NO. 210 Ameriška Domovi ima /% /VI E RI €/% l%l— HO /W1 E' AMERICAN IN SPIRIT JFOREIGN IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, NOVEMBER 1, 1961 SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER STEV. LX — VOL. LX Amerika bo obnovila preskuse v ozračju! Preskusi bodo namenjeni raketnemu lovcu medcelinskih raket Nike-Zeus, če ne bo skoro dosežen mednarodni dogovor o končanju vseh preskusov. WASHINGTON, D. C. — Iz-'gleda, da ss je predsednik na pritisk vojaštva in Atomske ko-misiije odločil obnoviti jedrske Preskuse tudi v ozračju, da do-Združene države uporabno raketo za uničevanje medcelin-»k;'h raket. Armada je raketo Nike-Zeus izpopolnila do take ltlere. da jo je treba preskusiti, Predin o je mogoče njen razvoj Prpešno nadaljevati. Raketa Neki-Zeus bo skušala Pri preskusu prestreči s svojo jedrsko- polnitvijo raketo Atlas, kr jo bodo iz Kalifornije poslali Proti otočju Endwetok v Pacifiku, kjer so Združene države izvajale svoje jedrske preskuse Večje jačiine. Za obnovo preskusov jedrskega orožjai v ozračju neoziraje se J5a domače in tuje javno mnenje ota se izjavila tudi oba znana Vodnika r e p u b likancev bivši Podpredsednik ZDA in lanski republikanski predsedniški kan-d’dat Richard Nixon in newyor-•‘ki guverner Nelson Rockefeller. področju Clevelanda je brezposelnost padla CLEVELAND, O. — Cleve-ktod in njegova okolica sta bila Se pred nekaj meseci med podboji dežele z “občutno brezpo-s0 podatkih urada za brezpo-j no podporo je bilo v Cleve-k!ndu v preteklem februarju 80,000 brezposelnih ali 9.7 Lotkov ceilotne delovne sile. ^ooutnio je boljše kot je bilo ^ aJ'koli od lanskega novembra, ^ se je gospodarski zastoj začel Sno kazati. z • •—0— v.^imiva zakulisna kup- Združenih narodih ^DRUžENI narodi, n. y. ®VertKOt ^ znano> ie Varnostni Pq6 dkleiriil P*0 Ro^Sih zalkulisnih j^Sajanjih, n(a,j bosta Zunanja j^ldja in Mavretanija spre-tvjg1 v članstvo ZN. Pogajanja Packala gladko in so bila Novi grobovi Rudolph Skebe Zadet od srčne kapi je preminul na svojem domu na 15811 Mandalay Ave. Rudolph Skebe, star 53 let. Pogreb oskrbuje Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavod na 458 E. 152 St. Obraz brez ljubezni! RIM, It. — Vatikanski radio je ob priložnosti objave preskusa sovjetske velebombe v ponedeljek izjavil: “Znova in bolj dramatično je komunizem pokazal svoj pravi obraz — obraz brez ljubezni, napet od sovraštva!” Van Fleet črnogled? TAMPA, Fla. — Gen. James van Fleet, ki je pomagal ukro-tiiti rdeče gverilce na Grškem, nato pa kot poveljnik zavezniških čet na Koreji tamkajšnje komunistične napadalce, je bil poklican iz pokoja ponovno v vojaško službo kot svetovalec za vežbanje protigve rilskih borcev v ameriških oboroženih silah. Predno je včeraj nastopil svojo novo službo, je dejal, da je po njegovem Laos izgubljen, prav tako Berlin, ta je bil že z dogovorom leta 1945, v Juž. Viet_ namu pa so izgledi za zmago demokratičnih sil enaki izgledom komunističnih gverilcev, ki dobivajo pomoč iz Sev. Vietnama, Kitajiske in Sovjetije. Amerika popušča pred Mosl(va občuduje svojo r.u-“brezrazredno” družbo jOVJCfljO V Berlinu. MOSKVA, ZSSRŠ — Navaden moskovski prebivalec ima teh par tednov prav poselbno zabavo, ki se mu me nudi vsake kvatre. Sedaj je namreč v Moskvi nad 4,000 delegatov za komunistični kongres in vsi se radi vozijo v avtomobilih. Priliko jim je Hruščev dal, toda ni posadil vseh v avtomobile ene in iste vrste. Komunistični vrhovi se vozijo v najboljših ruskih avtomobilih “Čajka,” ki so podobnim lufcsus- z šofer- Potom diplomatskih razgovorov v Moskvi skuša ohraniti in zavarovati zavezniške pravice, ki jih rdeči zaveznikom v Berlinu odrekajo. BERLIN, Nem. — Ameriška vojska je prenehala pošiljati na avtovelecesto, ki veže, Berlin z Zah. Nemčijo, avtomobilske vo_ jaške patrole, katerih namen je bil pomagati zavezniškim voja- . v, . .. . . .. , . , • mm amerisium. Kdor se vozi skim vozilom na tej cesti, ki bi ... . , . . , nričla „ 1™,U„ TT!,Q7 n ™lmI’ ima SeVeda SVOJCga SOfe a z raznimi kompromisi: S^ov „ - vft0|Pa Zunanje Mongolije, a delegacija ni veti- Zat . v« zunanje Mongolije, ita^jj^ Ntoskvta vetirala Mavre. Be ^. Wicle Mavretanija v ZN, bori ri^ke, in azijske države ne ** *Sale’ ( . ^aijska ° ®na'le. da pride v ZN rde-Potem takem je Če ,tl10’ da bodo sprejem rde-leto 1 ^s|ke oRložili za prihodnje t^kf , Se to se je godilo ravno kvi. > le bil Ču-Enlaj v Mos-3e jj, aRko si mislimo, kako ga V ° .zb°®ti, ko je videl, da taiv^o t'C),R,lil ZN njegova dežela ^&llitiv a^0 PJ'eR-met zakulisrfih vice k t kot ta'ke drža- taojjy ° S° Mongolija in Mavre. Maiv.v.0ma oblačno in hladno. lsJa temperatura, 53. Hruščev pojde na obisk v Zahodno Nemčijo? BONN, Nem. — V Bonnu se širijo govorice, da bo Adenauer povabil Hruščeva, naj mu vrne obisk, ki ga je sam napravil v Moskvi že 1. 1955. Do obiska naj bi prišlo v decembru ali januarju. Z ozirom na to, da Hruščev zelo rad potuje in da mu je že zmanjkalo krajev, kjer bi se lahko srečal z “njemu enakimi,” jei zelo verjetno, da je na teh govoricah precej resnice. Morda so s tem v zvezi še druge govorice, da namreč Nemčija pripravlja posebno izjavo, ki bo v njej zajamčila državam Srednje Evrope, da ne bo reševala nobenega spora z njimi s silo. V mislih so pri tem spori o razmejitvi med Poljsko in Nemčijo in o Nemcih, ki so bili 1. 1945 pregnani iz češke in sedanje Poljske. prišla v kake težave. Ukaz o ukinitvi teh patrol je bil izdan, ko so sovjetski oficirji taks patrols ustavili in jih zavrnili. Eni j tsh patrol js sovjetski oficir dejal, da lahko nadaljuje pot iz Zah. Berlina v Zah. Nemčijoj če mamejo vojaški policisti z rokavov napise “patrola.” Pri prehodu na Friedrichstras-se, kjer je, edini prehod za za-vezniks iz Zah. v Vzhod. Berlin in obratno, so se pojavili znova sovjetaki stražarji. Tam so si pretekli petek in soboto stali nasproti ameriški in sovjetski tanki. Sovjetsko zavrnitev ameriških patrol na avtocesti smatrajo v zahodnih krogih za resno, ker je le del celotnega načrta za omejevanje zavezniških pravic v Berlinu. Vzhodnonemške oblasti so konec tedna ustavile na prehodu štiri uradnike Ameriške. ja v uniformi. Tovariši, ki so takoj pod vodilno plastjo, pa vendar še spadajo v “novi razred,” se vozijo z avtomobili marke “Zill” hi marke “Gaz.” — Zanimiva je zgodovina obeh mark. iMarka “Zill” je bila prsje marka “Zis,” pri čemur je “s” pome. nil Stalina. Ker je