona za slovensko manjšino, ki ga je v italijanskem parlamentu predstavil poslanec Caveri. Celotna razprava, ki se je vila v občinskem svetu, ter napadi na slovenske predstavnike pa so pokazali, da se predstavlja dosedanja uprava s takimi besedami in pristopi, ki spadajo že v ropotarnico | zgodovine.
Glede županskega kandidata Rupenija pa moram reči, da bi goriška občina končno naredila kar nekaj korakov naprej, če bi imela na čelu tako osebnost. Ob zavidljivem cur-riculumu, s katerim se naš župan-i ski kandidat predstavlja in ki obsega desetletne odgovornosti na državni ravni, mislim, da predlaga program, ki je za naše mesto in za našo skupnost najbolj primeren. Osebno sem ga vprašala za dve področiji, ki sta zame bistvenega pomena, in sicer za odnos do slovenske manjšine ter za obmejno sodelovanje s Slovenijo. Rupeni mi je na prvo vprašanje odgovoril, da slovenska narodnostna skupnost ne sme biti getizi-rana manjšina, temveč aktiven subjekt goriške raznolike stvarnosti ter neločljiv element preteklosti in sedanjosti mesta Gorice. Glede odnosov z republiko Slovenijo preberite njegov program. Obmejno sodelovanje in graditev skupnih projektov sta omenjena skoraj na vsaki od 18 strani, kar dokazuje, da bo šlo za vsakodnevno sodelovanje na vseh področjih in ne za podpisovanje občasnih dokumentov. Obenem pa je županski kandidat še izrazil zahtevo, da bi pri občinski "zunanji politiki" slovenska manjšina igrala prvenstveno vlogo.
Ste ena redkih mladih
zamejskih Slovenk, ki se ukvarjajo s politiko. Zakaj
je tako in kaj bi morale ženske storiti, da bi se bolj uveljavile? Pričakovala sem tako vprašanje. Velja nenapisan zakon, da je politika moški fevd. Krivda za tako stanje je vseh nas žensk, ker nas ni zraven, kajti marsikatera misli, da bi se čutila ! v zadregi, ko vidi, da bi bila sama v skupini desetih ali več moških. To velja za našo manjšinsko realnost kakor tudi za Italijane, kajti na sejah
Oljke sem bila ponovno edina ženska, prisotna na pogajanjih. Vsem Slovenkam, ki bi se rade približale SSk oz. politiki, lahko mirno povem, da kot ženska nisem občutila nobene težave. Ni mi bilo treba se obnašati "moško", da bi me bolje sprejeli, dovolj je le, da ohraniš svoj značaj in osebnost in ljudje te najbolj spoštujejo. Mislim, da to velja pri vsakem medosebnem odnosu. Seveda, na začetku sem se tudi sama počutila v zadregi, ko smo npr. po seji šli v kavarno in je tekla beseda o interesnih sferah, ki so mi tuje, vendar podobno bi se zgodilo, če bi bile ženske v večini.
Kaj boste vi storili na Goriškem, če boste izvoljeni?
Najprej moram povedati, da bom izvoljena le v primeru, če bodo dali volivci SSk svojo preferenco. Ni dovolj, da prekrižaš znak Oljke, nujno je, da napišeš tudi priimek kandidata, sicer ga ne bo v občinskem svetu.
Če bom izvoljena, bom na razpolago vsem svojim volivcem in seveda vsem Slovencem za katerokoli težavo, ki je direktno ali indirektno vezana na našo manjšinsko realnost. Prizadevala si bom, da bo slovenski glas prisoten in odmeven v občinski dvorani in da bodo slovenske zahteve uslišane. Zahtevala bom nadalje, naj se uresničijo obljube, ki so bile izrečene v volilni kampanji, in naj ne ostanejo le tiskane besede, kar pomeni: po besedah tudi dejanja. Nadalje mislim, da bo temeljno za našo narodnostno skupnost tesno sodelovanje med slovenskimi kandidati, ki bodo izvoljeni v občinski svet na drugih strankah.
Zakaj morajo Slovenci voliti vas in vašo koalicijo?
Ponavljam, če sta jim narodnostna problematika in prihodnost našega mesta pri srcu, morajo vsi volivci izkoristiti svojo državljansko pravico in glasovati za kandidate SSk oz. za koalicijo Oljke. Ne smemo namreč spregledati, da bomo tokrat izvolili upravo, ki bo gradila goriško prihodnost na prehodu v tretje tisočletje, bo praznovala 1000-letni-co prve dokumentirane omembe našega mesta in mogoče dočakala vstop Slovenije v EZ. Za te ključne zgodovinske trenutke, ki bodo nosili posledice tudi v prihodnosti, moramo izbrati tisto koalicijo in župana, ki gledata na te izzive dolgoročno in se opirata na pojme, kakršni so strpnost, obmejno sodelovanje, Evropa. Če bomo tokrat izgubili možnosti, ki nam jih nudi ta geopolitični kontekst, se bomo v prihodnosti še kako hudovali. Takrat pa bo prepozno, kajti vlak bo že daleč pred nami.
Zakaj moramo Slovenci vsi na volišča?
Vsak glas je pomemben. Nujno je, da gredo v nedeljo, 14. junija, naši volivci množično na volišča. Zavedati se moramo zgodovinske preizkušnje in ključnega trenutka. Ne moremo namreč dočakati vstopa Slovenije v EZ in odprave meje z desničarsko koalicijo, ki se čuti ogroženo s strani sosednje republike in ki bi gradila financarsko šolo, da bi znižala v odstotkih prisotnost slovenskega človeka v Gorici. Gorica mora ponovno postati središče svoje zgodovinske pokrajine, v katero se je zarezala meja; postati mora gravitacijsko središče, v katerem se srečujejo, sodelujejo in živijo v sožitju etnične, kulturne in jezikovne skupnosti, ki oblikujejo našo bogato stvarnost. Tokrat pa zares.
ČETRTEK 28. MAJA 1998
IZ ŽIVLJENJA CERKVE
BESEDE, KI SO SPROŽILE VAL ODMEVOV
4
ČETRTEK 28. MAJA 1998
BIBLIČNA RAZMIŠLJANJA
OB NEDELJSKEM EVANGELIJU
IZLUŠČI JEDRO!
ZVONE STRUBELJ
BINKOŠTI
Pod noč tistega dne, prvega v tednu, ko so bila tam, kjer so se učenci zadrževali, vrata iz strahu pred Judi zaklenjena, je prišel Jezus, stopil mednje in jim rekel:
"Mir vam bodi!" In ko je to rekel, jim je pokazal roke in stran. Učenci so se razveselili, ko so videli Gospoda. Tedaj jim je Jezus spet rekel: "Mir vam bodi! Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz vas pošiljam." In ko je to izrekel, je dihnil vanje in jim dejal: "Prejmite Svetega Duha! Katerim grehe odpustite, so jim odpuščeni; katerim jih zadržite, so jim zadržani." (Janez 20,19-23)
BINKOŠTI SO PRI VSAKI MAŠI
O	Binkoštih smo navajeni razmišljati na podlagi Lukovega poročila v drugem poglavju Apostolskih del (na sliki ruska ikona). Na binkoštni praznik o tem dogodku beremo v prvem berilu. Lukov opis ima za podlago mogočno teofanijo na gori Sinaj, ko je Bog spregovoril Mojzesu in vzpostavil zavezo z izvoljenim ljudstvom. Tako kot sta napovedala preroka Jeremija in Ezekijel, pa z darom Svetega Duha nastopi nova zaveza, ki človeku daje novo srce in novega duha. Nova zaveza zaobjema narode vsega sveta, kar je v Lukovi pripovedi o govorjenju v različnih jezikih in o prisotnosti številnih narodov zelo nazorno predstavljeno. Pri Janezu pa o isti resničnosti beremo na bolj poglobljen, recimo na bolj zahteven način. Iz tega bi rad danes skupaj z vami izluščil jedro.
Evangelist Janez predstavi binkoštni dogodek v tesni povezavi s Kristusovim vstajenjem. Odsotni so znaki božje navzočnosti, kot so šum bližajočega se viharja, ognjeni jeziki, govorjenje v različnih jezikih. Odsotno je tudi kakršnokoli zunanje, vidno dogajanje. Janezov prikaz Binkošti je odet v preprosto srečanje z vstalim Kristusom.
Vstali Kristus je "dihnil” vanje. Ta gesta spominja na prvo božje delo, na stvarjenje sveta. Na prvi strani Svetega pisma beremo:
Duha" lahko primerjamo dokončnemu razkritju originalne božje stvariteljske ideje človeka in vsega stvarstva. Preko božjega in Kristusovega Duha sta človek in človeštvo vključena v novo obdobje zgodovine, v novo zavezo z Bogom. Izvor tega Duha je Kristusova velikonočna skrivnost, vstali Kristus. Preko krsta, s katerim smo verniki pokopani v Kristusovo smrt in deležni Kristusove zmage nad smrtjo, njegovega vstajenja, kot bi rekel sveti Pavel, pripadamo novemu, odrešenemu stvarstvu, kot Cerkev smo že "novo človeštvo", ki se očiščuje v zakramentu svete sprave. "Katerim grehe odpustite, so jim odpuščeni; katerim jih za držite, so jim zadržani." Največje odkritje pa je, da to skrivnostno deleženje novega stvarstva obhajamo vsako nedeljo pri evharistiji, kjer je po klicanju Svetega Duha med nami navzoč in dejaven živi Kristus. Duhovnik pri povzdigovanju z iztegnjenimi rokami moli: "Zato posve ti, prosimo, po svojem Duhu te darove, da nam postanejo telo in kri našega Gospoda Jezusa Kristusa." V perspektivi evangelista Janeza so to Binkošti, ki jih obhaja mo pri vsaki maši. Kako globoko nas vodijo evangelistove besede in kako pronicljiv je njegov pogled! V nekaj stavkih nas popelje do daljnega stvarjenja sveta k neslute-nim duhovnim resničnostim novega stvarjenja v Svetem Duhu, katerega smo kot kristjani že deležni po zakramentih, zlasti po sveti evharistiji. Hvala ti, evangelist Janez, ki si slonel na Jezusovih prsih in iz globokega prijateljstva z Jezusom iz Nazareta napolnil čašo svojega duha s tako pristnim vinom modrosti.
SV. OCE PROTI SPLAVU
JURIJ PALJK
"Nobena človeška oblast niti država ne more moralno opravičiti umora nedolžnega. Takšna tragična preobrazba umora v pravico je samo znak zaskrbljujočega propada neke družbe!" je vzkliknil sveti oče v petek, 22. t.m., pred o-sem tisoč zbranimi predstavniki Gibanja za življenje in tako samo še enkrat dokazal svoje odločno nasprotovanje prekinitvam nosečnosti, kot se danes reče splavu. Janez Pavel II. je sprejel aktivne člane Gibanja za življenje, ker se ti v Italiji vsak dan borijo proti splavu in posledicam tega.
Kot je znano, je sveti oče že na začetku svoje pastirske poti vedno in povsod odločno nastopal proti splavu in predvsem proti liberističnemu ter konsumističnemu gledanju na spolnost, ki je preplavilo svet in s tem tudi Italijo. Papež Wojtyla se od vedno zavzema za življenje, od vedno se zavzema za vsakega človeka; njegov boj proti splavu dejansko pomeni samo zvestobo evangeliju, ki nam zapoveduje, da je vsako življenje sveto. Jasno je, daje s svojim govorom spet dregnil v bolečo rano naše družbe in ponovno je bil tarča ozkih in mestoma neumestnih napadov predvsem t.i. borcev za pravice žensk, ki svetemu očetu ob vsaki priložnosti očitajo, češ da se vtika v državne zadeve in vsakdanjo politiko. Vsakdo, ki vsaj malo sledi papeževim govorom, pa ve, da se sv. oče samo zavzema za življenje in za vsakega posameznika, saj je vendar prvi človek Cerkve, ki veruje, da smo pred Bogom vsi enaki, da smo vsi Božji otroci in vsi narejeni po Božji podobi. Končno lahko tudi mirno zapišemo, da si sveti oče kot veliki duh našega časa ne more privoščiti glede teh zadev nobene druge in drugačne izjave, saj bi s takimi izvajanji zanikal samega sebe in svojo vero. Kot je pravilno ugotovil nekdanji italijanski premier Giuliano A-mato, ki velja za enega prodornejših mislecev t.i. italijan-
J ske laične politične scene, je sveti oče v svojem nagovoru dejal samo stvari, ki jih papež mora govoriti, ker bi drugače papež ne mogel biti.
"Z veliko žalostjo moramo ugotoviti, da je bilo v Italiji v zadnjih dvajsetih letih umor-' jenih tri milijone in pol otrok s pomočjo zakona, če seve-i da ne omenjamo tistih, ki so bili umorjeni naskrivaj,"jedejal sveti oče. "Vsi ti podatki govorijo o hitri potrebi po zaščiti in promoviranju vloge družine, ki je prvina človeške družbe. Braniti in opozarjati na
vlogo družine pa bomo morali še posebno zaradi otrok in zato, ker bomo s tem uveljavili dostojanstvo žene. Dejansko ni malo tistih, ki upo-j števajo dostojanstvo ženske kot osebe, kot žene, matere, i n obenem vidijo v zakonoda-; ji splava poraz in ponižanje ženske in njenega dostojanstva," je še povedal papež Janez Pavel II., ki je nadaljeval: "Družba, ki ni sposobna pravilno ceniti bogastva, ki ga predstavlja otrok, ki se bo ro-j dil, in obenem ni sposobna ceniti materinskega poslan-
! stva žena, nima nobene prihodnosti." Morda pa najbolje označuje papeževo misel o življenju in njegove besede proti splavu naslednji citat, vzet iz njegovega nagovora:
I "Rad bi spet poudaril, da je spoštovanje življenja od spočetja do naravne smrti bistvenega pomena za sodobno družbo." V teh skopih besedah je zajet srž krščanskega pogleda na svet in seveda na življenje.
Sveti oče je govoril tako, kot misli, veruje in dela. Od družbe, ki nerada sliši bese-! de na račun lastnega zlaganega življenja, je seveda naravno pričakovati, da papeževih besed ne bo sprejela za svoje. Tako se je tudi zgodilo. Papež je s svojim nagovorom v prid življenju sprožil val protestov, ki so bili začuda vsi umirjeni; tudi tisti ljudje, ki se ne prepoznavajo v njegovih besedah, a dobro razmišljajo, so ugotavljali, da je z zakonom
o	splavu v Italiji nekaj narobe. Družba, ki je na repu po številu rojstev, kot je italijanska družba, si pač ne more privoščiti tako ohlapnega zakona o splavu, kot je italijanski. Zato so še najbolj prepričljivo izzvenele besede vseh tistih, ki so ugotovili, da ima papež v bistvu prav, ko se bori za življenje. Vprašanje pa je, koliko politične volje in družbene angažiranosti ter seveda konkretne moči je še v italijanski družbi, da bi zmogla sama nadomestiti splav z odprtjem življenju in konkretno pomočjo materam, ki nočejo izgubiti svojega otroka.
GORIŠKO-KOPRSKO ROMANJE NA SV. GORO
OB SKUPNI MOLITVI SMO SE SREČALI OB MATERI BOŽJI NA SV. GORI
Lepa tradicija je, da se verniki z obeh strani državne meje s svojima škofoma srečamo v maju na Sv. gori. Tako je bilo tudi letos v nedeljo, 24. maja. Nadškof BommarCo je letošnjemu romanju določil poseben namen: izprositi pri Materi Božji njeno varstvo ob zaključku škofijske sinode. Potem je dodal: "Dve prošnji bi radi posebej izpostavili: najprej za slovenske brate in sestre iz Gornjega Posočja, ki jih je zadel na samo Veliko noč hud potres. Bratu škofu Metodu prinašamo skromen dar naše vzajemnosti. Želimo se prav tako spomniti bratov iz Kampanije, ki jih je zadelo nedavno neurje."
Ob tem dvojnem spominu je potekalo nedeljsko srečanje na Sv. gori. Baziliko so ob 16. uri precej napolnili verniki obeh narodnosti. Zato je tudi celotno mašno slavje bilo živ odraz tega bratovskega srečanja. Ob obeh škofih je somaševalo nad 30 ma-šnikov. Prošnje med mašo in berila so bila v treh jezikih, slovenščini, italijanščini in furlanščini, le mašni kanon pa v latinščini. Petje je bilo res ljudsko, saj so verniki dobili v
roke posebno brošuro s prošnjami in berili v obeh jezikih. Pesmi so bile izbrane in izrazito ljudske in vse tudi prevedene. Napeve so vsi bolj ali manj znali, tako da so res lahko vsi sodelovali pri petju pod vodstvom g. Karla Bolčine in ob spremnjavi na orgle.
Med mašo sta spregovorila
1 oba škofa. Ob koncu maše pa je nadškof Bommarco izročil msgr. Pirihu ček za 32 milijonov lir, ki so jih darovali verniki goriške nadškofije za po-tresence v Posočju. Msgr. Pirih se je iskreno zahvalil za velikodušno pomoč. Po maši sta oba škofa z duhovniki in verniki stopila še do plošče na severni strani bazilike, postavljeni v spomin na žrtve ob koncu druge svetovne vojne, z napisom: Concordia et Pax, Sprava in mir, s prošnjo: "Za padle nasprotnih vojaških taborov, za žrtve ideoloških strasti in maščevanj, za pozabljene in za vse rajne, naj jih Bog, ki je dobrota, sprejme v življenje, nam vsem pa tudi zaradi njih žrtve podeli milost odrešenja. Prosimo te, usliši nas!"
Ko nekateri politiki skušajo še vedno poveličevati vojno in revolucijo ter razpihovati mržnjo med ljudmi, smo verniki s svojimi škofi in dušnimi pastirji izpričali ob Materi Božji in pomoči Svetega Duha, da hočemo živeti kot bratje in sestre ene, svete katoliške Cerkve.
-----------KH
PAPEŽ V NEDELJO, 24. MAJA: "PODOBA TRPLJENJA NEDOLŽNEGA ČLOVEŠTVA"
LUČI IN SENCE SVETEGA PRTA
DANIJEL DEVETAK
Je to res avtentični prt, v katerega je bil ovit križani Kristus? In še: je to relikvija, živo pričevanje ali samo ikona, podoba?
SVETNIK TEDNA
1.	JUNIJA
Čudenje, jok, padanje na kolena, pa tudi dvomi in polemike. To in drugo že več desetletij vzbuja sv. sindon, "relikvija vseh relikvij", lanen prt, v katerega naj bi bilo po izročilu ovito telo Križanega, potem ko ga je Jožef iz Arima-teje snel s križa. Izsledki sveže raziskave pričajo, da je to najbolj znan in skrivnosten predmet na svetu. Okrog njega se delijo mnenja ne samo nevernikov, ampak tudi vernikov, saj kult relikvij nikakor ne sme postavljati v ozadje osebne vere v Vstalega.
Ob 500-letnici zgraditve turinske stolnice, kjer čuvajo Sv- sindon, in ob 100-letnici prve fotografije prta je le-ta na °gled od 18. aprila do 14. ju-nija- "Ikona človeka bolečin" Je v mesecu dni privabila v Prestolnico Piemonta več kot bilijon dvesto tisoč prijavljenih obiskovalcev in več kot
500.000	neprijavljenih. Goriški verniki si jo bodo ogledali 6- junija letos. Janez Pavel II. je pomolil pred njim v nede-'10,24. t.m. Pred to "provoka-Clj° razumu" je dejal: "Kako ne videti v sv. sindonu milijonov trpečih ljudi, umirajočih °d lakote in nasilja...?"
Ljudje si v vzdušju skrivno-SP in zbranosti ogledujejo sv. S|ndon, pred njim molijo; ne Manjkajo seveda radovedni turisti in razočarani skeptiki.
Zadnjič je bil sv. sindon nao-gled pred dvajsetimi leti, ko so prišli v Turin v 43 dneh kar trije milijoni obiskovalcev. Leto 1978 je bilo emblemati-čno v zgodovini italijanskega polotoka, saj je bilo to leto treh papežev (Montini, Luciani, Wojtyla), pa tudi čas, ko je z ugrabitvijo in usmrtitvijo Al-da Mora dosegel višek italijanski politični terorizem.
Kakšno vrednost ima lahko danes ogled tega izjemnega verskega simbola? Prevlada turizem, radovednost ali pristno duhovno izkustvo? Res je, da so verniki vseh časov občutljivi za simbole, podobe in relikvije. Pravijo, da ima ta prt posebno moč, saj gledalca ne pušča brezbrižnega. Preseneča ga, v njem vzbudi vsaj vprašanje. Tudi ljudje našega časa, otroci razuma, znanstvenih in empiričnih ved, iščejo pred sv. sin-donom odgovor. Tisti, ki so si ga ogledali, pravijo, da so se jim "zapletla" čustva. Marsikdo je rekel, da ga je presenetil kontrast med znamenji divjega trpljenja in mirnim obrazom. Kdor veruje, nima dvomov o avtentičnosti; kdor dvomi, se čudi podobnostim v detajlih na prtu in v evangeljskih zgodbah; kdor ne veruje, ostane vsekakor zbegan, saj je prt "slika" človeka, ki je noro trpel, ovita v skrivnost.
BINKOSTNO BDENJE V ŠTANDREŽU
Bližnji binkoštni prazniki razveseljujejo vsako krščansko srce, saj je prav delovanje Sv. Duha srce Cerkve.
Posebno radost čuti ob letošnjem praznovanju goriška nadškofija, ki zaključuje dvojno sinodalno obdobje. Zakadi sklepnih slovesnosti je pofijska mladinska pastora-la nekoliko spremenila tudi
ENAJST novih
blaženih
^ nedeljo, 10. maja, je sv. oče Proglasil enajst novih blaže-J\'n. Libanonski redovnik Al Jjardini je bil "spoznavalec". u njem je sv. oče dejal: "S spokornostjo, dolgotrajnim Cesčenjem sv. Rešnjega Tele-Sa in teoloških raziskovanjem J® 2gled krščanske svetosti tu-1 za današnje čase." Umrl je eta 1858. Poleg njega je Ja-Pavel II. proglasil za blatene 9 španskih redovnic, ki ® umrle mučeniške smrti. Ve sta bili karmeličanki, se-ern je bilo redovnic iz reda '2|ntandink. V dobi španske v°lucije so ostale v Madri-kjer so jih novembra p. 6 revolucionarji ustrelili, eseta redovnica, blažena El-
ncja ^ntarer< Pa je bila boso-h karmeličanka in je ustava več samostanov.
SILVESTER CUK
urnik in obliko mladinskega binkoštnega bdenja. Mladi se bodo zbrali po župnijah oz. dekanijah v soboto zvečer, v nedeljo pa se bodo srečali ob
9.	uri v Ogleju, kjer jih bo najprej nagovoril g. Oreste Ben-zi; sledile bodo delo po skupinah, kosilo in delavnice. Med predstavniki skupin, ki bodo predlagale svoje delovanje, bodo tudi zastopniki organi-zacijeSKALAiz Ljubljane. Mladinski dan v Ogleju se bo končal z mašo ob 18. uri.
Mladi iz dekanije Štandrež so vabljeni, da se udeležijo večernega binkoštnega bdenja v svojih župnijah. Kjer so župnijske skupnosti majhne in ne morejo same pripraviti takega bdenja, naj se mladi usmerijo v dekanijsko cerkev v Štandrež, kjer se bo binko-štno bdenje začelo ob 20. uri. Po zaključni zahvalni pesmi bodo mladi iz župnij prejeli v oskrbo oglejski-sinodalni križ, ki ga bodo naslednji dan ponesli v Oglej, kakor so ga pred dvema letoma nosili iz Ogleja. Mladini vabilo, naj binko-štne praznike veselo in primerno doživijo!
