Sfsv. 300 V Trstu, v nedeljo 2. novembra 1919? Latnlk XIV! I/haja vsak dan, udi ob nedeljah In praznikih, zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. F:* ;č:-ka Asišfcega štev. 20, I. nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj In odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konzorcij Usta Cdinosti. — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaSa na mesec L 3 —, pol leta L 18 — In celo leto L 36-> — Telefon uredništva in uprave Štev. 11-57. J/ Hotno]! politični psložsl o iuioM. Govor ministra za noirtria Svetozarji Pr&lčevlfa, na zborovanja JDS. ZAGREB, 30. V soboto ob 10 se je v prostorih društva »Kolo« pričelo zborovanje pristašev Jugoslovanske Demokratske Stranke ga je g. Kresić, ki je podelil besedo g. Pribi čeviču kot poročevalcu o političnem položaju. G. Pribičevič je ob pričetku svojega govora izjavil, da se noče baviti z zgodovino prošle krize, in ie izjavil nadalje: ♦V tej krizi sta trčili druga ob drugo dve ideji, dve mentaliteti, demokratsko-napredr.a in konservativno-separatistična. Tudi nek- danji koncetracijski kabinet je imel svoje vajo gotove modifikacije. Mi ne zavračamo dobre strani. Osnovan je bil v času, ko je varnosti manjšin, katero zahteva od nas^ irn- hilo treba ustvariti narodno zedinjeuje. Toda rovna pogodba. Nam gre tukaj za vprašanje ob tedanjih priHkah se m mogel vzdržati, ker suverenosti naše države. Naš zunanji mim- je b lo *reba izbrati zanesljivo in odločno ster je dobil od vlade posebne mstrukcije z smer za utrditev države. Vendar nisem jaz ozirom na vsa zunanja vprašanja. izz al krize, kakor se mi hoče podtekniti od nasprotniške strani. Demokrati so stali na stališču, da naj koncentracijski kabinet ostane na vladi do sklepa miru, toda ministrski predsednik (Protić) je sam svojevoljno podal ostavko. Demokrati so odločno zastopali stališče, da je treba upoštevati in rešili -na vprašanja, katera so vsled svetovne v^jne postala aktualna za Tse človeštvo- Pri zastopanju teh napredno-socijalnih načel so demokrati zadeli na odpor konservativnih in separatističnih življev. Zvesta temu svojemu naziranju, si je nova vlada stavila za nalogo predvsem rešitev agrarnega vprašanja, ki ga je treba rešiti ne konservativno, marveč demokratski, in to ne morebiti v agitacijskem zmislu te besede. Zemljo je ireb-\ dati onemu, ki jo obdeluje. Demokrati so si prizadevali uveljaviti načelo edinstva države. Zato so se odločno uprli .pogojem Narodnega kluba, v katerih so se zrcalile separatistične težnie. Politiki Narodne*,- kh ba zatrjujejo v Belgradu, da so za narodno edinstvo, dočrm v Zagrebu s pomočjo svojih l.stov javno širijo separatistične in federalistične ideje. Mi pa zastopamo samo tabo ■arr*i-M> edinstvo, v katerem vsak avtonomi-lc3) fepara'izem in federalizem izgine brez s!edu. V Srbiji sami imajo mnogo zmisla za t ika načela glede narodnega edinstva, zlasti *e navdušeno priznava k njim inteligenca. V Srbiji menijo, da bi osnovanje Velike Srbije pomenilo Malo Hrvatsko in Malo Slovenijo, ki se ne bi mogli obraniti vzajemnega sovražnika celokupnega našega naroda, in da bi v takih okoliščinah tudi Velika Srbiia ostala vendarle — Mala Srbija. Vsled tega je naša rešitev le v edinstvenem narodu, v edinstveni državi. Le v njej moremo biti močni in veliki. Reklo se je, da je moja politika nevarna. Toda kdo se najbolj poteguje za nasprotniško politiko federalizma? Naši sovražniki in njihovi listi zahtevajo, naj »e naša država uredi na federalističnem temelju. Tudi letaki, ki so jih izmetavali pri nas sovražni aeroplani, slove jo v tem zmislu. V Cmigori so pristaši federalizma stari reakcionarna somišljeniki Nikite, v Bački in Baranji razni tujerodni ele-4uenti, na Hrvatskem pa karom in magnati, po tem se vidi, katera politika je nevarna. V tem spopadu s konservativnimi elementi £o se demokrati ia socijalisti združili, ne vsled pohlepa po oblasti, marveč vsled eiinstvene politične orijentacije. Detf hočemo naroda utožnost, da si osnuie zakonito narodno predstavništvo, ki bo izraz svahodao volje naroda. Narodno predstavništvo, ki se je sestalo me-beca marca t 1., je v glavnem imelo namen, da manifestira narodno odinstvo, zlasti napram inozemstvu, toda more se permanentno staviti nad državo in jo sabotirati. Razen agrarnega vprašanja mora rešiti -vlada tudi vprašanje valute, ki se ne bo dalo razrešiti naenkrat, aiarveč stopnjevaje. Prva stopnja te rešitve ba obstajala v tem, da se bodo naši sedanji kronski bankovci zamenjali ea novo nacijonalno vrednoto, kar se bo zgodilo že v najkrajšem času. Dalje smatra vlada za nujno svojo nalogo, da činipiej uredi vpraša«** pro»eta. Zelo pogosto se sliši beseda > korupcija«, toda korupcija ni dandanes nikaka lokalna prikazen pri nas. marveč razširjena po vsem svetu kot pogubna posledica vojne, ki je de-moraJizirala ljudi ter otopila vest m moralne pojme. Ne samo država, ampak tudi vsa človeška družba mora stremeti z vsem* sredstvi za tem, da izkorenini to opasnost. Ko »em postal minister za notranje stvari, pri jc bila najnujnejša naloga, zagotoviti javno P O D L I S T EK Za staro fmii. (-S; A. _LTjt Šenoa: Seljačka buna. — Zgodov inska povest iz XVI. stoletja. »Pri moji veri, junak, celo boljši od mene,« _ _ "e d. stavil Marko, obČudovaio zroč na llijo; čilu gospoda podbana Ambroža — je temu - škoda, da si odložil puško, ker ne rodi \sak dvanajst let. Slednjič so mi dali tole selišče, dan mati takega človeku. ITj, povrni se!* " * * 7 A kaj snubite tu mejega moža, Marko,« sem si rekel; ženi se, Ilija Skoro se je našla je i, utihnila Kata živo, r'ijemši llijo za tnda prilika Po opravilu sem bil šel nekoč do roke. -N; boj se, Kata, duša.« se li.ja nii./o; --namuči! ^e v življenju, se- daj hočem mirovati ob svojih dragih.- — L>kok je poveril glavo m se zamislil. ^Da, človek je čoln,« je rekel slednjič, »ki plava po vodi. Voda ga meče som, ga meče tia. Srečen kdo»- je izplaval na kraji Ali ni *ako, sveti oče?« »človek obrača, Bog pa obrne. Božja milost i>: velika in ne zapušča debcega človoka,« je * govoril attpnik. varnost v državi. Zato je potrebno dovoljno število orožnikov. In ako tudi se da marsikaj oporekati, vendar se mora priznati, da je Zborovanje je bilo obiskano tako številno, da danes javna varnost v vseh naših pokrajinah mnogo udeležencev ni našlo prostora. Otvoril mnogo napredovala od časa, ko je vladalo Narodno Veče. V tem oziru ne zaostajamo prav nič za drugimi kulturnimi državami. Govornik se je potem obrnil na vprašanje zunanjega položaja in na sklepanje miru z Avstrijo in Bolgarijo. Glede mirovne pogodbe z Avstrijo je bil sklican takoj po sestavi sedanje vlade kronski svet, kjer se je sklenilo, da se zahte Govornik se je potem doteknil politike Narodnega kluba in izjavil, da je bil odkrit nasprotnik novih pogojev, ker v Belgradu ne sme biti tako, kakor je v Budimpešti ali na Dunaju, da bi Hrvatje dobivali koncesije. V tej naši državi ne sme biti dveh strank, ene srbske, ki vlada in gospodari in daje koncesije, in druge, hrvatske, ki prosi in dobiva koncesije. Hrvatje v tej državi niso manj vredni. Adresa na regenta ni bila noben pakt, marveč je manifestirala narodno edinstvo pred inozemstvom. Bilo je odločeno, da se ohranijo zakoni in uredbe neizpremenjene do konstituiranja; to je sedaj ukinjeno. Ni resnica, da ima Slovenija nekako večjo avtonomijo. Imenovanje okrajnih glavarjev v Slove-niii se predlaga ministrstvu v Belgradu, imenovanje v Hrvatski pa ne, in to zato, ker je bilo tako tudi prej. V naši državi mora biti svoboda za vse. Srb ne sme imeti več pravice od Hrvata. Hrvat more najti svojo Hrvatsko individualnost v vsej naši veliki kraljevini in ne samo v Hrvatski. Zato ponižuje Hrvate ona stranka, ki zahteva, naj se Hrvatje zbero na eni strani in zavzamejo stališče proti Belgradu, kakor svoj čas proti Dunaju in Budimpešti, ker to prikazuje Hrvate, kakor da so zablodili v to državo. S tem hočejo prikazati Hrvate, kakor da se njih ne tičejo vsa ona velika socijalna vprašanja, katera je spravila na površje svetovna vojna in katera zanimajo ves svet. Oni bi morali zametavati vsa ta vprašanja; uediniti se v eni skupini iz raznih nasprotnih vrst. Ali je katera politika bolj protiprirodna, kakor ta? Govornik je dalje priporočal spojitev vseh demokratskih in socijalnonaprednih strank v eno močno in veliko stranko. Potem naj pridejo voKtve. Potem naj odloči narod, ali hoče biti s konservativci, ali z demokrati. Tukaj se mora zgraditi ločilna stena. Ali zato je treba, da inteligenca pouči narod in da se ne ukvarja s strankarsko agitacijo in z lažmi, marveč da narodu odpre oči in pove resnico. Samo z resnico in ne z zavijanjem se