Stalin padel v nemilost, so “Zfs” spremenili v “Zill.” Podobno usodo je doživela marka “Zim,” kjer je črka “M” pomenila Molotova. Prekrstili so jo v marko “Gaz.” — Delegate srednje vrste se vozijo z avti marke “Volga,” ki veljajo v Mcrakvi za navadno vozilo. Najnižja plast delegatov se pa mora drenjati v avtobusih. Na drugi strani so trgovine dobro založene z blagom, posebno z jestvinami. To velja deloma tudi kot priprava na prazno, vanje oktobrske revolucije, ki bo 7. novembra. Med razloženo misiije y Berlinu in jih niso pu- b,ag0 so po čudaiem siučaju vri_ stale dalje, ko jim našo hoteli dati svojih diplomatskih potnih iiistov v pregled. Vest o tem dogodku so objavili šele včeraj. nili tudi albanske cigarete, kar daje seveda povod za komaj tolerirane šale. Indijska “nevtralnost” kaže zmeraj iene in iste rožičke WASHINGTON, D. C. — Indijsko poslaništvo v Wash-ingtonu izdaja posebna redna poročila o stanju indijskega gospodarstva. Med gospodarske novice vpleta tudi podatke, ki so posredno z zvezi z gospodarstvom. V enem izmed zadnjih poročil piše, da so za novi indij- Kennedyev “m i r o v n i zbor” bo /vendarle dobil praktično delo. WASHINGTON, D. C. — Nobena Kennedyeva ideja ni tako sporna kot tista o mirovnem zboru, še celo Eisenhow-erju se ne zdi vporabna. Sedaj se zdi, da bodo mirovni zbori vendarle dobili svoj praktičen namen; iz precejšnjega števila držav namreč prihaja želja, naj bi pripadniki mirovnega zbora poučevali angleščino v tujih državah. Zbor bi potemtakem po- SKANDINAVIJA V SKRBEH RADI NOTEJKSR FINSKI Vlade skandinavskih držav so včeraj razpravljale na izrednih sejah o sovjetski zahtevi Finski po posvetu o skupnih korakih za obrambo pred Zah. Nemčijo. Sumijo, da hoče Sovjetska zveza vzpostaviti na finskih tleh svoja vojaška oporišča. STOCKHOLM, Šved. — Vlade držav Severne Evrope so začele včeraj izredno žive posvete in razgovore, ko je bila objavljena vest, da je Sovjetska zveza predložila Finski na temelju obrambne pogodbe posvetovanje o skupnih korakih za zavarovanje pred nevarnostjo napada od strani Zahodne Nemčije preko Skandinavije. Nota je vzbudila strah, da bo Sovjetska zvezt zahtevala od Finske dovoljenje za vstop sovjetskih čet na njena tla. Berlinska kriza bo s tem dobila vsaj za severno Evropo popolnoma nov obraz. —' ^—=— Finska vlada je imela včeraj je s Finsko, je dejal: “Če pome-sejo, ne da bi izdala kakršno- ni nota prvi korak k ruski za-koli poročilo ali izjavo. Pred- htevi po vojaških oporiščih na sednik republike Urho Kekko- (Finskem, bo to ustvarilo popol-nen, ki je bil v času prejema noma nov položaj za našo o-sovjetske note na Havajih tekom obiska v Združenih državah, je poslal zunanjega ministra Ahti Karjalainen takoj domov, sam pa svojih potnih načrtov ni spremenil. Domov se bo vrnil pred koncem tedna, nakar bo v nedeljo preko televizije in radia dal izjavo o položaju in odločitvah vlade. Sovjetska nota napada Norveško in Dansko Sovjetska nota napada Norveško in Dansko, članici NATO, in “določene švedske kroge”, ki da podpirajo zahodnonemške militariste. Predsednik švedske vlade Erlander je sklical posebno sejo, pa se nato sestal še hrambo-” Švedska se utegne pridružiti NATO Opazovalci položaja preudarjajo, da sili novi položaj Švedsko k odločitvi o koristnosti njene nadaljne nevtralnosti. Opozarjajo na to, da je Švedska o-stala izven NATO največ zaradi tega, da bi olajšala položaj Finski. Če sedaj Sovjetija prisili Finsko v vojaško zvezo, potem bo postala švedska nevtralnost brez smisla. Konec sovjetskih jedrskih preskusov? NEW YORK, N. Y. — V kro-z vodniki opozicije. Posvetoval 'gih Združenih narodov ne verse je tudi z zunanjepolitičnim jamejo dosti v izjavo Hruščeva, odborom parlamenta. Danska in Ra bo Sovjetska zveza s presku-Norveška se posvetujeta po red- :om veleibomhe zaključila jedrni diplomatski poti. *'ke preskuse. Sovjetska zveza Norveška vlada je po posebni Je bila v tern pogledu daleč za seji izjavila, da je napad na .ZR1™011'1™ državami. S seda-Norveško v sovjetski noti Fin- nj° vrsto PreskuKOV Je dosegla skl brez osnove, ker je Norveška ,Tie'kai nad 1(|0 ;k9Plozii- med v NATO izključno brambnih razlogov. zaradi o- l*em ko 50 ZDA izvedle še pred prekinitvijo preskusov jeseni 1958 preko 150. skr petletni gospodarski načrt obljubile svojo pomoč sledeče (stal specijalna šola za tiste, ki države: Švica, Rusija, češka, bi hoteli iti poučevat angleščino Poljska in Jugoslavija. Niti z v tuje države- besedico pa ni omenjena ameriška pomoč, ki znaša do sedaj že nad dva bilijona dolarjev. Administracija ve za ta pojav, toda še ni povedala, ali se ji zdi dosti dober. Morda jo bo Zdi se, da je glavni uredniki šele debata o prihodnjem fe-poročil znani “nevtralec” Me- deralnem proračunu spravila non Krišna. |do pravilnih zaključkov. Sovjetski korak ne bo ustvaril preplaha! Norveški list “Dagbladet” piše: “Najnovejši korak predsednika sovjetske vlade Hruščeva v mrzli vojni ne bo ustvaril nobene panike ali omahovanja v tej deželi... To je popolno nerazumevanje, če kdo misli, da nas morejo grožnje pripraviti k izstopu iz zahodne skupnosti!” Polk. Arne Heimsjoe, norveški poveljnik 120 milj dolge me- Strokovnjaki napovedujejo, da ho Sovjetska zveza preskuse pre. kini la za nekaj mesecev, kvečjemu do prihodnje spomladi. Po parlamentarnih volitvah v Grčiji: Dežela se ustaljuje! Cleveland,, O. — Pred deseti- sitim, ki so mu grozile z leve ini Karamanlisova stranka je pri.; Registriranih volivcev mi leti bi si ne upal nihče proro. 