Pojav javnega ogleda sv. prta je tokrat predmet velikih .javnih razprav predvsem med laiki, pogosto se postavlja pod drobnogled medijev, prisoten je celo v internetu.
ZGODOVINA
Prva vest sega v 6. stol., ko naj bi bil sv. sindon v današnjem turškem mestu Edes-; si. Nato je v 10. stol. poromal v Bizanc. Leta 1453 so Savojci odkupili sv. prt. L. 1532 je njihova kapela v Chamberyju zgorela in sv. prt je ostal precej oškodovan. L. 1578 so ga prenesli v Turin. Konec maja I. 1898 je bil prvič fotografiran; na negativu so zbegani ljudje prvič videli, kako izgle-da pozitiv. L. 1973 ga je prvič j posnela televizija. L. 1978 je komisija znanstvenikov opravila 12 ur dolgo analizo. L. 1983 je savojska hiša darova-| la sv. sindon papežu. L. 1988 so znanstveniki na podlagi a-nalize z radioaktivnim ogljikom (C14) izjavili, daje bil prt I stkan v letih 1260-1390; na podlagi kasnejših raziskav so podvomili tudi v to. Aprila 1997 je požar v Guarinijevi ! kapeli v turinski stolnici spet ogrozil obstoj sv. sindona.
KAJ PRAVI ZNANOST?
Znanstveniki so si edini v mnenju, da prt ni poslikan in ne gre niti za rezultat odtiska na segretem ploskem reliefu. Če torej to ni prt, v katerega je bil ovit križani Kristus, je e-dina možna razlaga ta, da je ponarejevalec imel pred sabo I človeka, ki je bil po videzu ze-
lo	podoben Jezusu; tega je mučil na enak način, kot to i opisujejo evangelisti v križevem potu, gaje nato ubil, ovil v prt in na način, ki je današnji ! znanosti neznan, dosegel skrivnostni učinek podobe v negativu. Vse to v času, ko fotografski postopki še zdaleč i niso bili znani. Če torej prt ni
avtentičen, je gotovo vsaj spomin na divji zločin.
Najbolj znan italijanski katoliški pisatelj Vittorio Messo-ri pravi, da veruje v avtentičnost sv. sindona že zato, ker okoli skrivnostnega pojava vidi logiko krščanskega Boga: obstaja namreč dovolj luči, da je mogoče verjeti, z druge strani pa dovolj senc, da je lahko dvomiti. Kako bi namreč Bog, ki iz svoje ljubezni dopušča svobodo, vsilil človeku neizpodbiten dokaz svojega obstoja?
ZGODBE OKROG SVETEGA PRTA
Okrog sv. sindona je nastalo tudi več legend in čudnih zgodb. Govorili so o jedrskem žarčenju kot razlagi postopka, po katerem naj bi nastal; pa še, da je to ponareditev Leonarda Da Vincija. Znanstvene skeptične izsledke so nekateri katoliški skrajneži celo pripisali zaroti fra-masonov ali protestantov. Pravijo tudi, da seje eden angleških pilotov, ki so spustili jedrsko bombo na Japonsko, spreobrnil prav pred sv. sin-donom in se je odtlej posvetil delu za bolne otroke.
SKLEP
Na koncu zapisa lahko ugotovimo, daje pojav na neki način resničen že zaradi u-činka. Če bo vsaj en romar zaradi ogleda sv. prta bolj prepričan v vel i kost Kristusove ljubezni in bo zato bolje živel, zadeva ni zanemarljiva. Ne smemo pa pozabiti, da srž krščanstva ni kult relikvij, ampak dejavna ljubezen, ki izhaja iz živega odnosa z Vstalim; ta daje moč i n veselje, da vsak dan nosimo svoj križ.
Je sv. sindon torej res avtentični prt, v katerega je bil ovit križani Kristus? Konec koncev to ni pomembno.
JUSTIN, FILOZOF IN MUČENEC
Prvi kristjani so bili v glavnem preprosti ljudje: ribiči, obrtniki, sužnji. V drugem stoletju pa so se za krščanstvo odločali tudi že prvi izobraženci. Eden najodličnejših je bil filozofJust in, ki se je vere v Kristusa oklenil mlad, trdno prepričan, da je našel resnico, ki jo je iskal in je o njej vredno prepričevati druge. Odpor proti krščanstvu v rimski državi je slonel predvsem na predsodkih, ki so bili posledica neznanja in nerazumevanja. Proti temu so se odločno borili krščanski pisatelji v drugem stoletju, vendar na način, s katerim so hoteli odpreti dialog med vero in tedanjo miselnostjo, med Cerkvijo m svetom. Ti pisatelji se imenujejo apologeti (branilci, zagovorniki). Med krščanskimi apologeti, ki so v tem času dokazovali resničnost krščanstva proti poganom, judovskim nasprotnikom in krivoverskim učiteljem, je Justin največji in najslavnejši. Ohranila so se tri njegova dela, iz katerih se dviga pričevanje, ki je s svojo mednostjo preživelo stoletja. Krščanstvo zanj ni najprej nauk, temveč Beseda, ki se je v Jezusu učlovečila in bila križana.
Rodil se je v srcu Palestine, v mestu Flavia Neapolis, ki ga je dal postaviti rimski cesar Vespazijan na mestu ponišenega Sihema. Čas njegovega rojstva postavljajo v prvo desetletje drugega stoletja. Njegovi starši so bili premožni naseljenci latinskega rodu. V mladosti je spoznaval razne filozofske šole, pa noben filozofski sestav ga ni zadovoljil. Nekega dne seje Justin sprehajal po morskem obrežju in tam srečal nekega starega moža. Seznanila sta se in mož je Justinu dokazal, da so resnico učili stari preroki in Jezus Kristus, ne pa poganski filozofi. Ko mu je to dopovedal, ga je pozdravil in izginil.
V	srcu mladega filozofa se je prižgal plamen, ki mu ni dal miru. Pošteno iskanje resnice ter ponižna in zaupna molitev sta Justina kmalu privedla do tega, da je sprejel vero v Jezusa Kristusa. Od tistega trenutka dalje je svoje življenje posvetil temu, da je z govorjeno in pisano besedo branil življenje kristjanov in njihov nauk. Oblečen v bel plašč kakor nekdanji grški filozofi, je začel potovati okoli in povsod je oznanjal krščansko vero. Zanj je bila čast, da se je imenoval filozof. Tudi kot kristjan ni smešil Platonovega mišljenja, temveč ga je uvedel v Cerkev. Grška filozofija mu je postala orodje za oznanjevanje evangelija.
Pred letom 150 se je naselil v Rimu, kjer je imel šolo, v kateri je učil krščansko filozofijo in imel veliko učencev. Njegovo poučevanje je pripomoglo krščanski misli do javnega ugleda. Med letoma ISO in 155 je napisal obširno obrambo krščanstva z naslovom Apologija, ki jo je izročil cesarju Antonim i Piju. V njej je zavrnil obdolžitve, ki so se o kristjanih širile med pogani, pojasnil osnovne resnice krščanskega nauka in opisal življenje kristjanov. Posebno dragoceno je njegovo poročilo o krščattski božji službi in evharistiji. Malo zatem je napisal še krajšo Apologijo ter Dialog z Judom Tri fonom, najstarejši ohranjeni spis, ki brani krščanstvo pred judovskimi ugovori.
Njegovo bivanje v Rimu se je končalo z mučeniško smrtjo, najbrž leta 165. Na smrt ga je obsodil rnnski prefekt Rustik, ki je bil tudi stoiški filozof Med sodnim procesom mu je Justin rekel:"Nihče ni verjel Sokratu toliko, da bi bil za njegov nauk pripravljen umreti. Zaradi Kristusa pa so prezirali strah in smrt celo rokodelci in neuki ljudje." Skupaj s šestimi drugimi kristjani je šel pogumno v smrt za Kristusa.
■ Lokalni primorski program iz koprskega studia se začne vsak dan ob 16. uri. Ob 16.45 so obvestila o kulturnih in cerkvenih dogodkih na Primorskem in v zamejstvu. Popotniška oddaja Naš mali svet vas bo danes, 28. maja, in v četrtek, 4. junija, ob 17.15 popeljala v Egipt. Prisluhnili boste slovenskim šolskim sestram, ki živijo v Egiptu. Sestre so nam posebej poznane, saj prihajajo iz tržaške pokrajine. Radio Ognjišče lahko poslušate v zamejstvu na Ukv frekvencah 107,5 - Sveta gora
ČETRTEK 28. MA|A 1998
(Goriška in Furlanija) in 91,2
- Tinjan (Trst).
ROMANJE TREH DEŽEL V BOVCU
Romanje treh dežel, kakor radi imenujemo srečanje vernikov iz Furlanije, avstrijske Koroške in Slovenije, letos prireja Slovenska škofovska konferenca v Bovcu, središču Soške doline, ki jo je na Veliko noč prizadel potres. Romanje bo v Bovcu v znak solidarnosti z ljudmi, ki jih je prizadela naravna nesreča. V soboto, 22. avgusta, se bodo verniki pod vodstvom škofov Egona Kapellarija, Alfreda Battistija in Franca Rodeta zbrali v duhu letošnjega gesla romanja
- Dajmo življenju nov smisel.
6
ČETRTEK 28. MAJA 1998
ZBORA HRAST IN SEDEJ PREJELA PRVI NAGRADI
USPEH SLOVENSKIH ZBOROV NA DRŽAVNEM TEKMOVANJU V VITTORIO VENETU
PAVLE MERKU
PREJELI SMO
V	dneh 23. in 24. maja je v Vittorio Venetu potekalo 33. državno zborovsko tekmovanje "Trofei Citta della Vittoria", h kateremu seje priglasilo čez 40 zborov iz vse Italije, med njimi tudi slovenski zbori "Hrast" iz Doberdoba, ki ga vodi Hilarij Lavrenčič, "F.B. Sedej" iz Števerjana in "Vesna" iz Križa, ki ju vodi Bogdan Kralj: poslednja dva sta nastopila tudi zdru-žno. Zbori so tekmovali v šestih kategorijah in žirija je prisodila štiri prve nagrade, dve od teh sta si prisvojila dva slovenska zbora. Konkurenca je bila pri tako visoki udeležbi kar močna. Pri kategoriji za resno glasbo v izvedbi mešanih zborov se je na najvišje mesto povzpel doberdobski zbor, ki razpolaga z visoko glasovno tehnično kakovostjo: k tej nagradi je zboru gotovo pripomogel tudi zahteven spored, pri katerem sta po kakovosti in težavnostni stopnji izbranih skladb ter po suverenem obvladanju tudi muzikalnih in slogovnih zahtev odločilno vplivala Brucknerjev Graduale in dramatično zagnan VrabčevRc/ečzafon. Priznanje žirije je burno ploskanje občinstva popolnoma potrdilo.
Pri priredbah ljudskih pesmi je kljub nesporni vokalni in tehnični dovršenosti doberdob-skega zbora žirija priznala prvo nagrado števerjanskemu mešanemu zboru zaradi njegove naravnejše in občutljivejše interpretacije izbranih priredb italijanskih in slovenskih ljud-
A £
r it j u n
Arhivska posnetka zbora Hrast iz Doberdoba (zgoraj) in F.B. Sedej iz Sterverjana
skih pesmi, ki ju je sicer podprla vredna vokalna in tehnična priprava. Doberdobski zbor se je pri tej kategoriji uvrstil na drugo mesto. Dejstvo, da sta se o-ba zbora kosala z rezijansko Jnjen čeua jtigna', je seveda žiriji olajšalo razsodbo. Občinstvo je obe izvedbi te rezijanske pesmi sprejelo z vidnim navdušenjem.
Med italijanskimi zbori sta se do prve nagrade priborila ženski zbor "Melos" iz Roviga pod vodstvom Roberta Spre-
mullija in otroški zbor "I piccoli cantori delle colline di Brianza" pod vodstvom Flore Anne Spreafico; poleg njih je bilo slišati še številne zbore na visoki stopnji, naj med njimi omenim vsaj zbor "San Filippo" iz Rima pod vodstvom temperamentnega in občutljivega Fabrizija Barchija, ki mu je doberdobski zbor za las odnesel prvenstvo pri resni glasbi, in ženski zbor "Aureliano" iz Rima, katerega zborovodkinja Maria Silvia Merlini je prejela posebno priz-
nanje za zborovodstvo; njen zbor je bil edini italijanski zbor, j kije predstavil skladbo sloven-! skega skladatelja.
K sklepnemu tekmovanju zborov, ki so bili nagrajeni s pr-j vo nagrado, sta v skladu s pra-vilnikom pristopila še dva zbo-i ra, ki sta se lani povzpela do podobnega priznanja: to sta i dva izjemno pripravljena zbo-! ra, ki sta pokazala izredno spo-: sobnost in občutljivost; zato ni čudno, da je žirija priznala 6.
■	Gran Premio Efrem Casagran-j de ženskemu zboru "Convitto ' Armonico" iz La Spezie. Tekmovanje je izzvenelo ob zvokih slo-! venskih pesmi Luba vigred se j rodi in Jnjen čeua jti gna'. i Efrem Casagrande, po katerem nosi "gran premio" ime, je bil pristen človek in glasbenik, j ves predan zborovstvu, pobudnik in ustanovitelj državnega zborovskega tekmovanja, kije v nekaj letih postalo najpo-i membnejše in najbolj priljub-j Ijeno v Italiji; prva nagrada v Vittorio Venetu ima zato velik pomen in velja opozoriti, daje to v preteklosti že osvojil marsikateri slovenski zbor iz naše dežele. Po Casagrandejevi smrti se gaje njegovo rojstno mesto spomnilo z ustanovitvijo posebne nagrade, ki nosi po njem ! ime. Rad se ga spominjam, ker je bil pravičnik in je bil naklonjen Slovencem. Naj mu zato vsak slovenski zbor, ki se udeležuje ali se bo udeležil tega tekmovanja, izkaže hvaležnost.
ČESTITKE
Zelo lepega uspeha mešanih zborov Hrast iz Doberdoba in F.B.Sedej iz Števerjana na državnem tekmovanju v Vittorio Venetu se Zveza slovenske katoliške prosvete veseli in čestita zborovodjema ter pevcem.
O KRATKEM NEDOLOČNIKU V KRATKIH ČASIH
MARKO KRAVOS
Marko Kravos prisrčno ugovarja Nadi Pertot glede jezikovne oporečnosti v Kratkih časih. (Glej Novi glas, 21. maja 1998)
Hvaležen sem prof. Nadi Pertot, da z občutljivostjo neguje vrline in neoporečnost jezika v našem prostoru. Gotovo je to potrebna skrb. Obregnila se je tudi ob mojo malomarnost ali neznanje v zvezi z rabo kratkega nedoločnika oziroma namenilnika.
Predvsem tole: moji "sestavki" - tako prof. Pertotova označuje lirično prozo Kratkih časov
-	ne skrivajo ambicije, da bi bili leposlovje. Ne želijo biti ne etnografski zapis niti memoari-stika niti kaj drugega. Zato niso primeren zgled za standardno rabo knjižnega jezika, ampak so umetniška, ustvarjalna beseda.
V	Kratkih časih želim obuditi svojo prazgodovino, čas, ko mi učenost še ni zameglila pogleda na prvine življenja: na smeh, jok, strah, rad(ovedn)ost do čutnosti, občutljivost za zvoke, vonjave, barvne in otip-ne vtise. Ko mi ni bilo treba razumevati in se olikano odzivati na zgodovinske kolobocije odraslih, ko je svet žuborel o-krog mene prav zato, ker mi ni bilo mar družbenih mehanizmov in zavor.
Zaželel sem pripovedovati samemu sebi. Zato sem izbral
"f f
OB PERGARJEVI RAZSTAVI V NOVI GORICI
PREMIK K FIGURI IN PEJSAŽU
MARKO VUK
Primorskega rojaka Rudija Pergarja javnosti pravzaprav ni potrebno širše predstavljati, saj je znan kot slikar in restavrator in je na likovnem področju vidno prisoten že več kot tri desetletja. Tokrat se je odločil, da po daljšem premoru domačemu občinstvu prikaže novejše slike in risbe, nastale v zadnjih desetih letih.
Pergarjev ustvarjalni opus, ki še nastaja, je že tako obsežen, da je dozorel za pregledno zasnovano retrospektivno razstavo, ki umetnostnozgodovinsko stroko še čaka, poznavajoč njegova dela pa že lahko zarišemo osnovne razvojne črte. Med študijem na ljubljanski A-kademiji za likovno umetnost je seveda moral skozi obvezno stopnjo klasično pojmovanega slikarstva, a ga je v 60. letih zamikal takrat aktualni infor-mel, razširjen po Evropi in Severni Ameriki. V 70. letih se je pridružil slovenskim neokon-struktivistom, tako da pri njem govorimo o fazi geometrične abstrakcije, a je kmalu spoznal, da ta smer vodi v brezizhodnost, in seje predal sproščujoči, fauvističnoživi barvitosti. Hkrati se je v njegovih delih začela vedno pogosteje pojavljati figura, včasih tako prvinsko in
neposredno pojmovana kot npr. pri jamskih risbah, očiten pa je tudi vpliv nemškega ekspresionizma.
Rudi Pergar pa se ni mogel kar naenkrat posloviti od strogo zarisanih geometričnih okvirov, vendar so kasnejše kompozicije dobile novo vsebino, čustveno naglašeno s pojavom človeške figure ali z nakazanimi simboli, ki odsevajo slikarjevo zanimanje za vzhodnjaške miselne tokove ali evropsko filozofijo eksistencializma. Globoko eksistencialno vsebino odražajo tudi take kompozicije, kot so npr. Harlekini, ki pa hkrati omogočajo likovno hvaležne motive živopisanih rombov, spominjajočih na picassovsko pojmovanje slikarske snovi. Vzhodnjaško sedeči Harlekin s Pa-novo siringo na simbolen način združuje vzhodno in zahodno civilizacijo, osnovano na indoevropskih koreninah, podoba s tremi menhiri pa nas spominja na prvine predantične ev-| ropske kulture.
Na pogled mikavne so marine in krajine z značilnim mo-| drikastim in zelenkastim tonom, ki se kot leit motiv pojavlja tudi v drugih Pergarjevih slikah. Slikar se nam v teh delih predstavlja kot mojster tonskih prelivov z izrazitim notranjim
doživljanjem izbrane slikarske i snovi. Priča smo širokim, iz tre-! nutka v trenutek spreminjajo-j čim se obzorjem, kakor se slikarju npr. razodevajo izpred domače hiše na Trnovem, kjer se v daljavi v celoto zlivata Furlanska nižina in blesteča mor-| ska površina.
Serija kolažev povezuje slikarja z našo zgodovinsko avantgardo prve polovice stoletja, hkrati pa se zavedamo, da gre tu za absolutno slikarstvo, poj-; movano skoraj v glasbenem smislu. Že Vasilij Kandinskyje na začetku stoletja v svojih te-; oretičnih spisih iskal vzporednice med glasbo in slikarstvom; tudi za Pergarja vemo, da pogostokrat ustvarja ob poslušanju glasbe, na skupne silnice obeh umetnostnih disciplin pa v našem kulturnem okolju kot ; pisec opozarja zlasti Hubert Bergant. Navidezna naključnost, prvinska moč, poudarjena izraznost, to so tiste prvine, ki so slikarja od neke splošnosti, prisotne v kolažih, spet pripeljale v večjo konkretnost, kar kaže podoba s kapelico in tremi ci-! prešami. Vendar ne gre tu za pripovednost v realističnem i smislu, marveč za globoko doživeto vsebino, ki na nekoliko sunkovit postmoderen način i opozarja na našo minljivost.
Pričujoča razstava se zaključuje s serijo črno-belih risb s tušem, ki so navidez akademsko hladne, učinkujejo pa predvsem z izraznostjo upodobljenih obrazov, izbranih v različnih delih i sveta, v različnih kulturah in civilizacijah, vsi pa pričujejo o univerzalni bolečini in strahu človeštva, ki se boji prihodnosti, morebitnih katastrof in smrti.
Iz celotne Pergarjeve ustvarjalnosti torej vejeta globok humanizem in premišljujoča duhovnost, hkrati pa nam slikar dokazuje, da obvlada različne tehnike in izrazne načine, saj se je tudi kot restavrator dodobra poglobil v raznoliko staro slikarstvo tako v tehničnem kot
tudi motivnem pogledu, kar pa mu ne predstavlja obremenitve, marveč ustvarjalno spodbudo. Na eni strani torej poetika barvitosti, na drugi strani pa čustveno naglašena človeška figura, to sta tisti stalnici, se zdi, ki določata zadnje desetletje Pergarjeve ustvarjalnosti.
Razstava Rudija Pergarja je na ogled v Mestni galeriji v Novi Gorici (stavba Primorskega dramskega gledališča) in je odprta še do nedelje, 21. junija, vsakdan, razen ponedeljka, po naslednjem urniku: od torka do petka od 8. do 13. in od 14. do 20. ure, ob sobotah in nedeljah od 13. do 18. ure.
govorjeni ali slušni jezikovni ključ in zato so doživele te moje stvarce prvo objavo na tržaškem radiu.
Pri poustvarjanju davnih slik torej ne čutim potrebe, da bi razločeval nedoločnik od namenilnika. Zato ju postavljam v obliko, ki je mojemu prvotnemu doživetju sveta najbližja: zvečine torej v pogovorni, narečno obarvani jezik. In prav gotovo sem slišal in doživljal naročilo, da je treba pozdravljat! - na levo in desno. Pred šolskimi oblastmi pa sem nebogljeno poslušal, da ne znam povedati niti svojega rojstnega kraja. Navidez nedosledna raba kratke in polne infinitivne oblike nakazuje mojo odtujenost ali mojo vključenost v svet (odraslih) ljudi. Zdaj slišim svoje bližnje (govorjeni jezik), zdaj se prilikujem šolskemu redu in u-radnim rubrikam, ki bijim moral s svojimi odgovori streči.
To so pač smiselni odmiki od pravil(nosti), ki so v leposlovnem besedilu pogosti, ravnajo se pa predvsem po intuiciji.
Seveda mi to ne brani, da ne bi poiskal še kako bolj o-prijemljivo razlago za svoj jezikovni prekršek. Morda mi je pri zdajšnjem ustvarjanju najpomembnejša drugačna skrb: rad bi ljudi, ki še (!) berejo, odrešil strahu pred poškrobljeno literaturo. Rad bi, da se ne bi bali govoriti v svojem jeziku, da bi jim ne bilo v zadrego, če kdaj prelomijo zakone pravo-pisja. Naj bo človek v svojem jeziku sproščen, v njem se mora počutiti doma. Dokler ne bo spet obudil v sebi slasti do besedovanja, ne bo pozoren niti do jezikovnih oblik, ki so bolj sporočilne, bolj gospodarne ali bolj sprejemljive in razumljive v širšem slovenskem prostoru.
V	našem koncu, da o tržaškem Sv. Ivanu niti ne govorim, namreč opažam, da se ljudje s slovenščino vse bolj mučijo: z njo počnejo nenaravne stvari tudi zato, ker bi hoteli biti "pravilni". V jeziku, kot pri drugih stvareh, je treba najti užitek. Slovenščino bo pri nas rešilo veselje do življenja, ne pa muka vedno pretesnih zakmašnih čevljev.