morejo pregnati nazadnjaški življi in se more dati narodu možnost, da odločuje sam o svoji usedi. Narod naj si potem stvori predstavništvo, ki bo imelo več vpliva in ugleda, kakor sedanje. Vsiop Črnogorcev ▼ vlado. BELGRAD, 30. »Politika« piše, da se ministrski predsednik pogaja s Črnogorskimi poslanci glede vstopa enega Crnogorca v vlado. Prometni minister o prometu v Jugoslaviji. BELGRAD, 30. »Pravda« priobčuje razgovor z ministrom za promet, Draškovičem, ki je dejal, da so prometne težkoče pri nas večje nego pri drugih državah, ker je bila naša zemlja torišče bojev in je bil prvi cilj sovražnika, uničiti prometne zveze. Vojnega materijala imamo v obilici, toda velik del je ne-poraben. Delati je treba brzo. Gospod minister je omenil, da je sestavil program najnujnejših poslov in da mu bo prva skrb, izboljšati gmotno stanje železniškega osobja. Na ta način se zboljšajo prometne razmere in prepreči korupcija. O povodnem prometu je gospod minister povedal, da se dviga, odkar ga upravljajo strokovnjaki. Kar se tiče preskrbe s premogom in drvi za zimo, se more reči, da se ni treba bati krize in nedostatka. Minister Draškovič je izjavil, da se radi nepravilnosti na železnicah uvede, ako treba, preki sod, in to ne samo proti železniškemu osebju, nego tudi proti občinstvu, ki železniško osebje demoralizira. — Isti list javlja, da se vlada bavi z načrtom zakona o izenačenja dr- »A kako si dospel semkajje vprašal Uskok. »E tako po slučaju. Poznal sem to stran od poprej. Doma v Ribniku mi je vse pomrlo ra-zun brata Nikole, s katerim se ne morem ravno pohvaliti. Ban mi je dovolil, da ne kmetujem, da služim, kjer hočem. Prišel sen* semkaj v službo k Heningovcem po priporo« Pisec na Štajerskem v hišo nekega Osvalda, je nasmehnil ki je od gnspoščine kupoval vino. Pri Osvaldu je služila ženska — ta moja žena. Premamile so me oči in jaz sem jo vprašal: »Bi li šla z menoj, Kata?« In slekla je štajersko črno krilo, obula opanke in si nadela opleček. Tako sva se aašla, tako sva se vzela; bilo je temu o pustu devet let in nisem, verujte, niti v sanjah obžaloval, da sem iz Stajerko napravil Hrvatico, s »Da, lepo je to in Bog vama je dal sreče. Bog vaj« poživit* je *r*0pil Uskok več, *kca- žavnih uradnikov vse kraljevine, dalje da se ustanovi v najkrajšem času naše poslaništvo. Likvidacija moratorija* BELGRAD, 30. »Demokratija« javlja, da je tozadevna komisija dovršila zakonski načrt o likvidaciji moratorija in da je načrt že izročen državnemu svetu v pregled. Razdelitev železniškega gradiva. BELGRAD, 29. Mirovna konferenca je imenovala posebno tehnično komisijo, ki >bo na Dunaju izvršila razdelitev železniškega gradiva 'bivših avstro-ogrsklh železnic med države, nastale na ozemlju bivše habsburške monarhije. Predsednik tej komisiji je angleški admiral Metz in člani so po en zasopnik Avstrije, Italije, kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev, Cehoslovaške, Poljske, Romunske in Madžarske. ^ - Regeot v Macedoniji ia na Kosovem. BELGRAD, 30. Prestolonaslednik regent Aleksander je 24. t. m. ob polu petnajstih odpotoval iz Niša v Skoplie. Takoj po prihodu je posetil ondotno garnizijo. Iz Skoplja je krenil v Tetovo ter obiskal vse vojaške ustanove. 25. t. m. je dospel v Prizren in 27. t. m. je obiskal Djakovo. Povsod ga je prebivalstvo brez razlike vere navdušeno sprejelo. Po njegovi izrecni želji je izostal vsak oficijelni sprejem. Škoije ▼ Belgradu. BELGRAD, 30. V Belgradu se mude zagrebški nadškof dr. Bauer, ljubljanski škof Jeglič in unijatski škof Naradi. Kakor meni »Politika«, se posvetujejo škofje o predavanju verouka na srednjih šolah in o akciji za zaščito cerkvenega imetja in za pravilno reševanje agrarnega vprašanja. Razstava vojnih slikarjev. BELGRAD, 30. V nedeljo ob desetih je bila otvorjena razstava vojnih slikarjev. Razstavo je otvoril zastopnik načelnika štaba vrhovne komande, general Pečić. Otvoritvi so prisostvovali podpredsednik vlade Biankini, minister za bogočastje Alaupovič, načelnik u-metniškega oddelka Nušič in veliko število književnikov, višjih častnikov in invalidov. Razstavili so slikarji Milovanovič, Milčevič, Milosavljevič, Golubovič Ha Nastasijevič. Občinstvo se za razstavo, ki bo trajala mesec dni, zelo zanima. Mrans&o vprašanje. »Times za direktna, jugoslovansko-! talijanska pogajanja. LONDON, 31. »Times« piše o nedavnem D'Annunzijevem proglasu na srbski narod in podpira ob tej priliki misel jugoslovansko-rta.-lijanskih direktnih pogajanj. »Timesu« se zdi, da odgovarja D'Annunzijev predlog za medsebojno priznanje narodnih pravic nujni potrebi, in da bi našel odmev, če bi D Annunzio, ali bolje italijanska vlada ne vztrajala pri smatranju Reke še pred začetkom pogajanj za italijansko mesto. Wilson ni mogel sprejeti italijanskega načrta, ne da bi obsojal D'Annunzijev čin, ki spravlja konferenco cb ugled in bi mogel imeti težke posledice tudi v baltiških pokrajinah in ob Črnem morju. Zato se zdi, da so itaiijansko-jugcvslovanska pogajanja najkrajša pot iz sedanjega položaja. Pogajanja na podlagi vzajemnega priznanja narodnih pravic, zaključuje list, bi imele gotovo zadovoljiv uspeh za vse, toda ne bi se smela začeti na podlagi izvršenega dejstva na Reki.« »Agramer Tagblatt« o Tittonijevem načrtu. »Štampi« brzojavljajo z Reke, 30.: Jugoslovanski listi komentirajo zelo živahno Titio-nijev načrt, kakor ga je priobčil »Temps«. Vsi listi se strinjajo v obsojanju tega načrta, a največji odpor kaže »Agramer TagblatU ki pravi: »Vmesna državica, v katero bi hotel »Temps« vključiti tudi Idrijo, bi kila največja krivica in najhujše kršenje narodnostne pravice. Kakšna zemljepisna zveza obstoja n»ed Idrijo in Reko, to je tajnost italijanskega imperijalizma. Tudi mirovna konferenca mora znati, če noče zanikati svoje zmožnosti za določevanje svetovne usode, da leži Idrija sredi ozemlja, ki je že stoletja nesporao slovansko. V rednih časih si 100 km naokrog Idrije težko našel dve osebi, ki bi govorili italijanski. Vmesna državica bi imela, kakor piše »Temps«, okoli 200.000 prebivalcev, od katerih okoli 50.000 Italijanov, v resnici 4>i bilo samo 25.000 Italijanov, a vsi drugi bi bili Slovani. Ce bi upoštevali v Parizu razun zaščite manjšin tudi zaščito večin, bi morala biti vmesna država slovanska. Italijanstvo Reke bo zajamčeno za vedno, in v ta namen bo imelo mesto lastni statut, da se prepreči ogromni slovanski večini možnost uveljavlje-nja pravice do samoodločbe; vsako ljudsko glasovanje v bodočnost bo onemogočeno In vmesna država bo imela na ta način večno življenje. - Mi pa ugotavljamo — nadaljuje »Agramer Tagblatt« — da ne bo ta večnost dolgo trajala. Italija se ne bo zadovoljila s tera izidom, temveč bo ga smatrala kot korak kližje h končni anekkji. Toda tudi Jugoslavija ne more sprejeti rešitve, ki ji jemlje z ustanovitvijo vmesne države in z aeoksijo drugih krajev več nego pol milijona sooarodnjakov, najvažnejše primorsko mesto in rudnike. Tu ne gre Posamezne številke v Trstu in okolici po 10 stotlnk. — Ojjlasl se računajo » Sirokostl ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20 siot; osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po 40 stot, oglasi dcnirmh zavodov mm po 80 stot Mali oglasi po 10 stot. beseda, njjmanj pa L 1*—. Oglase sprejema Inseratni oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se pošiljajo Izključno upravi Edinosti. Uprava in Inseratni oddelek se nahajata v Twtu« ui. sv. Praučiika As. 2\k pri Jugoslovanih za pretirano ničevost, ali za kako etičko idejo, temveč za vprašanje življenja ali smrti, za vprašanje, ali mora biti Jugoslovanom res vedno usojeno, da morajo živeti narodno nezedinjeni, ali je ravno njim določena grenka usoda, da morajo živeti v gospodarski usužnjenosti drugih narodov, ali se ravno njim zanika pravica do povzdige z lastnimi silami ki višji kulturi, ki naj bi jim zagotovila častno mesto med naprednejšimi narodi. Samo eno izmed teh vprašanj bi zadostovalo, da razburi tudi najmiroljubnejši narod tega sveta, ki ima čut narodne časti, m da ga prisili, da zgrabi orožje za obrambo lastnega obstoja. Vojna za obstoj ima lahko dva izida: ali popolno zmago ali popolno pogub o. t List naglaša končno >Tempsovoa prhmanje, da »italijanske zahteve po naši zemlji niso nujnost, niso nikakor življensko vprašanje, temveč samo ideja. Vest Evrope, če jo še ima, bo lahko sodila pozneje. »Temps« izraža končno svoje veselje — nadaljuje zagrebški list — nad dejstvom, da se bo italijansko vprašanje zelo lahko rešilo na podlagi zadnjega italijanskega predloga: in tedaj bi tudi D'Annunzio ne imel ničesar opraviti na Reki Po dosedanjih izvajanjih se je zdelo, da je D'Annunzio zasedel Reko iz lastnega nagiba. Ce bi hoteli v teh časih moralnega bankrota verovati zagotovitvam, bi morali biti prepričani, da je povzročila D'Annunzijeva »fiuma-nada« v Parizu pravo zmešnjavo. Dejstvo pa, da sedi D'Annunzio še po preteku e-nega meseca še vedno na Reki in da vlada z najstrožjimi vojnimi zakoni, ne najde primera niti pri dunajski vladi v najtemnejši dobi svetovne vojne in je povzročilo, in to ne samo v Jugoslaviji, da D'Annunzio res nekaj išče na Reki. »Tempsov« optimizem, češ da je postalo reško vprašanje vsled novega italijanskega načrta mnogo manj zamršeno, je popolnoma napačen.