'desne. Pri zadnjih volitvah 1. debila nad 7% glasov, Unija cen kovati, da bo Grčija postala v 1958 je zmagal s tako večino, ki Evropi vzor demokratične drža- imu je ni nihče obetal. Tito kupuje ameriške atomske reaktorje WASHINGTON, D. C. — Državno tajništvo objavlja, da je Tito že kupil en atomski reaktor za $200,000, ki mu jih je darovala naša administracija. Sedaj bi rad kupil še dva in jih “plačal” z dinarji. Državno tajništvo trdi, da so to reaktorji namenjeni za znan-in vo- 'stvene zavode in se ne dajo vpo. Iz Clevelanda in okolice Glavni tajnik HSS bo govoril— V nedeljo popoldne ob treh bo na zborovanju podružnice Hrvatske seljačke stranke “Matija Gubec” v Clevelandu govoril v Hrvaškem domu na 15719 Waterloo Rd. glavni tajnik dr. J. Krnjevič, ki je prišel iz Londona na Angleškem na obisk v Združene države in v Kanado. Vstop na zborovanje je prost. Po njem bo na razpolago večerja in zabava s plesom. Pozdravi s Havajev— John in Gertrude Rupert iz Fontane, Calif., preje iz Bar-bertona, Ohio, pošiljata svojim prijateljem v Clevelandu pozdrave iz Honolulu na Havajih. Zadušnica— Jutri ob 7:30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Antonijo Fidel ob 10. obletnici smrti. Seja— Nocoj ob 7:30 bo v SND na St- Clair Ave. seja Carniola Hive No. 493 T.M. Rokoborba— Jutri bosta nastopila v Areni kot glavna zanimivost poklicna borca “Šejk” iz Libanona in Hans Schmidt iz Muenchena. Začetek ob 8:30 zvečer. Pogreb č. g. Merkuna— Pogreb pok. biseromašnika č. g. A. Merkuna bo v soboto dopoldne ob desetih na Holy Cross pokopališče- na zahodni strani mesta. Truplo pokojnika bo položeno na mrtvaški oder jutri popoldne ob treh v župnišču pri Mariji Vnebovzeti na Holmes Ave., kjer bo ostalo do petka ob treh popoldne- Nato bo preneseno v cerkev Marije Vnebovzete. livik je bilo olkoli 6 milijonov, to- rabiti za proizvodnjo orožja. V tra pa okoli 4%. Uspeh pri obeh da dejansko je volivcev manj:'ameriških zavodih se tudi vežba. istranikah je šel na račun Demo- zelo veliko se jih je izselilo ah j° jugoslovanski atomski strove.^ Klomaj je -končala povojno] Karamamlis je imel podobnoJlkratslko-agrame fronte, ki je ti- so pomrli, pa niso brisani iz spi- 'kovnjaki, menda jih je sedaj tu državljansko voljno, so se njeni srečo tudi pri zadnjih parlamen- pična zastopnica vseh grških le-'skov. 12. volivci razpršili na celo vrsto tarnih volitvah, ki so potekle j Vičarjev s komunisti na čelu. malih strank, ki so bile kvečje- preteklo nedeljo brez vsakih Levičarji so bili torej ,pri seda- Gro'Ja je pa tudi gospodarsko mu dobre, da -poskušajo sestav- večjih incidentov. Njegova'njih volitvah pošteno tepeni. idabro konsolidirana. Njeni ja Ijati razne koalicijske stranke, stranka je dObila nekaj manj 'Do poraza jim je največ pripo-lwdv.Piroia^un’ so uravnovešeni, ki se od njih ni nobena obnesla, kot 5Q'/c glasov in absolutno ve-'mogla zaletelost Hruščeva. Bil 'P^a°1^;na R'-lamoa je pa aktivna. Zadnjih 9 let se je grška no- čin o v novem parlamentu. Gr-|je tako nepreviden, da je grozil, ^ takim gospodarskim stanjem tranja politika zmeraj bolj kon-|čiji bodo s tem prihranjene vse da bo z atomsko bombo razde- se ne more pohvaliti skoraj no-'SOlidiraila. Nastopila je Narod- nevarnosti koalicijskih vlad. Ijal gršlko preistolico Atene z vse- ^ena e,vr°P9ka država. Zato Gr. f na radikalna unija, ki se je pod) Drugi lep uspeh parlamentar- vodstvom Karamamlisa zmeraj nlih volitev je doživela Unija bolj uveljavljala. V primeroma 'centra. Je to koalicija vseh sre-ikratkem času je cilj: lahko je sestavljala vlado znanega liberalnega politika Pa. kar sama. V začetku ni bila. to ipandreou-a. Dobila je okoli 35% mi svetovno znanimi umetniški- čija ne potrebuje redne ameriške pomoči, želi pa, da bi njene mi zakladi. Visa Grčija se je _ __________ razburila radi te komunistične gOTpadardke te^jc našie več ra. dosegla svoj danskih strank pod vodstvom Izjave in tem primerno glasovi- 7jU,mevanja Pr' pogajanjih z na- la pri volitvah. Demokratsko-,*0 administracijo. Zato ima agrarna fronta je imela .smolo, 'prav, kadar se jezi, da Beograd (Vihar napravil hudo škodo na Castel Gandolfu RIM, It. — Hud vrtinčast vihar, ki je pretekli ponedeljek 'divjal nad srednjo Italijo je povzročil na papeževem letnem bivališču Castel Gandolfo za preko milijon in pol dolarjev škode. ------O------- lahka naloga, kajti osvobodilno glasov. Vprašanje je ali bo da je morala zagovarjati politi- dobi od Wash'.:ngtOna več kot gibanje na Cipru je močno od- Unija mogla nadaljevati s kop. mevalo v grški notranji politiki, solidaeijo v svojih vrstah, kajti Vkljub temu je imel Kaxaman-zaenkrat je bolj zveza malih ills srečo. Obdržal se je na strank kot prava stranka s pra-Oblasti vkljub vsem nevarno-[vo strankarsko disciplino. ko raznih komunističnih držav, 'Atene, tudi takrat, kadar so bile v sporu z Grčijo. To se je večkrat zgodilo pri sporih med Bolgar- slavil dosedanji predsednik Ka-sko in Grčijo. ramanlis. Novo grško vlado bo zopet se- Radioaktivne gosi? HAAG, Hol. — Poljedelsko ministrstvo Nizozemske je objavilo, da morajo lovci poslati v pregled vse divje gosi in druge visoko leteče ptiče, ki so bili ustreljeni nad Nizozemsko, In. stilfcutu za sorodne biološke raziskave. Zadnje vesti RIO DE JANEIRO, Braz. — Veliko štirimotorno potniško letalo se je zaletelo v goro v bližini Receifa. Več ljudi je bilo mrtvih in ranjenih. Podrobnih poročil še ni. Nesreča se je dogodila danes zjutraj. ZDRUŽENI NARODI, N. Y. — Danes se bo nadaljevala debata v političnem odboru o indijskem predlogu za začasno končanje jedrskih preskusov brez nadzora. Združene države so izjavile, da bodo glasovale proti takemu predlogu. MOSKVA, ZSSR. — Stalinovo truplo je bilo včeraj odstranjeno iz Mavzoleja na Rdečem trgu. 22. kongres KP je bil včeraj zaključen s ponovno izvolitvijo Hruščeva za prvega glavnega tajnika in vodnika sovjetske KP. Njegov prvi namestnik je Frol Kozlov, med tem ko so Katerina Fur-tscva in trije drugi izločeni iz prezidija Centralnega komite-ta. TOKIO, Jap. — Pet članov Ken-nedyevega kabineta z državnim tajnikom Ruskom je prišlo sem na razgovore z vodniki Japonske. BERLIN, Nem. — Zahodnober-linska policija je začela pre-gledavati osebne dokumente sovjetskih državljanov v civi-lu, ki hočejo iz Vzhodnega v Zahodni Berlin. PARIZ, Fr. — Včeraj ob 8-let-nici začetka upora je prišlo do ostrih spopadov v Alžiriji, ki so zahtevali preko 30 mrtvih-V Parizu je sredi množice eksplodirala bomba in zahtevala tudi nekaj mrtvih in ranjenih. Ameriška Domovina /i /v« r ■? soviije-Morvii til 17 St Clalr Ave. •— HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of Jtily Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Zedinjene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 8 »esece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 210 Wed., Nov. 1, 1961 Nemčija je s tem dobila koalicijsko vlado, ki z njo niso povsem zadovoljni niti tisti, ki so jo sestavljali. Nova koalicijska vlada bo torej obstojala samo tako dolgo, dokler bo Adenauer še ostal kancler. Po njegovem odstopu bo dobila čisto nov sestav, ki bo lahko mogoče bolj posledica zakulisnih bojev za oblast kot zastopnica nemških narodnih interesov. V tem ravno tiči nevarnost za nemško politično bodočnost. Nemški narod bo hotel dobiti po Adenauerju