Kosovel pravi temu takole: Jaz bi rad hodil / v majhnem plašču / besed. // Ali pod tem naj se skriva/topel, svetal svet.
Marsikdaj je pod našimi plašči kaka grba, še večkrat malomarnost. Za svojo postavo nismo sami krivi, očitek malomarnosti pa nas zvečine samo prizadene v lastnem samoljubju. Jaz bi skratka rad, da bi bilo meni, ki pišem, in ljudem, ki me berejo ali poslušajo, pod plaščem besed predvsem toplo in vznemirljivo.
Seveda moja samopašnost ne jemlje ne pomena ne časti tistemu, ki goji jezikovno kulturo v šoli, v naši javnosti in občilih!
V	Trstu, maja 1998
NOVI GLAS / ŠT. 21 1998
GIORGIO BANCHIG
V nekem dokumentu z dne 26. septembra 1492 je beneški dož takole pisal o Slovencih iz Nadiških dolin: "Fideles nostri incolae montanearum et con-vallium Civitatis Forijulii" (Naši zvesti prebivalci čedajskih gora insodolin) in je potrdil njihove privilegije in avtonomijo "quod sunt personae pauperes, sunt etiam illi soli, qui suis labori-bus et impensis curam et onus habent custodiendi angustias pasuum et tenendi ipsos in or-dine ac bene securos ob respe-ctum gentium barbarorum" (ker so zelo revni ljudje in sami s svojim delom in žrtvovanjem nosijo breme in dolžnost čuvati in varovati ozke prehode Pred barbarskimi ljudstvi). Dne 1- julija 1538 je beneški namestnik v Furlaniji napisal (vedno o Slovencih iz Nadiških dolin): "Oni imajo dolžnost v casu vojne varne držati svoje Prehode in se boriti proti sovražniku Beneške Republike, ki bi šel v Furlanijo.”
Tisti prehodi, ki sojih naši Predniki skozi tri stoletja držali varne, so Podbonesec, Livek, Kjabučar, Klinaz in Sv. Miklavž; bili so kot predzidje, okop, ki je branil Benečijo in še posebno Čedad. Kot je napisano v številih dokumentih od 15. do 18. Poletja, so branili beneško o-zemlje pred barbarskimi Ijud-stvi. pred zvermi, pred kugo in ^rugirni kužnimi boleznimi ter Pred barbarskimi napadi. Skraja na Beneškem so bile omika, blaginja, bogastvo, tam gor pa barbarstvo, revščina, bolezen 'n neomikanost.
ŠOLA - OKOP
•talijanstva
V oktobrski številki revije Ri-sveglio magistrale (1949) je na Prvi strani objavljen članek z značilnim r\as\o\/omZa Italijo. Ce ne dovolimo gradnje oko-P°K si postavimo šole. Podnaslov: Obmejna šola - nacional-n° vprašanje. Avtor članka se Pritožuje, češ da "so nam v kilometre globokem pasu prepovedana (na podlagi mirovnega sporazuma, op.p.) vsakršna obrambna dela za primer konflikta (z Jugoslavijo, op.p.)". In zato je bilo treba vso pozornost usmeriti v šole, ki naj bi postale nekakšna "obrambna trdnjava" Proti barbarstvu, okop italijan-skosti na vzhodni meji.
''Prva naloga obmejne šole Je, da do skrajne meje povzdigne svojo duhovno učinkovitost, svoje funkcionalne možnosti in s tem izpostavi ne le naše italijanstvo, temveč po-Polno in brezpogojno predanost Italiji in Rimu kot prestolni najglobljega krščanstva in težišču naše nesmrtne civiliza-jjjje. Obramba krščanske in ita-'janske rimskosti obmejnih območij je nacionalnega intere-sa, kajti samo tako je mogoče ^asčititi duhovno, versko, poli-lcno in nacionalno enotnost, ako da začnemo pri vhodu v " (iz knjige Mračna leta B*nečije).
, Četudi so ti citati daleč za akšno stoletje, vsebujejo isto askrbljenost: dvigniti med Be-ec|j° in sosednjo Slovenijo, v ed Nadiškimi dolinami in So-,Ko dolino neki obrambni zid, ' Je bil pred stoletji vojaškega
zdravstvenega tipa, pred Petdesetimi leti pa ideološke-
■	Jezikovnega in kulturnega.
Meja, obramba, patriotizem, zvestoba prej do Beneške in potem do italijanske republike so "dediščina" zgodovine, del kulture, značaja in mišljenja Benečanov - vsaj na videz. Gre pa vedno za meje, ki so jih drugi naložili; gre za patriotizem in za zvestobo do tujih držav, do tujih gospodarjev, ki so v naših krajih branili le svoje interese.
ZGODOVINSKE KORENINE IDENTITETE
Obstaja pa tudi druga plat medalje; obstaja zgodovina človeških, sorodstvenih odnosov med beneškimi in poso-škimi Slovenci, kijih mi kličemo onejci. Na eni in drugi strani meje dobimo isti jezik in isto kulturo. Ti ljudje imajo tudi skupno zgodovino, ki je zgodovina oglejskega patriarhata, čedajskega kapitlja, kije imel do 19. stoletja svojo jurisdik-cijo v farah Soške doline in tja do Idrije.
Pred to bogato zgodovino lahko upravičeno trdimo, da je bila meja razvidna, je ločevala; človeški odnosi, skupen jezik, kultura in vera pa so bili in so močnejši od političnih razprtij in državnih, nacionalnih ločitev; bili so tudi močnejši od železne zavese, ki je bila naložena, vsiljena od drugih, ne pa v interes ljudi.
Ustavil sem se pri naši zgodovini, če ne, ne moremo razumeti tistega čudnega odnosa, ki ga imamo mi Benečani z matico. Gre za odnos, kije pod znakom ancestralnega čustva ljubezni - sovraštva. Imeli smo in imamo za sovražnika in tujca ljudstvo z isto krvjo, istim jezikom in kulturo, ljudstvo, ki ima z nami globoko človeško povezavo in nam je tudi sosed, bližnji. Medtem ko imamo za prijatelja, dobrotnika, vrednega našega spoštovanja, naše zvestobe in hvaležnosti tistega, ki je zares tuj zaradi kulture in krvi. Posledice zgodovine težijo tudi na današnje odnose med Benečani in matico, in samo če upoštevamo to zgodovinsko dediščino, lahko razumemo položaj te skupnosti in njeno prizadevanje, da bi odkrila in vnovič o-svojila svojo identiteto.
Sprašujemo se, kako mora Slovenec iz Rezije, Nadiških in Terskih dolin mimo živeti svoje slovenstvo, če mu je bilo do včeraj zabičano, vtepeno v glavo bodisi v šoli kot v kasarni, na delu, včasih tudi v cerkvi (vsaj v mračnih letih Benečije), da biti Slovenec je največja nesreča na svetu in da tam prek meje dobimo uboštvo in barbarstvo? Kako mora Benečan ceniti svojo kulturno identiteto, če so tisti, ki delajo za priznanje narodnih pravic, največji izdajalci "velike italijanske domovine" in so zato tudi sovražniki svojih ljudi? Kako mora rasti v svoji kulturi in identiteti in imeti redne stike z matico, ko ne obvlada materinega jezika in ne pozna svoje zgodovine in bogastva svoje kulture?
MEJA NA| POSTANE MOST
Kulturni delavci, kulturna društva, slovenski tisk, krajevni upravitelji (vsaj dobro število), videmska škofija in duhovniki, ki živijo na eni in drugi strani meje, se veliko let trudijo in delajo, da bi porušili tisti
je v prodaji s 50% popustom
GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA
n
od 1. do 30. junija
p”""db' S LOVEN S KI
PRIMORSKI
BIOGRAFSKI
LEKSIKON
ZAMEJCA MED FINALISTI NAGRADE KRESNIK, MADŽAR PETER NADAS NAGRAJENEC VILENICE
SOSIČ IN ŠKAMPERLE ZA NAGRADO KRESNIK
Literarna nagrada Kresnik ' 98, ki jo vsako leto podeljuje časopisna hiša Delo, je med letošnje finaliste uvrstila tudi književnika in gledališčnika s Tržaškega Marka Sosiča in njegov roma n Balerina, balerina ter tržaškega pisatelja Igorja Škamperleta s knjigo/Cra/jei/a hči. Pri tem je še posebej razveseljivo dejstvo, da sta med petimi finalisti dva avtorja, ki pripadata kulturnemu življenju Slovencev v Italiji, kar je skorajda polovica finalistov in predstavlja še posebno priznanje aktivnemu delovanju zamejskega prostora.
Ostali trije finalisti letošnje nagrade Kresnik so še Milan Dekleva z romanom Oko v zraku, Zoran Hočevar s knjigo Šolen z Brega in Dušan Merc z romanom Sarkofag.
Nagrada se podeljuje za najboljši roman slovenskega avtorja, kije prvič natisnjen in izdan v letu pred izborom (tokrat torej za leto 1997), žirija pa dokončno odločitev o nagrajencu sprejme na kresni večer, 23. junija, v Cankarjevi sobi na ljubljanskem Rožniku.
PETRU NADASU NAGRADA VILENICA '98
Na Krasu, v jami Vilenica, Lipici in v Štanjelu, se vsako leto v začetku septembra zbe-
rejo književniki iz mnogih držav Evrope in ostalega sveta. Ena najbolj prestižnih literarnih nagrad v srednjeevropskem prostoru z vsakim letom pridobiva na veljavi in odmevnosti ter o nagrajencu po izboru žirije se vsaj prvi mesec po srečanju zagotovo veliko govori v številnih državah. Med dosedanjimi nagrajenci v Vile-nici blestijo imena, kot so To-mizza, Handke, Kundera...
Letošnje že 12. mednarodno srečanje bo v Lipici poteka-
lo	od 9. do 13. junija. Udeležilo se ga bo približno 80 literatov iz več kot tridesetih držav, med njimi je zastopanih kar sedemnajst srednjeevropskih, poleg že uveljavljenega programa pa organizatorji obljubljajo tudi nekaj novosti. Med drugim velja omeniti že tradicionalni di-sput, ki bo naslovljen Konec stoletja, začetek tisočletja in bo potekal v hotelu Maestoso v Lipici, kot novost pa se bodo tudi pojavljali knjižni sejem, poglobljena predstavitev ene nacionalne književnosti in svečana predstavitev nagrajenca vileniškega srečanja.
Madžarski pisatelj Peter Na-das bo letošnjo nagrado Vilenica ' 98 prejel za svoj celotni opus, s posebnim poudarkom na knjižno delo Knjiga spominov, kije na Madžarskem prvič izšla leta 1977.
---------KK
GORICA, 24. APRILA / POSVET SSO O MANJŠINI, ZAVESTI IN ODNOSIH Z MATICO
MANJŠINA, IDENTITETA IN MATICA
FOTO BUMBACA
zid, ki ga je zgodovina zgradila po naših dolinah in gorah od Mangarta do Kanina, od Velike glave do Matajurja in Kolovrata. In rezultati so jasni, so konkretni. K temu pa ne veliko prispevajo množične manifestacije ali politični proglasi; učinkovitejše so majhne iniciative, vsakdanji človeški stiki, direktno poznavanje ljudi, problemov in pričakovanj. In na j teh vsakdanjih stikih danes v Benečiji gradimo novo zgodovino v odnosih med Benečani in matico in to prispeva k odkritju in rasti slovenske identitete naše skupnosti.
Odločilno vlogo igrajo tudi mediji; časopisi, radio in televizija. Če ne poznamo, tudi ne cenimo in ne ljubimo.
Že petnajst let se na začetku ' leta Benečani in onejci srečujemo v Kobaridu. Prva srečanja so bila skoraj skrivna, kot da bi bili udeleženci zarotniki. Po tolikem času je danes novoletno srečanje postalo velika in pomembna manifestacija, ki seje vsako leto udeležujejo ne let.i, zavedni Slovenci, ampak tudi krajevni upravitelji in politiki iz Benečije.
Naše prizadevanje in naše delo danes je spremeniti, kar je bilo do včeraj zlo, grdo, revno in barbarsko, v priložnost in možnost kulturne rasti naše skupnosti; spremeniti moramo tisto sto kilometrov dolgo mejo v potencial ekonomskega razvoja in naš slovenski jezik v most med kulturami v tem kraju Evrope.
Naj bo pa jasno: za nas Benečane se matica začne na Robiču, vrh Matajurja in Kolovrata in to pomeni, da želimo graditi nove odnose na meji in od tu korak za korakom priti do Ljubljane. To ni le fizično potovanje, to pomeni tudi in predvsem kulturno ter politično hojo in pot.
PRESEGAJMO
RAZDALJE
Če pa se na krajevni ravni počasi odpravljajo bloki in železne zavese, na višji politični
Neprecenljivo enciklopedično regionalno delo, ki je izhajalo 20 let, na svojih 2.811 straneh zaobsega življenjsko oznako 4.429 primorskih kulturnih delavcev.
Na vseh ostalih knjigah Goriške Mohorjeve družbe dobite 30% popust.
Knjige Goriške Mohorjeve družbe dobite v slovenskih knjigarnah v Gorici in Trstu ali na sedežu Goriške Mohorjeve družbe v Gorici, Placuta št. 18 - tel. 0481-533177.
ravni obstajajo težave in problemi. Imamo vtis, da u-radna, vladna in politična Ljubljana pozna predvsem Trst in gleda na Benečijo skozi filter Trsta. Na eni strani je ta "politični" problem, na drugi pa je tudi problem direktnega poznavanja situacije, pričakovanj, ljudi, teritorija, zgodovine, kulture naše skupnosti.
Mislim, da se tudi "politične" razdalje odpravijo s poznanjem. Stiki z matico pomenijo tudi rast in razvoj identitete, ker, če postavimo direktne, o-sebne, konkretne odnose, rastejo tudi poznanje, spoštovanje in vrednotenje drugega. V našem primeru obenem rasteta tudi poznanje in spoštovanje do nas samih.
7
ČETRTEK 28. MAJA 1998
8
ČETRTEK 28. MAJA 1998
ŽALOVANJE NA KATINARI
AGRARNA SKUPNOST, JUSI IN SRENJE TRŽAŠKE POKRAJINE
UMRL je JUST LAVRENČIČ PRIZIV NA PREDSEDNIKA REPUBLIKE
GLEDE PERIMETRACIJE KRAŠKEGA PARKA
ZORKO HAREJ
Na pragu 90. leta, ki bi ga dopolnil prihodnjega 25. oktobra, je omahnil Just Lavrenčič, eden stebrov slovenske cerkvene glasbe na Tržaškem. 70 let je bil organist na Kati-nari. Lavrenčič je bil izobražen glasbenik. Z nadarjenostjo in trdno voljo si je nabral obširno glasbeno znanje. Tudi sicer je bil izobražen človek. Poleg slovenščine in italijanščine je obvladal tudi nemščino, francoščino in hrvaščino. Veliko je bral in se zanimal za vse.
Osnovno šolo je opravil doma na Katinari in delno v Slavoniji, kamor so leta 1914 premestili revne in številne družine. V Trstu je naredil še
2.	in 3. razred meščanske šole in leta 1925 opravil izpite v Postojni, kjer je končal dveletno trgovsko šolo. Za glasbo se je zanimal že zgodaj, konkretneje, ko se je leta 1925 vpisal na triletni tečaj za zborovodje, ki ga je organizirala Prosveta. Za učitelja in mentorja je dobil Staneta Maliča. Ta ga je učil klavir, harmonijo in kontrapunkt. Leta 1932 je opravil izpit iz harmonije na tržaškem konservatoriju Tartini, leta 1934 pa se je vpisal v orglarsko šolo Sveta Cecilija pri Novem Sv. Antonu. Tu so poleg orgel učili gregorijansko petje, teorijo in liturgijo. Tudi ta študij je končal z izpitom in najvišjo oceno.
Leta 1927 je postal organist na Katinari, kjer je ostal 70 let in preživljal lepo in grdo v svojem življenju. Med vojno so ga Nemci zaprli v Coro-neo in nato v Višnjan v Istro, ker je nosil denar iz Trsta partizanskim borcem v Brkine. Pomagalo mu je znanje nemščine. Postal je tolmač in prevajalec. Po šestih mesecih so ga dodelili organizaciji TODT s sedežem v Trstu.
Po vojni je vodil zbore še v Rovtah, Ricmanjih, na Ro-colu in zbor prosvetnega društva Lonjer-Katinara. Tudi s svojim cerkvenim zborom je v stilu mnogih primorskih zborov nastopal tudi na javnih prireditvah in zborovskih revijah. Večkrat je bil kandidat na listah Slovenske skupnosti in prejel odličje od slovenske stranke. Leta 1977 pa je prejel nagrado in priznanje od Zveze cerkvenih pevskih
zborov za delo, ki ga je opravil na področju cerkvene glasbe. Leta 1992 je dobil papeževo odlikovanje, ker je "65 let lepšal s svojo orgelsko u-metnostjo cerkveno liturgijo pri Sv. Trojici na Katinari. Pri Justu Lavrenčiču smo občudovali zvestobo službi božji in predanost orglam. Vse življenje je ob nedeljah igral pri treh mašah in večernicah popoldne. Še v poznih letih je vsak dan vadil na klavirju, včasih na harmoniju ali orglah, da je hodil v cerkev vselej pripravljen, da so mogle orgle pod njegovimi prsti polno zazveneti in pokazati zvočno bogastvo kraljevskega instrumenta.
Občudovali smo njegovo glasbeno znanje, ki si ga je marljivo nabiral vse življenje. Bil je prisoten na mnogih pevskih in zborovodskih seminarjih, ki jih je poleti in jeseni organizirala Zveza cerkvenih pevskih zborov. Cenili smo njegovo humanistično izobrazbo, njegovo modrost človeka, ki zre na ljudi in dogodke nekoliko odmaknjeno, z lahnim humorjem. ,
Just Lavrenčič, menimo, sodi v vrsto tistih, ki so podarjene talente zvesto gojili vse življenje, da so bogato obrodili. Pri Zvezi cerkvenih pevskih zborov in v širši zamejski javnosti ga bomo pogrešali in ohranili v hvaležnem in svetlem spominu. Hčerkama Veri in Vojki ter sinu Milanu z družinami, bratu Nandu in zetu Dragu Štoki ter vsem ostalim sorodnikom izrekamo globoko občuteno sožalje.
PRED SLOVESNIM KONCEM ROMANJA KIPA FATIMSKE MATERE BOŽJE
Romanje kipa fatimske Matere Božje po slovenskih župnijah na Tržaškem se bliža koncu. V petek, 29. t.m., se bo romanje slovesno končalo na Repentabru z večerno procesijo z lučkami do svetišča, mašo in bdenjem. Obred bo vodil tržaški škof msgr. Evgen Ravignani. Romanje se bo potem neuradno nadaljevalo še dva dni, in sicer 30. in 31. t.m., ko bo Marijin kip obiskal še Padriče, Gropado, Pesek in Bazovico. Potem ko je kip v
četrtek, 21. t.m., odšel od Sv. Ivana v Barkovlje, je v naslednjih dneh obiskal še Sv. Križ in Kontovel, od koder je v soboto, 23. t.m., krenila procesija do proseške cerkve. Naslednjega dne je kip odpotoval s Proseka na Repentabor, kjer je bil do torka, 26. t.m., ko se je vrnil v opensko cerkev. V sredo, 27. t.m., je bila tam tradicionalna pobožnost za bolnike in ostarele iz vseh naših župnij. Danes so na Opčinah napovedani blagoslov otrok, obisk učencev osnovne šole France Bevk in pobožnost za italijanske vernike.
ERIK DOLHAR
Pobudo v zvezi s perimetracijo Kraškega parka v tržaški občini, ki jo je občinski svet sprejel ob vzdržanju edino svetovalcev Slovenske skupnosti Močnika in Berdona, so omenjene organizacije lastnikov kraških zemljišč vložile in predstavile na tiskovni konferenci na sedežu Kmečke zveze v Trstu v torek, 26. t.m.
Uvodoma je spregovoril koordinator Agrarne skupnosti jusov, Koordinacije odborov za ločeno upravljanje ju-sarskih premoženj, Združenja zasebnih kraških lastnikov in ne nazadnje omenjenega priziva Karlo Grgič. Pojasnil je, daje priziv proti tržaški občini usmerjen proti perime-traciji oz. začrtanju snujočega Kraškega parka, ki bo razdeljen na pet delov v petih občinah tržaške pokrajine. O-benem zahteva priznanje združenj lastnikov, ki bi morala biti od vsega začetka soudeležena pri srečanjih občin, in drugih oblasti za razmejitev parka, da bi ga skupno u-pravljali, kot sta jim to obljubila predsednik deželne uprave Cruder in deželni odbornik Matassi. Omenjene organizacije niso proti ustanovitvi Kraškega parka, zahtevajo pa, naj bodo vanj v prvi fazi vključena le skupna vaška zemljišča lastnikov, ne pa posamezni zasebni tereni. To predvideva tudi zakon št. 394 iz leta 1991, ki v 3. odstavku 22. člena pravi: "Dežele se pri ustanovitvi deželnih naravnih parkov in rezervatov posluži-jo predvsem deželnih, pokrajinskih, občinskih gozdnih služnosti in premoženj ter zemljišč javnih ustanov za racionalno uporabo teritorija in za dejavnosti, ki so v skladu s posebno uporabo območja."
Organizacije zasebnih lastnikov tudi ne razumejo, zakaj so bili iz trenutno zarisa-
nih območij Kraškega parka izvzeti nekateri otočki - jusar-ska zemljišča, ki so bila že razlaščena, kot so npr. zemljišče raziskovalnega centra in sinhrotrona pri Bazovici, igrišče golfa pri Padričah ter strelišče pri Opčinah. Agrarna skupnost, jusi in srenje tržaške pokrajine želijo, da bi bila posamezna zaseba zemljišča vključena v park kvečjemu po prvem, prehodnem obdobju, ki traja tri leta, kot predvideva deželni zakon št. 42 iz leta
1996	v 3. odstavku 3. člena o deželnih parkih in naravnih rezervatih: "Potem ko je slišala mnenje Gorskih skupnosti in zainteresiranih občin, deželna uprava vsaka tri leta preveri - na podlagi posebnih raziskav na območju, kjer so bili ustanovitvljeni parki in rezervati - družbenogospodarske rezultate dejavnosti vzdrževanja in razvoja, ki so bili doseženi po ustanovitvi in upravljanju zaščitenih naravnih območij."
Očitno je, da Italija ne upošteva zakonov, tudi tistih ne, ki jih je sprejela od Evropske zveze. Zato so lastniki kraških zemljišč trdno odločeni nadaljevati z bojem za priznanje lastnih pravic. Če jim predsednik republike ne bo odgovoril ali bo izrazil negativno mnenje nad prizivom, se bodo čez šest mesecev obrnili do posebnega evropskega sodišča v Strasbourgu.
Na koncu tržaške tiskovne konference sta spregovorila še predsednik openskega odbora za ločeno upravljanje jusarskih zemljišč Pavel Milič, ki je tudi pristal na omenjeni priziv, ter predsednik kriške srenje Klavdij Sterni.
DEVIN - NABREŽINA
SSk KRITIČNA DO OBČINSKE UPRAVE
Slovenska skupnost ni zadovoljna z delovanjem devin-sko-nabrežinske občinske uprave. To izhaja iz širšega sekcijskega sestanka, ki je bil v sredo, 20. t.m., na sedežu pevskih zborov v Devinu.