« Ameriški časnikar izgnan iz Reke. REKA, 31. (»Messaggero-.) Reško povelj-ništvo je izdalo naslednje uradno poroč:lo: Italijanska Reka, 28. Gospod John Cleyton je pošiljal že nekaj časa »Chicago Tribuni* tendencijozne in napačne vesti o Reki: izmislil si je n. pr. vesti o izgonu angleških družin iz mesta in o nasiljih proti ameriškemu rdečemu križu, ki nima v mestu nobenega zastopnika. Zato je to poveljništvo ukazalo, naj zapusti mesto; g. A. R. Baker, njegov prijatelj, ki je protestiral, je dobil dovoljenje, da mu sledi. Gabriele D'Annunzio ni dovolil nobenega pogovora nobenemu angleškemu časniku ne časnikarju. Tit toni jeva bolezen. RIM, 31. (»Era Nuova«.) Doznava se, da je minister za zunanje zadeve Tittoni že od včeraj zjutraj v postelji, bolan na influenci z jako visoko vročico in močnim katarjem. Zdi se, da bo moral ostati več dni v postelji. Ne more s« ugotviti, ali gre tu za politično bolezen ali aa kakšno drugo. Tittoni ne bo vsled tega tako kmalu odpotoval v Pariz. IZ CEKOSLOVAŠKE. Jujloalovanska vojaška misija na Češkem. PRAGA, 30. Potovanje jugoslovanske vojaške misije v Prago je dalo že na prvih železniških postajah čehoslovaške republike povod živahnim manifestacijam za Jugoslavijo. Posebni vlak se je moral ustaviti že v Trebonu (Wittingau), kjer je pozdravil goste župan. Ta svečani pozdrav se je ponovil v vseh večjih mestfh, skozi katera se je vozil vlak. Ob 15*15 je dospel posebni vlak v Prago. Na V/ilsonovem kolodvoru so pozdravili misijo minister za narodno obrambo Klofač, jugoslovanski poslanik Hribar, generalni inšpektor čehoslovaške vojske Machar in generalisim Peli*. Minister Hadžič je korakal mimo častne stotnije 48. polka, nato je minister Klofač iraal na goste daljši govor, katerega je zaključil £ navdušenimi živio-klici Jugoslaviji. Zupan glavnega mesta Prage, dr. Baza je Imel govor, v katerem je pozdravil ne samo naj-zvestejše brate Cehoslovakov, ampak tudi aajvečje slovanske junake. Imenom Ceske Obcl Sokolske je pozdravil misijo dr. Schre't-ner. Minister Hadž!č se je zahvalil za vse prisrčne iaianiiestacije bratske ljubezni in je rekel med drugim: »Vam vsem prinašam pozdrave regenta prestolonaslednika, svoje vlade in vsega naroda. Nikoli ne bomo pozabili podpore, ki ste jo nam dali v najbolj kritičnem trenutku. Ako bo potrebno, bomo naredili oao, kar nam bo velevala dolžnost. Na-»dar bratje Cehoslovakif* , sen človek s«, Ilija« in ako ti ni žal, .poljubiva se junaški, bodi mi pobratim..« »Hočem, Marko,« je rekel Uga, podavši mu roko. «>Na junaško zdravje, na junaško zvestobo, n?ja moj! Tu polagam roko na glavo 4vojega sinka in ti prisegam pri Bogu in sv. Nikoli, da ti bom brat v dobrem in zlu, brat tvoji ženi, a tvoji deci oče. Moja desnica, tvoja za-ščitnica, moja junaška zvestoba, tvoja obramba. Ako bi se izneveril, naj Bog ne da sreče, ne meni, ne mojim otrokom! A ti, sveti oče, blagoslovil« ' »Trdna vera v Boga,« }e odvrnil Ilija. »Ameni« je dovršil župnik blagega obraza ter blagoslovil stara junaka in nova brata. V. • Kraj star« mestne hiše. a nasproti1 samostanu sester sv, Klare stoji dvor kneza ErdB-da. Semkaj se je dne L avgusta 1. 1564. pripeljal v naglici ban Peter EDINOST« štev. V Trstu, dne 2. »ovs-rvhra 191$. cz prn4kt2aed pH Krame« M REVAL, 31. (S.) Poročilo giavnef* stana generala .hideniča pravi: Boljševici« frfitina-p*d ne. upadu Krasnega Sela se tamfira za popolnama izjalovljenega; začeli smo zopet ofenzivo t*r zavzeli važno točko Vitackoje, 6 Jtm vzhodno od Krasilega Sela; cjeli smo 3000 *nož. Kaše prodiranje se nadaljuje. Na desnem krilu ?ažao od Carskega Tablovska je položaj neizpreoaenjen. Skupno število ujetni-(kov, ki jih ujela severozapadna rojeka od začetka ofenzive do 11. oktobra presega Ć30.000 mož; vendar razpolagajo boljše vi ki z ^vojsko, ki ima nad dvakrat toliko mož. admirala Kolčaka na Finske«. J HELSINGFORS, 31. (S.) General Stjepov, iaatopnik admirala Kol čaka, je prispel sem-kaj, kjer #t bo pogajal s finskimi •Mastmi. Boji s bolftevtid, REV Al.. 31. Poročila pravijo, da se je Ju-deničev napad na Petrograd iznova začel. {Jmikaafe severozahodne ruske armade v zadnjih dneh se je vr§0o -»led tega, ker so čakali na prihod težkih lopov. SEBASTOPOL, 30. V zadnjih bojih pri Vo-rooežu so Denjikinove čete ujele 23.009 mož in zaplenile 54 topov in nekaj oklopafe vlakov, Tiskovni urad v Rostovn ob Dona poroča, da so se Denjikinove čete meseca septembra približale Moskvi za 180 veret. v Vri bolfaevi&ki napadi odbiti. * REVAL, 31. (S.) Glavni stan generala Ju-deniča poroča: Sovražnik, ki je zbral ob morje mnogo čet, napada srdito v okraju Krasnega Sela; na naiem levem krilu vlaga sovražnik vse sile ob cesti, ki pelje iz Strolna v Peterhoff, proti jugu, da bi prodrl po progi iz Začine proti zapadu in da bi nas prisilil k umiku. Na našem skrajnem levem krilu smo odbili vse boljževiške napade; boji trajajo Se vedno, Judenać zapustil Gaćino. HELSfNGFORS, 1. (S.) Neko poročilo iz Revala pravi, da so Judemčeve čele zapustile Gačino. Ljttdako glasovanje v Gorenji Sieziji. NAUEN, 30. Poljska vlada je v Gorenji Šleziji izdala oklic, da se bo vršilo ljudsko glasovanje v Gornij Šleziji meseca junija 1920. Is MadSars-;e. Proti macLa&rekim boljševikom. BUDLMPEŠTA, 30. Kakor poročajo listi, jc državno pravdništvo v Nemški Avstriji iznova capro&ilo za izročitev Bele Kuna in njegovih tovarišev ter izdalo mnogo dokazov za podla hudodelstva bivših ljiidskih komisarjev. BUDIMPEŠTA, 30. Policija jc zaprla A-leksandra Battrka, ki je za vlade svetov tudi na Dunaju agitira! za diktaturo. Batiik je pri zaslišanju izjavil, da mu je hotel Bela Kun ket ameriškemu državljanu poveriti nalogo, spraviti Štefanovo krono in kraljeve relikvije v Ameriko in jim tam prodati za zlate dolarje. BUDIMPEŠTA. 30. Listi poročajo, o samo-umoru očeta bivšega ljudskega komisarja Poganyja. Ix AvsMje. Preiskava o poloeu na italijanski ironti. DUtNAJ, 30. Kakor poročajo listi, izhaja iz i •zpovedb prič o polomu na italijanski fronti, posebno iz izpovedbe feldmaršallajtnanta Waldstittna in drugih častnikov generalnega fttaba, da ni bilo mogoče drugače postopati, ako so se hoteli ogniti nepotrebnemu prelivanju krvi do oficijelne ustavitve sovražnosti. Ni bHo mogoče bojevati se dalje ali upirati se, ker so čete vedele, da se vrše pogajanja za premirje in je fronta začela razpadati. Fronta je že 3. novembra 1918. popolnoma razpadla. Takratne vojaške oblasti so delovale v izredno težkih razmerah. Kar se tiče Italije se objektivno lahko reče, da je nastopala popolnoma korektno. FrLklopštev zapadnih ogrskih župani) Avstriji. DUNAJ, 30. Ogromni ljudski shod, ki ga je bila »klicala nemška pomožna poslovalnica za Dolnjo Avstrijsko kot skupna delovna poslovalnica, je soglasno sprejela resolucijo, ki vnovič pozivlje vlado, naj v sporazumu z zvezo takoj zasede pokrajine nemške zapadne Ogrske, ki pripadajo Nemški Avstriji. Udeleženci so odposlali depirtacrjo k državnemu kancelarju, ki je izjavil, da iz zunanje-poiitič-mli vzrokov sedaj ni mogoče misliti na vko-rakanje v nemško zapadno Ogrsko. Imamo možnost, je dejal državni kancelar, da dobimo nemško deželo zapadno Ogrsko diolomatič-nim potom. Vemo tudi, da bodo vsa sredstva madžarske propagande proti združitvi z Nemško Avstrijo ostala brezuspešna m da Nemška Avstrija kmalu prevzame te pokrajine. Polkovnik Cunaiogham mi je bil izjavil, da Madžarska sprejme m da mora sprejeti predloženo ji mirovno pogodbo, ki novi madžarski državi odreka nemško zapadno Ogrsko in jo priznava Nemški Avstriji. Glede časa, kdaj bo Nemška Avstrija dejanski zasedla nemško zapadno Ogrsko, je dejal državni kancelar, da se to zgodi v enem ali dveh mesecih. Pripustitev Nemčije in Avstrije k mednarodni mirovni konferenci. WASHINGTON, 31. (S.) Mednarodna delovna konferenca je sklenila, da se pripustite h konferenci tudi Nemčija in Avstrija z 71 glasovi proti 1. Alfonz Sala In major De&blan-ches sta podpirala pripustitev z izjavo, da je bilo nemogoče izključiti iz delovne konference industrijske države z 80 milijonov