novega narodnega političnega voditelja. Ako ga ne bo našel med politiki, id se tepejo za oblast, ali ga ne bo iskal zunaj političnega sveta, kot) ga je takoj po prvi svetovni vojni? Takrat bo nastopila prilika za novega nemškega demagoga, ki ni treba, da bi bil Hitlerjeva podoba, pa vendarle nevaren za Nemčijo in ves svet. BESEDA IZ NARODA Bodočnost nemške koalicijske vlade i. Vsak narod ima svoje značilne lastnosti, ki jih obdrži tudi po dobah hudih kriz, kot so vojna, revolucije, gospodarski potresi itd. Mednje spada tudi nemški narod. V tem stoletju je preživel par svetovnih vojn in par revolucij, toda svojega značaja ni spremenil. Ostal je delaven in discipliniran. Nemška disciplina ni samo narodna, je tudi politična, akoravno se ne izraža na zunaj samo v političnih strankah. Nemška discipliniranost se izraža tudi v tem, da narod zmeraj uboga samo enega političnega poglavarja, tu di takrat, kadar ga parlament ne uboga. Nemški narod je po svojem zedinjenju pred slabimi sto leti videl v prvem kanclerju Bismarcku svojega političnega voditelja. Bismarckov političen vpliv je bil podoben vplivu Eisenhowerja v Ameriki. Bismarck je imel dosti sitnosti s parlamentom, toda v odločilnih spopadih z njim je bila zmaga zmeraj na kanclerjevi strani. Cesar Viljem II. je v svoji otročji zavisti zavrgel Bismarcka in speljal Nemčijo na pot, ki je vodila Nemce v prvo svetovno vojno. Ker nemški narod ni takrat imel nobenega političnega voditelja, se je zaveroval v monarhijo v lastno škodo in škodo dinastije. Po prvi svetovni vojni je nemški narod našel svojega voditelja v maršalu Hinndenburgu, ki Bismarcku v politični razgledanosti ni segal niti do peta. Ako bi bil Hindenburg le malo politično razgledan, ne bi bil pustil Hitlerja na oblast. Hitler je bil politik drugega kova; v neverjetno kratkem času je postavil svojo diktaturo in pri vsem tem postal ljubljenec vseh Nemcev, doma in na tujem. Nemci so mu sledili prav do katastrofe koncem druge svetovne vojne, še danes jih je mnogo, ki priznajo, da je grešil, toda mu odpuščajo vse grehe. Po Hitlerjevem padcu je usoda dala Nemcem Adenauerja. Ko se je po vojni pojavil na političnem odru, mu ni nihče prerokoval, da postane voditelj nemškega naroda. Postal je ne samo radi svojih političnih sposobnosti, ampak tudi radi tega, ker Nemci ne morejo živeti brez voditelja. ’Našli so ga v njem, ker jim je pomagal do neodvisnosti in blagostanja v kratki dobi 10 let, česar ni nihče pričakoval. Adenauer ima samo eno veliko napako. Po vojni je Šel v nemško politiko že s 72 leti. Vodil jo je uspešno celih 12 let, sedaj ga starost sili, da misli na počitek. In to ravno v dobi, ki je postala kritična za nemško zunanjo politiko. II. Adenauerjeva stranka je pri zadnjih volitvah zgubila absolutno večino v nemškem parlamentu. Kaj je bilo vzrok njenemu volivnemu porazu, še danes ni čisto jasno. Gotovo je pri tem igrala svojo vlogo Adenauerjeva osebnost, navezana na starost. Adenauer je ostal v očeh nemškega naroda to, kar je bil doslej; voditelj. Vsi nemški volivci brez ozira na stranke vidijo v njem politika, ki ve, kaj hoče, in ki zna najti pot, da doseže svoje cilje. Priznajo mu vodilno vlogo, akoravno se morda ne strinjajo ne z njegovo stranko ne z njegovo politično smerjo. Kar je Adenauer v očeh nemških volivcev, pa ni v očeh nemških politikov. Tam ima dosti nasprotnikov, ki pripadajo vsem strankam. Da ga socijalni demokratje ne morajo, se razume; so njegova edina velika parlamentarna opozicija. Vendar jih ni sram, da so končno priznali, da je vsaj v zunanji politiki hodil po pravi poti v zavezništvu s svobodnim svetom. Težje je razumljiva opozicija, na katero je naletel v lastni stranki, da celo v krogu svojih najožjih sodelavcev in prijateljev. Opozicija v okviru lastne stranke ni od včeraj, traja že dobra 4 leta. Očita mu, da je diktator v lastni stranki in da preveč brezobzirno ocenjuje politično vrednost in sposobnost svojih ožjih sodelavcev. Le malo ima Adenauer takih prijateljev, ki trdijo, da to ni res. Vendar pa boj med Adenauerjem in njegovimi nasprotniki v lastni stranki dela vtis, da se med mlajšim rodom v stranki vrši boj za nasledstvo. Adenauer nima o svojih mladih sotrud-nikih ravno najboljšega mnenja, zato noče iti z oblasti. Zato se je zameril na vse strani, ima pa vkljub temu prav. Noben izmed mlajših politikov v njegovi stranki še ni pokazal lastnosti, ki so potrebne voditelju nemškega naroda. Ni rečeno, da jih nihče med njimi nima, toda javnost jih še ni opazila. V spor v Adenauerjev! stranki so se vmešali voditelji svobodne demokratske stranke, ki so v svoji kratkovidnosti kar zahtevali Adenauerjevo glavo kot pogoj, da vstopijo v koalicijsko vlado. Gotovo so se s tem prikupili pri tistih krščanskih demokratih, ki se hočejo znebiti Adenauerjevega vodstva, toda povsod drugod pa niso našli odobravanja za svojo taktiko. S svojo zahtčvo niso prodrli, Adenauer je ostal, toda moral je svoj novi kabinet prikrojiti željam svojih koalicijskih zaveznikov. Spomini na Vancouver Cleveland, Ohio. — Že je minilo nekaj časa, odkar sem se vrnil iz prijaznega, idiličnega Vancouver j a v Britski Kolumbiji, pa mi še danes uhajajo spomini tja na obal Tihega oceana. Meni je bil tako všeč, da sem ves navdušen nad lepoto rekel sestrama in bratu, da bi rad prišel tja kar za stalno. Dne 15. julija, na obletnico, ko sem se odpeljal z zrakoplovom v Rusijo, sem šel spet na pot. To pot v Vancouver, da obiščem sestre in brata. Zrakoplov me je prenesel v par urah iz Clevelanda v Chicago, kjer sem se za nekaj dni ustavil, se zglasil pri Jerinatovih, kjer živi družina mojega pokojnega prijatelja in domačina Matija Jerina. Tam sem prenočeval. Od tam sem šel v Lemont, nato v Joliet, kjer sem se ustavil v glavnem uradu KSKJ na prijateljski razgovor z glavnim tajnikom Louisom Z e 1 e z n ikarjem, glavnim blagajnikom Johnom Pez-dirtzem ter gl. pomožnim tajnikom Robertom Košmrlom. Raz-govarjali smo se tudi o društve-nih zadevah, ker včasih pride tajnik v take zapletljaje, da ne ve, kako jih dobro rešiti. Zato sem marsikaj vprašal, kar so mi tudi takoj točno pojasnili. Od tam sem jo mahnil v Waukegan, ameriško Vrhniko, kjer radi velikega števila Vrhničanov vse govori vrhniško. Tudi Gorenje in Dolenje, če sta tam kaj dolgo, jo začneta ubirati po vrhniško. Tam sem obiskal Preserce, ki jih tudi ni malo- Tako Masletovo Nežo iz sosednje Goričice, Mrs. Agnes