Nezadovoljstvo zaradi stanja v občini je izhajalo iz posegov raznih članov sekcije, še zlasti pa iz besed sekcijskega tajnika Edvina Forčiča in občinskega svetovalca Viktorja Tanceta, ki sta prisotnim orisala situacijo. Gre zlasti za občinski regulacijski načrt, h kateremu je bilo predloženih nad tristo popravkov s strani prebivalstva, za načrtovano odlagališče azbesta ter za negativne zaplete v zvezi s spoštovanjem pravic slovenske
narodnostne skupnosti, ki so med drugim zajamčene v statutu. Zaradi vsega tega je Viktor Tanče na sredinem srečanju izjavil, da se počuti tujec v lastni občini in da se znajde sam sredi upravne večine, ki kljub ugovorom glasuje na "bolgarski način".
Prvemu delu srečanja, ki je bil posvečen obravnavanju problematike občine, je sledila predstavitev kandidata SSk za deželne volitve. Srečanja seje namreč udeležil tudi Ivo Jevnikar, kandidat slovenske stranke na skupni listi Ljudskega centra za reforme. Jevnikar je v svojem posegu poudaril nujnost, da se slovensko predstavništvo v deželnem svetu poveča, saj en sam
svetovalec, čeprav v večini, ne zmore vsega. Zatem se je dotaknil tudi nekaterih važnih točk, in sicer zajamčenega zastopstva, zakona o Krasu, ki bi se lahko popravil, saj je ta zakon danes velika zafrkacija za ljudi, ter kraškega parka, v upravljanje katerega bi bilo treba vplesti domačine. Po petletni odsotnosti ima SSk stvarne možnosti, da se vrne v deželni svet. Da se to zgodi, je še poudaril Jevnikar, pa ni dovolj, da se prečrta samo znak. To, je dejal, bi bil le polovičen glas: danes je potrebno izraziti tudi preferenco. Veliko število preferenc je garancija, da bo predstavnik SSk spet sedel v deželnem svetu.
SLOVENSKI ODER
GOSTOVANJE "MALIH DAM" V SELCAH
NA DEŽELNEM TEKMOVANJU V BERTIOLU
NOV USPEH GODBENEGA DRUŠTVA PROSEK
MATJAŽ RUSTJA
Pred skoraj letom dni so doživeleMa/e dame premiersko uprizoritev na Opčinah. Lep uspeh, ki gaje imela igra v zamejstvu in tudi po Sloveniji (omeniti moramo dvodnevno gostovanje v Mariboru), je morda največje plačilo in zadoščenje za režiserko Lučko Susič in seveda za e-najstčlanski ansambel. Ga. Susič je delo pri redila za oder po ameriški pisateljici Louisi Alcott, vložila v ta projekt večmesečni trud, ki je obrodil sadove, saj so številne ponovitve posredovale publiki in igralcem tisto občutje, ki daje gledališču enkratnost in briše trenutke napora.
V	nedeljo, 17. maja, je skupina gostovala v Selcah. V vasici med Škofjo Loko in Železniki deluje namreč uspešna gledališka skupina, s katero je Slovenski oder navezal prijateljske stike. V poznih jutranjih urah sta se skupini
srečali pred selškim kulturnim domom, po skupnem kosilu pa je pot vodila v rojstno hišo slovenskega impresionista Ivana Groharja na Sorico. Resnično bogat je bil obisk v višinah masivnega Ratitovca, v soriški hiši umetnosti, kjer so prikazani začetki Groharjevega dela, kjer bogati kletne prostore zbirka starih kmečkih predmetov in kjer se razvija glasbena in likovna moč soriških ljudi.
Napovedani nastop za 19. uro (treba je bilo še pripraviti sceno) je mlade igralce prisilil spet v dolino. Ko se je zastor odprl in se je polegla napetost, se je dogajanje na odru razvijalo dovršeno in prijetno, morda zato, ker je bila dvorana polna, predvsem mladih, ki so z zanimanjem in veseljem spremljali dogajanje na odru, s smehom in pozornostjo bodrili nastopajoče, tako da so vsi preživeli res prijeten večer.
rvf^
\v
L’ 5* « “
1	'	-	A	•'	«
'l t	L\\	?•
'a #1/ c '	v	* / *
Arhivski posnetek proseškega pihalnega orkestra (Foto Kroma)
Godbeno društvo Prosek je v soboto, 23. t.m., želo nov uspeh. Na 3. deželnem tekmovanju pihalnih orkestrov v Ber-tiolu v Furlaniji je proseška godba pod vodstvom Aljoše Starca osvojila 1. mesto v B kategoriji z 926 točkami na 1.000. To je že drugič, da proseški godci osvojijo 1. mesto na tem tekmovanju, katerega se udeležujejo že od vsega začetka.
Na tekmovanju je godbeno društvo Prosek zaigralo, poleg obvezne skladbe South VVinds, še dve slovenski skladbi, in sicer Zgodbico v štirih delih Bojana Adamiča in koračnico
Shovv Musič Vinka Štruclja. Ob tem nedvomno lepem uspehu čestita proseškim godbenikom in kapelniku Aljoši Starcu tudi naš list.
POŽAR NA SEDEŽU KMEČKE ZVEZE
Tržaške urade Kmečke zveze v ulici Cicerone 8 je v torek, 26. t.m., v popoldanskih urah precej hudo poškodoval požar. Razlog za požar, kot so sporočili gasilci, je bil kratki stik. Več o tem prihodnjič.
TRŽAŠKA KRONIKA
znanji za udejstvovanje v zboru od vsega začetka. Priznanja sta bili deležni tudi dirigentka Bojana Kralj in dr. Tatjana Rojc, ki je za to priložnost uredila lepo brošuro z naslovom Iz kamna rastejo rože ljubezni. Poleg brošure je izšla tudi kaseta z zgodovinskimi posnetki zborov Igo Gruden v 30 oziroma 25 letih delovanja; slednjo je poklonil Radio Trst A.
S petjem zadnje pesmi pa se nabrežinski večer še zdaleč ni končal, saj se je veselo vzdušje nadaljevalo s prijetno družabnostjo na dvorišču Ušajeve domačije, kjer seveda ni manjkalo priložnosti za sproščeno kramljanje, še bolj seveda pa za veselo petje.
Ob tej priložnosti se številnim čestitkam, ki sta jih prejela moški in ženski zbor Igo Gruden, pridružuje tudi Novi glas, ki slavljenkam in slavljencem želi, da bi še naprej peli in ohranjali prijateljsko vzdušje.
VEČER V DSI Z DR. BERNIKOM IN INŽ. ROLIHOM
V	sredo, 3. junija, bosta gosta izrednega večera Društva slovenskih izobražencev v Trstu ugledna ameriška Slovenca, dr. Jože Bernik iz Chicaga, ki je predsednik Svetovnega slovenskega kongresa, in inž. Hilarij Rolih, sicer tržaški rojak iz Nevv Yorka, ki je v vodstvu A-meriškega slovenskega kongresa. Večer, ki se bo začel ob 18. uri v Peterlinovi dvorani v ul. Donizetti 3 v Trstu, bo posvečen sedanjemu položaju Svetovnega slovenskega kongresa (ki je v našem zamejstvu po prvem mandatu, ki ga je v letih 1991 -94 vodil odbor pod predsedstvom Janeza Povšeta iz Gorice, postopoma umrl), organiziranosti ameriških Slovencev, seminarju o Slovencih v Italiji, ki ga je nedavno priredil v Nevv Yorku Ameriški slovenski kongres, vprašanju tesnejših stikov med zamejstvom in Slovenci v svetu.
OBVESTILA
IŠČEM V najem stanovanje. Telefonirajte na upravo Novega glasa (Trst) ali v večernih urah na tel. št. 942808.
SLOVENSKOSTVLNO gledališče. Boris Kobal: Afrika ali Na svoji zemlji 700. V petek, 29. maja, ob 20.30; v soboto, 30. maja, ob 20.30.
SLOVENSKO STALNO gledališče. Jaroslav Hašek: Dobri vojak Švejk, režija Stanislav Moša. V četrtek, 4. junija, ob 21. uri na trgu vMavhinjah.
SPORED ROMANJA kipa fa-timske Matere Božje po slovenskih župnijah. Petek, 29. maja: Repentabor: slovesni zaključek s škofom Ravignanijem; zbiranje pri Furlanu ob 20.45; procesija do svetišča z lučkami; sv. maša; bdenje; kip ostane v cerkvi. Sobota,- 30. maja: Padriče: sprejem ob 20. uri; pozdrav in pesem, nato procesija do Gro-pade. Gropada: sv. maša na prostem in bratsko srečanje; kip ostane v cerkvi. Nedelja, 31. maja: Gropada: slovo ob 8.30. Pesek: sprejem ob 9.15; maša. Bazovica: sprejem ob 10.30 pred cerkvijo; sv. maša; blagoslov; slovo. Opčine: sprejem ob
11.45; sklep romanja.
MESEČNA MAŠA za edi nost bo v ponedeljek, 1. junija, v Marijinem domu v ul. Risorta ob 17.30. Vabi Apostolstvo sv. Cirila in Metoda vTrstu.
KLUB PRIJATELJSTVA pripravlja za soboto, 13. junija, zanimiv izlet na Koroško, v prelepo Ziljsko dolino. Vpisovanje do 6. junija v trgovini Fortunato, ul. Pa-ganini 2 vTrstu.
ZVEZA CERKVENIH pevskih zborov iz Trsta vabi na koncert gojencev orgelskega tečaja, ki ga je v tem šolskem letu vodila prof. Angela Tomanič. Koncert bo v petek, 5. junija, ob
20.30	v openski župni cerkvi.
DAROVI
ZA POTRESE.NCE v Posočju: slovenski verniki od Sv. Ivana ob nabirki 1.400.000; slovenski verniki iz Podlonjerja ob nabirki 550.000.
JUBILEJNI KONCERT ZBOROV IGO GRUDEN
POTRDITEV POMEMBNE VLOGE NABREŽINSKIH ZBOROV
IVAN ŽERJAL
V soboto, 23. t.m., je veliko število ljudi napolnilo nabrežinsko cerkev sv. Roka, da bi prisostvovalo jubilejnemu koncertu ob 30-letnici moškega in 25-letnici ženskega zbora Igo Gruden.
Množica udeležencev, med katerimi je bil prisoten slovenski konzul Zorko Pelikan, poleg njega pa številni Predstavniki oblasti ter kulturnega in političnega življenja Slovencev v Italiji, bi lahko že sama po sebi bila dokaz, da oba zbora odigravata pomembno vlogo pri ohranjanju slovenske pesmi in besede, skratka slovenske kulturne dediščine na nabrežin-skem koncu. Med prisotnimi bi lahko omenili tudi mnoge predstavnike sorodnih društev s Tržaškega in Goriškega, pa tudi iz Slovenije, ki so na sobotni slovesnosti čestitali slavljencem. Prisotni so bili tudi sin pesnika Iga Grudna, pa tudi svojci pokojnih Sergija Radoviča, Stanka Devetaka in Majde Legiša. Konec koncev je bil koncert posvečen ravno nepozabnemu dirigentu Sergiju Radoviču ter Stanku Devetaku in Majdi Legiša, ki sta zboroma vedno stala ob strani.
Kot je povedal slavnostni govornik prof. Aleksander
Rojc, prisostvujemo danes ovrednotenju spomina, tradicij, saj se zaradi globalizacije, ki jo doživljamo, bojimo, da izgubimo svojo identiteto. V množici informacij, ki jih prinaša globalizacija, iščemo svojo smer in identiteto. Morda je to prizadevanje ob koncu in začetku tisočletja utopija, a tudi ta je potrebna. Utopija je namreč to, da se ne kar tako predamo stvarem, kot so, ampak da se borimo za stvari, kot bi lahko bile. Pri tem je prof. Rojc poudaril pomen izobrazbe, vzgoje in šolstva, saj prav znanje in izobrazba nas bosta lahko ohranila. Predvsem pa je pomembna vztrajnost: "Vztrajajte, fantje!" je na koncu dejal prof. Rojc svojim bivšim pevcem, saj je bil pred leti sam za nekaj časa dirigent moškega zbora.
Kulturna referentka društva Igo Gruden Maja Lapornik pa je v svojem posegu poudarila pomen zastonjskega in nepriznanega garanja pri društvu; poleg seveda uspehov in zadoščenja je podčrtala predvsem pomen, ki ga
ima prijateljstvo med člani nekega društva.
Spored koncertnega večera, ki ga je povezoval Igor Tuta, je poleg omenjenih govorov vseboval seveda nastop zborov Igo Gruden, ki sta nastopila v moški, ženski in mešani zasedbi. Tako ženski kot moški zbor sta zapela po šest pesmi, na začetku in na koncu pa sta zbora nastopila v mešani zasedbi in zapela vsakič po dve pesmi. Koncert se je končal z nastopom sedanjih in nekdanjih pevk in pevcev: tako se je pred občinstvom oblikoval mogočen zbor, ki je zapel Barčico Ubal-da Vrabca in Planinsko Antona Foersterja (le-to je zbor še enkrat ponovil), za dodatek pa še Pozdravljeno domovino Frana Venturinija. Na nabre-žinskem večeru je podelil prof. Ignacij Ota v imenu Zveze kulturnih organizacij Slovenije nekaterim pevkam in pevcem kar osem bronastih, devet srebrnih in dve zlati Gallusovi znački; pevca Bruno Santini in Nevenko Gruden pa sta prejela posebni pri-
FRANC SAKSIDA ob prodaji znamk: za sestro Floriano Sattere, ki deluje v Samarju (Fi-jlipini), ena monštranca; za patra Andrea in Radoslava ; Oni, ki delujeta v Ashgabatu ! (Turkmenistan), ena monštranca; za sestro Bogdano Kavčič, ki deluje v Ruandi,
100.000	lir.
N.B. DARUJE 500.000 lir za misijonarja Ernesta Saksido, ki deluje v Braziliji.
V	SPOMLN na dragega moža ob 9. obletnici smrti daruje Meri zta misijonarja brata Bajc 100.000 lir.
ČESTITKE
V	soboto, 23. t.m., sta si obljubila večno zvestobo Kristina Martelanc in Adam Selj. Čestitkam se pridružuje tudi Novi glas, ki novoporočence-ma vošči veliko sreče v skupnem življenju.
OPRAVIČILO
Slovensko pastoralno središče v Trstu se zahvaljuje vsem, ki ste v petek, 22. maja, prišli v Marijin dom v ul. Risorta za napovedano predavanje Simona Fortune na temo Marija nas vzgaja v poslušnosti Svetemu Duhu. Zal je zaradi naključnega spleta dogodkov predavanje odpadlo. Slovensko pastoralno središče se iskreno opravičuje in prosi za razumevanje. Prihodnje predavanje bo v Marijinem domu v petek, 5. junija, ob 20.30. Govoril bo p. Lojze Markelj D.J. o delovanju Svetega Duha v zakonu in družini. Toplo vabljeni vsi.
NOV TRŽAŠKI NOVOMAŠNIK
V	nedeljo, 24. t.m., je v stolnici sV. Justa škof Ravignani posvetil edinega letošnjega tržaškega novomašnika Elisa Tommasea. Prva njegova slovesna maša bo v Rojanu v nedeljo, 31. t.m., ob 10. uri. Za : Slovence bo g. Tommaseo da-! roval mašo v 14. junija ob 9. uri s prenosom po radiu.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV
ISTRSKI VEČER S PRESENEČENJEM
Tradicionalni ponedeljkov večer Društva slovenskih izobražencev, ki je potekal v Peterlinovi dvorani 25. t.m., je bil posvečen kulturnemu utripu slovenske Istre.
Že večkratni gost in prijatelj DSI (ter naš sodelavec), istrski publicist ter kulturni in družbeni delavec Milan Gregorič je pripeljal s seboj "neobičajnega" kulturnega delavca. Na obisk je prišel namreč kipar in ljudski godec Slavko Batista. Batistova življenjska zgodba je, tako kot življenje n|egove pokojne žene Irene, čredno pisana in večkrat čannamovana s trpkostjo. Kljub temu je ostal zelo akti-Ven kulturni delavec, ki se zadnje čase posveča predvsem Ponovnemu ovrednotenju staroslovanske poganske mitologija yu ne gre za kak0 Q-Z|vljanje starih mitov, pač pa
za ohranjanje pristne slovenske kulturne dediščine, katere slovanska mitologija je sestavni del. Isto velja za stare slovenske ljudske pesmi, ki segajo v obdobje srednjega veka. Ravno ljudska pesem, je dejal Batista, predstavlja legitimacijo, mimo katere slovenski narod ne more. In ravno stara ljudska pesem je zadonela v Peterlinovi dvorani po zaslugi Slavka Batiste in njegove vnukinje Metke, ki sta zaigrala in zapela več pesmi s pomočjo starih glasbil, ki jih je zgradil sam Batista. Na večeru je Matejka Peterlin Maver tudi prebrala nekaj odlomkov iz knjige pokojne
. s * ■	.* \
	
si	
Batistove žene Irene z naslovom Ranjeno drevo. Spregovorila pa je tudi hčerka Slavka Batiste, ki je med drugim poudarila pomen vrednotenja lastne kulture. Če ne znamo ceniti lastnega, kako si potem lahko pričakujemo, da nas bodo cenili drugi in kako naj spoznavamo kulturo drugih?
Na ponedeljkovem večeru v DSI pa je prišlo tudi do presenečenja: urednik Mladike
! Marij Maver je namreč prinesel nekaj svežih izvodov nove knjige, ki je izšla pri založbi Mladika. Gre za zbirko pesmi Ferruccia Jakomina z naslovom Istrske pesmi. Morda se bo kdo spomnil Ferruccia Jakomina, čeprav je komaj 28 1 let star umrl v prometni nesreči na Tržaškem pred štiridesetimi leti. Jakomin, rojen v Pobegih v slovenski Istri leta 1930, je gimnazijo dokončal i v Celju, slavistiko pa v Ljubljani. V petdesetih letih se je zaradi političnih pritiskov takratnega režima preselil na Tržaško, kjer je leta 1956 začel poučevati na industrijski šoli v Nabrežini, žal le za kratek čas, saj je, kot že povedano, kmalu umrl v prometni j nesreči. Pesmi je že objavljal i v koprski reviji Bori, zatem pa v prvem letniku revije Mladika v Trstu. Za zbirko, ki jo je izdala Mladika, je zapis o avtorju prispeval Dušan Jakomin, spremno besedo pa Ivanka FHergold.
------------- IŽ
PD MACKOLJE
vabi na tradicionalni
PRAZNIK ČEŠENJ
• PETEK, 29. maja 1998: ob 17. uri odprtje kioskov; od
20.30 dalje ples z ansamblom Happy Day;
• SOBOTA, 30. MAJA: ob 17. uri odprtje kioskov; od
20.30 dalje ples z ansamblom Happy Day;
• NEDELJA, 31. MAJA: ob 15. uri odprtje kioskov; ob 18. uri začetek kulturnega programa z nastopom MePZ Rupa-Peč, istrske folklorne skupi ne Šavrini in anka Sa-vrinke iz Gračišča pri Kopru in mladinske glasbene skupine Kraški muzikanti s tržaškega Krasa; od 20.30 dalje ples z ansamblom Kraški kvintet;
• PONEDELJEK, 1. JUNIJA: ob 17. uri odprtje kioskov; od 20.30 dalje ples z ansamblom Kraški ovčarji.
SLOVENSKO PASTORALNO SREDISCE V TRSTU
vabi v okviru priprav na jubilejno leto 2000 na predavanje z naslovom
DELOVANJE SVETEGA DUHA
V	ZAKONU IN DRUŽINI
Predaval bo p. Lojze Markelj D.J., misijonar.
Predavanje bo v dvorani Marijinega doma v ul. Risorta 3 v petek, 5. junija 1998, ob 20.30.
9
ČETRTEK 28. MAJA 1998
mmmsbeIi
GORIŠKA KRONIKA
PREDSTAVITEV KANDIDATOV SSk ZA DEŽELNE IN OBČINSKE VOLITVE
KONCERT MARIJINIH PESMI V ŠTANDREŽU
Domači MePZ Štandrež na koncertu
10
ČETRTEK 28. MAJA 1998
Združenje cerkvenih pevskih zborov Gorica je v nedeljo, 17. t.m., priredilo v štan-dreški cerkvi sv. Andreja lep popoldanski koncert Marijinih pesmi. Najdražji izraz slovenske duše - petje - je bil v letošnjem mesecu maju dar Mariji, našemu narodu najdražji priprošnjici in spremljevalki skozi stoletja. Polna cerkev ljubiteljev našega lepega petja in majskih pobožnosti je sprejela pet zborov z Goriškega, ki so vsak z nekaj pesmimi povzdignili naše duše in jim ponudili glasbeni užitek kot požirek sveže vode sredi vsakodnevnih skrbi; in petje nam je bilo še enkrat žlahtna molitev.
Koncert je uvedel domači mešani zbor Štandrež pod vodstvom Tiziane Zavadlav. S tremi skladbami slovenskih avtorjev je pokazal, da v zadnjih časih vlaga veliko truda v kakovostno rast svojega izvajanja. Sledil mu je steber moškega zborovskega petja
na Goriškem, zbor Mirko Fi-lej, ki ga zanesljivo vodi Zdravko Klanjšček. Za njim je bil občinstvu drag nastop sestava z onstran meje, in sicer mešanega pevskega zbora župnije sv. Jurija iz Mirna, ki je zapel tri slovenske Marijine pesmi pod vodstvom Andreja Budina in ob orgelski spremljavi Antona Klančiča. Tudi moški zbor Štmaver pod taktirko Nadje Kovic in ob spremljavi prof. Lojzke Bratuž je prispeval svoj delež k dobremu uspehu prireditve. Izkušeni zborovodja Zdravko Klanjšček je nato privedel pred oltar še mešani zbor Rupa-Peč, v katerem lepo izstopajo bleščeči soprani; lepo sta izzveneli dve izbrani Marijini hvalnici. Za konec pa so slednji zbor podkrepili še člani moškega zbora Mirko Filej. Skupno so z nežnim in hkrati mogočnim petjem, z izrazitim čutom za dinamiko, izvedli Bruckner-jevoAve Marijo in Gruberjevo , Sonce že zahaja.
SCGV EMIL KOMEL - SKLADATELJI POD CERKVENIM OBOKOM
ZBOR BRATUŽ SE VRAČA V CERKEV SV. IVANA
Pred približno letom dni smo v cerkvi sv. Ivana prvič prisluhnili prenovljenemu, z mladimi glasovi okrepljenemu zboru Lojze Bratuž, edinemu slovenskemu mešanemu zboru, ki deluje v Gorici. Takrat smo se prepričali, da je vokalna skupina v novi zasedbi in pod taktirko tržaškega dirigenta Stojana Kureta na novo zadihala in ima trden namen stopiti med najboljše goriške zbore. Iz mladih pevcev - med katerimi so tudi nekateri obetavni solisti - sta izžarevala odločna volja in veselje do resnega dela, brez katerega nedvomno ne more biti trajnih uspehov.