prebivalcev. Skupina vlad je določila Barnesa {Anglija) kot kandidata za podpredsedniitvo, skupina gospodarjev je določila Cariiera (Belgija) in skupina delavcev Janhaza (Francija). Barršre pri Clemenceaojn. PARIZ, 30. Clemenceau je sprejel popoldne francoskega poslanika v Rimu, Đarrćreja. Smatra se, da je stvar ▼ zvezi z reškim vprašanjem. _ ca v Atiarftic Cityju sprejela predlog, da se usrano^ mednarodna gospodarska ustanova, slična Zvezi narodov, ki bi urejevala mednarodne gospodarske ednošaje. Vsaka dežela, ki bi pristopila novi organizaciji, bi ustanovil« narodno trgovinsko zbornico, ki bi imenovala člana v avet gospodarske zveze narodov. Ameriški glas o položaju v Italifi. WASHINGTON, 31. »Brooc!yn« (?) pri-občuje situacijsko poročilo svojega rimskega dopisnika, ki 6e začenja s prerokovanjem popolnega političnega preovot« v Italiji. V novi parlament se utegne vfvfti komaj petina sedanjih poslancev. Sedaj se 'bore v Italiji tri glavne stranke za prvenstvo. Prva se zavzema za agrarno reformo, druga, ki hodi z D'An-fuinzijem, hoče ojačiti vojaško moč Italije in ji pridobiti kar največ zemlje, tretja, socialistična, pa hoče izvesti temeljito reformo delavskega vprašanja. Pričakujejo, da se prva, takozvana snajemniška- stranka združi s socialistično proti drugi. Na ta način bi prišii radikalni življi do večine. Sodijo, da niti Tit-toni, niti Crispit niti Orlando, niti Scnnino, nit kdo drugi, Čigar ime spominja na mirovno konferenco, ne bo nanovo izvoljen. Judovski poslanci v starešinski skupščini. MORAVSKA OSTRO VA, 20. Kakor pcročsro varšavski JJs>ti, o slavil drugo obletnico —- o tem smo uverjeni — z vzvišenimi čustvi in z uverjenjem: stavba je zagotovljena! Po leto dol! VERSA1LLES, 30. Kakor poroča »Dalfy MaU«, j« »ednarodna gospodarska konleren- Leto dni je minulo, odkar so — potopivši sc v morju svojih grehov — padli trinegi, ki so mučili naš narod, mu grenili življenje, mu ubijali mozeg in mu sesali kri, zahtevajoč obenem — ker drugače bi bil zločin veleizdaje in žaljenja njihovega »veličanstva•<. — naj jih ta narod slavi in jim bo hvaležen kot svejim milostnim, dobrim, pravičnim, modrim vladarjem z očetovskim srcem za vse — in kakor so že zvenele njihove prazne fraze v njihovih znanih manifestih! In narod je uklanjal glavo in nastavljal hrbet, da so nadalje nabivali po njem, ker se jih je bal! Bil je — suženj. V tem suženjstvu se je rodil, v tem suženjstvu je živel in umiral. Ni čudno, da se je temu suženjstvu tako privadil, da se niti zavedal ni svojega žalostnega, zavednega naroda nedostojnega in nevrednega položaja, Sele ko so prišli pro-svetljeni možje, ki so mu kazali luč — svobode, ki jo more doseči, ako resno hoče: Šele tedaj so se narodu začele odpirati oči. Za-hrepenel je po luči .. .! Izpoznanju je sledilo dejanje s taka naglico, da so bili presenečeni celo tisti, ki so že dolgo hrepeneli...! Luč je zasvetila in zasvital je dan. Vzdram-Ijena vest naroda je vzkipela, završalo je v njem in prišla je pravična sodba za krivič-nike, naše trinoge, naše krvnike! Padli so v globino. Danes svet ne računa več ž njimi, narod pa je vstal: poživljen, pomlajen v svoji zavesti in samosvesti si gradi novo življenje. Ne gre lahko in brez težav. Naravno je to. Oko, ki je mesece ali leta čemelo v temi, se le polagoma privaja zopet luči. Luč je omamlja izprva. Težko je delo, ki je opravlja sedaj narod naš. Truda je, navzkrižij in tudi sporov. Mnogo giav tudi mnogo misli, mnogo nazorov. Nič ne de. Celo koristno je. Samo da ne podira eden, kar je drugi doorega postavili Različna mnenja naj se prijateljski presojajo medsebojno, a kar je izmenjava misli pokazala kot najbolje, to naj se izvrši ob složnem sodelovanju vseh! Eno je seveda neizogibno potrebno, Če hočemo, da bo temu tako, če hočemo, da bomo res de lak in se ne samo pehali, ali — kar bi bilo Še hujše — drug drugega odtiskali od dela: videti in slušati moramo le misel ne pa osebe, ki jo je izrekla. Naša naloga ni in ne sme biti, da bi pritiskali osebe v ospredje, marveč da tekmujemo na delu, pa naj je vodi slučajno Peter ali Pavel. Važna naloga tistih, ki so pozvani v prvi vrsti, je, da ves narod krepe in dvigajo duševno, da mu bistrijo um in vnema jo srce. Na to bodi usmerjena naša »politika«, naše delo za novo življenje! Ves narod bodi pre-šinjen od uverjenja, da res stopa v boljše življenje. In uče naj ga, da vse to, kar se mu zdi neprijetno, neugodno, in kar mu donaša morda hipno razočaranje, da je le epizoda, ki izgine, čim bo delo napredovalo. Tudi navzkrižja v nazorih morejo in morajo služiti pouku in vzgoji naroda! Tudi nasprotja naj bodo šola, naj dvigajo ljudstvo politično in kulturno in nikar naj je ne vznemirjajo in zastrupljajo! Kakor človeku, tako je tudi naroda pot življenja težavna. Ne vije se samo po lepi ravni, ampak vodi tudi preko trnja in v strmine. V strmino mora narod, če hoče priti na jasno višino svobode iz nižav suženjstva. In narod naš je sedaj na taki poti iz nižav v višine! Tako je treba nčiti narod, da se ne bo plašil vsake neprijetnosti, da ne bo zapadal v dvome in da ne obnemore skoro tikom pred ciljem! Vzpenja se im mora dospeti tja gori. To mu bodi v bi ago ves t je, lo v popotnico na zadnji težki hoji: narod mora verovati, ano mora bati v zavesti, da je te blizu po čemer je hrepenel. Ne sme bilk osebe — pa aaj je še takega slovesa In i« tolikih zaslug —, ki bi radi nb» zahtevala, aaj se delo ustavil Ne sme biti človeka, ki bi v imena svojega ogleda in evoje avtoritete kotel, aaj se vsi pokore njegovi volji, tuđi če vidi, da bi to stavljalo v nevarnost veliki cilj, radi katerega •o narodi bivše Avstrije zrušili greinico, ki so oni tedaj njeni dediči. Mari aaj bi sedaj, ko eo prišli do svojega, ▼ grešni zaslepljenosti zapravili dedščiao?! V navadnem življenju •tavijajo take ljudi pod skrbništvo, ker niso sposobni it svobodno raspolaganje a svojim ŽnHia nprovizatijsKe Komisije za {eden od 3. do S. novembra 1919* Preščipne se št. 19 živilske izkaznice.) Testenine: 1 kg po !'35 lir kg. Riž: I kg po T4n jir for. Sir: 5 dkg po 7'— l»r kg. Sladkor: 15 dkg po 4*70 Jir k*. Kava: 10 tikg po 12 — lir kg. Losos: v posodah po okoli pol kg po 2*25 lir posoda na izkaznico. Po zahtevi, z ozirom na množino, ki se nahaja v skladišču, se dobi: 1 zavoj riževega zdroba po SO stotink zavoj. Razun te^a se bodo razdeljevala v razprodajal-nicah aprovizacijske komisije, v prodajalnah delavske zadruge, občinske konsumne zadruge, zadruge državnih uradnikov. Jidijanske zadruge, zadruge škedeniskih delavcev m konsumnega skladišča aPanaticiie del Llayd« vsak dan in poljubno proti predložitvi živilske izkaznico tudi naslednja živila: Cikorija po L 2'20 kg; ekstrakt holandske kave, v zavojih po 60 g, po 50 stot. zavoj; kavin surogat »S. Ghisto«, v zavojih po 200 g, po L 1*50 zavoj; leča po L 2'— kg; jajca po 60 stotink komad; slanina po L 8'20 kg; trebušnina (panceta) po L 8'20 kg; kis po L »Mercurio« in marka »Nutrice« po L 2'90 posodica; kondenzirano nesladko mleko, marka »Colombov. v posodah po 1 kg po L 4'15; sveče po 28 stot. komad; milo v kemadih po okoli 210 g po 80 stot. komad; poper in pi-menta v zrnju po L 12*— kg; kakao v prahu po L 14'— kg; kakao v zavojih po 50 g po 70 stotink zavoj; kakao v zavojih po 100 g po L 1*40 zavoj, severno-ameriška mast po L 10'40; muškatovi orehi po 20 stot. komad. Samo na odmerek: prvovrstno čisto oljčno olje, 10 cl na osebo po L 5*50 1. Živila, ki se razdele poeetnikom ubožni-ških izkaznic: sladkor, kava ter vsa živila, ki se morejo poljubno kupiti. Urnik razprodsjahuc aprovizicijske koaacije. Razprodajalnice aprovizacijske komisije tržaške občine so odprte obč.instvu od 8—12 in od 14—17. V ponedeljek, 3., in torek, 4. t. m., bodo prodajalnice kruha in prodajalnice aprovizacijske komisije odprte samo do 12. Prodaja kruha na začasne izkaznice. Tisti, ki nimajo v Trstu stalnega bivališča in ki imajo začasne izkaznice za kruh (izkaznice za tujce), -ne bodo mogli kupovati svojega odmerka kruha v vseh pekarnah, temveč samo pri pekih, ki sami pečejo kruh. S tem se opozarjajo tudi vsi razprodajalci kruha, da se odvzame pravica do nadaljne razprodaje kruha onim, ki bi se ne držali teh določil. Menjanje pekaren. Vsakemu posestniku krušne izkaznice je dovoljeno menjati pekarno. Zato pa mora oddati svojo tozadevno izkaznico v izbrani pekarni; v interesu pekarja je, da poskrbi že istega dne za vpisan je novega odjemalca v lastno listo pri Uradu za živilske izkaznice, v ulici della Valle 3, da more že naslednji dan dobiti odgovarjajočo množino kruha, oziroma moke. Izdajanje novih petrolejskih Izkaznic. V tem tednu se bodo razdeljevale izkaznice št. 51 za