Ivanetič, vdovo po pokojnemu v Wauke-ganu, dobro poznanemu tajniku ondotne hranilnice in posojilnice North Shore Savings & Loan. Agnes, s katero sva se dobro poznala še doma, ko je bila pevka na koru, me je povabila za mizo, potem pa nosila na njo razne dobrine, katerih je bilo za enega veliko preveč. Ker se nisem utegnil dosti muditi, mi pravi: “Pa vsaj večerjat pridi nazaj.” Od tam sem šel obiskat nekdanjega sošolca Andreja Možka, s katerim sva si vedela dosti povedati, ker sva po starosti enakih let; njegova soproga Mary, tudi iz naše fare, je pa skrbela, da ni zmanjkalo ni na krožniku ni v kozarcu. Od tam sva jo z Andrejem ubrala v gostilno k “Mrlaku”. Mrs. Rozi Mrlak je doma iz sosednjih Bevk, pa mi je pravila, kako sta z Marjanco Kuharjevo, ki živi v Clevelandu, krave skupaj pasli. Ker nista preveč pazili na živino, je hodila po svojih krivih potih, za kar je potem po njunih hrbtih plesala šiba. Po vrnitvi v Chicago sem_ bil na jer-pergah pri Jerinatovih, prav tako na košti. Zato prav lepa hvala Mrs. Frances Jerina in njeni družini! V petek, 21. julija, sem se odpeljal na letališče O’Hara, kakor je bilo določeno na voznem listku. Tam so mi povedali, da moj zrakoplov danes ne bo šel, ampak me bodo dali na Jet. To že, ampak Jet je precej dražji in jaz sem se zadovoljil kar z zrakoplovom, nekaj ur sem in J tja, nekaj desetakov pa ne. Tako sem kupil vozni listek za tudi jaz ugotovil brez ciganke: Vancouver je lepši od Clevelan- nice lepih slovenskih gramofonskih plošč iz domovine in Amerike. Zato je bilo bivanje pri da. Ančka je dobro pogruntala. njej zelo kratkočasno. Pa jesti .Tako sem tudi jaz bolj ko sem zmeraj in prav isto ogledoval, bolj mi je bil zrakoplov. Pri tem ko so mi naznanili, da grem z Jetom, so pa tudi dodali, da ni treba nič doplačati, ker bi jih vseeno več stalo, če bi me morali “ekstra” voziti v daljni Seattle, nakar so mi navrgli še prvi razred, kjer sem bil temu primerno postrežen z jedačo in pijačo. Jet je frčal kot za stavo nad polji, mesti in gorami, da sem bil ob dveh popoldne že v Seattlu. Ako bi se vozil z zrakoplovom, kot sem imel plačano, bi prišel tja okrog desetih zvečer. Tega sem bil jaz vesel, le to me je potrlo, ko je uradnica rekla, da bom moral počakati v smislu voznega listka do blizu enajste ponoči. To mi pa ni bilo všeč- Malo, da ne bi iz Seattla gledal na uro mestne hiše v Vancouver ju, pa sedeti tam in čakati. Beseda ni konj, sem dejal, pa vprašam nekega uradnika, kdaj odide prvi zrakoplov v Vancouver? Pa pravi, zdajle čez pol ure. Pa se lahko peljem s tem zrakoplovom? Ja, seveda lahko, pravi u-radnik. Tedaj vzamem kufer v roke in hajdi na zrakoplov. Kazalec na uri je kazal nekaj čez tri, ko sem zagledal Vancouver, Victorio in glad ino Tihega oceana. Ko je zrakoplov pristal, se seveda nisem nič oziral okrog, če me kdo čaka. Kako tudi, ko sem pa pisal, da pridem v Vancouver ob 11:35 ponoči; torej malo pred polnočjo. Sedel sem na limuzino, se odpeljal v mesto, tam najel taksi, ki me je v nekaj minutah pripeljal na Keefer St., kjer me je z veseljem sprejela sestra in začudena vprašala: Pa si pisal, da prideš kasno ponoči in jaz sem imela že vse pripravljeno, da gremo tedaj na letališče. No, pravi, se vidi, da si hodil po Rusiji, ko jo kar takole tebi nič meni nič primahaš. No, prav! Zdaj pa ne bo treba hoditi na letališče, pravi Ančka. Pa sedi no, utrujen si, kajne? O kaj še! Trudnosti ni nič, ker je ,šlo hitro. Tako je bilo moje prvo srečanje s sestro Ančko in njenim soprogom Johnom. Potem smo jo ubrali k sestri Ivanki, ki je v pekariji brata Ivana prodajala kruh. Ivanko sem videl nazadnje pred 40 leti. Ko sem se po vrnitvi iz ruskega ujetnišva vračal v Ameriko, je bila še majhna punčka; zdaj je pa postavna žena. Čim je zvedel brat Ivan, katerega je telefonično obvestila Ančka, je prišel tudi on z ženo in svojo družino. Zvečer nas je bil že poln porč, ko sta prišla Ančkina sinova Edvard in Henrik z družinami. Sin Ludvik je še doma, hčerka Elsie pa je 400 milj daleč od Vancouverja. Potem so prišli še drugi rojaki- Pri Žitkovih, tako se piše po možu sestra Ančka, so že imeli vse pripravljeno za jerpnge; lepa u-dobna soba z vsemi pritiklinami. Ko sem nekaj dni tam bil, je pobarala sestra Ivanka: me Ja pa kako, kaj misliš biti kar pri Ančki? Pridi no še k nam za nekaj časa. Tako sem Ivanki o-bljubil, da pridem, Ivanka pa je povedala Ivanu, da si vzame zdaj počitnice, on pa naj dobi za njegovo štacuno, za ta čas kako drugo. Tako sem ostal več dni potem pri Ivanki, bil gost nje in njenega galantnega soproga Marka iz Like. Ivanka je vesele narave in ima cele sklad- sem moral je bilo pri Ančki. K njim v goste sta me povabila tudi Ivan in njegova žena Josephine, ki je rodom iz Benetk, oziroma starši, ki so se pisal Lavrič. Iz tega bi mogel sklepati, da so bili nekdaj Slovenci, saj Benetke so nekdaj spadale pod Avstrijo in stoje na slovenskih hrastih s Krasa. Ivan je dobro podkovan ter ima v mestu štiri prodajalne za kruh. Peče ga v Žitkovi pekarni, ki jo ima v najemu; lastuje tudi več hiš. Najstarejši od naše skupine je Ančkin mož John, ki je prišel v Kanado 1. 1912. John je služil cesarja Franca Jožefa pri 5. dragonskem polku v Gorici. Kadar je on prišel domov na “urlaub” (dopust), so se dekleta rada ozirala za brhkim drago-narjem Janezom, ki je z dolgo sabljo ob boku korakal po vasi. Težko, da bi katera odrekla Janezu, ako bi jo vprašal za roko. Tako je bilo tudi pri naši Ančki, ki je Janeza poznala še od mladih let. Ker je bil Janez zauber dragonar in dober, pošten fant in je dobila iz Kanade Cleveland od Janeza pismo povabilom, da pride k njemu v Kanado, se je Ančka po dobrem premisleku odločila, da gre. Stric Anton Grdina je ugovarjal in rekel, da to je že v redu, če Janeza vzame, ampak on naj pride v Cleveland, kjer je dosti Slovencev in slovenska fara, in v tem smislu je pisal Johnu, ki je pa odgovoril, da se v Kanadi ravno tako bere maša v latinskem jeziku kot se v Clevelandu, je pa dejal Ančki: Janez je razsoden in pameten, le pojdi- Tako je Ančka začetkom 1. 