Da ni bila to le začetna zagnanost, so pevci dokazali v letošnji sezoni. V njej so imeli več uspelih nastopov. V jesenskem času so odpotovali na Koroško. V Železni Kaplji so nastopili na Primorskih dnevih. Ker so se v prelepi Koroški mudili dva dni, jim je bil ta izlet tudi družabno srečanje. V januarju so sprejeli povabilo župnije iz Kobarida in nudili domačinom prijeten koncert. V okviru koncertne sezone SCGV E. Komel se je zbor predstavil na večeru, posvečenem primorskemu skladatelju Pavletu Merkuju ob njegovem življenjskem jubi-
leju in izdaji njegove zbirke zborovskih skladb Od korenin do vrhov. Pevci so počasti-
li	tudi zavetnika goriškega mesta sv. Hilarija in Tacijana, ko so v marcu nastopili v go-riški stolnici poleg drugih mestnih skupin. Zbor je uspešno sodeloval na reviji Primorska poje v Boljuncu. Prijavil se je tudi na radijski natečaj zborovskih posnetkov z dvema Merkujevima skladbama. Spomladi je na občnem zboru izvolil nov odbor, ki mu predseduje Marko Terčič.
V	sredo, 3. junija, se bo ob koncu glasbene sezone spet predstavil goriškim ljubiteljem zborovske glasbe s celovečernim koncertom, na katerem bo izvajal nabožne skladbe slovenskih skladateljev, med temi dva Gallusova moteta in mašo Pobožni vzdihi A. Lebana. Na orgle bo spremljala Mirjam Furlan.
Za prihodnost ima goriški zbor veliko načrtov. Ob začetku nove sezone se bo gotovo priglasil še marsikateri mlad pevec ali pevka.
Če je med bralci našega tednika kak vnet pevec, naj se le pogumno zglasi na tajništvu Kulturnega centra Lojze Bratuž.
----------IK
ODDAJMO GLAS NAŠIM KANDIDATOM!
DANIJEL DEVETAK
Z naglimi koraki se bliža pomembna politična preizkušnja za našo manjšino. Da bi bili tudi naši bralci natančneje seznanjeni s trenutnim stanjem na deželni in občinski ravni ter da bi bolje spoznali kandidate na skorajšnjih volitvah, sta deželno in pokrajinsko vodstvo Slovenske skupnosti v soboto, 23. t.m., predstavili na tiskovni konferenci v Palače hotelu v Gorici kandidate SSk za deželne in občinske volitve, ki bodo 14. junija letos.
Pokrajinski predsednik Štefan Bukovec je uvodoma obrazložil, da se je SSk vključila v koaliciji, ki slonita na načelih pluralizma, demokracije in obrambe narodne identitete. Izbira koalicije Oljke na občinskih volitvah je bila za slovensko politično organizacijo naravna. Tudi na deželni ravni je SSk stopila v koalicijo Ljudske sredine za reforme (Centra popolare ri-formatore), ki je pokazala veliko razumevanje za težave in sploh položaj naše manjšine. Razveseljivo je dejstvo, da se letos predstavljajo, poleg zanesljivih in izkušenih političnih osebnosti, tudi mladi kandidati, kar daje naši narodno zavedni skupnosti utemeljene razloge za upanje v prihodnost.
Deželni tajnik SSk Martin Brecelj je podčrtal, da je resen namen naše politične organizacije postaviti naše ljudi na ključna mesta tako v deželnem in občinskem svetu kot v rajonskih konzultah, kajti prav ti bodo soodločali o u-sodi naše stvarnosti. To, da del manjšine zaradi nenaklonjene volilne zakonodaje zadnjih pet let ni bil zastopan v deželnem svetu, je za nas huda rana, vrzel, ki jo je treba zapolniti.
Z odločnimi in jasnimi mislimi je spregovoril tudi pokrajinski tajnik SSk Aleš Figelj, ki se je osredotočil na volitve v goriški občini. Izbira koalicije Oljke v družbi levosredinskih političnih sil je bila za SSk naravna opcija, čeprav v koaliciji žal ni Zelenih, ki igrajo na civilnem področju na Goriškem pomembno vlogo. SSk je predlagala tri kandidate; to so: publicistka in vsestranska kulturna delavka Erika Jazbar, steber štandreške-ga prosvetnega delovanja in predsednik rajonskega sveta za Štandrež Božidar Tabaj ter nazadnje obetaven mlad študent ter dejaven član goriških kulturnih društev Miloš Čo-tar. Če je dosedanja občinska uprava z županom Valenti-jem na čelu razkrila svoje prave namere z načrtom za fi-nancarsko šolo in negativnim pristopom do Caverijevega osnutka za zaščitni zakon, kar je močno užalilo tako posameznike kot Slovensko skupnost, je na pragu Evrope brez meja pomembno imeti v Gorici upravo, ki bo dovzetna za mednarodne odnose in konkretno sodelovanje med Gorico in Novo Gorico. Va-lentijeva uprava se je namreč omejevala na tehnično izko-
riščanje prispevkov EZ v propagandne namene, na drugi strani pa ni videla vloge sodelovanja s sosednjo slovensko regijo. V njegovih načrtih (in glavi) je manjkal ta pretok.
SSk posveča veliko pozornost tudi rajonskim konzul-tam, saj imajo predstavniki slednjih neposreden stik z občani. Figelj je poleg treh kandidatov za goriški občinski svet predstavil tudi Eleno Or-zan, neodvisno kandidatinjo na listi Projekt za Krmin (Pro-getto cormonese) z županom Pasellijem na čelu za krmin-ski občinski svet. Orzanova želi nastopiti kot neodvisna, da bi lahko združila vse slovenske sile, razpršene na Kr-minskem, ki so politično deljene. Pomembno je namreč ovrednotiti slovensko prisotnost tudi in predvsem na najbolj obrobnih področjih.
Na občinskih volitvah ni dovolj označiti simbol liste,
ampak je zelo važno zapisati preferenčne glasove - priimke kandidatov. O županskem kandidatu Ariu Rupeniju je Figelj povedal, da je sposoben politik s solidno upravno tradicijo; če je res, da dolgo ni živel v Gorici, je to samo dobro, saj ohranja zaradi tega večjo odprtost do manjšine.
Kandidat za deželne volitve Ivo Jevnikar, mnogostran-ski kulturni in politični delavec z odličnim poznavanjem juridičnih zadev, je na koncu poudaril mednarodno vlogo naše dežele v optiki evropskih integracijskih procesov. Zdravstvo, zaposlovanje, šolstvo, deželna avtonomija in posebnost deželnega statuta: to so glavna področja, ki jih lista Ljudske sredine za reforme misli jemati zelo resno v poštev. Pa še: ovrednotenje slovenske in furlanske identitete, torej velik poudarek na deželno enotnost, ki edina lahko
zaščiti posebnosti Furlanije-Julijske krajine. Tudi on je podčrtal, da "voli samo polovično, kdor ne odda preferenčnega glasu". S pametno uporabo slednjega pa bomo lahko končno zagotovili slovensko prisotnost v deželnem svetu.
Predstavila se je tudi deželna kandidatinja za videmsko pokrajino Romina Cencig, ki je pohvalila program Ljudske sredine za reforme; ta namreč obeta marsikaj dobrega tudi “ljudem v gorah".
Če je torej dosedanja krajevna uprava postavljala pregrade med Slovence in Italijane, kot je na koncu povedal kandidat za občinske volitve Božidar Tabaj, je v odločilnem času, ki bo našo manjšino privedel v tretje tisočletje, pomembno postaviti na ključna mesta sposobne in odprte ljudi brez predsodkov in miselnih pregrad.
MAJSKE NOVICE IZ RONK
KARLO MUCIC
Pred kratkim se je sestala novoizvoljena občinska komisija za slovensko manjšino, ki jo sestavljajo predstavniki slovenskega življa v občini: slovenski ženski zbor, društvo Jadro, predstavniki slovenske osnovne šole, vrtca in knjižnice. Ta komisija je 8. maja priredila pod pokroviteljstvom občine in skupaj z društvom Jadro pomemben kulturni dogodek v občinski knjižnici. Isti večer je bila otvoritev razstave edine slovenske slikarke v zamejstvu, ki se posveča izključno gozd-
DEŽELNA ZBOROVSKA REVIJA USCI
V	soboto in v nedeljo, 30. in 31. t.m., bo v cerkvi sv. Ignacija in v avditoriju v Gorici 17. deželna zborovska revija deželne zveze pevskih zborov USCI. Nastopila bosta tudi dva slovenska tržaška zbora: v soboto, 30. t.m., bo v cerkvi sv. Ignacija pel zbor Gallus pod vodstvom Janka Bana. V nedeljo pa bo v avditoriju nastopila ženska pevska skupina Stu ledi, ki jo vodi Savica Malalan. Zbor Gallus se je revije udeležil že leta 1992 in 1996; skupina Stu ledi pa se je prvič udeležuje revije.
Oba koncerta, tako v cerkvi sv. Ignacija kot v avditoriju, se bosta začela ob 21. uri.
nim živalim, t.j. umetnice Sabine Milanič iz Doberdoba. Nato so predstavili knjigo Delčki našega vsakdana tržaške novinarke Neve Lukeš. Večer pa je mogočno obogatil Lovski pevski zbor Doberdob, ki združuje zamejske lovce in je edini lovski pevski zbor v Italiji. Na kulturnem večeru je bil prisoten občinski odbornik za kulturo Sergio Bearzi, ki je pozdravil tudi v imenu župana. Prisoten je bil tudi deželni podpredsednik Miloš Budin.
V	društvu Jadro sta se končala oba tradicionalna tečaja slovenščine za odrasle, ki sta ju vodili domačinki Daniela Klančič in Luisa Gergolet. Društvo je na nekatere domove tudi povabilo knjižničarko Terezo Ferfolja, ki je skupinam starejših oseb predstavila delovanje dvojezične občinske knjižnice. Ženski pevski zbor pa je v nedeljo, 17. maja, priredil izlet v Milan, kjer je pel pri slovenski maši, ki jo enkrat mesečno daruje za tamkajšnje rojake msgr. Oskar Simčič. Izlet je uspel, tako da bi ga marsikateri udeleženci, ki živijo raztreseni po Laškem, radi ponovili. Take pobude so obogatit-vene izkušnje, ljudje se srečajo, spoznajo in oživijo bogato slovensko ljudsko petje, ki bi ga drugače slišali samo po elektronskih medijih.
NADŠKOF
BOMMARCO OB
KONCU SINODE "Glej, vse delam novo!"
Dragi bratje in sestre! Na praznik Binkošti bomo letos na različne načine veseli, tako v molitvi, razmišljanju kot tudi v globoki hvaležnosti, ko končujemo drugo škofijsko sinodo.
Danes bi se rad poslužil strani Novega glasa; želim ponoviti sporočilo upanja, ki ga najdemo v zadnji knjigi Sv. pisma: "Glej, vse delam novo!" (Ap 21,5) To ni apokaliptično sporočilo, ampak osnovna in večno veljavna vest o delu Sv. Duha v zgodovini Cerkve.
Pogumno smo začeli pot sinode, nekateri so omaga-
li	na poti, imeli smo tudi nekaj težav, toda naša Cerkev je pokazala, da želi hoditi združena. Danes obhaja dan zahvale s pogledom, uprtim v prihodnost, da bi spet začela novo pastoralno pot.
Naj nam pomagajo Devica Marija, naši sveti pastirji in cerkveni mučenci iz Ogleja in Gorice!
V	Gorici, 28. maja 1998
- P. ANTONIO VITALE BOMMARCO
KONEC SINODE Sobota, 30. t.m., ob 15.30:
uradni konec sinodalnega dela v goriški stolnici; nedelja, 31. t.m., ob 18. uri: sklepna liturgija v oglejski baziliki.
SLOVESNO PRAZNOVANJE 90-LETNICE
PRAZNIK DOBERDOBSKE ZADRUŽNE BANKE
JURIJ PALJK
V	soboto, 23. t.m., je bilo v občinskem parku v Doberdobu zelo slovesno, saj je doberdobska Zadružna kreditna banka praznovala 90-letnico nastanka. Veselo zbiranje članov, prijateljev in gostov se je pričelo že v popoldanskih urah, pa čeprav seje slovesnost začela ob 18. uri. Dogajanje je potekalo pod velikim šotorom, ker so se organizatorji upravičeno bali muhastega vremena.
Banka je v Doberodobu vraščena v krajevno stvarnost in je odraz vojje ljudi, ki so v tem stoletju trdno verjeli, da je njihova vas vredna poštenega hranilnega zavoda, ki naj bo narejen po meri ljudi.
Goriški časnikar in kulturni delavec, sicer pa velik poznavalec zgodovine pri nas, Marko VValtritsch, je za to priložnost napisal lepo oblikovano knjigo z naslovom Zadružne banke, v kateri opisuje zgodovino treh slovenskih zadružnih bank, ki letos praznujejo 90-letnico nastanka: sovodenjske, doberdobske in banke na Opčinah. Vsi trije hranilni zavodi so bili namreč ustanovljeni leta 1908.
Marko VValtritsch je v soboto v Doberdobu (na sliki) tudi zelo lepo orisal nastanek bank, ljudskih hranilnic, ki so jih pri nas ustanavljali predvsem zato, da bi malemu človeku omogočili preživetje, da bi preprostim ljudem ljudska
e
t
2 /C
a
FOTOBUMBACA
hranilnica nudila vse tiste u-godnosti in bančne storitve, ki mu jih večji bančni zavod ne bi nikdar dal. Prav zato so bile ljudske hranilnice od vedno odraz poštenega odnosa do lastnih članov in lastnikov hranilnih vlog; iskrenega etičnega odnosa do vsakega posameznika in člana doberdobska banka tudi v vsej zgodovini ni izgubila. Vedeti moramo, da je bil v času nastanka ljudskih hranilnic-današ-njih zadružnih bank, kakršna je tudi doberdobska, čas nenaklonjen malemu človeku, ki je bil prevečkrat žrtev oderuhov in oderuških bančnih zavodov. Zato sta velika socialna komponenta in že od samega začetka prirojeni občutek za pravičnost zadružnih bank velika odlika take vr-
ste bančnih zavodov. O tem je spregovorila gospa Severina Peric, ki je kot predsednica doberdobske banke imela na sobotni prireditvi pod šotorom osrednji slavnostni govor. V tem je izpostavila predvsem vraščenost vaške banke v okolje, katerega odraz je in mora tudi v prihodnosti ostati. S ponosom je v govoru prehodila devetdesetletno pot bančnega zavoda in se I spomnila nelahkih razmer, ki so banko prizadele, saj se je morala kar dvakrat iz Dober-'| doba izseliti: prvič med prvo svetovno vojno in drugič med drugo. Pa vendar je banka zmogla prebroditi vse težave in je še danes njeno vodilo velika moralna odgovornost pri ravnanju z denarjem članov in lastnikov hranilnih vlog. Z
vedrim optimizmom zrejo zato pri banki v prihodnost in se tudi ne bojijo vstopa v e-notni denarni sistem, ko bomo tudi pri nas uporabljali valuto evro in bo to pomeni-
lo	tudi za doberdobsko hranilnico nov izziv.
Seveda je pred doberdobsko banko tudi veliko novih izzivov, saj se uprava banke zaveda svoje majhnosti v primerjavi z večjimi bančnimi ustanovami; obenem se zaveda tudi svoje nenadome-! stljive vloge v Doberdobu in Laškem, kjer ima tudi svojo izpostavo. Pri banki tudi budno sledijo sedanjim tokovom v bančništvu, ko gredo vse banke v večje povezovanje, in so zato tudi mnenja, da bi se v bližnji prihodnosti po-vezali-združili v enotno banko s sestrskim hranilnim zavodom v Sovodnjah. Predsed-| nica Severina Peric je na sobotni proslavi povedala, da so člani upravnih svetov o-beh hranilnic mnenja, da bi do združitve moralo priti v kratkem.
Sobotne slovesnosti se je udeležilo veliko ljudi, praznik banke pa so pozdravili tudi predsednik goriške pokrajinske uprave Giorgio Brandolin, podpredsednik deželne Zveze zadružnih bank Renzo Medeossi in podpredsednik deželne uprave F-Jk Michele Degrassi; proslave seje udeležil tudi slovenski konzul v | Trstu Zorko Pelikan.
Po prazničnih nagovorih so sledili koncert pihalnega orkestra Kras, ples in družabnost ob obloženih mizah.
GLASBENI POKLON NAJMLAJSIH UČENČEV SCGV KOMEL
PESMI, PLES V PRAVLJIČNI DEŽELI PETJA IN GLASBE
IVA KORSIC
Skrivnostno čarobna modra svetloba in božajoči glas nevidnega pripovedovalca Jana Leopolija sta v soboto, 23. maja, v veliki dvorani Kulturnega centra Bratuž uvedla številne poslušalce v glasbeno pravljico V začarani deželi glasbe in petja. Izvirna zgodbica je izšla iz domišljije učiteljice Lidije Jarc, ki rada piše pravljične pripovedi. Poznamo jo pa tudi kot kulturno delavko, še posebno aktivno v rodni Podgori. V svoje pravljično besedilo je morala vplesti veliko število drobnih junakov, da bi lahko vsak še tako majhen gojenec SCGV E. Komel zaigral svojo vlogico ali našel svoj kotiček na odru. Tako se je zavrtelo na odrskih deskah nad šestdeset otrok Poleg ljubkih, a včasih nekoliko porednih protagonistov Drške in Matjaža (pogumna in jasna v govoru Jasmina Ko-yic, Aljoša Jarc), ki si trudna od šolskih obveznosti, naveličana maminih (mamo je odločno odigrala Valentina Šuligoj) Pridig, želita novih zabavnih iger in privlačne prostosti.
V	prelepo deželo čudežnih Zvokov popelje Urško in Matjaža kraljica Glasba (Nežka kigelj). Ob njej se kar ne mo-
reta načuditi glasbi, petju, plesu, ki jima poklanjajo nekoliko plahi muren (Joahim Nanut), filozofski čuk (izredno posrečen Jurij Klanjšček), medved (MitjaŠkorjanc), slon (Luca Cicuttin), princ (Juri Grudina), Trnuljčica (Harjet Antonič), vsi mali glasbeniki s svojimi raznolikimi glasbili, ptička, vojaki, zbora žab in svatov, gobice, plesalke (gojenke Nataše Sirk pri baletni šoli SCGV Komel), note (u-čenci Marje Feinig pri predšolski glasbeni vzgoji DO-MI-SOL) in srčkani palčki (Jakob Fajt, Tina Paljk, Federico Tomažič) s tipičnimi rdečimi čepicami in svetilkami v ročicah.
Ko vse to Urška in Matjaž poslušata in gledata, se tudi navdušita za glasbeno čudo, in ko se vrneta domov, še o-nadva zaigrata presenečeni mamici veselo skladbico na klavir.
Morda bo prijazno vabilo kraljice Glasbe sprejel tudi kak majhen poslušalec, ki je zavzeto sledil odrskemu dogajanju.
Priznati moramo, da so izvajalci z vso resnostjo opravili svoj nastop. Čeprav jih je neusmiljeno preganjal čas, so Lidijajarc, ki je igrico tudi zrežirala (škoda le, da ni vloge kraljice Glasbe dodelila kaki bolj izkušeni igralki, ki bi učin-
koviteje povezovala posamezne prizorčke), Marja Feinig, ki ji je pomagala pri postavit-
vi	glasbenih skupin in pri organizaciji predstave, ter Nataša Sirk, ki je poskrbela za koreografijo, dobro obvladale živahne neugnančke. Morda ni steklo vse, kot so si zamislile in pričakovale; če je kje kaj "zaškripalo", je bilo še bolj prisrčno. Saj se gledalci, posebno starši, ob takih predstavah zelo raznežijo in še is-| kreneje zaploskajo ob kaki nerodnosti. Zato se gledalci pridružujemo predsedniku SCGV Komel Martinu Srebrniču, ki se je toplo zahvalil vsem profesorjem in sodelavcem, ki so ustvarili prijetno enourno sanjsko uprizoritev.
Naj omenim še učinkovite zamisli: odstiranje dveh zastorov, ki je dalo vtis prehoda
| v drug svet, nenadni veter in igro svetlobe in senc, ki se je zarisala na stenah dvorane.
: Tehnično sta te učinke izvedla Niko Klanjšček in Matej Leopoli. Imenitne so bile tudi , ogromne živobarvne rožice,
i	ki jih je izdelala Paola Bertoli-ni. Kot vedno je izvrstno opravila nalogo kostumistke natančna Snežiča Černič, ki je tudi tokrat pazila, da se je v pisanih kostumih vse ujema-
lo,	da so bili klobučki prav taki, kot si jih je zamislila, čeprav jo je pri delu neznansko pestil čas. K sreči je našla pridne roke, ki so ji priskočile na pomoč. Glasbeno kuliso je s harmoniko pričaral Aleksan der Ipavec. Šepetaje za zave-| sami je stala Marinka Leban, zvesta spremljevalka dram-
i	skega odseka PD Štandrež.
Zaradi preobilice gradiva bomo nekatere prispevke objavili prihodnjič. Sodelavcem in bralcem se opravičujemo. /URED.
KROŽEK VIRGIL ŠČEK - KATOLIŠKA KN|IGARNA
Vljudno Vas vabimo na predstavitev zadnjih dveh knjig Krožka za družbena vprašanja Virgil Sček: EGON PELIKAN: JOSIP VILFAN V PARLAMENTU BORIS BANDELJ: KATOLIŠKA SOCIALNO POLITIČNA MISEL VIRGII.A ŠČEKA
Ob prisotnosti avtorjev bosta o delih spregovorila dr. Rafko Dolhar in urednik knjižne zbirke časnikar Ivo Jevnikar. Petek, 29. maja 1998, ob 18. uri
OBVESTILA
POTOVANJE Z NOVIM GLVSOM v Benelux od 6. do 11. julija. Kdor bi se želel udeležiti potovanja, naj se čimprej javi, ker je na razpolago le še nekaj mest. Program in informacije dobite na naši upravi, tel. 533177.
ACM - GORICA vabi k maši za edinost v ponedeljek, 1. junija, ob 16.30 v Zavodu sv. Družine.
KULTURNI DOM Gorica - V ponedeljek, 1. junija, ob 11. uri bo
v	okviru zaključnih manifestacij šolskega leta Bralna značka 98 za slovenske osnovne šole z Goriškega; gostovala bosta Maček Muri in Martin Krpan.
KULTURNI DOM- Gorica. 2. in
3.	junija ob 20.30 (izven abonmaja) bo ponovitev gledališke uspešnice SSG Afrika ali na svoji zemlji v režiji Borisa Kobala. V teku je že predprodaja vstopnic. Informacije na tel. 0481/33288.
SLOVENSKO KULTURNO športno rekreacijsko društvo Tržič vabi na dobrodelni koncert za potresence v Posočju in za po-plavljence v Kampaniji. Cer-kev sv. Nikolaja (Aris), sreda, 3. junija, ob 20.30. Sodelujeta MePZ Hrast iz Doberdoba pod vodstvom Hilarija Lavrenčiča in MPZ E. Grion iz Tržiča pod vodstvom Daria Regattina.
KATOLIŠKA KNJIGARNA- Gorica vabi v petek, 5. junija, na predstavitev romana Budovo oko. Sodelovala bosta avtor Dušan Jelinčič in predstavnik založbe Lipa iz Kopra, ki je knjigo izdala. Zadnji pisateljev trud bo predstavila literarna kritičarka prof. Matejka Grgič. Vljudno vabljeni.
DRUŠTVO SLOVENSKIH upokojencev vabi na 7. redni občni zbor, ki bo v soboto, 6. junija, ob 16. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici.
MLADINSKASEKCIJASSk se bo 5. junija ob 18. uri srečala na I strankinem sedežu z deželnim kandidatom Ivom Jevnikarjem.