nakup pol litra petroleja samo posestnikom sivo-vijolčaste petrolejske izkaznice (stanovanja brez plinske in električne razsvetljave) z natisnjeno petrolejko. Preščipne se štev. 7, ki 6e nahaja na levi strani nove petrolejske izkaznice, kjer je natisnjena petrolejka. Pri nakupu petroleja preščipnejo razprodajalci odgovarjajočo Št. 7, ki je na desni strani nove petrolejske izkaznice. Petrolej se bo prodajal od 5. do 10. novembra t. L Izkaznice se bodo kontrolirale v ulici Cassa di Risparmio št. 13 II. nadstr. do 11. novembra t. 1. Razprodajalcem petroleja, ki bi iz kakršnegakoli vzroka ne prinesli izkaznic na kontrolni urad do 11. novembra, se kratko-malo odvzame pravica do nadaljne razprodaje petroleja. Razprodajalci se opozarjajo, naj ne upoštevajo izkaznic št. 51 z žigom zadruge državnih uradnikov, ker dobivajo člani te zadruge petrolej neposredno iz skladišča lastne zadruge. NB. Vse druge izkaznice št. 51 z žigom kakšne druge zadruge pa se morajo upoštevati. Kontrolni urad ne bo »prejemal oeži-gosanih izkaznic. Cene: za mesto 1'20 lir aca liter; za predmestje in okolico 1*25 lir za liter. Vnovič se pozivajo vsi razprodajalci petroleja brez izjeme, da postavijo na vidnem mestu v trgovini tablico s cenami petroleja. Domače vesti. Naš list, kakor že javljeno, Jutri, v ponedeljek, ne izide, v torek izide zopet redno. Seja političnega di ušiva »Edinosti« se bo vršila v sredo, 12. novembra t. 1., ob 20 v Narodnem domu v Tista. Vabljeni so vsi gospodje odborniki in po njih legitimirani gostje. Radi sestave dnevnega reda prosim, da odseki in posamezni odborniki pravočasno naznanijo svoja poročila. — Predsednik. Važno mm po4d*anfs ▼ Jnguslsvijo Generalni civilni komisarijat sporoča, da je aa podlagi sklenjenega dogovora odposlanec ministrstva SHS sa zunanje stvari v Belgradn, gospod Mmflsoffić poverjen v to, da bo vidiral potne liste za potovanje v Jugoslavijo in skozi Jugoslavijo. Gospod Markovič bo od 3. t. m. dalje aradoval v Mih Savoja in sicer od 1« do 13 lipnilfal — Tako se je torej ugodno rešile ta stvar, ki je napravljala potovanju ▼ Jugoslavijo in skozi Jugoslavijo_______ precejšnje neprilike. Ker smo prejela to obve-1 Avstrija v stilo Irk In se sato ** «*»- »m-nm w da bomo mogli pojutrišnjem natančno poro čati, kako bo urejeno to poslovanje. Vsekakor pa je gotovo, da odslej, to se pravi, od 3. t. m. dalje, ne bo mogel nihče potovati z italijanskim potnim listom v Jugoslavijo ali skozi Jugoslavijo brez pritrdila zastopnika SHS, gospoda Markoviča, zato pa se tudi ne bo dogajalo več, da bi se moral kdo vračati v Trst, kdor bi imel na potnem listu njegovo pritrdilo. Prejeli smo: Imel sem te dni prilko prelistati številke »Edinosti« zadnjih 8 ali 9 mesecev. Konstatira! sem marsikaj, predvsem razveseljivo dejstvo, da ima naša »Edinost« vsak dan nadipis, ki ga prej nikoli ni imela, namreč »Iz Jugoslavije«; na drugi strani pa je žalibog odpadel nadpis, ki ga je »Edinost« imela nekdaj vsak dan, to je nadpis »Darovi«. Kaj to pomeni? Ali so vsi naši Primorci obubožali? Ali se nihče več ne poroči, ali nihče ne umre, ali ni več veselih družeb? Saj vendar naši Primorci še radi pijejo! Kje so stalna omizja, kje so nabiralci in nabiralke, kje so tisti zlati nadležneži, ki so točno kakor ura po tretjem kozarcu vstali pri mizi, izpregovo-rili pet ali šest več ali manj nerodnih stavkov ter potem nabrali lepe svotice v to ali ono svrho? Ali pa so vsi naši Primorci tako bogati, da ni nobeden več potreben podpore? Ali so vsa naša društva sedaj akcijske družbe? Ali imamo sploh še kako društvo? Kje so naši revni dijaki, kje so knjižnice, kje je Sokol, kje je dramatično društvo, kje so vsa lokalna društva? Slišal sem sicer, da je dramatično društvo nabralo »privatnim potom* nekoliko darov, med temi tudi nekoliko res časti vrednih, čital sem v »Edinosti« o mnogih darovih o priliki smrti blagopokojne hčerke dr. Šiavikove, čital sem z veseljem o lepem daru 1000 lir, ki jih je poklonil N. N. C. M. D., a kje so drugi? Naši sosedje dobivajo milijone ».pro Fiume« in še protestirajo, da je malo. Mi ne dobivamo nič in molčimo. Zakaj se darovi ne objavljajo? Javnost ima pravico kontrolirati, kako se plačuje narodni davek. Jaz bi obenem rad izvedel, če ta ali oni še živi, ker v svet ne pridem in pošta slabo funkciionira. Objavljajmo darove! Seveda prej — darujmo! Leo. PrcL kom. Aro Trcbolza, centralni nadzornik v nčnem ministrstvu za sret'nje in normalne šole, sedaj pri generalnem civilnem komisarijatu kot generalni nadzornik za juli isko-benečanske šole, je bil, kakor p še včerajšnji tržaški »Osservatoreimenovan za namestnika prof. kom. Terruccija Martini-ja, bivšega generalnega nadzornika za srednje šole v Julijski Benečiji. — Dr. cav. Giuseppe Reina, prvi tajnik v učnem ministrstvu, sedaj pri generalnem civilnem komisarijatu kot načelnik urada za paraielke, je imenovan za člana s pravico do glasovanja v I. odseku odbora za srednje šole. Iz Postofloe. Naša Postojna, metropola Notranjske, spi že skoro leto dni zimsko spanje. Ni je vzdramila pomlad, poletje, jesen. In prišla je zima in ž njo dolgi zimski večeri, ko se ne ve človek — posebno na deželi — kam deti. Ljudje bi čitali, toda knjižnica je zaprta. Res, da so prostori či-talnice zasedeni po vojaštvu, toda treba bi bilo le malo dobre volje in dobila bi se primerna soba, če že ne za čitalnico, pa vsaj za ljudsko knjižnico. Saj ljudje so vendar požrtvovalni, in kdor ima le kak prostor, ga bo radevolje odstopil za ta namen. Imamo sicer marljivega knjižničarja, toda on ima veliko drugega dela. Naj se mu da pomagač, ki bo poskrbel, da se knjižnica odpre! — Upamo, da se bodo gospodje zgenili. Da bo mogoče tudi letos obdariti našo ubožno deco, priredi ženska podružnica CMD 15. t. m. v veliki dvorani Narodnega Doma »Martinov večer«, na katerem ne bo man-kala tudi tradicijonalna Martinova gos. Razun članov našega Narodnega gledališča bo sodeloval tudi orkester, ter bo še na razne druge oačine preskrbljeno, da se bo občinstvo dobro zabavalo. Natančnejši spored se objavi pravočasno. Dobil se bo dober mrzel prigrizek in točila se bo izborna kapljica. Upamo, da se naše dobro občinstvo, kakor običajno, v obilnem številu odzove našemu vabilu, posebno v sedanjih časih, ko naši otroci več kot kedaj potrebujejo naše pomoči. — Darila za buifet naj se blagovolijo poslati gospe dr. Rybafevi, ul. Valdirivo št. 11 IV. Za tiste, ki imajo bencin. Tržaški »Osser-vatore« piše, da se morajo po naredbi generalnega civilnega komisarijata naznaniti shrambe za bencin v večji množini nego 150 kg civilnemu komisarijatu za politični okraj, ki izda tozadevno dovoljenje. Shrambe za množino bencina, večjo nego 15 kg in manjše nego 150 kg, se morajo naznaniti civilnemu komisarijatu za politični okraj še preden se zgrade. Garaže industrijskih in drugih podjetij se ne smejo zgraditi, preden izda civilni komisarijat tozadevno dovoljenje. V tem slučaju morajo predložiti stranke razun prošnje tudi tri izvode plaminetrične skice prostora, kjer se namerava zgraditi garaža, in označiti prostor shrambe za bencin. Garaže za privatne svrhe se morajo naznaniti krajevni policijski oblasti: Garaže, za katere je izdala dovoljenje že prejšnja vlada, se morajo tudi naznaniti civilnemu komisarijatu, ki jih bo dal pregledati. Slovensko gledališče. Opozarjamo občinstvo da ste v našem gledališču danes, ▼ nedeljo, 2. novembra, dve predstavi. Popoldne ob 15 se zadnjič ponovi najboljše Hermann Sndermannovo delo, socijalna drama v štirih dejanjih »Čast«. Glavno ulogo igra g. Sila. Ta igra je dosegla popoln uspeh toli pri premijeri kolikor pri reprizah in se ni še igrala popoldne. Občinstvo iz okolice ima torej zadnjič priliko videti in spoznati to krasno delo. Zvečer ob 20 se ponovi Alezandre Bissonova tri-dejanska burka »Nadzornik spalnih vozov«, ki je pri četrtkovi premijeri izredno ugajala in vzbudila v občinstvu salve smeha. Glavno ulogo, laži-nadzornika spalnih voz, igra g. Sila, njegovo ženo gdč. Mezgečeva, njegovo tsftto ps ga. Silova. Kdor si želi razvedrila in zabave, naj se udeleži te predstave. cesar* Prana Josipa L Pod tem slavespev pokojnemu v-Eadariu. Scvtxkt jo .vpisa i Ncmcc in rx> tem dejstvu moremo F>resaUJ: njeiro vroettost Pi-scc gre veliko dađjc preko tistega znanega reka, oa je o mrtvih rdvo zahiteve, ki se stavi vsakemu &p*si>, ki naj bo "Zgodovinski*, Jrer e^odovina mora bMI objektivna, strogo stvarna, resnična t udi će jcovorf o mrtvih! Ven-dar je vmes »ekoiiko ortic iz karakterne slike Frana Josipa, ki to bližje resnici ki so zaito v navzkrižju z glavno tendenco spisa. Priznava n. pr., da duševne zmožnosti pokoinegu cesarja »niso Rvii lastne j>eti: iJ talim možem odtujen in jim je sta! nasrproiti z neko li-uhos-umno-St*; O. Da bi 'za.L'Tat odličnim svetovalcem, za to mu ?e iva eni strani tredo^tajaio notranje toplote, na cTtiiffi pa mu Je bH pogled prebister za? njihove hibe. Tafoo se jc n. pr. maio mes>ecev pred svtrjo *mrif:o v razgovoru & i>aroaiom P*e-nerjem aztjavJjja} o političnih tu mitftaričflUi pogreš-kah. storjenih med vojao!! Tu pa star\i pisec zbadljvo opazko, dci 5« pri tem presenetljivo to. da se pokojni oesar ni eavedaJ, da bi bLl on moral .preprečiti te pogreške. Pođr&tati moramo itu, da pokojnik ni bil 4cr»v na ž«;© nevarnosti n> meni* za večjo, ki ie nastajala «a manjšo, izbruha te svetovne vojite ni želel. »Odšel je.