1914 odšla v Kanado in se Janezom poročila. Za njo sta potem nekaj let po prvi svetovni vojni prišla tudi Ivanka, za njo pa Ivan, ki je v družini najmlajši. Ančka je potem s prav materinsko skrbjo in ljubeznijo skrbela za oba; prav tako njen John. Tako se imata za vse, kar sta v Kanadi dosegla, zahvaliti Ančki in Johnu. Ko sem prišel tja, je Ančka obvestila Rev. Paul Goba, ki v Vancouverju pase slovenske duše. Brž je prišel. Ker sem seboj vzel tudi film potovanja po Rusiji, Poljski in drugih krajih, smo se po dogovoru zbrali pri Ivanu na večerji ter ga pokazal. Saj sem ga nalašč zanje prinesel. Izmed raznih slik so jim bile najbolj všeč: Petrograd, Moskva, zlasti pa Kremelj ter Stalingrad. K temu naj pripomnim tole: Z Rusijo je tako: Mnogi jo zelo pisano gledajo. Pa ne pomaga nič, jo zmerjaj ali hvali, ona gre naprej. So bili časi, ko so jo brcali toda tisti časi so minuli. Bila carska ali komunistična, ampak Rusija je kolos. To je videl nemški železni kancelar Bis mark, ki je menda rekel, naj se Nemčija nikdar ne vojskuje Rusijo. Ker na njegove modre besede nista cesar Viljem in Hitler nič dala, sta Rusijo napadla in bila oba tepena. Ruski oficir stotnik mi je v hotelu U krajina v Moskvi med pogovorom dejal: “Meja je na Odri iii tam ostane, pa je bilo to komu prav ali ne. Rusija je dvakrat nastradala od Nemčije, zdaj pa ne bo več ..Ali razumete to špraho? Vancouver je lep, zrak čist, okolica pa sliči naši Gorenjski, kjer so krog in krog smrekovi gozdovi in jezera, pa snežniki. Zdaj sem razumel Ančko, ko sta pred 30 leti prišla v Cleveland všeč; pa sem Ivanko vprašal, če mi svojo hišo, ki mi je bila zelo všeč, proda. Ona pa je dejala: Zakaj ne? Ampak jaz bi morala potem drugo kupiti. Ti pridi sem, pa boš pri nas. Tako se zaenkrat nisva nič zmenila; rekel sem pa, da v Vancouver še pridem. Kar je bilo meni všeč, je tista domačnost med Slovenci, ko so vsi tako prijatelji. Mene so vabili ali pa Ančki naročali, naj pridem v vas, na štruklje, potico in kalifornij čana. Tako sem šel v spremstvu Johna in Ančke ter užival pristno, neprisiljeno slovensko domačnost. Slovenci zelo dobri tam, kjer jih je malo; kjer jih je pa veliko, je pa že druga pesem. Tam strank in prerekanja za žabjo volno na pretek. Strankarstvo, to smo Slovenci poverbali od pokojne Avstrije, je napravilo našemu narodu dosti gorja: v gostilnah so se radi strankarske politike prepirali, na voliščih so morali biti pa žandarji z nasajenimi bajoneti, da se že tam niso pobili. Njih kandidatje, radi katerih so se pretepali, so se pa med seboj — objemali. To esnico pripoveduje v Ameriški Domovini neki L. G- iz Milwaukee, Wis., ko popisuje, kako so se klofutali, dr. Korošec in dr. Kramer, radi katerih so se pretepali, sta se pa — objemala. Ljudje, ki so verjeli, da gre za olagor naroda in kmeta, so pa nasedali, ker je šlo le za korita. Če je bilo kaj narobe, je bil pa kralj kriv. Pri Slovencih v Vancouverju strankarstva, kot je bilo v starem kraju, nisem opazil. Od tod prijateljstvo in gostoljubnost in domačnost. Slovenci tam svoje župnije nimajo, jih je premalo. Imajo pa vsak mesec enkrat, tretjo nedeljo, slovensko službo božjo. To je upeljal požrtvovalni, za vei*o in narodnost vneti Rev. Pavel Golia, ki je pri sestrah Brezmadežne v zavodu za ostarele za kaplana. On je pri redovnicah izposloval, da dajo vsako tretjo nedeljo svojo kapelo za slovensko službo božjo. Sam sem bil pri tej službi božji, kjer so med sv. mašo peli naj lepše Marijine pesmi, Rev. Golia pa je pridigal v slovenskem jeziku. Povem, da je bilo meni tako všeč, bolj ko v kaki slovenski cerkvi, tako je bilo lepo. Po sv. maši so se zbrali vsi Slovenci na vrtu zavoda ter se krepčali s čajem in pecivom, katerega jim je pripeljal moj brat Ivan. Vse to jih ni nič koštalo- Ker je kapela majhna, niso mogli vsi v kapelo, so morali biti po hodnikih. Rev. Golia mi je potem rekel, da bodo sestre zidale večje prostore in večjo kapelo, da bodo lahko vsi pri maši in bo poskušal napraviti to za vsako nedeljo. Če to doseže, je dosegel veliko. Vse to dela z dovoljenjem škofa in Vatikana. Posebno značilno je, da pridejo k maši tudi taki, ki se ne brigajo ne za vero ne za cer-(Dalie na 3. strani) ------O------ ftfoj prihod m Portoriko New York, N. Y. — Ko sem pred dobrimi sedmimi leti priplul v New Yortk z namenom, da grem na Portoriko, kamor so me predstojniki določili, sem obiskal najprej naše ljudi na Ligi. Kar z nekim pomilovanjem so me gledali, ko sem pravil, da sem namenjen na Portoriko. “Pa poznate razmere na Portoriku?” Moral sem reči, da bore malo, Portoričane pokaže. Popeljal me je na večerni sprehod skozi spodnji Manhattan, koder mrgoli portoriških otrok in pobalinov. Kakšno obnašanje! Pa umazanost in podivjanost. Res me je minevala volja iti na Portoriko. Preden sem odletel, sem hotel Obiskafi šei dr. Kreka v Wash-irugtonu. Nič se nisem napovedal. Ni čuda, da sem našel vrata zaprta. Čakal sem nekaj časa, jezil se salm na sebe, da nisem obiska vnaprej sporočil, po. tem pa stopil v sosednjo hišo in telefoniral po taksi. Stanovalci so bili zelo prijazni in postrež-Jijivi. Predno je taksi prišel, se je vrnil dr. Krek z gospo. Povedal se mu, da sem iz sosednje hiše telefoniral po taksi in da so me ljudje zelo ljubeznivo sprejeli. Pravil sem mu, da sem name-je njen na Portoriko in da grem s težkim srcem, ko so pa Portoričani talko nevzgojeni in podivjani. Pa mi reče: “Pa veste, da so ljudje tu poleg, od koder ste telefonirali, in pravite, da so tako olikani, Portoričani? M\slim, da boste našli na Portoriku ljudi vsake vršite, kakor pač povsod.” Prav je imel. Res sem jih našel vsake vrste. Moram pa reči, da sem naletel na grozno versko nevednost tako med pouličnimi podivj and kakor po družabno uglajenih družinah, če prevladuje pri nižjih slojih še bolj preprost strah pred nekim višjim bitjem, se pri boljših družinah meša s peščico katoliških verskih resnic, ki so jim Ji'1 skoro s silo vcepili ob prvem sV- obhajilu, nebroj protestantskih zmot, spiritizma, teosofizma, Ru-Vse mogoče verske zmote so na Portoriku bujno zastopane. Še več, ta otok je lahko ponosen; da ima svojo “home-made’ ali če hočete “home-grown” vero. Neka debela ženska z imenom Mita si je vtepla v glavo, da je boginja in je začela to Pre' pričanje vcepljati še v drug6 butice. To bi ne bilo nič posebno čudnega. Vedno in povsod se najdejo ljudje, ki znajo nevednost drugih izrabiti v svoj prid-Kar pametnega človeka čudi, jc dejstvo-, da ima že več tisoč vernikov, med njimi celo enega P°' slanca, ki verujejo, da je reS boginja, “Diesa Mita,” kot j1 pravijo. Par sto metrov od meje naše fare ima svoje “svetišče in še med naše župljane sega s svojo propagando. Na Portorika sem bil par m6' secev v zavodu, potem so me