VPETEK, 5. junija, bo vokviru Glasbe z vrtov sv. Frančiška nastopil ob 20. uri v cerkvi na Kostanjevici nad Novo Gorico MePZ Hrast iz Doberdoba pod vodstvom Hilarija Lavrenčiča.
DAROVI
ZAPOTRESENCEv Posočju: Ivo Kovic 50.000; prvoobhajanci Rupa-Peč-Vrh 90.000 lir.
ZAKIPJezusovega Srcana Peči daruje Marija Žgavec Cevdek nad 1.500.000 lir.
ZA CERKEV v Rupi: Paola Ra-vagnani 15.000 lir.
ZALAČNEotroke: Cilka 50.000
lir.
ZANOVIglas: druž. Ciglič, Kanada 50.000 lir.
ZA MISIJONARJA Vladimirja Kosa: ob 54. obletnici nasilne smrti Marte Terčon druž. Terčon
100.000 lir.
ZA CERKEV' sv. Ivana: N.N. v i spomin na pok. Milana Ipavca
100.000 lir.
OB PETI obletnici smrti Antona Nanuta daruje žena Vera v njegov spomin 250.000 lir za SCGV Emil Komel v Gorici.
ČESTITKE
Z Markom in Valentino, ki sta si prejšnjo soboto obljubila večno zvestobo, se veselimo Slovenski goriški skavti in jima želimo obilo božjega blagoslova na skupni življenjski poti.
Ob rojstvu male Sanje se člani upravnega odbora Katoliškega tiskovnega društva veselijo s srečnimi starši Kateri-no in Andrejem Vogričem.
SLOVENSKA SKUPNOST GORICA IN KLUB BRIŠKE MLADINE
vljudno vabita na
KOMEMORACIJO OB 10. OBLETNICI SMRTI GRADIMIRA GRADNIKA
DOLGOLETNEGA PREDSEDNIKA SLOVENSKE SKUPNOSTI GORICA
Nastopila bosta mladinski pevski zbor s Plešivega in nonet Brda. O liku pokojnega bo spregovoril Marjan Terpin. Priložnostne govore bodo imeli Ivo Jevnikar, Elena Orzan in Edi Keber.
Petek, 29. maja, ob 20.30, v Gradnikovi kleti na Plešivem.
PROSVETNO DRUŠTVO STANDREZ
PRAZNIK ŠPARGLJEV
• Sobota, 30. maja 1998: ob 17. uri slikarski ex tem-pore, ob 20.30 prosta zabava.
• Nedelja, 31. maja: ob 19. uri nastop zbora OŠ Fran Erjavec iz Štandreža, otroškega zbora Štmaver in ritmične skupine šole Milojka Štrukelj iz Nove Gorice.
• Sobota, 6. junija: ob 20.30 prosta zabava.
• Nedelja, 7. junija: ob 17. uri srečanje pritrkovalcev; ob 19. uri nastop MPZ Mirko Filej, nagrajevanje, nastop štandreške dramske skupine z veseloigro jaz sem Berto; sledi plesna zabava.
NA VOLJO ODLIČNI ŠPARGLJI, DOMAČE JEDI IN PIJAČA, BOGAT SREČOLOV.
GLASBENA MATICA - GORICA
ŠOLSKO LETO 1997/98
ZAKLJUČNI NASTOPI
SOVODNJE, 1. junija, ob 18. uri - Kulturni dom GORICA, 2. junija, ob 18. uri - Avla Glasbene ffiatice DOBERDOB, 4. junija, ob 18. uri - Občinska glasbena soba, v sodelovanju s pihalnim orkestrom Kras ŠTANDREŽ, 5. junija, ob 18. uri - Kulturni dom A. Budal
11
ČETRTEK 2B. MAJA 1998
12
ČETRTEK 28. MAJA 1<)<I8
KI
VOLITVE V D
SLOVENIJA
MLADA BENECANKA NA LISTI LJUDSKE SREDINE ZA REFORME
ERIKA JAZBAR
Na volitvah v nedeljo, 14. junija, s katerimi bodo volivci obnovili deželni svet, nastopa na kandidatnih listah Ljudske sredine za reforme (Cen-tro popolare riformatore) mlada beneška Slovenka Romina Cencig (na sliki). Na predlog Slovenske skupnosti kandidira v videmskem okrožju, medtem ko bo glavni kandidat SSk za Goriško in Tržaško Ivojev-nikar. Kandidatura 28-letne Romi ne predstavlja pomembno novost za te slovenske kraje. Sicer ni edina Benečan-ka, ki tekmuje za mesto v deželnem svetu, je pa res, da sama nastopa na tej listi sredinsko in levosredinsko u-smerjenih gibanj v videmskem okrožju. Toliko bolj pomembna pa je ugotovitev, da sestavljajo omenjeno koalicijo stranke, ki temeljijo na krščanskem etosu in nekatere so naslednice Krščanske demokracije. Vemo namreč, kakšen pristop je imela ta stranka do slovenskih ljudi v Benečiji do včerajšnjega dne, zato je zelo pozitiven premik, da se omenjena koalicija predstavlja tudi s slovenskimi ljudmi. Z Romi-no sva se pogovorili o kandidaturi ter o smernicah njenega delovanja.
FOTO BUMBACA
Predstavila se nam je takole: "Rodila sem se v Čedadu pred 28 leti, živim pa v kraju Ipplis v občini Premariacco. Starši so doma iz Podbone-sca, točneje iz Črnega Vrha. Pred kratkim sem diplomirala v Vidmu na fakulteti za tuje jezike, in sicer iz francoščine in hrvaščine. Tudi če živim v Ipplisu, hodim zelo pogosto v Benečijo, saj sem blagajničarka pri Planinski družini Benečije, sem prisotna in aktiv-
na v družbeno-kulturnem življenju v slovenski Benečiji. Sodelujem tudi z dvojezičnim šolskim centrom v Spetru."
Kako je prišlo do tvoje kandidature? Kakor si pravilno povedala, kandidiram na listi Ljudske sredine za reforme(Centro popolare riformatore) na predlog Slovenske skupnosti. Kandidaturo mi je ponudil deželni tajnik Martin Brecelj; ko sem prebrala program in v njem
našla tiste iztočnice, ki so zame pomembne, sem po krajšem razmisleku sprejela izziv. Program koalicije se mi zdi zelo dober, ker je pozoren na našo narodnostno skupnost in na problem goratih predelov oz. demografskega obu-božanja vasi, kar jeza Benečijo poglavitnega pomena. Kako gledaš na družbeno-kultumo življenje v slovenski Benečiji?
Glavni problemi, ki tarejo mojo zemljo, so desetletja vedno tisti: pomanjkanje delovnih mest v domačem kraju in posledična selitev beneških ljudi v nižino. Sama sem to doživela na lastni koži, kajti ! starši so bili primorani se preseliti v Ipplis, kajti doma jim je bilo osnovno preživetje nemogoče. Po drugi strani pa z veseljem ugotavljam, da je kulturno življenje slovenskih ljudi živo, veliko mladih se zbira, delujejo številna društva, ki prirejajo razstave, predstavitve knjig ipd. Ne nazadnje pa imamo dvojezični center, ki predstavlja pomembno točko združevanja beneških ljudi in ohranjanja slovenskega jezika pri mlajših generacijah.
Kaj boš storila, če boš izvoljena v deželni svet?
Če bom izvoljena, bom delovala za dobrobit naših ljudi, za Benečijo in slovenske ljudi, za naše doline in za slovensko manjšino v Italiji.
EVROPA NARODOV
(20)
VIDA VALENČIČ
PREDOLGO "KOLONIZIRANA" KORZIKA (2)
Iz prejšnjih vrstic ste si lahko ustvarili okvirno sliko o tolikokrat pozabljenem koščku francoske države: Korziki. Instinktivni vtis, ki ga daje ta o-tok ali bolje njegovi prebivalci, je neka nedefinirana težnja k uporu, ki je zlahka razumljiva kot zapuščina stoletnega upora tujemu gospodarjenju na otoku. Nacionalistični nemiri so izbruhnili z vso svojo silo predvsem v 60. in 70. letih, razumeti pa jih je treba predvsem kot upor proti vsemu (zgoraj omenjenemu) tujemu lastninjenju, korupciji ter
Nemiri iz 60. in 70. let so bili torej delno tudi protest proti tej politični stagnaciji, ki ni dopuščala ekonomskega
in kulturnega preporoda Korzike. Velik delež tega boja je prevzela ilegalna aktivistična
dejanski politični nemoči otoka. Slednjo je povzročila predvsem tako imenovana "klanska kultura": vplivne družine, ki so kontrolirale javno upravo, so kupovale politične glasove z dodeljevanjem službenih mest, pokojnin ter raznovrstnih privilegijev. Rezultat tega skorumpiranega sistema je jasno viden v dolgem obdobju, ki se vleče od prejšnjega stoletja vse do danes: štiri ali pet vplivnih družin je dejansko nadzorovalo celotno politično življenje na otoku, tako da so bile volitve v resnici le fiktivne.
organizacija U Fronte di libe-razione naziunale di a Cor-s/ca - FLNC - (Korzijska osvobodilna fronta), ki so jo ustanovili leta 1976. Znotraj lete je kmalu prišlo do sterilnih prepirov in disidentskih gibanj; nazadnje pa, kar je najhuje, so se v to avtonomistično gibanje v 80. letih vpletli ma-ijski interesi. To pred par desetletji. Danes je Korzika politično nekako razcepljena. "Nacionalisti", ali bolje zagovorniki otoške avtonomije, so na lanskih volitvah poželi kar 20% glasov, vendar razcepljeni v kar šest političnih strank. Osnovne zahteve kor-zijskih političnih gibanj zadevajo predvsem drugačno vlo-
o,	ki naj bi jo imel otok v o-viru francoske države; za Korzičane je bistvenega po-
zahteva, je povsem upravičeno; otoška specifika zahteva tudi drugačen upravni pristop, krojen po njenih potrebah. Bistvenega pomena pa je predvsem pomanjkanje endogenega ekonomskega razvoja. Turisti prihajajo na otok, njinov denar pa gre v žep tujin gospodarjev in ne otoča-
nov sami
ih.
Svojo zagnanost v boju za priznanje otoške specifike izražajo Korzičani tudi (in predvsem) na kulturnem področju. Francija jim je od vedno vsiljevala t.i. "Education Natio-nale", svoj jezik in svo'
na-
l|'
f
k'
mena predvsem samostojno upravljanje lastnih gospodarskih objektov, od turističnih obratov do elektrarn, morskih in zračnih povezav s celino pa do šolskega in upravnega sektorja. Kar Korzika
čin mišljenja, zato je kulturni preporod, kateremu smo danes priča, toliko pomembnejši. Posredno je bil sad prav nacionalističnih nemirov iz rejšnjih desetletij. Boj za uve-javitev na politični sceni je namreč privedel do globljega spoznavanja lastne kulture. Z vsem tem pa tudi obujanje ljudskih pesmi in plesov ter preporod otoške tradicionalne obrti. Omembe vredna je npr. t.i. "Cyrne Arte", nekakšno u-metniško naselje, ki so ga ustanovili že leta 1962 z namenom, da bi oživili kmečko obrt in konkretno podprli delo mladih slikarjev in kiparjev.
V	zadnjih letih se je razcvetela raba domačega jezika tako rekoč na vseh kulturnih področjih: dramske skupine
vse pogosteje uprizarjajo dramska dela v korziščini, kljub temu da ne morejo računati na nobena finančna sredstva za to produkcijo. Zanimivo je tudi, da se na Sredozemski filmski festival v Bastii prijavlja vse več filmskih prispevkov v korziščini, kar nedvomno kaže na kulturno živahnost otočanov.
Na globlji pogled je Korzika nekakšna samosvoja mešanica različnih kultur in nazorov. Zanimivo je npr., da otočani 15. avgusta praznujejo tako Marijino Vnebovzetje kot... Napoleonov rojstni dan. Praznik tako postane mešanica verskih obredov in javne veselice.
Samosvojo kulturno mešanico ie opaziti tudi v glasbi. Seveda so v korziški glasbeni zakladnici tudi romantične balade, najbolj pa se mi je vtisnila v spomin razlaga posebnih korziških pesmi, ki nosijo (zgovoren) naziv voceri. Za kaj gre? Voceri niso nič drugega kot... vabilo k maščevanju. In tu je krepko prisoten
Eridih najbolj antične latinske ulture. Ob truplu človeka, ki je utrpel nasilno smrt, žene s svojim jeznim petjem kličejo njegove sorodnike, naj se maščujejo nad storjenim zločinom... z drugim zločinom. In tu nastopi že omenjena "ven-detta". Prava paša za Shakespearovo pero. Na srečo pa so voceri aanes le še glasbena posebnost.
DALJE
RAFUTSKI PARK PRI GORICI JAVNA LAST
Nastopilo je novo obdobje vzdrževanja t.i. Rafutskega parka, ki je znan po izredno redkih in lepih primerkih eksotičnega drevja in grmičevja.
Lastnica spodnjega oz. zahodnega dela te naravne in kulturne znamenitosti ob vznožju Kostanjevice je namreč svoj del nepremičnine, ki obsega okoli poldrug hektar oz. polovico celotnega parka, prodala Mestni občini Nova Gorica. Lastnica, gospa iz Gorice, se je za prodajo odločila po dvajsetih letih obotavljanja in po številnih ponudbah, ki so prihajale iz Nove Gorice. Gre za pomemben dogodek, saj bodo Rafutski park odslej lahko urejali po enotnih strokovnih merilih, ki jih bo določil in izvajal Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Novi Gorici.
Iz kronike tega območja z bujno vegetacijo povzemamo, daje park na Rafutu, zdaj Pristavi, leta 1880 osnoval av-stroogrski general Palm. Leta 1909 je zgornji del parka prodal goriškemu arhitektu Antonu Laščaku, ki si je sredi eksotičnega drevja in rastlinja dal zgraditi vilo v neoislamskem slogu. V njej ima zdaj svoje prostore Zavod za zdravstveno varstvo. Spodnji oz. zahodni del parka pa je po prvi svetovni vojni kupil g. Hribar, trgovec iz Gorice, po katerem ga je podedovala dosedanja lastnica. Eksotični park na Rafutu je bil že leta 1952 in pozneje še leta 1985 razglašen za naravno znamenitost. Res je, da je Nova Gorica že v primorski klimatski regiji, vendar so na Rafutu zrasli nekateri primerki redkih eksot, ki bi jih zaman iskali kjerkoli drugje na Primorskem in v Sloveniji. Nekateri primerki so prava dragocenost zaradi izredno lepo oblikovanih habi-tusov kot tudi zaradi dimenzij, ki jih dosegajo.
Mirjam Gorkič, diplomiran biolog in konservator za varstvo naravne dediščine Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Novi Gorici, je v pogovoru za naš časnik povedala, da v parku raste okrog 500 drevesnih in grmovnih osebkov, ki pripadajo 114 različnim vrstam. Omenjamo le nekatere: atlaška in himalajska cedra, vedno zelena, himalajska in arizonska cipresa, sekvoja, močvirski taksodij, lavvsonova pacipre-sa, japonska kriptomerija, kalifornijska libocedra, virginjski brin, tisa in druge. Tu rastejo tudi različne vrste magnolij, borov, smrek, hrastov, platan.
Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine je že leta 1987 začel s sanacijskimi posegi, saj je bilo takratno stanje parka izjemno slabo. Zlasti spodnji del, ki je bil v zasebni lasti, je bil preraščen z bambusom in plevelom. Drevesa in grmovnice so se v zaraščajočem okolju dobesedno dušili in naglo propadli.
Botanično-horti kul turni spomenik na Rafutu bodo odslej lahko vzdrževali in ohranjali z izvajanjem sodobnih
strokovnih meril in postopkov. Ob tem je treba poudariti, da je bila polovica parka, tista, ki je bila v državni lasti, tudi doslej dobro vzdrževana, za kar je skrbel Zavod za zdravstveno okolje. Za ta del parka je v obdobju po drugi svetovni vojni posebno skrbel Franc Marušič.
Park na Rafutu naj bi bil skupaj z drugimi znamenitostmi, kot so frančiškanski samostan z grobnico Bourbo-nov na Kostanjevici, Panovec in Sveta gora, vključen v turistično pot, ki bi jo obiskovali predvsem prebivalci Nove Gorice in Gorice. To smer bi predstavili ob začetku praznovanja tisočletnice prve dokumentirane omembe Gorice v slovenskem jeziku.
Predstavnik Mestne občine Nova Gorica Mojmir Mozetič pa je v pogovoru za Novi glas povedal, da bodo vilo v neoislamskem slogu postopno preuredili v zgradbo, ki bo postala protokolarni, to je reprezentančni objekt novogoriške občine. Še prej pa bodo seveda Zavodu za zdravstveno varstvo, ki sedaj deluje v omenjeni vili, zagotovili druge prostore v Novi Gorici.
 --------M.
V	NOVI GORICI ODBOR ZA OBELEŽI-TEV TISOČLETNICE
Mestni svet občine Nova Gorica je na zasedanju dne 21. t.m. imenoval organizacijski odbor za obeležitev tisočletnice prve omembe Solkana in Gorice. Vanj so bili imenovani: za predsednika Črtomir Špacapan, župan občine; za člane pa Gorazd Maffi, načelnik Upravne enote (organa državne uprave v Novi Gorici); univerz, prof. Danilo Zavrtanik; Rajko Harej, predsednik Mestnega sveta Mestne občine; duhovnik Vinko Paljk iz Solkana; politični in javni delavec Tomaž Beltram iz Šempetra; prof. Rajko Slokar, direktor Goriške knjižnice Franceta Bevka.
Odbor bo izdelal program obeleževanja, pri čemer bo svoje pobude usklajeval s pristojnimi ustanovami in posamezniki v Gorici. /M.
JOŽKO ŠTRUKELJ ZAPUSTIL FORUM ZA GORIŠKO
Odvetnik Jožko Štrukelj, nekdanji predsednik novogoriške občine, minister v vladi reformista Staneta Kavčiča in znana osebnost v Novi Gorici in v Gorici, je zapustil Forum za Goriško, nestrankarsko in nepolitično organizacijo, ki si prizadeva za preporod in uveljavitev Goriške (Posočja). Jožko Štrukelj je bil skupaj s Cvetkom Vidmarjem ustanovitelj Foruma in tudi dalj časa njegov predsednik. Jožko Štrukelj ni pojasnil razlogov za svojo odločitev. /M.
R I
KANALSKA DOLINA
EŽELNI SVET F-JK
LETOŠNJEMU BLEJSKEMU SREČANJU PEN NA ROB
Prejšnji petek, 22. maja, se je zaključilo letošnje 31. mednarodno druženje pisateljev na Bledu, ki je po treh desetletjih resnično postalo zvezda stalnica majskih dni na Slovenskem. Osrednji temi razprav številnih udeležencev iz 28-ih držav sta bili tokrat Smeh ob koncu tisočletja in Kasandra danes.
Literati so v svojih referatih velikokrat ponovili, da je smeh resnično lahko učinkovito orožje, ko se mora človek rešiti iz težkega položaja. Pomemben poudarek pri tem je podala pisateljica iz Bosne in Hercegovine Hanifa Kapidžič, ki je iz lastne izkušnje potrdila, da je smeh v obleganem Sarajevu bil oblika boja, vendar pa ni nadomestil še drugače zastavljenega upora: "Smeh nas je rešil, toda tudi mi smo rešili smeh."
Zagotovo je, da je človeštvo ob koncu tisočletja v dobi, ko bo moralo spremeniti številne doslej uveljavljene navade in prepričanja. Velika balkanska tragedija, ki se je nas Slovencev na srečo le bežno dotaknila, je z vso močjo na najbolj su-rov način prikazala, česa vsega je človek sposoben, ko se v njem izgubijo vrednote in nima yeč cilja v prihodnosti. Smeh le ena najbolj preprostih oblik Za premagovanje odtujenosti ^ed ljudmi. Preprosta gesta, ki 1° lahko ponudimo sočloveku, a z izjemno močno vsebino, zato bi jo morali velikokrat po-navljati.
To je bila ena stran letošnjega blejskega PEN srečanja. Druga stran pa je ob tokratni temi še dejstvo, da je vsakoletno dvodnevno druženje literatov kulturno srečanje razumnikov, ki ga je mogoče primerjati tudi z likom preroške Ka-sandre. Njena opozorila in prerokovanje padca Troje ter pobojev so ljudje prezrli in zato se je Kasandre oprijel sloves zle prerokinje, čeprav se je vse, kar je napovedovala, pozneje uresničilo.
Pisatelji se na Bledu srečujejo vsako leto. Njihova beseda skuša biti v dneh druženja in tudi vse ostale dneve, predvsem pa v njihovih knjigah, velikokrat klic razumnikov in o-pozorilo nam vsem, da bi morali svoja življenja spreminjati 'n jih pozorneje spremljati, se usmerjati veliko bolj drug k drugemu in začeti znova ceniti vrednote v družbi. Kultura ni le stvar knjižnih zapisov in dejavnost, ki je v naši družbi zal še vedno obrobnega pomena. Če se tega zavedamo ali ne
■	kultura je del nas samih, je odraz našega življenja, je identiteta, s katero se drugim predstavljamo - kot posameznik, narod in družba.
Letošnje pisateljsko srečanje na Bledu naj zaradi vsega Povedanega ne izzveni kot nikoli slišani Kasandrin klic. Naj
oo	izhodišče, da bomo odslej kulturo, poleg njenih že doslej aktivnih tvorcev, skušali ustvar-lati tudi sami in tako pripomogli, da bo v začetku novega tisočletja družba premogla več smeha in vrednot.
KLARA KRAPEŽ
S
PARLAMENT ZAVRNIL PREDLOG OBTOŽBE ZOPER JANEZA DRNOVŠKA
NEMIRNA
SLOVENSKA
POLITIKA
MARJAN DROBEŽ
Državni zbor Slovenije je dne 21. maja zvečer po dobrih sedemnajstih urah mučnih in žolčnih razprav zavrnil predlog poslancev socialdemokratske stranke s prvim podpisanim Janezom Janšo, da bi predsednika vlade Janeza Drnovška obtožili pred ustavnim sodiščem, ker naj bi vedel za obstoj tajnega sporazuma med slovensko in izraelsko vojaško varnostno službo o medsebojnem sodelovanju ter nakupih orožja in opreme v Izraelu.
t.i. orožarske afere z nejasnimi ozadji in podrobnostmi, ki jih v Sloveniji doslej niso razčistili. Pri tem se omenjajo pošiljke orožja in opreme, ki so bile poslane na mariborsko letališče, letališče na Brniku in nemara tudi v koprsko pristanišče.
| Sporazum o sodelovanju med dvema vojaškima varno-
I	stnima in obveščevalnima j službama je bil podpisan v Izraelu 31. januarja 1995. V imenu Slovenije ga je podpi-j sal tedanji šef Obveščevalno-varnostne službe v obramb-! nem ministrstvu Marjan Miklavčič. Ta je po izredni seji državnega zbora oz. po zavrnitvi predloga za ustavno ob-| tožbo zoper predsednika vlade izjavil, "da pri svojem delu in tudi pozneje med službovanjem v obrambnem ministrstvu ni prejel niti dolarja ali tolarja podkupnine ali provizije". Predsednik socialdemokratske stranke Janez Janša in nekateri poslanci te stranke, med njimi Ivo Hvalica, pa
SLOVENIJA
PO SLEDEH AKCIJE S ŠPORTOM PROTI DROG
BHj pozicija je v bistvu Janezu Drnovšku očitala, daje vedel za obstoj omenjenega dokumenta, ki naj bi po svoji naravi, vsebini in formalni obliki bil mednarodni sporazum, sklenjen v tajnosti, kar pa slovenska ustava ter zakona o vladi in zunanjih zadevah prepovedujejo. Na podlagi tega sporazuma, ki naj bi po razlagi in zatrjevanju premiera bil le običajen operativno-tehni-čni dokument, je Slovenija v Izraelu nabavljala orožje in vojaško opremo, kar je bilo za državo v prvih letih po njeni osamosvojitvi zelo pomembno. Upoštevati je treba, da je tedaj za nakupe orožja in vojaške opreme veljal mednarodni embargo.