— tako eakijutuje Loserth svoj komenžar — v grobnico svoih očetov pred koncem vojne, tudi tie bi bU mc*el preprečit: iK^re-če. Ali, tudi jekost in, nedostatnost za cdpor spadata na enak način k računu njegovega življenja.« Mi bi dostavili le, ti, z ozirom na brezštevilna politična, socijalna in gcspodiaiV -n cepljenja, edino!e narodna ideja. — Ncm^oavs-LTiž-flie dežele mora ic-rešan'ti Ln spajati zcvest edirrstve-itosti nemškega naroda. Ne rah-tevamo erutssar, kar bi biJo izven nerodne samoobrane m » rodne samoodločbe. Nemški narod, vržen c svoje stare zveze, mora imeti trden dom. Da se dogradi tu dom: to je kategorična zapoved za seda' iiveči rod. Sramota hi bila, če bi edino «ni, Ncmško-avstrijci bili v notranjem nesfožen narod tieračcv, ki bi živel od sfaržbovauja in apo-gihaitja hrbtišča. Ml smo Nemci, čirtimo se branjeni od nemško kulture in moremo moč za azdravienje črpa-ti edinole iz globm nemirfive nemške bistvenemu — Zakaj navajamo te izjave? Da b» oporekefe Eosjpodu predavatelju? Ne. Dr. Kle:n je Nemec je govoril, kakor zvest Nemec, ki ne more drncače: s toplo ljubeznijo do svojega rodu (n žgočo skrbjo za njega bocočnost. Ljubi svojo državo; morde sedaj, ko je v nesreči Se gorečneje.« Kdo bi mu hotel kaj očitati radi tega. Nekai divjega srno hoteli ugotoviti. Dr. Kfcin je bil min'ster v bivši Avstriji in je igral veJiko polico poetično uks^o; b»I je med tistimi, ki so kropi asodo rwH slo-vTan^kim narodom proped-Ie eržave. In toki Nemci so btfi v Avstriji visi ministri nad poJ fc.toiel)a sem — z ma hnimi kz^emami in kratkimi presledki. tCakršen je K*ein so biii vsi: Lassejji, Schmeriin-gi. Beti^ri, Giskee, Auerspergi, a v na!nove]54 <*obi, tik pred razsulem države. StiuV hi, Mus-srreki. CTam-Ma-rHnici, Forstne gospodaril v Avstriji ln kdo io je s vojtm nemškim turorjem dovedel do razsula. Treba je ugotavljati to spričo poizkusov, ki naj bi prevarili svet, češ, da e nesreča Avstrije bila v tem, da je favorizirala sJovans a plemena! Treba ie ugotavijati dejs-tva, ki taikim trditvam bije o v obraz. — Sicer pa bi mi str^.i čo dežel, ki tvorijo novo jvgcsJovans o državo, vprašanie: al* ne velja to, kar dr. Klein mkiga deželam Nemške Avstrije kot nrjv'so dvJ rv st, tudi za d-ežele Jugoetevije?! Fdwia idealna c^e^a, ki naj spaja, je nacijonatoia ideal mogli on pri-1 oattavam it izšla knjiga, ki ie v slavnem prav« Slciensko gledališča u 19. predstava. Sezona 1919-20, Danes popoldne točno ob 15 zndnflCs Čast Socijalna drama v 4 dejanjih, s^sal He-mann Sudermann; prevedel I. Zoreč. Režiser M. Sila 20. predstava. Sezona 1919-20. Nocoj točno ob 20: »o:nlK spalnih m:\ Burka v treh dejanjih, »pisal Alexand-e Bis-son; prevedel Fran Govekar. Režiser M. Sila. PRIHODNJE NOVITETE. 21. predstava. Sezona 1919-20. V Četrtek, 6. novembra 1919« Pelikan. Drama v treh dejanjih. Spisal August Strind-berg. Režiser Emil Kralj. 22. predstava. Sezona 1919-20. V aoboto, 8. aovembra 1919: Meno dramatični u Jer. Cene: Sedeži v pritUčto: Prvih sedem vrst po 4 L; ostalih osem vvst po 3 L Sedeži na galeriji Po L 2'50. Stoječa v pritličju L 1*50. Dijaške in otroke vstopnice {za otroke do 12. leta) L 1. Lože L 2H v i rstu, one J. narcaibra JVt» * EDINOST« štev. 3(HI. 4two m. Umrla je v Tit>lu zlasti izza zadnjih vojnih ? časov občinstvu gledališča Fenice dobro znana italijanska gledališka igralka Lidija Se-Tcili, ki je posebno s svojimi izborno poda-vanimi komičnimi starkami imenitno zabavala občinstvo. Umrla je v najlepših letih- Dramatično društvo priredi dne 8. t. m. tvoj prvi pevsko-dramatični večer. Opozarjamo že danes na to prireditev. Opozarjamo na današnjo predstavo »Vr-deljskega Sokola« »Mlinar in njegova hči« v svetoivanskem Narodnem domu. Začetek ob 16'30. Cene: stojišče 50«^tot., sedeži 1 liro. Odbor se nadeja obilne udeležbe. Burja. lina Tischler, stara 39 let, stanujoča v ulici Belvedere 1, in^Otlbert Fabbri, star 40 let, stanujoč v ulici Scorzeria 13, sta se včeraj peljala z vozom po Istrski ulici; v bližini šol je močan sunek burje prevrnil voz, pod katerega sta oba padla. Ljudje, ki so šli tam mimo, 60 potegnili oba izpod voza in ju nesli v lekarno Godina, kamor je prihitel zdravnik rešilne postaje in jima dal potrebno pomoč. Fabbri si je pri padcu spahnil desno roko in dobil lahke poškodbe po hrbtu, lina Tischler pa je dobila precejšnje rane po obrazu. Zmankalo je. Jurju Petriču je zmankalo na potu iz Genove v Trst iz zaprtega kovčeka več srebrnih predmetov, vrednih 2200 lir, — Rinald Galetti, šofer, je pustil včeraj popoldne svoj avtomobil pred tukajšnjim komesarijatom, na t^gu Edinosti in šel po opravkih v poslopje. Ko je prišel zopet na trg, ni več našel svojega avtomobila. Vino in buna sta vrgla včeraj okoli 21 Jordana Bonavio, ko je trdo stopal po ulici Con-ti, na tla; ranil se je na desnem sencu. Na zdravniški postaji je dobil prvo pomoč; pozneje so ga prepeljali v mestno bolnišnico. Požar. V hiši banta Pahorja na Skorklji-Sv. Peter 225, so začeli včeraj goreti neki tramovi, ki so ogrožali tudi druge predmete in hišo. Prihiteli so ognjegasci pod poveljstvom stotnika Bugliovatza, ki so v kratkem pogasili ogenj. Požar je naredil za 4000 lir škode. Stala ga je 250 lir. Včeraj popoldne je povabila neka Evfemija Bullo Marija Crosetta na svoje stanovanje v ulici Altana 1, kjer sta 6e oba prav dobro zabavala. Veselo sta se razšla; čez nekaj časa pa je zapazil Grosetto, da mu manka listnica, v kateri je imel 250 lir Evfemija Bullo pa je izginila kakor kafra. Grosetto je javil tatvino orožnikom. Srčna kap. Snoči je zadela Justa Finzija, starega 70 let, stacujočega v ulici Piccolomini 2, v kavarni Milano srčna kap; starček je padel s stola na tla in se ranil na čelu. Zdravnik rešilne postaje je ugotovil, da je Finzi umrl. Prenesli so ga nato v mrtvašnico na židovskem pokopališču. Gd neCelje do nedelje. Veliki prazniki so: Vseh svetnikov, sv. Just, Vseh vernih duš dan. In krščan sem tudi jazi Ne prerekam se rad takega dne, ki naj bo posvečen blagim čustvom! In pa človek sem tudi, ki si želi oddiha, ko vsi praznujejo. I7a-li tudi s srcem in dušo — to je drugo vprašanje? In slednjič sem tudi državljan: k cerkvenim praznikom se pridružuje letos pri nas Še par »državnih«. Vsaj te dni bi rad živel v božjem miru z vsem svetom in vso — politiko! Ali kaj hočem, ko je pa tu dolžnost poklica! Saj se več nego preveč, vznemirjamo in razburjamo od dne do dne. Ladja nam plava na »visokem« in razburkanem morju in besneče in peneče se valovje zaganja ljuto ob ladjo in uči mornarja — moliti! V našem slučaju nas uči rmoliti« slavna*— cenzura! Star sem, preživel sem in videl marsikaj, ali v 6vojem življenju nisem še srečal ženske, ki bi bila — več ali manje so muhaste vse ženske — tako nepreračunljiva kakor je gospa cenzura. Nikdar ne veš, si ji-li ugodil ali ne. Ko najmanje pričakuješ — v svesti si, da si imel vse obzire nanjo — ti namrači Čelo, te grdo pogleda in te ošvrkne s svojim — svinčnikom. A posledica je tista grda (da-si bela) lisa v listu ....! Pa da bi bila ta lisa edino zlo! Za liso prihaja nevolja čitateljev. Saj ni kaj citati in list ni za nič, a uredniki pod nič! Mari ni te dni neki ljubi — prijatelj z dežele očital urednikom »Edinosti«, da so sami nevedneži in nesposobneži, ker pišejo list s — škarjami! To zveni sicer nekoliko groteskno, čudno, kajti — kolikor jaz vem — se piše navadno s peresom; in za-me je to nekaj povsem novega, ko čujem, da se more pisati tudi s škarjami! Ad vocem — škarje! Na »škarje-:, to neskladnost, ki nam jo je poklonil ljubi prijatelj z dežele v svoji sveti jezi — ni sicer rekel tega izrecno, pa mislim si, da je bil »sveto« jezen na nas — naj izpregovorim par resnih besed. Njemu v razmišljanje in — mnogim drugim, ki so nam tudi taki ljubeznjivi prijatelji. Ko bi le hoteli ti ljudje enkrat priti v uredništvo, sesti za mizo in pisati v sedanjih časih — brez škarij! Samo za kakih osem dni _ ni treba več. S »škarjami« nas je obtožil — menda sem ga prav razumel —, češ, da po-snemljemo iz drugih listov. Obtožba sloni — nič me ni sram, priznati tega -— na resnici-In vendar ni bil napad opravičen. Naj bi le prišli — ponavljam — ti kritiški gromovniki — v uredništvo, da bi si ogledali stvari od blizu! Od nikoder nikakih informacij, zaprti hermetično od vnanjega sveta; nikakih »inspiracij« od tistih, ki bi nas mogli zanesljivo informirati o dogodkih, ki zanimajo v prvi vrsti našo javnost; brez vsake prave orijentacije. Pa piši — brez škarij in tudi kaj povej! In vrhu vsega neprestano z Damokleje-vim mečem cenzure nad glavo, da moraš biti že velik žurnalistiški jongleur, glumač, ako hočeš kaj povedati iz — svojega, bi ravno to bi hotel menda ljubeznjivi prijatelj z dežele. Sipati bi morali iz svojega rokava, česar ne vemo in ne moremo vedeti. Imeii smo nekoč — mnogo let je že temu — pri »Edinosti« urednika, ki je bil sicer nadarjen, bujne fantazije, z glavo, polno velikih, a zelo zelo... originalnih idej! Lepih, sijajnih, ki pa so imele to malo hibo na sebi, da so bile neizvedljive in bi nas, če bi jim hoteli dati izraja, izročile državnemu pravdni- ku, kt bi bil poskrbel, da bi se nam »v senci« ohladila glava,' razgreta od velikih idej. Nekega dne je hodil nemirno po uredniški sobi gori in doli. Velike misli so mu rojile po glavi. Slednjič se je razbremenil: Veste kaj! Meni se zdi, da je način, kakor pišemo v našem listu, popolnoma neprimeren, zgrešen, da ne pomore naši stvari do uspehov!-* In potem nam je povedal, kako bi morali mi pisati in kako tržaški Slovenci postopati! Ri-naldini — tedanji namestnik — (da navedem Ie par zgledov) je lump, naši politični nasprotniki razbojniki, sleparji, goljufi, ki jih treba pometati v morje; zato da bi morali tržaški Slovenci zgraditi — ne šalim se, govorim resno — velik balon, s katerega doli bi na tržaške Italijane — streljali! Prigovor moj, da bi moglo kako zrno zadeti tudi kakega Slovenca, in da bi Italijani mogli tudi napraviti tak balon, s katerega bi nas postreljali — ta prigovor ga ni spravil v zadrego, kajti odrezal je: »Slovenci bi morali poskrbeti, da bi Italijani ne mogli storiti tega!« Zamašil m; je usta in obmolknil sem za hip. Potem pa sem pripomnil: »Mari ne vesie, da bi nas, če bi se drznili pisati tako, kakor bi vi hoteli, kar zaprli!- Tudi na ta prigovor je imel toče:: odgovor: »Pisati bi mo*-aii tako, da bi naš* ljudje vedeli, kaj hočemo, a, cenzura da ne bi razumela!..Mož je iznašel — Kolumbovo jajce in meni je sapo zaprlo. Vidite, prijatelji. Tudi mi .bi morali, ako bi hoteli v sedanjih časih dajati iz svojega tako, kakor bi vi želeli, pisati tako, da bi nas naša javnost razumela, cenzura pa ne! Tega pa ne moremo, ne znamo; take čarovnije se nisem priučil tudi jaz vkljub svoji dolgi žurna-listični praksi! In tudi gospodje krit.Ki ne bi mogli. Če ne verjamejo, naj le pridejo in naj poskušajo samU Ne preostaja nam — ob razmerah, kakor sem jih gori označil — drugega, nego da zajemamo iz virov, ki so nam pač ediai na razpolago! Ali tako — ali nič! Zbirajte! Nikar pa ne mislite, da je uredništvo slovenskega lista v sedanjem času pravi Eldorado, kjer žive uredniki svoje brezskrbno in brezdelne življenje, kajti — ker škarje da opravljajo iTr^Ks-oorfiiG zadruga v Trstu t* J-arovp.ua urg t neomejenim jamstvom. VABILO _________jHHNt „tras tURlŠS 4,!. ***a«?*«*© ..Zarla" i sestavlja in predlaga pris ojnim uradom v s > pr rC< jkovrstne prošnje, za potne liste, odloke, dopuste, izvažanje, uvažanje itd. sprejema 'trgovinska mvodila. Umik: od 8-12 n 14 18. danes, Z. novembra, PLES v dvorani kons. društva v Rojanu. ODBOR, ki sc bo vršil v sredo, 12. aovembra 1919, v zadružnih prostorih v ul. Cesare Battisti (ex Stadion) it 21, ob 20 z naslednjim dnevnim redom: 1. Porodio naceliiiitva. 2. Poročilo nadz orništvav. 3. Potriente k tne&a računa. 4. Razdelitev čistega dobička. 5. Privođenje t»a«rad tvačeiništvu. 6. SlučasjTbosk.*) V TRSTU, ?. novembra 1919. TRGOVSKO OBRTNA ZADRUGA V TRSTU r_-gis trovati a zadruga z neomejenim jamstvom. FerfoSia Alojzij L r. Gradišar Matko I. r. Opombe: § 37. W.ik zadružnik sme na obč- iiem zboru staviti premoge, kateri niso na dnevnem roJu, a iih urora naznanit* pi-ameno nnčelni-ništvu vsaj 5 dni »pred občnim zborom. Tunika za dAiio predela. (Časa di vendita aH' asta) E. ffianello S i. Haag Trst, ulica Chiozza 7. Telefon 34-92. al nihše ne izostane! Danes« 2. novembra ob 11 ŽIVNOSTENSKA BANKA PODRUŽNICA v TRSTU | l'liu FceteiB vogal ul. ties«. - lasi« \ Cctniika glavnica in rezervni zulilmd K C. SI. \n\m telsteo 132 tem h BNjzIaiča-2 trasami UracSne ure od ki IS.SO-tS t*m§ ddiJISl se računajo po 10 stot. beseda Najmanjša pristojbina L 1*—. Debele črke 20 stot beseda. Najmaslšu priStuibina L —. SREBRN DENAR kupuje po najvišjih cenah ucv.T ul. Manzoai št. 17, vr. 2, pri'.liir'e. (43SG 30 NOVIH VOLNENIH ODEJ po 10 L, ki sc lahko porabijo za konje ali pa za ukroje-nje obleke. Ogledajo se lahko vsak dan oc 8 do 12 dopoldne, riva Nazario Sauro 18, II. nadstropje, desno. HlSO, obstoječo iz treh kuhinje, kleti, s kosom vrta, ležečo ob prometnem prostoru, proda za 10.000 lir Ivan V-Jerrtič v Trnovem, Notranjsko. 4289 VDOVEC, mali posestnik z 2 otrokoma, išče dekle ali vdovo bTez otrek; kmetico od 30-40 let staro. Ponudbe poslati na Ivana Ore.?oriča, Sv. M. M. Zg. Brdo 8. 4290 KROJACNICA Rupnik Fr. ul. Oeppa 10 L, s? pr - poroča občinstvu Iz mesta in okolice. 4177 MLADI PRAŠIČKI so na prodaj. Kjadin, Sv. Aloj-eij 553 pri Gregorčiču. 4287 MEBL1RANO SOBO In kuhinjo oddam zdravi samski osebi ali vdovi iz boljših krogov, katera b« n:i hotela kuhati in držati v redu stanovanje. Naslov pove ins. od Campamle 1'J Pia m u nMr$ bL Hozzini 40 (vogli si. S. Lozzaro) bogat* iiber volnenega blaga, bark en ta moškega blaga, volnenih odej. zavaa in tata« Izdelovanje nfirmrife rtastt ZLATARNICA G. PIHO, TRST m nahaja n Kariu št. 13 (bhr^a zatarnlca O. ZIRXOVIT2 t Flflli) VelfiUi izbera srebrulh in z'atib u», ubanov, verižic iti. IZREDNA PRILIKA! Žganja ...... . L 6. - lit. Runi....... . L 6.— 9 Vermouth ...... L 4.40 „ 7 a ala.......L 4.40 „ K< ujt.k pa......L 8. — „ .M al i novec po.....L 6.— , predaja!. Križfficnčii, Trn, nI. 30. oiKn 8. &VOrium mazilo za čevlje American Wax crni in barvani vosek za čevljarje Voščilo ^ parkete Lederfett maščoba za usnje in konjske oprave, neprekos-Ijiva marka Edini p<--o';i »šč*nec : & R JGO - Trst ulica Carplson u i i ulica Coroneo Naročbe sprejema tvrdka Debiaslo & Domlnls v Trstu ul. Molin grande 46 .^iSU'iiJI Ugodna prilika! Partija vsakovrstnih briljantov in biserov. Izredna 2birka slik, umetnin, porcelanastih predmetov in raznovrstnih igrač. i nihče mm isosfanei Kramarsko blago, drobnina, parfumi :: Milo za pranje, parrunvrano milo :: Vefika zaloga s predalo na dsbelo mm RAinoiioo mulo a c. - Trse ulica S. Lazzaro 51. 10 Te'efon medmestni 31 23 Edino zastopništvo odlikovane in priv ligirane tovar ie nula — Fratel?! ClsneEli — MsSand z Večja množina bi. ga se poš je t?.k j z lastnim kamionom z Glšnjmc Loxbno (Luxardo Marasctrno) in najfinejši likerji tvrcike Girolamo Luxardo iz Zadra. Karsala fin vermoulh tvrdke Haolo Accardi Vinci iz Maršale (jšisfifiite In hlacSKne min. vode Kristalizirane soli družbe „Terme ed Acque di Montecatlni Zastopstvo in zaloga za Trst In In Julijsko Benečijo pri tvrdki Grassich — Trst KI ozzoretti vecehio 39 Telefon 30-37 Dr. FRANZUTTi ZOBOZDRAVNIK v Trstu, illca Genova Hi št 13, I. nadstr. (prej ulica Campanilel Tehniški v idja A. Johnscher, dolgoletni asistent Dr. J. č"rrnaka - lziitrinj* zo j »rez bolečin. Plombiranja. Umetni zo jje. LoteusEa IsKnilila In imM® u »I re>j. zadruga neomejeno k a vezo vabi na svoj v MM te*? db ki se b) vršil o urađr.IH prostorih zadrug u neđ2ljof 9. njyemara 1919 ob 13 DNEVNI RED: 1. Poročilo načelništva. Z Porodilo Dadzorništva. 3. Potrditev računov za leto 1918. 4. NaduiLes.na volitev v nadzorništvo. 5. Članstvo zadruge. 6. Slučajnosti. LOKEV, 28. oktobra i919. ODBOR. Slike - povečanja - slike na porcelanastih pioscaii Trst — Ulica deli' Acquedotto štev. 27 — Trst »EDINOST* štev. 300. V Trstu, dne 2. novembru vse! Sicer pa tudi to ni res. Tržemo tudi na svojih gredicah, kolikor pač moremo. In verujte, da »škarje« niso v naslado žurnalistu, Jri ima kaj ambicije, svojih nazorov in lju- 1 bežni do stvari, ki ji služi* Muka je to, gospoda, prava — oprostite grdo besedo — du-ievna onanija! D'Annunzijo je postal zgodovinsko znamenit mož. To stoji. Zaslužil si je mesto v zgodovini z \eliko gesto. Sicer pa se prihaja lahko na lažji način do zgodovinske znamenitosti. Bilo je malo pred polomom in pripovedovala mi je resna in zanesljiva oseba. Ludovik Rizzi, bivši deželni davar mejne grofije Istrske, velik irredentovec, ki so mu pa bila deželnoglavarska prsa polna — avstrijskih odlikovanj (in to je značilno zanj in za avstrijski režim), ta Ludovik Rizzi je rekel v razgovoru cesarskemu namestniku Fries-Skene-ju: »Ekselenca, vi boste znamenit mož v- zgodovini!