Pa poslali na župnijo. Tu sem se na lastne oči prepričal, kakšna ver ska zmešnjava vlada med tem “katoličani.” Ko so ljudje zapazili novega duhovnika na fari, so navalih ra mene s stekleničkami prosit blagoslovljene vode. K sreči me Je stanovski tovariš opozoril, naj je ne dajem na slepo, ker da J° uporabljajo za vražarstvo in sp -nitizem. Duhovnik bi moral ves dan blagoislavlati rožne vence, sve _ njice — in kakšne!, kot hdm'Je velike — slike vseh vrst, pa š' a pulirje in zlasti za ženske ob c^ ke raznih bratovščin. V te ^ nanjosti so se zagrizli, v njih dijo merilo svoje vernosti. ^ Prihodnjič pa nekaj slučaj6 ki sem jih doživel. n12 Rev. Franc Blatnik, S skoro niilč. Spominjal sem se, da z možem in vso družino z name-^g je m0lj pokojni oče, kadar je Froli koalidji v Euclid, O. — Euclidiu res še nom, da v Clevelandu ostaneta. bil posebno dobre volje, poslal v trafiko po “eno Portoriko.” Pa tisti streli v washingtomski zbor. se V ta nambn sta kupila trgovino v Newburghu blizu cerkve sv. Lovrenca, pa se je njima, pose-'niči, namenjeni Trumanu, so bej pa otrokom tako tožilo po mi zapičili v spomin, tern lepem kraju, da so šli na-1 Moj dober prijatelj iz novo-zaj. Otroci so od veselja poska- meških domobranskih časov Al-kovali, ko sta jim povedala: V cent Jurečič, zdaj že doktor in ne Vancouver gremo! Tako sem vem še kaj, se je ponudil, da mi Ali bomo imehJn dalje koalicUs^ administracije ? Zdi se mi, to ni za naše ameriške raZ'” ^ zdrav pojav. Vajeni smo . strank, ki se medsebojno rata in menjata. Ko se ena u ^ di in izčrpa svoje misli tei črte, je prav da jo nadom druga. Tudi za Euclid je P‘.j, čas, da se reši sedanje koa^ ^ sike administracije in posta čelo mestne uprave sveže m V torek so volitve. P°JC vsi volit. Volimo tako, k a,sne je ne bo treba ditov solza! čič' jdii*0 "toStS^0' Frank Stefa111 IVAN PREGEUi Bogovec Jernej “Kaj si sitna, če veš.” Deklica je vzdihnila in ujela z roko vse prste Erazmove desnice. Nato je rekla: “Nocoj je umrla.” Pant se je stresel in pogledal prestrašeno dekletu v obraz. “V goirnjem koncu mesta so se menili,” je govorila deklica, “ne misli, da te hočem žaliti.” Mirno je stal, ganotje ga je Prevzelo, da je mislil le začudeno nejeverno; “Kako je mogla umreti? Saj M bila nič bolna. In če je bila, Mi jo je mogel bolno zapustiti °če? Da ni vedel? Pa če je? Pa me še od umirajoče napodil domov?” “Ali res nič ne veš?” je vPrašala Agata. “Kaj nisi bil Pri njej?” “Nisem bil,” je odvrnil. “Pa jo pojdeš kropit?” je vPrašala sočutno zatajivši, kar Je vse vedela o rajni. “Ne vem,” je menil Erazem trudno, in se obrnil, da pojde P° mestu navzgor. Deklica ga Je potegnila čudno živahno rned vrata in dejala toplo: “Svoj čas, ko sva bila še Manjša, si rad vzel, če sem Prinesla kruha.” “Pusti me,” se je skušal Mladenič otresti nejevoljno; 'kaj mi pa hočeš?” -‘Na,” je zašepetala deklica M mu potisnila zlat denar med prste. “Pojdi, pij vrč vina na Žalost; ugasnila bo.” In še je Menila: “Pa tudi lačen si', brez Večerje si legel in zajtrka ti Mso dali. Pojdi, pij in jej.” In se bolj ljubeznivo je prosila: “Pa vsaj malo dober mi bodi. klar mi je, komu s stražo stre-žeiš! Jaz ti ne očitam nič. Samo dober mi bodi.” “Kako?” je vprašal. “Tako,” je odvrnila srečno, kakor si že. Saj si vzel denar.” Preden se je mladenič ove-ga je pustila deklica sa-Mega. Katoličanka je ljubila razločenca . . . Ljubezen je ogenj. Vse vode sveta je ne pogase . . . Komaj kri . . . Bogovec pa je tisto uro odprl v knjigo in mu je bilo v razodetje in moč, ko je bral v Ecehijelu; “Sin človekov! Vzel ti boim veselje oči nenadno. Ti pa ne plakaj in ne vekaj in ne toči solza. Na tihem žaluj, pogreb-ščine ne opravljaj.” V predikantu se je začelo nekako tajati. Krčevito je ponovil : “Ne bom plakal ne vekal ne točil solza.” Pa se mu je posili vzelo v osrčje, da je jezno segel po vinu in zajel na solze in krč. Potem se je rahlo omo-čen dvignil, šel in našel knjigo, kamor je pisal rojstva in smrti svojih dragih. Našel je in oral : “20. Augusti 1579. geporen und von mir getaufet Gertrud Agnes Knaeffl-Junauerin.” “Krizamnik,” je čudno za-oolelo bogovca in je skoraj verjel, da je hudio prišlo nad njo, ker je bila spočeta, preden je bil njen starejši brat dosegel vejico nad ležiščem. “Norska pamet kmetiških lotric leze vame,” se je pokaral, vzel tinto in pero in zapisal kratko: “30. Novembris 1601 ges-torben, nach Schmertz und Schmach zu Gott eingegan-gen. Baertl Knaffl, Pradi-kant.” Zopet je moral govoriti iz Ecehijela in se krepiti: “Hie Baertl! Meln Sterkh m Tonček iz Potoka v fran- v v ■ coscmi Columbus. — čitatelji raznih slovenskih zamejskih listov so j rez dvoma že zdavnaj zasledili več laskavih ocen o novi v francoščino prevedeni slovenski knjigi, o B azili j e vem Tončku s Potoka, ki zdaj pod naslovom “Le petit Tonček du Potok” roma v širni svet. “Naš tednik-Kronrilka,” ki izhaja na Koroškem, je knjigo ocenil in priporočal že 3. avgusta t. 1. Tudi v avstralskih “Mislih” smo že zdavnaj brali o njej. V Ameriki pa smo doslej zasledili poročila v “Ave Maria” in v “Sloven, ski Državi.” Ne bilo bi prav, če ibi to važno delo v slovenskih clevelandskih liisltih prezrli, zlasti še, ker sem opazil, da je bila knjiga, z večjo zalogo drugih EURAM izdanj, že pred tedni razstavljena tudi na: knjižni in umetnostni razstavi Slovenskega dne. Tonček iz Potoka, ki ga je spi. sal mladi paiter Bazilij, pred leti urednik lemontske “Ave Maria” in zdaj misijonar med Slovenci v Avstraliji, je mnogo zamej-iSkim Slovencem že znan. Kot Knjigo je prevedel v franco-'predsednik te važne ustanove je ščiino preč. g. dr. Nande Koled- j eden najpridnejših in najbolj mik. Če se spomnimo, da je ta 'zaslužnih slovenskih kulturnih najplodnejši prevajalec, ki je tu-jgaira^ev, g. dr. Nande Kolednik, di predsednik Slovenske kultur- [ostali odborniki in člani pa mu ne ustanove EURAM in član'^ušamo po svojih skromnih mo- Slovemian Research Centra v Ameriki, dobil že več odlikovanj od Francoske Akademije znano- Ijamjem knjig, potrebuje tudi za-sti in umetnosti, potem nam pač tožnika. Studia Slovenica, ki s ne bo težko verjeti, da so vsi nje- pridhostjo in koristjo za narod igoVil prevodi v francoščino na-jdekije v Walshingtonu, si je n. ravnost mojstrski. Že pred več (pr. izbrala za založnico Ligo. čeh pomagati. Jasno je, da vsaka ustanova, ki se bavi z izda- leti je univerzitetni profesor dr. Bajič v chilkalškem