Pri teh nakupih naj bi prišlo do mnogih primerov podkupovanja in izplačevanja provizij v domnevno korist nekaterih mednarodnih posredovalcev poslov in posameznikov "iz najožjega kroga predsednika vlade." Nastajale so
LETOS ZAČETEK GRADNJE AVTOCESTE MED RAZDRTIM IN VIPAVO
Odsek avtoceste v dolžini 15,8 kilometra med Razdrtim in Vipavo velja za enega najbolj težavnih v celotnem sistemu slovenskih avtocest. Treba bo namreč premagati več naravnih ovir, upoštevati pa tudi nekatera arheološka najdišča in vojaške objekte. Ustrezno visoki bodo tudi stroški gradnje. Znašal naj bi kar okrog 30 milijard tolarjev.
Stane Hribar, direktor avtocestnega projekta Primorska v okviru slovenske državne družbe za avtoceste, je povedal, da bodo odsek avtoceste med Razdrtim in Vipavo gradili po etapah oz. v fazah. Prvo etapo od Razdrtega proti Podnanosu bodo začeli graditi konec letošnjega leta. V skladu s spremenjenim programom gradnje avtocest v Sloveniji, ki ga je nedavno sprejel državni zbor, bo odsek avtoceste med Razdrtim in Vipavo dokončan predvidoma do konca leta 2002. /M.
NOV TELEFONSKI IMENIK SLOVENIJE
Družbi Telekom in Mobitel Slovenije sta izdali nov telefonski imenik, ki je izšel v dvomilijonski nakladi. Vsebuje podatke o več kot 700 tisoč naročnikih klasičnih in prenosljivih telefonov. Sveženj sedmih knjig prinaša 307 tisoč sprememb, ki so jih zabeležili do februarja letos.
Med njimi je kar 76 tisoč novih telefonskih naročnikov. Dosedanjim knjigam so doda-
li	knjigo z vsemi mobitelovi-mi naročniki, druga novost pa je, da bodo vsi naročniki dobili mrežnoskupinski telefonski imenik svojega območja zastonj.
V	telefonskem imeniku za omrežja 065,066 in 067 (Go-' riška, Slovenska Istra in Postojna) so objavljena tudi navodila o vzpostavljanju pogovorov o okviru medobmej-nega telefonskega prometa z Italijo. Iz Nove Gorice je z uporabo številke 092 mogoče go-voriti z naročniki iz 24 krajev v goriški pokrajini, vključno z Gorico. Imetnike telefonov ! v Videmski pokrajini pa je z Goriškega v Sloveniji mogoče poklicati z uporabo številke ! 093. Ta številka omogoča povezave z osemdesetimi kraji | v Italiji, med katerimi so tudi vse občine v Beneški Sloveniji. Telefonski naročniki v go-| riški in videmski pokrajini, ki so vključeni v maloobmejni telefonski promet, vzpostavljajo zvezo z naročniki v obmejnih krajih Slovenije z izbiranjem številke 0038665, nato pa uporabijo še telefonsko številko želenega naročnika.
Slovenci v Italiji, ki potre-j bujejo nov telefonski imenik, ga lahko kupijo na vseh po-! štah oz. v trgovinah s telefonskimi priključki. Stanetri tisoč tolarjev. /M.
so med parlamentarno razpravo pokazali nekatere dokumente, ki naj bi dokazovali primere podkupovanj in provizij pri nakupih orožja in o-preme v Izraelu. Po uradnih podatkih ministrstva za obrambo je vrednost sklenjeni h pogodb vojaške oborožitve in opreme z Izraelom konec leta
1997	znašala približno 23,3 milijarde tolarjev. Od tega je še neizplačanih 7,6 milijarde tolarjev. Poslanci iz vrst socialdemokratske stranke oz. opozicije so poudarjali, "daje tajni sporazum med Slovenijo in Izraelom predstavljal dežnik za okoriščanja, podkupovanja in provizije". Ni mogoče sicer trditi, da so bila vsa sredstva neracionalno porabljena, "atudi ni garancij, daje bil denar racionalno porabljen, ker o vojaških nabavah ni parlamentarnega nadzora."
PREDLOG ZA NOVO VLADO, KI BI RAVNALA
V	DUHU TRETJEGA TISOČLETJA
Predsednik vlade se je na izredni seji parlamenta sedemkrat oglasil in poskušal dokazati, "da gre pri predlogu za ustavno obtožbo predvsem za politične igre in podtikanja opozicije." Priznal pa je, da so bile v postopku sprejemanja slovensko-izraelske-ga dokumenta ugotovljene napake in pomanjkljivosti, za kar pa naj bi on ne vedel do sredine leta 1997. Poudaril je tudi, da se je z omenjenim sporazumom o sodelovanju med dvema varnostno-obve-ščevalnima službama dejansko seznanil šele letos, potem ko je bivši šef te službe v obrambnem ministrstvu Jože Sečnik z obstojem omenjenega dokumenta seznanil predsednika parlamenta Janeza Podobnika.
Vendar pa premier v svojih posegih ni bil prepričljiv, zaradi česar je v politični in ostali javnosti, sodimo, izgubil del svojega ugleda. Predsednik Združene liste socialdemokratov Borut Pahor je dejal, da sicer ni dovolj dokazov za utemeljeno obtožbo premiera pred ustavnim sodiščem, a je ocenil, da je prišel čas, kot je dejal, konca prve republike Slovenije po osamosvojitvi in čas začetka druge republike, ki bi ravnala v duhu tretjega tisočletja. Zato je pozval Drnovška, naj odstopi. Predsednik vlade je odvrnil, da ne bo odstopil, "saj bi se prvaki političnih strank pobili med seboj za njegovo nasledstvo". Ta izjava je bila zagotovo politično neprimerna.
Izredna seja parlamenta je bila koristna vsaj zaradi sklepa, da bo vladna komisija, ki jo vodi Marjan Podobnik, raziskala sume, da so se nekateri okoristili z nabavo in prodajo orožja za slovensko vojsko. Pri tem naj bi zaslišala tudi vse štiri dosedanje obrambne ministre. Precej o čitkov zlasti stranke SLS, ki je pri glasovanju o predlogu ustavne obtožbe sicer pod prla Janeza Drnovška, s ka terim sodeluje v vladni koali ciji, je uperjenih proti bivšemu obrambnemu ministru Jelku Kacinu.
VETER RAZPIHAL TUDI MLADE NOVOGORIČANE
MARJANA REMIAS
Športna unija Slovenije že tretje leto pripravlja in organizira športno-humanitarno Dri reditev Veter v laseh, s športom proti drogi. Akcija sodi v klop prireditev, s katerimi se Športna unija Slovenije zavzema za okolju prijazen, varen uravnotežen športni slog življenja. Pri akciji je sprva sodelovalo le devet slovenskih občin, za letošnjo pomlad pa lahko rečemo, daje prava bu-rja razpihala, seveda v športnem duhu, celotno Slovenijo. Njene vetrovne vrtince so čutili tudi mladi športniki iz Vidma in Trsta.
Organizator novogoriške prireditve je bilo Športno društvo Gorica iz Nove Gorice; akcijo pa je pod pokroviteljstvo prevzela novogoriška mestna občina. Tako je športnike preteklo soboto ob otvoritvi tekmovanj na Bevko-
vem trgu v osrčju Nove Gorice pozdravil župan Črtomir Špacapan in jim zaželel uspešnih športnih bojev in najboljšega vetra. Mladi so se tekmovalno pomerili v odbojki in košarki, prikazali pa so akrobacije gimnastikov Športnega društva Gorica ter Športnega društva Partizan iz Renč.
V	sobotnem športnem dopoldnevu, ki so si ga ogledali številni mimoidoči in navijači, se je predstavilo nad dvesto otrok; med njimi je posebno atrakcijo pomenil nastop mlajših in starejših plesalk sekcije jazz baleta pri Plesnem klubu Urška, ki so se predstavile v Hip Hopu.
Zaključna prireditev športnih dni v slovenskih mestih bo v Murski Soboti, kamor bodo potovale tudi najboljše košarkarske in odbojkarske ekipe z novogoriškega tekmovanja.
iKRATKEl
GLEDALIŠKA ŽIVAHNOST: NOVO V PDG
Novogoriški gledališčniki se v zadnjih majskih in prvih junijskih dneh pospešeno pripravljajo na premiero zadnjega letošnjega gledališkega projekta v sklopu redne abonmajske ponudbe. V Šmartnem v Goriških Brdih je svoje prostorsko zatočišče našla predstava Celestina, ki jo pod režiserskim vodstvom Zvoneta Šeldbauerja oblikujejo igralci gledališkega ansambla. Tisti, ki niso zasedeni v Celestini, pa so z veseljem sprejeli študij redkosti, teksta znanega primorskega, slovenskega in evropskega arhitekta Maksa Fabianija. Gledališko predstavo bodo kot poslastico v PDG ponudili še v letošnji sezoni, najverjetneje v juniju, ko bo v Šmartnem od-zvenelatudi premiera Celestine (v naslovni vlogi kot gostja nastopa dramska igralka Ljerka Belak). Sicer pa se gledališče kot osrednji primorski gledališki hram v teh dneh pridružuje številnim humanitarnim prireditvam, ki v zadnjem mesecu potekajo v pomoč in korist Posočju.
Pretekli ponedeljek so tako spet na velikem odru PDG u-prizoriliDisput Pierra De Ma-rivauxa. Izkupiček predstave so namenili potresnim žrtvam in tako izkazali svojo solidarnost. /MR
ROMAN ZEL RAZSTAVLJA V MALI GALERIJI V SEŽANI
Dne 22. t.m. so v Mali galeriji v Sežani odprli razstavo slik akademskega slikarja Romana Zela. Slikar se je rodil leta 1969 v Mariboru, je študiral slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je diplomiral februarja letos. Razstavljal je že na mladinski skupinski razstavi v Hočah leta 1996, za seboj pa ima tudi že dve samostojni razstavi.
V	Mali galeriji je razstavljenih sedem slik, v katerih, kot je povedal kritikVasja Na-gy, je zaznavno umetnikovo raziskovanje transcendence in sublimnega v slikarstvu, po drugi strani pa raziskovanje geste. Spregovoril je tudi vodja Male galerije Peršolja, ki je prisotne opozoril na težavno stanje galerije, ki potrebuje sredstev in obnove in ki je vo-' dena čisto ljubiteljsko.
Razstava, ki jo je v celoti podprl Klub študentov Sežana, bo na ogled do 20. junija z urnikom od 15. do 17. ure vsak delavnik.
PRIMORSKO PETJE
V	TOSKANI
Moški pevski zbor Provox iz Nove Gorice, ki ga vodi Pavel Pahor in redno sodeluje na pevski reviji Primorska poje in drugih koncertih, se v začetku junija odpravlja na gostovanje v Italijo. V Impru-neti (Firenze) bo na celovečernem koncertu gost krajevnega Združenja pevskih zborov, ki že nekaj let zapored organizira Mednarodno srečanje pevskih zborov. Čeprav je srečanje zastavljeno v tekmovalnem duhu, združuje udeležence srečanja predvsem ljubezen do žlahtnega zborovskega petja. /MR
OBVESTILA
TRŽAŠKI OKTET na Mirenskem Gradu. V nedeljo, 31. maja, ob 19.30 bo na Mirenskem Gradu nastopil s celovečernim koncertom Tržaški oktet iz Trsta, ki bo predstavil bogat spored skladb domačih in tujih avtorjev od Jacobusa Gallusa do treh priredb Danila Čadeža, ki je tudi umetniški vodja ansambla. Tržaški pevci prihajajo na Goriško ob izteku še ene uspešne sezone in svoj nastop namenjajo pomoči Posočju. K temu enkratnemu zborovskemu dogodku prisrčno vabijo vse ljubitelje vokalne glasbe.
13
ČETRTEK 28. MAJA 1998
14
ČETRTEK 28. MAJA 1998
90 LET ZADRUŽNIH BANK Z OPČIN, IZ DOBERDOBA IN SOVODENJ
KNJIGA O SLOVENSKIH ZADRUŽNIH BANKAH
Kot smo že na kratko poročali v prejšnji številki, je ob 90-letnici slovenskih zadružnih bank z Opčin, iz Doberdoba in Sovodenj izšla knjiga Marka VValtritscha Slovenske zadružne banke. Publikacijo so izdale Zadružna kraška banka, Zadružna kreditna banka iz Doberdoba in Zadružna kreditna banka iz Sovodenj, tiskali pa so jo v 3.100 izvodih v tiskarni Grafica Goriziana.
Knjigo so predstavili na dobro obiskani tiskovni konferenci v prostorih podružnice Zadružne kraške banke v Nabrežini v petek, 22. t.m.. Ob prisotnosti predsednikov upravnih svetov vseh treh bank Pavla Miliča, Severine Peric in Mirka Hmeljaka ter ravnateljev ZKB in dober-dobske banke Klavdija Brajnika in Maksa Gergoleta, je avtor Marko VValtritsch orisal razdelitev in vsebino knjige: na začetku je zgodovinski oris vseh treh bank, zatem je govor o deželni zvezi zadružnih bank v F-Jk, nato pa je podan še splošen pregled celotnega zadružništva na Primorskem. Posebno poglavje je posvečeno osebju slovenskih zadružnih bank. Knjigo krasi še bogato slikovno in fotografsko gradivo.
Predsednik ZKB Pavel Milič je med drugim dejal, da se je treba zahvaliti prednikom sedanjih upraviteljev, saj so z vztrajnostjo in poštenostjo
SGZ GORICA
ITALIJANSKO PRAVO
kljubovali tudi najhujšim časom, ko je v naših krajih razsajala fašistična strahovlada, ki je stremela po tem, da uniči vse, kar je slovenskega, in s tem tudi bančništvo. Milič je poudaril tudi zasidranost bank v okolju, v katerem delujejo, tako da jim tudi evropsko združevanje ne bi smelo povzročiti prevelikih težav. Tako Milič kot ravnatelj do-berdobske banke Maks Ger-golet pa sta poudarila tudi popolno zaupanje, ki ga do slovenskih zadružnih bank izkazujejo italijanske stranke.
Na tiskovni konferenci je spregovoril tudi devinsko-na-brežinski župan Marino Voc-ci, ki je poudaril temeljno vlogo zadružnih bank pri ohranjanju identitete neke skupnosti in nekega teritorija. Nikakor pa ne moremo iti mimo posega našega urednika dr. Draga Legiše, ki je na koncu spomnil prisotne na vzroke in razloge, ki so pripeljali do nastanka zadružnega gibanja: ti so v pomoči malemu človeku, da se socialno, kulturno in tudi politično dvigne.
 IŽ
SLOVENIJA
V SLOVENIJI SE PRIPRAVLJAJO NA POSLOVANJE Z DRŽAVAMI ČLANICAMI EVROPSKE DENARNE UNIJE
Z EVROM SE BODO NAJPREJ "SOOČILI" VARČEVALCI
MARJAN DROBEZ
V	slovenske banke in hranilnice prihaja čedalje več varčevalcev, ki imajo v njih hranilne vloge, bodisi v markah in drugih tujih valutah ali pa v domačih tolarjih. Prošnje za pojasnila o tem, kako bo uvedba evra vplivala na njihove prihranke, so pogoste tudi v poslovnih bankah v Novi Gorici in v Kopru.
Stranke so lahko pomirjene, saj bodo banke njihove vloge lahko preračunale bodisi v evre ali pa bodo njihovi prihranki lahko ostali v dosedanjih valutah do junija leta 2002, ko bodo v državah članicah Evropske denarne unije odpravljene njihove nacionalne valute. Slovenski varčevalci imajo v slovenskih bankah za okoli 4,1 milijarde nemških mark deviznih vlog, od tega prav v markah od 72 d 73%. Dolgoročne vloge - devetmesečne ali enoletne - se bodo že "soočile" z evrom. To pomeni, da bodo morale banke najkasneje do 1. januarja
1999,	ko bo evro uveljavljen kot knjižni denar, vprašati svoje varčevalce, kaj želijo: še naprej račun oz. vlogo v nemških markah ali ne. Če vloge v markah, ki je sicer zelo stabilna in v Sloveniji najbolj cenjena tuja valuta, ne bodo že-
leli, bodo banke opravile t.i. konverzijo v evroračun, pri čemer ne bodo smele obračuna-
I	vati provizije. Gre namreč za izdajanje nove valute, ko upniki ne smejo imeti nikakršnih stroškov. V javnosti se ob tem ; širi prepričanje, da bo evro kmalu tako stabilen, kot je nemška marka, in morda bolj trden od ameriškega dolarja.
Banke bodo morale do 1. januarja 1999, ko bo evro začel veljati kot evropski denar oz. kot vzporedna valuta v državah članicah Evropske denarne unije, spremeniti svoje računalniške programe. Postopno bodo izgubljale dobiček od menjave valut, saj bodo v prihodnje obračunavali zgolj razmerje posameznih valut od evra. Denarno poslovanje in obračunavanje naj bi skratka potekalo po enotnih merilih, ki jih bo določila Evropska centralna banka.
Z uvedbo evra bo odpadlo tudi zamudno in negotovo preračunavanje cen iz italijan-, skih lir v slovenske tolarje, ali še raje v nemške marke, pa, denimo, iz tolarjev oz. mark
v	avstrijske šilinge. V Sloveniji, posebej še v obmejnih krajih na Primorskem, pričakujejo, da bodo italijanski in avstrijski trgovci cene blaga že v začetku prihodnjega leta začeli označevati tudi v evru.
V	Sloveniji med razpravami o uvedbi evra poudarjajo, da država že izpolnjuje nekatera od meril, ki so potrebna za članstvo v Evropski denarni uniji. Izpolnjuje zlasti obe t.i. fiskalni konvergenčni merili, saj je slovenski proračunski primanjkljaj nižji od dovoljenih največ3% bruto domačega proizvoda, pa tudi javni j dolg države je nižji od dovoljenih 60% bruto domačega proizvoda. Pač pa po stopnji inflacije občutno zaostajamo za merili, določenimi za članstvo v Evropski denarni oz. monetarni uniji. Najvišja dovoljena inflacija je zdaj 2,7 odstotka, v Sloveniji pa se inflacija giblje na ravni od 8 do 9% letno.
OBVESTILO
SEKCIJA TRGOVINE na drobno pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju v Trstu bo imela v ponedeljek,
1.	junija, ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah občni zbor. Dnevni red: poročila o opravljenem delu, določitev članarine, volitve novega odbora idr. SDGZ poziva vse člane, naj se občnega zbora udeležijo, hkrati pa vabi tudi druge slovenske trgovce; seznanili se bodo z delom sek-| cije in prispevali k obravna-
vi	aktualnih
vprašanj.
O NOVOSTIH DAVČNEGA SISTEMA
Slovensko gospodarsko združenje iz Gorice si prizadeva, da bi čimbolj kapilarno obvestilo vse gospodarstvenike o fiskalnih novostih, ki jih prinašajo letošnji proračunski zakon in z njim povezani odloki. S tem namenom je prejšnji ponedeljek v sodelovanju z goriško banko Cassa di Risparmio priredilo uspešno predavanje o davčnih novostih. Predaval je Sergio Mo-gorovich, priznan goriški komercialist, svetovalec SGZ. Številnim prisotnim je v sejni dvorani Trgovinske zbornice podrobno obrazložil novosti na področju davkov, ki se nas tičejo od letos dalje. Uvedena sta bila deželni davek na proizvodne dejavnosti - IRAP in poenotenje skupne prijave (740, IVA, 770) v UNICO'98 (nekdanji 740). Podjetja oz. posameznik bodo morali v tem letu npr. opraviti: podjetja z manj kot desetimi zaposlenimi bodo predstavila eno samo prijavo, ki bo nadomestila dosedanje prijave IVA, 740, 770 in ICIAP. Podjetja z več kot desetimi zaposlenimi pa bodo morala prijaviti obrazec 770 posebej (do 31. oktobra 1998). Prijava bo služila za plačevanje vseh davkov in dajatev, in sicer IVA, IRPEF, INPS in novi deželni davek IRAP, ki bo nadomeščal davek ILOR, ICIAP, davek na premoženje, davek na zdravje in davek na šifro IVA. Glede na lanskoletne davščine, ki so bile računane na poslovni rezultat, se davek IRAP letos obračunava na različni osnovi, zato bodo morala plačati davek IRAP tudi podjetja z negativnim poslovnim rezultatom.
Vlada je torej predstavila zapleten zakonski odlok za "poenostavitev" neštetih davčnih obveznosti in za korenito zmanjšanje števila davkov. Toda to ne odgovarja resnici, saj bodo morali od letos dalje podjetja in posamezniki plačevati višje dajatve in se spopadati z večjimi obveznostmi. Sergio Mogorovich je predaval tudi o novem davku IRPEF, in sicer o deželnem dodatku (ki bo prizadel delovno osebje s plačilno ovojnico december 1998), o davčnem režimu za avtomobile v podjetju in o poenoteni zapadlosti plačil za socialno zavarovanje odvisnih in samostojnih delavcev in davščine raznovrstnega naslova (IVA, IRPEF, odtegljaj sodelavcem...) od letošnjega maja vsak 15. dan v mesecu. Novost velja za stranke s številko IVA, ki sestavljajo za plačila teh obvez obrazce F 24. Bistveno novost novega načina plačila predstavlja možnost kompenziranja kreditnih in debetnih zneskov, ki je letos namenjena osebnim podjetjem, od prihodnjega leta osebnim družbam in od leta 2000 dalje tudi kapitalskim.
Osebje SGZ v Gorici oz. Goservisa je na razpolago za pojasnjevanje teh in drugih novosti.
MARTIN DRUFOVKA
DVAJSET LET ZAKONA O SPLAVU
DAMJAN HLEDE
Ob dvajsetletnici italijanskega zakona št. 194 z dne 22. maja 1978 je papež Janez Pavel II. spet odločno obsodil zakonsko legitimacijo splava in močno priporočil globoko revizijo omenjenega zakona, ki naj bi bil kriv za umor treh milijonov in pol spočetih otrok. Ni nam potrebno temu številu po ugibanjih dodajati tiste zarodke, ki so bili umorjeni po skritem, da pred tem obstanemo odprtih ust in težkega srca. Gre za vprašanje, ki je našemu papežu izredno pri srcu. Njemu je pred tremi leti posvetil okrožnico Evangelium vitae, s katero se je na stopetdesetih straneh uveljavil kot največji branitelj življenja pred vsemi oblikami nasilja nad njim.