« »Kako to?« se je zavzel namestnik, ne vedoč, ali se gospod deželni glavar šali ž njim, ali govori resno? Zdelo se je pač tudi njemu, Fries-Skeneju, da je zelo — mal človek, kar so vedeli vsi, ki so radi ali posili občevali ž njim. Tudi mali ljudje so postajali v Avstriji cesarski namestniki na zelo važnih in kočljivih mestih! Ludovik Rizzi mu je pojasnil: »Vas, ekselenca, bo zgodovina beležila kot zadnjega cesarskega »amestaika ▼ Trstu!« Da-li se je Fries vzradostil na taki obljubovani zgodovinski znamenitosti — tega mi ni povedal moj zaupnik. To pa vem, da je tudi Fries-Skene pomagal zabijati žeblje v avstrijsko krsto v Primorju, kolikor mu je pač dovoljevala njegova — omejenost. Kakor vse kaže, pride Trst pod drugega gospodarja. To pa zavaja nekaternike, da govore našemu ljudstvu: >Sedaj boste Italijani!« V mali zmoti so — to jim moram že povedati! Ce se Trst priključi Italiji, bodo tukajšnji Slovani pač državljani {ne pa podaniki, ker moderna, svobodna in demokratična država ne sme poznati podanikov) Italije, ne bodo pa Italijani. More li n. pr. Gabriele D'Annunzio vsled kakih zgodovinskih dogodkov kar črez noč poslati — Slovan, kar je zanj menda sinonimno g — Schiavo! Ne le, da taka narodnostna metamorfoza ni možna, ampak tudi: kje je pesnik svobode, ki bi hotel postati suženj?! V svojem govoru dne 25. oktobra — povodom obletnice zmage — je rekel namreč D'Annunzio — svojim Rečancm med drugim, da Italija mora dobiti Postojno, ker sicer da bi bila peplava »delia barbarie schiava« le kakih 20 kilomelrov oddaljena od zidov Trsta! Le to se mi čudno zdi, da D Annunzio prihaja v neskladnost sam s seboj — s tem, da izdaja drugačne manifeste na barbarske Srbe in Hrvate! A na vprašanje, ali merejo biti taka žalenja na koris Italije v bodočnosti — na to vprašanje naj si dado odgovora v Rimu! Morda mi pritrde tudi tam, da mi vsikdar na srečo, ako pesnik zapušča svoj apostolat človečanstva, človekoljubja, ljubezni ter postaja gromovnik — politike! Kajti to je (kakor pravi nemški pesnik) grda pesem! Pesem pa ne sme biti grda! Med tolikimi neskladnostmi sedanjih časov je tuci D'Annunzio velika neskladnost, nevarna morda v prvi vrsti za — Italijo! C—č. EOm Mlatila pridna • brinlevca - Trst, trg Ciianbaiista Vico štev- 9 (druga postaja elektr. žel) Trgovina z mrtvaškimi predmeti. Prodajajo se ve ići Iz biserov ln kovine, umetnih cvetlic, po naročilu tudi venci Iz svežih cvetlic, sveče, svetilniki angelčki, mrta, TO J . 0)0, Reservs K 3,50J.0J0 Centralu T.tl/ mm Ailis.i3r.il) 5 - fiU M 9 Podružnice: Dubrovnik, Dunaj, fCot^r, Ljubljana, Metković, Op iti j a. Spit. Šlbeoic, Za Jar -j Ekspozitura: Ki a nf. , Obavlja vse v bmčao strako spiiija?* p«la Sprajtna vbja na hranilne knjižice proti 3i/s% letni n oVs-stim v oancogiro-prometu proti 3Vo let.ii n o-j brestim. I .'a odpoved navezane znesis sprejema po najugodnejš h pogojih. Ki s« imajo pogoditi od slučaja do slučaja. Bzje v mi vinusto jniili (JiIjj Jj.n;iM B] aga j na posluje od ».30—12.30 in 14.30—16 i — in — tropinovke ŽAGAR & PLESHIĆA3 - Trst lastno fflstilacllD Skedenj it 10-21. Urad v mestu: ul. Donfzettl 5 Cvooal nI. S. Francesco) Skladišče vermoniha najfinejše vrsle in dragih likerjev. — Transito: prosta luka. — ZOBOZDRAVNIK Oglase in osmrtnice sprejema lnserafel oddelek Edinosti, ulica Sv. Frančiška štev. 20. pritličje. D". MRAČEK TRST Corso 24, L nadstropje Ordinira od 9- 12 dop. in od 3-5 pop. MMim Mirani! za pMiraiii ii Dietni zore m ALOGfl UR IN ZIATAK1HE na veliko izbeso m vdobt pri JL POVH V Trstu TRO GARIBALD1 (BARRIEKA) 3. t lUiSa RIĐ KM a l — e: Podružnica v Trsiu. SKLADIŠČA: Via Alaiolica 13 in prosta luka. Poslovodja in založnik Telefon 14-65 B. a^CINELL1 SkSacfišca : Jakin (Ancons), Bolo^na, Bovisa, Brescia, Foggia, Genova, Neapolj, Milan, Palermo, Rim, Spezia, Taranto, Trident, Trst, Benetke. Direktno uvajanje: Mineralnega, mazllne^a olja, industrijalnega o!ja, kitove?* o'ja, ianenega olja, Olja za volno, mazllnih masti, bombaževih odpadkov itd. Statai oskrbovalec. Kraljeve mornarice, vojnega ministrstva, industrijalnih pomožnih zavodov itd., državnih železnic, postranskih železnic, paroplovnih družeb, avtom, podjetij. KP° PELLEGRIhO CINCELL Trst - ulica Makanton 5tv. 9 - Trst (HiSa ustanovljena leta 1828.) KOZE in C15NJE za ženske in moške. Bojt in Chevreaujt, lak, podlage in vsakrvrstni predmeti za čevlje itd Vse po ugodnih cenah, Postrežba točna. a LA\ , o Književnost in Kmotnos*. Nadzornik spinih vozov. Burka je to, po vsebini, sestavi in zapet-ijajih tako zgrajena, da ji je uspeli že vnaprej zajamčen. Prizori dvomljiv e verjetnosti se vr-1 6te drug za drugim in ker je vsakemu namen trositi in vzbujati smeh, spozna poslušalec neverjetnost dejanja šele na poti iz gledališča. V tej veseloigri govori celo ionograf tako popolno izpod mize, da preslepari še onega, ki ga je kupil. Bisc-on se ni branil nobenega sredstva za svoj namen. Razen tašče so glavne osebe orisane tako, da moramo dvomiti o njihovi normalnosti. George je možakar, ki si izmisli rafinirano sredstvo, ki na; bi mu pomagalo trgati prepovedani sad; tudi v najnevarnejših okoliščinah si ohrani zdravo prisotnost duha, končno ga pa lastni izum na najprimitivnejši način ogoljufa. G. Sila jc pokazal v tej ulogi velike zmožnosti. V mimiki in v gestah je bil naj-iboljši v zadnjem dejanju, ko je poslušal Alfredov slavospev na P.ozino. V ulogi tašče bi ga. Silova zadovoljila tudi (najbolj razvajenega poslušalca. Posebno posrečena je bila njena maska. G Po-žar je vzbu-fal v prvem dejanju obilo smeha. Razprava o ljubezni je bila temperamentna. Izboren je bil, ko je opazoval Angelino igro. V drugič omoženo, a še vedno otroško naivno Lucienne je podala gdč. Mezgečeva z razumevanjem in temperamentom. G. Terčič je boljši v resnejših ulogah, ki so mu ali bolj priljubljene ali bolj prikladne. G. M i koli č kaže talent. Radi bi ga videli v daljši ulogi. To pot je bilo upijoče in pretirano razburjenje g. Šimenca popolnoma na mestu. Le njegova maska je bila nerazumljiva. V kolikor je bil on pretemno, je bila Eugenie prebleŠčeče našminkana. Rodbina Charbonnenan je bila dobro zastopana. Le njen poglavar bi si moral tu in tam najeti lastno šepetalko. Angele se je zabavala bolj od publike. To mora biti posebne vrste užitek, kajti to ni bil nervozen nasmeh, niti kokstno-vabeče smehljanje, temveč pristni smeh dekleta, ki se zabava. Kuharico v takih igrah si predstavljamo navadno obsežnejšo v dimenzijah. Gledališče je bilo polno, publika izbrana, aplavz pogost in odmori neslovensko kratki. R. Slovane i 2 V ulicIUdine (prej Belvedere) štev. 49, se nagaja rr^da'&J^ iss*vaf k»5, splah vs@h C2i1j2r:l: h pctre^fc!^-- Specijaliteta : Za rojerje prelivanje (štepanje) z^ornjlii delov, najmodernejše fasone. —---- Filipgat in <£rug. ss Gostilničarji in krtmarll 1 Pozsrl j i l' j Naznanjam, da imam v svoji zalogi veliko množino izvrstnega rnigaiiibileiavira po jako nizkih cenah. | ■ Priporočam se za ob len obisk F, BsKG t R)jnn, i. Ermacora 2 (nasproti mlađe m M [ j r» Mn^MA^kn ♦ A.'tio Cene nizke. Postrežba točna, fc ® - m eina $ mm - 40 aiica G. CarJuc<:i (m Tcrr^Ie) št:y. 43. Izgotovljene moške ob eke lastnega izdtlka Čr.ie, modre, s ve < b eke po L 9 J.—, dežn p'ašči L 105.—, površ! iki L 130.—, hlače za delo L 15.—, obleke za delo L 38.—, volnene srajce L 9. . Velika izbera vsakovrstnih ob ek za mo?ke in dečke po ab^o---lutno konkurenčnih cenah. — — — TTOBXa — v Vrstu, Vi i Jia 23 (biiva nI. tl^Ue i'osie) vogiii ul Giorgio Galatti. Zraven velike pošte. — Telefon Dvokolesa, motorna kolesa, pri-tikline, pnevmatični predmeti. Popravila. — Delo solidno. Dsrav). — Mesto cvetja na grob svojih staršev daruje ga Zinka R>bareva 20 lir ženski podr. C1V1D. Denar hrani blagajn1 čarka. —--- Listnica uredništva« Dopisniku Iz Vipavske doline: Nimaš sreče! fvoj »pouk v italijanščini«, potem »plače du-Icih pastirjev in končno dolarsko opoldan-iko juho« z »lakoto« vred je sncdla cenzura v včerajšnji Številki. Oglasi se zopet. Naj-»rčnejši pozdrav! Kisevi fessaii^a led«na pii lm 3»' . Plavilo natl^rs^niklai j i. t, d< I. t. d« s« dobi pri HOLLAHOIA COLONIAL družbi z cm j. v T sta nI Pier Iml di Palestrino itsv. 2 (vogal ul. Coroneo) Telefon. 24-03 Telefon 24-03. JOSIP STRUCKEL Trsi, v^jsl Via Nuova - S. Catcrina. Vel ka izbtrr