Ob tej priložnosti bi samo priklical v spomin nekatere dvoličnosti zakona 194, ki predstavljajo razlog za njegov neuspeh. Omenjeni zakon ne govori o "splavu", temveč o 'prekinitvi nosečnosti". Splav (abortus) izhaja iz latinskega glagola aboriri, ki pomeni umreti, prekiniti življenje. Beseda abortus se torej nanaša na spočetega otroka, besedna zveza "prekinitev nosečnosti" pa se nanaša izključno na mater. V tej navidez zgolj terminološki utemeljitvi obstaja največja dvoličnost tega zakona, ki ne govori več o u-moru človeškega bitja, ampak o pravici matere, da lahko svobodno odloča o življenju in smrti spočetega otroka. Slovesna izjava prvega člena, češ da "država... ščiti človeško življenje vse od njegovega začetka", dvoličnost samo še povečuje, saj je v odsotnosti določitve trenutka, v katerem se človekovo življenje začne, popolnoma nesmiselna.
Res je, da zakon št. 194 načelno dopušča samo t.i. "terapevtski" splav, torej samo kadar nosečnost, porod ali materinstvo predstavljajo nevarnost za materino fizično ali psihično zdravje, tudi z ozirom na predvidene nepravilnosti spočetega, v prvih devetdesetih dneh nosečnosti, samo v primeru materine smrtne nevarnosti ali ugotovljenih nepravilnosti spočetega, po tretjem mesecu nosečnosti. Res pa je tudi, da je predvsem strah pred psihičnimi posledicami nezaželjene nosečnosti večkrat samo lahka pretveza za zakonsko dovoljeni splav. Da je splav predvsem pravica, je prišlo do izraza predvsem v času dveh referendumov leta 1981 proti zakonu o splavu. Dejstvo, da so se v obeh primerih italijanski državljani izrekli za ohranitev zakona, je le-temu dalo še posebno politično in kulturno moč, tako da je v javnem mnenju (in, glede na rezultate, tudi v praksi) splav postal pravica, močno povezana z zahtevami po e-mancipaciji in enakopravnosti žensk. Tudi v teh zahtevah lahko najdemo protislovje: enakopravnost, ki se uveljavlja na račun šibkejših (najšibkejših, tistih, ki se sami še ne morejo braniti), ne more več biti enakopravnost.
Veliko protislovje najdemo tudi v kazenskih določbah, kjer je npr. za prekinitev no-
sečnosti proti materini volji, ki povzroči tudi njeno smrt, predvidena kazen (od 8 do 16 let zapora), ki je nižja od kazni za navadni, tudi nenamerni, u-mor ene same osebe.
Pomembno se je vsekakor zavedati, da človeški zakoni niso poklicani, da bi dajali dokončne odgovore osnovnim vprašanjem človekovega življenja. V primerih, kot je splav, je tudi zelo težko postavljati meje med dovoljenim in nedovoljenim, med pravicami, dolžnostmi in kaznivimi dejanji. Prepričan pa sem, da ni moralistična trditev, da morajo imeti zakoni v sebi neko vzgojno moč. Kakšno vzgojno moč pa ima zakon, ki ni v službi življenja, kakšno vzgojno moč ima zakon, ki splav določa kot pravico in ne kot skrajno izjemo?
O NEPREMIČNINAH
NEUSPEH PREPISA PREDHODNIH POGODB
Preteklo je že več kot leto dni, odkar je vstopil vveljavo zakon, ki je uvedel možnost prepisa predhodnih nepremičninskih pogodb v nepremičninske javne registre. Iz statistik izhaja, da seje te možnosti doslej poslužilo le 5% zainteresiranih kupcev. Vsi o-stali so se raje poslužili "navadnega" sistema, po katerem je dovolj pisna oblika in registracija. Nov sistem, ki je bil uveden prav v smislu korenitejše zaščite kupcev, pa zahteva obliko notarske listine ali vsaj overjene zasebne listine.
Razloga za tak nauspeh sta v glavnem dva: nepoznanje novega zakona in pa predvsem finančna obremenitev, ki je dveh vrst: po eni strani je nova oblika dražja, ker je pač celoten kupoprodajni postopek na tak način sestavljen iz dveh notarskih listin; po drugi strani pa vsebuje nov sistem neko notranje neskladje: kot znano je v kupoprodajnih pogodbah dovolj, da stranki prijavita katastrsko vrednost nepremičnine namesto realne prodajne cene (tako so potem s pogodbo povezani davki nižji). Ce se pa v predhodni pogodbi prijavi realna cena (ker bo v drugem primeru kupec v dokončni pogodbi lahko zahteval samo izplačilo katastrske vrednosti), jo je potem treba tudi v dokončni. Zaradi istega razloga je najbolj razširjena oblika predhodnih pogodb prav preprosta, ne registrirana, pismena obveza. S tem v zvezi se govori o prodajah "na papirju". Problem pač ostaja, saj praksa dokazuje, da se vsaj v 15% slučajev po "navadni" predhodni pogodbi rodijo problemi, ki otežkočijo ali celo onemogočijo zaključek dokončne kupoprodaje. -------------DH
	L5			
			| / INTERVJU: ANDREJ VREMEC	
ZA DRŽAVNI NASLOV
Zenski postavi zgoniškega Krasa Generali je to tudi letos uspelo po zmagi s 5-1 tudi v povratnem polfinalu Al lige v Coccagliu (BS).
%
Prva protagonistka Kraso-ve zmage v gosteh je bila najmlajša članica ekipe, Katja Milič (na sliki), ki je stopila k zeleni mizi, za katero je prežala ena najboljših pingpongašic v Italiji, Merendova. Katja pa se ni prestrašila zvenečega imena nasprotnice, v tretjem setu nadoknadila zamujeno in jo tudi tesno premagala z 21 -19. Čeprav začetna, je bila to odločilna točka za osvojitev končne zmage, h kateri je s svojimi uspehi v posameznih dvobojih prispevala še enkrat Kra-sova Kitajka VVang. Dvaktrat je slavila Vanja Milič, ki je premagala celo nasprotnikovo Kitajko, ki pa je bila za Vanji-
no sestrično Katjo pretrd o-reh, tako da ji je morala prepustiti edino Krasovo izgubljeno točko.
V finalu za državni naslov se bodo Krasovke 3. in 6. junija pomerile s svojimi večnimi nasprotnicami, trenutnimi državnimi prvakinjami Castella-ne, najprej V gosteh pri Mantovi, nato pa še doma. Kot pravi slavna zastavonoša Krasa in nekdaj tudi vsega zamejskega športa Sonja Milič, so sedaj Krasovke pred zelo težko nalogo, zato bo pri domači tekmi v soboto, 6. junija, še pomembnejše bodrenje zvestih navijačev.
ODBOJKA
/ IZJAVA: IVAN PLESNIČAR
VAL USTANOVIL NOVO DRUŠTVO S TRŽIČEM, KJER BO TUDI IGRAL!
Zadnje čase se vse pogosteje govori o združitvi ali sodelovanju goriškega odbojkarskega društva Val s tržiškim klubom Fincantieri oz. Finvolley. Stopili smo v stik z Valovim tehničnim direktorjem Ivanom Plesničarjem in izvedeli, da ni ravno tako.
Plesničar nam je pojasnil, da ne gre za kako spojitev, temveč za ustanovitev novega društva, ki bi imelo z dobrim delom na mladinskem področju tudi zelo ambiciozne cilje na članskem nivoju z naskakovanjem A2 lige. Val bi obdržal samostojno ekipo v C ligi, kjer je nastopal Fincantieri, Tržičanom pa bi šla D ''ga, v kateri so nastopali mlajši Valovci. V teh dveh ekipah bi skratka igrali tisti odbojkarji, ki ne bi prišli v poštev za prvo eki-P°, ki bo nastopala v B1 ligi.
Plesničar pravi, da smo priča Pravemu paradoksu. Val La Go-nziana Kmečka banka je namreč nadvse uspešno kot novinec nastopil v B1 ligi, "kljub temu pa, ce želimo pozitivno nadaljevati z našim delom", med drugim pravi Valov tehnični vodja, "smo primorani iskati sodelovanje z drugimi klubi. S Tržičem smo sklenili, da poskusimo ustano-V|ti novo društvo, ki bi imelo sedež in športni objekt (v katerem bi tudi igrali) v Tržiču. Ker Val danes tudi s svojim profesionalnim pristopom predstav-I Vr^ ^e^ne odbojke, bi ah ko bil prav Tržič tista prava okacija, kjer bi lahko tako Tržačani kot Goričani in Videm-cani dobili predstavnika, ki bi se I ko nekega dne, če bo uspe-l0- tudi meril in igral v A ligi." p. ^koncu pogovora nas je esničar opozoril, da bodo vra-!a n°vega društva odprta vsem, 1 bi se želeli z resnim in profe-Sl°nalnim pristopom ukvarjati z
odbojko. Iskreno nam je tudi povedal, da lahko s slovenskim društvom prideš do določene točke, naprej pa enostavno ne moreš. "Škoda bi bilo, da bi vrgli v koš vse dobro opravljeno delo in ne nudili mladim priložnosti, da se uveljavijo v najvišjih ligah. Jasno je tudi, da se odbojkar težko prebije iz tretjeli-gaškega slovenskega društva A ligo, kot je to uspelo našemu Mateju Černiču".
 — ED
MLADINSKA ODBOJKA
SLOGAŠI DEŽELNI PRVAKI, SOČANI 4.
Naraščajniki Sloge Multinvest so v nedeljo v Remanzaccu presenetljivo, a zasluženo os vojili naslov deželnih prvakov, potem ko so najprej gladko premagali Sočo Unitecno, ki je bila na koncu četrta, v finalu pa še II Pozzo. Dosežek odbojkarjev prof. Peterlina je še toliko pomembnejši, če pomislimo, da bo večina Slo-gašev tudi prihodnje leto igrala v isti starostni kategoriji, junija bodo nastopili še na Trofeji treh dežel v Bardolinu ob Gardskem jezeru.
Naraščajnice Kontovela so tudi v povratni finalni tekmi za naslov tržaških pokra jinskih prvakinj izgubile proti Ricreatoriju z 2-1, tako da se niso uvrstile v deželni finale
USPEL KVALITETNI KONTOVELOV TURNIR PRIJATELJSTVA
ERIK DOLHAR
Športno društvo Kontovel je konec tedna v športnem centru Ervatti pri Briščikih priredilo 21. Mednarodni turnir prijateljstva (na sliki).
Turnirja so se udeležile mladinske ekipe (letniki 1981-82-83) domačega Kontovela (pod imenom katerega je nastopala nekaka zamejska kadetska reprezentanca), Branika iz Maribora, Šampiona iz Beograda (satelitsko društvo Partizana), tržaškega Genertela, celovškega Koša in Ing File iz Bielle. Prav ta peterka je osvojila končno zmago, potem ko je v velikem finalu premagala domačine.
Novost letošnjega turnirja je bil seminar za trenerje, ki sta ga vodila Mario Blasone, trener kluba Mash iz Verone, in pri nas poznani obraz, trenutno trener ljubljanske Ježice, Peter Brumen.
Turnir je bil tudi priložnost, da se z enim največjih zamejskih strokovnjakov na mladinskem področju podrobneje pogovorimo o stanju naše mladinske košarke. Trener Andrej Vremec (na sliki desno zgoraj s svojimi varovanci članske Kotove-love ekipe, s katero si je ravno priboril obstanek v D ligi) je bil tudi med glavnimi pobudniki tega turnirja. O njem nam je najprej povedal: "Kontovel že 20 let prireja ta Turnir prijateljstva. Običajno, razen Maribora, ni na njem sodeloval noben slaven klub. Glede na to, da sem sam nekoliko bolj megalomansko usmerjen, sem letos predlagal, da naredimo nekaj močnejšega: imamo veliko poznanstev, imamo moč, da lahko nekaj organiziramo. Povabili smo nekaj močnih ekip in tako dokazali, da lahko tudi na Kontovelu oz. v zamejstvu nekaj organiziramo, le če za to obstajata želja in organizacija. Nastopajoče ekipe so bile zelo kvalitetne, predvsem beograjski Šampion, ki je nastopal s šestimi jugoslovanskimi reprezentanti. Glavno geslo turnirja pa je, da ostaja to Turnir prijateljstva. Poleg tega je na mojo pobudo prišlo tudi do trenerskega seminarja, kar je obenem predstavljalo tudi največjo novost tega turnirja. Na seminarju smo nudili trenerjem tostran in onstran meje možnost, da so slišali in se naučili nekaj novega, predvsem kar se tiče mladinskih kategorij. Nalašč
smo povabili po eno najbolj zvenečih italijanskih in slovenskih imen, ki sta s svojimi izvajanji dobesedno začarali prisotne. Mislim, da je to le začetek, ki naj bo za šolo in zgled celotni naši košarki, kajti, le če bomo strnili moči, če si bomo drug drugemu pomagali, lahko še vedno kaj dosežemo. Mislim, da sistem, ki ga je uveljavil Jadran pred dvajsetimi leti, še vedno velja: z združenimi močmi lahko dosežemo marsikaj. Zato moramo po tej poti tudi nadaljevati!"
Glede na to, da imaš tudi vpogled v Konto-velovo mladinsko vrsto, ki je nastopila na tem turnirju, je kdo izmed košarkarjev tako perspektiven, da bi lahko zanj trdili, da gre za novega Bana ali Viteza? Tega si zaenkrat ne upam reči, ker se bo taka generacija, kot je bila tista letnikov 1960/61, težko še kdaj pojavila, tako glede na kvaliteto kot na višino košarkarjev. Kljub temu mislim, da razpolagamo z nekaterimi perspektivnimi igralci. Tem košarkarjem in vsem, ki se okoli njih gibajo, se pravi društvom in staršem, pa mora biti jasno, da lahko samo s kvalitetnim in vztrajnim vsakodnevnim delom nekaj dosežemo. Po mojem mnenju se še vedno ne trenira dovolj kakovostno, ker mislim, da je naša pot v mladinskih in kadetskih ekipah selekcija. Pri tej ekipi, ki je nastopila na tur-
nirju, seje pokazalo, da morajo fantje trenirati skupaj, vsaj tisti, ki to želijo. Le tako se lahko dvi-; gne kvaliteta. Oni nimajo samo dvakrat ali trikrat tedensko do-! brega treninga, pač pa vsak dan, kar je bistvenega pomena! Zato se moramo zamisliti, po tej poti nadaljevati in ponovno združiti moči. Pomisliti moramo, kaj lahko dosežemo s takimi igralci, če vso sezono trenirajo vsak dan. To govorim od kadetov dalje. Za mlajše kategorije pionirjev, propagande in minibasketa mislim, da je bolje, da vsako dru-j štvo dela zase, da goji svoj vrtiček oz. da skuša pobrati čimveč otrok. Iz kvantitete pa je po 15.-16. letu treba preiti v kvaliteto. Neizbežno je, da morajo trenerji vtem trenutku selekcionirati: tistim, ki imajo največ "intelek-I tualne perspektive", se pravi že-; Ije, je treba dati možnost, da trenirajo.
Med temifanti pa so tudi nekateri odlični posamezniki: mislim predvsem na nekatere deželne reprezentante, kot je Kontovelec Doglia...
"Po mojem mnenju to ne pomeni še nič. Letos so tako nekateri Kontovelci kot dva Borovca napredovali in nekaj pokazali. Mislim, da mora biti delo društev in trenerjev tako, da višek njihove kvalitete dosežejo po 1 7.-18. letu; prej je lahko prezgodaj in prenevarno, saj nimajo še emotivnega ravnotežja, da bi to zdržali. Zato je treba delati postopoma in, šele ko je igralec polnoleten, lahko napovemo, če bo ali ne bo kaj iz njega. Prej je po mojem mnenju zaenkrat še prezgodaj."
Borovci Friulexporta so nastopili v deželnem polfinalu. Potem ko so dve tekmi zmagali in eno izgubili, so se uvrstili v finalni del.
ŠPORTNI DAN IN OSNOVNOSOLSKA OLIMPIADA V GORICI IN TRSTU
Dne 11. t.m. sta bili kar dve športni tekmovanji za osnovnošolce. V telovadnici goriškega Kulturnega doma so se v poligonu pomerili otroci prvih treh razredov obeh didaktičnih ravnateljstev z Goriškega. Ozračje v telovadnici je bilo zelo prijetno, saj je ob bučnem navijanju sošolcev nastopilo okoli 200 malčkov. Težavnostna stopnja poligona se je razlikovala od razreda do razreda, tekmovalci pa so preskakovali obroče, plezali pod ovirami in skakali čeznje, prekladali žogice iz koša v koš ipd. Drugi del Športnega dne, kot pravijo temu tekmovanju, je bil v ponedeljek, 25. t.m., na stadionu na Rojcah, kjer je učence četrtega in petega razreda čakal atletski troboj.
V Borovem športnem centru v Trstu pa je v organizaciji Športne šole Trst merilo moči 160 otrok iz naših osmih mestnih osnovnih šol (na sliki). Tekmovanje je bilo podobno onemu v Gorici, le daje bil poligon namenjen otrokom vseh razredov in je bil za vse enak. V petek, 22. t.m., je bila na sporedu še sklepna slovesnost s kulturnim sporedom in tekmo med dvema ognjema med reprezentancama šent-
jakobskega in svetoivanskega didaktičnega ravnateljstva. Tako kot v poligonu so tudi na tej tekmi zmagali Svetoivančani. Likovni natečaj je zmagala Petra Marega (Milčinski). Kot je med ! slovesnostjo povedal pobudnik osnovnošolske olimpiade prof. Bojan Pavletič, so bili med občinstvom prisotni marsikateri starši, ki so se olimpiade sami udeležili pred dvajsetimi leti.
KARIN MEZGEC (BOR) SOLIDNA NA DRŽAVNEM PRVENSTVU
V Riccioneju je bil v nedeljo, 24. t.m., vsedržavni finale v športno-ritmični gimnastiki. Na njem je nastopilo 96 tekmovalk, med katerimi je bila tudi Borov-ka Karin Mezgec, ki si je priborila pravico do nastopa z dobrimi dosežki na deželnih tekmovanjih. Naša predstavnica je zasedla 25. mesto, kar je izjemen uspeh tako za Karin kot za Bor, če pomislimo, da Mezgečeva trenira manj kot polovico ur na teden kot ostale udeleženke državnega finala.
BOH
FRANKO REMIZIRAL 2 BEDNARIKOM!
V1. krogu finalnegačetvero-boja za naslov letošnjega zamejskega šahovskega prvaka je prišlo v soboto v goriškem Kulturnem domu do presenetljivega izida, ko je mladi Neven Franko remiziral z goriškim mojstrom Janom Bednarikom. V drugi partiji je drugi goriški mojster Pino Lakovič po pričakovanjih premagal Danila Ukmarja. Drugo kolo finala zamejskega šahovskega prvenstva, ki šteje tudi za 9. memorial Zlatka Jelinčiča, bo v soboto na Vrhu, ko se bo Lakovič pomeril s Frankom, Bednarik pa z Ukmarjem. Po zadnjih rezultatih je sedaj nesporni favorit za končno zmago Lakovič.
765 VPISANIH NA ŠPORTNE IGRE SOKOLA!
V petek je bila v gostilni Bunker v Nabrežini predstavitev prenovljenih Zamejskih športnih iger 1998, ki bodo od 25. junija do 3. julija v režiji nabrežinskega ŠD Sokol. Skupaj seje prijavilo kar 765 tekmovalcev, ki se bodo pomerili v vseh razpoložljivih panogah, še največ ekip pa seje vpisalo za skupinske športne, z moško košarko in nogometom ter odbojko na čelu. Kar se tiče individualnih panog, bo število udeležencev bržkone še naraslo, saj so lahko tu organizatorji nekoliko bolj prožni, za ekipe pa je rok za prijavo že zapadel. V četrtek, 25. junija, bodo z boji za točke začeli nogometaši in košarkarji, zvečer pa bo na Sokolovem igrišču v Nabrežini slovesno odprtje "Športne igre 98 malo drugače..." s koncertom Andreja Šifrerja.
PREDZADNJE KOLO SLOVENSKE B2 LIGE: Jezersko - KRAS 28-19 (16-9). KRAS na končnem četrtem mestu
AMATERSKI NOGOMET
POLFINALE TURNIRJA ZARJE: Tabor -VESNA4-2 po 11 -metrov-kah. Finale: S. Luigi - Tabor
OBVESTILA
JADRANJE
TRIESTE TRST BRIOM —
1998.&
• »IRENA IS >C. VIC*
Start že tradicionalne, 13. regate, bo v petek, 29. maja, ob 20. uri izpred sedeža Sirene v Barkovljah.
15
ČETRTEK 28. MAJA 1998
16
ČE 1 K ILk 2«. MAJA I ‘)‘)K
.... ec»w
M t
HIT HOTEL LIPA, Šempeter pri Gorici
I~jJotelska restavracija ohranja najboljšo tradicijo odlične mediteranske kuhinje. Mavrica izvrstnih ribjih in mesnih specialitet ter jedi iz morskih sadežev je pripravljena z domiselnostjo, kije kot pika na “i” na kulinarični ponudbi. Eno takšnih specialitet vam priporočamo kar takoj: riba 'po egejsko" je več kot riba - je praznik!
Irestavraciji Hotela Lipa lahko posežete tudi po posebnih tedenskih ali mesečnih ponudbah. Ves avgust vas vabi z grško kuhin jo in ritmi žive glasbe! Kulinarično ponudbo zaokrožuje pester izbor kvalitetnih vin.
Otrokom so namenjeni posebni otroški menuji.
Zares pestra je tudi izbira hitro pripravljenih jedi, predvsem hamburgerjev vseh vrst, pa tudi ocvrtih lignjev, hot-doga ali pizze...
I4i Hoteli Igralnice Turizem
Delpinova la, 5000 Nova Gorica
tel. 00 386 65 126 40. 126 42 34 (prodajna služba)
HIT Hotel Lipa
Trg Ivana Roba 7, 5290 Šempeter pri Gotici TeL 00386 6531 358, Fax: 00386 6531 254 Internet: http://www.hit.si, E-mail: info@hit.si
1 \ovi HIT Hotel Lipa sooblikuje slikoviti glavni trg v Šempetru tik ob državni meji. Novi...?
Povsem prenovljena Restavracija s prenočišči Lipa je razstrla pahljačo nove hotelske ponudbe in udobja. Udobne hotelske sobe, klimatizirana restavracija z igralnim kotičkom za otroke, prijazno urejeno okolje, to je novi Hotel Lipa. Nova je tudi večnamenska dvorana Modri hram s 150 sedeži, namenjena banketom, predavanjem ali posvetom, poročnim slavjem...
I~Iotel Lipa ima skupaj 42 udobnih eno in dvoposteljnih sob. Opremljene so s TWC in telefonom z direktno zunanjo linijo. Odločiti se je mogoče tudi za hotelsko sobo s TV sprejemnikom.
foletje vabi na senčni letni vrt, urejen tako, da očuva zasebnost. Dogajanje na glavnem trgu lahko spremljate tudi iz simpatičnega barčka “Na placu ”, pa naj bo to pozimi ali v prijetni senci v poletni pripeki...
GORICA, SOBOTA, 6. JUNIJA 1998 OB 9. URI V K.C. L. BRATUŽ OPČINE, TOREK, 9. JUNIJA 1998 OB 8.30 NA OŠ F. BEVK
PREDSTAVITEV ZBIRK PESMI ZORE SAKSIDA
ZADRUZNA KRAŠKA BANKA
CREDITO COOPERATIVO DEL CARSO
SODELUJEJO BARBARA RUSTJA UČENCI OŠ DIJAKI SŠ
DIJAKI PEDAGOŠKEGA LICEJA IZ GORICE IN TRSTA
|» BANCAGRICOLA ■S KMEČKA BANKA