Novem Svetu pravilno napisal, da prevaja- EURAM pa izdaja knjige v vec svetovnih jezikih ih si zato vedno sproti poišče tiste založnike, lec umetnostno vrednost sloven- se pa5 zanimajo za njeno deških del v francoščini marsikdaj 'i0. Tako so n. pr. samo v do- še dvigne. Le Petit Tonček du Potok obsega 251 strani. Knjigo je tiskal Apostolat de la Presse (Mon- hrem letu izšle številne knjige v svetovnih jezikih, kiot Jurčičev Deseti brat v naravnost bibliofilski nemški izdaji, tretji po- treal, Sherbrooke, Paris) in jo natis Terčel!evih Voznikov v krasi zraven okusnega sloven- francoščini (nagrada Francoske skaga narodnega motiva na plat. akademije), Jurčičev Kozjak v nicah tudi blizu trideset slik iz portugalščini, Bazilijev Tonček v naše prelepe Slovenije. Tako francoščini, da številnih novej-bo naša mala, a prelepa Slove- ših prevodov Kozjaka v tuje je- nija v besedi in sliki znova zaživela pred novimi tisoči tujih či-tatedjev. Toda mislim, da bi morali po tej knjigi seči nele tujci, ampak tudi tisti Slovenci, ki vsaj malo obvladajo francoščino. Tudi na. slovenska knjiga je 1. 1949 izšel ša prevodna literatura brez dvo. v Gorici, kot podlistek pa je izhajal v Ave Maria in v avstralskih Mislih. Je to prisrčno kramljanje o preprostem, idiličnem življenju na kmetih, kjer ma spada v slovenske zasebne in javne knjižnice, saj so prav slovenska dela v tujih jezikih najlepši dokaz, da njihova vrednost presega ozke zemljepisne in igra mali Tonček s Potoka narodnostne meje in doprinaša osrednjo vlogo. Ta Tonček, včasih hudo priden in včasih hudo živ in nagajiv, ni nihče drugi kot pisateljev oče. Zato je knjiga v resnici v obliki prijetne povesti pisana družinska kronika, ki jo pisatelj posveča “vsem očetom, ki ohranjajo pri življenju plamen: ljubezni do rodne zemlje in tudi k svetovni kulturi. Tistemu, ki 'se je francoščine že pred leti učil, bo knjiga osvežila spomin. Drugim bo koristen in prijeten pomožni učbenik. Sta-mei samo $2.50 in se v Ameriki naroča na naslovu: EURAM, Box 843, Columbus 16, Ohio. Ker se od časa do časa najde SPOMINI NA VANCOUVER (Nadaljevanje z 2. strani) do otrok.” Toda knjiga je goto- kaka ljubosumna duša, ki ust-Vo še kaj več kot družinska kro- meno ali pismeno širi razne ne- steth in Goittes Handt. Ne bom ^ika. Njen podnaslov v fran- respične vesti o EURAM, naj ailke niti ne naštevamo. Medtem že čaka na tliisk (ali se celo že tiska) Tonček tudi v nemščini, Finižgarjeva Dekla Ančka je že našla založnika v francoščini (seveda g. Nande zanjo!), dva angleška rokopisa pa sta v korekturi pri naši nadebudni novi sodelavki, v Ameriki rojeni novinarki in psihologinji Mrs. Ma. ry Bombaeh Dya. Zraven tega ima EURAM še več španskih in nemških rokopisov dveh odličnih slovenskih pisateljev, kjer pa nam še ni uspelo najti založnika. (Če nam kdo hoče pomagati1 iskati, je zelo dobrodošel). To je torej resnična slika snovanja in dela prii EURAM, ki se brez sredstev in z golimi rokami bori, da bi svet bolje poznal in bolj spoštoval Slovence. Pred več meseci je nepodpisan dopisnik, ki mu vsekakor vse to delo ni “padlo v oči,” v tem li- P blag spomin desete obletnice odkar čl5 JE ZA VEDNO ZAPUSTILA K n a a priljubljena in ni-uAR POZABLJENA soproga IN MATI Antonija Fidel ki i> Je za vedno zatisnila svoje blage oči 1. novembra 1951 oset let je že minilo, kar Te več med nami ni, postna so naša srca . . . 0 Ze nam zalivajo oči. "'■''oje roke, ki dobrega toliko storile, k lojene 'sedaj mirno počivajo . ogu nage prognje se dvigajo, srečna si zdaj nad zvezdami. ne mine nikdar dan, k- n° bili bi v duhu tam, ■ r Z(Mj počiva Tvoje truplo, 1 Tvoj dom je zdaj hladan. v ^ nebeška vedno Ti sije, Do?ls*jb med nami si vsak čas, in mirno, blaga duša, Pn Bogu prosi za nas. alujoči ostali: ANTHONY J-, JAMIES J., in JOsvott L°UIS J., sinovi bPHlNE por. SIDLEY, ROSE, m MARY, hčere Marv t MY’ LOUIS, vnuka JO, ELIZABETH, TAMMY, tt . vnukinje Mcmville, Ohio, 1. nov. 1961. plakal, ne bom vekal, ne bom točil solza.” Spravil je knjigo in vstal iz sobe. šel je po hodniku in našel sobo rajne hčere prazno. Uganil je, da leži v molilnici, šel v pritličje in vstopil v Somrak mrzlega in mračnega oboka. Temen križ brez telesa je rastel na stranski steni; sredi med redkimi klopmi, tam, odkoder je sicer sam učil in obhajal, je stal nizek oder. Na njem je ležal mrlič. Težka voščenka je gorela ob vzglavju. Desna roka je bila mrtvi upognjena. Piciložili so ji bili vanjo otroka. Predikant je premotril voščeno lice svoje hčere, potem je zganil prt. Droben, prav tako voščen in miren kakor materin je ležal obraz otrokov, da se je v predikantu zbudilo nekoliko bolj vedro, dasi še vedno nezaup-no: “Ali je bil? Saj ni bil hudič!” Odstopil je v temo, v skrajni kot, sedel in hotel ljubiti na samem, ob mrtvit in v sanjah, ki so vstajale po sili. Glavo je položil med dlani, trpel in vendar čutil toplo, zadoščenje: “Vsem rojenim je smrt. Pa taki časi so prišli nad žene, da v porodih mrjo. Duši jih Antikrist. Pomenijo ga. Prišel bo.” In se je živo spomnil vseh mrtvih mater, ki jih je bil doživel, in se mu je v bridkosti in bolni nenavidnosti budilo o brdski gospe Juditi v spomin in spoznanje; “Saj je tudi spočela. Ali bo prenesla in prestala?” Sredi misli ga je vzdramil šum rahlih stopinj. Videl je, da je stopila Brdska v molilnico. Drugarica je bila ž njo. Zasopli ste bili. Čutil je njiju vihrajočo sapa. caščini je “scenes de la vie ru- dodamo še nekaj pripomb. Slo- rale en Siovenie” ali “podobe s kmečkega življenja v Sloveniji.” Tujcu, ki bo knjigo čital, bo torej posredovala podobo našega preprostega, delavnega, pristnega in poštenega kmečkega ljudstva. , venislko kulturno ustanovo EURAM smo pred leti ustanovili na isestanku v Montrealu in sicer na željo g. dr. Kolednika, da bi “EURAM olajšala in pospešila te vrste slovensko publicistično delo v tujih jezikih.” Duša in (Dalje prihodnjič) — 'Strokovnjaki za zdravstvo trdijo, da iso rakasta obolenja vzrok smrti od 10 do 15 odstotkov ljudi po vsem svetu. V vednost slovenskim volikem v Eudidu Slovenski demokratski klub v Euclidu, O., je na redni mesečn seji 26. oktobra t.l. razmotrival o politiičnem stanju mesta Euclida in o prihodnjih volitvah, ki se vršijo v torek, 7. novembra t.l., in soglasno sprejel sledečo spomenico: kev. Zakaj? Zaradi petja, da poslušajo in tudi sami pojo. In to je velik korak nazaj k Bogu, prav radi petja. Slovenec rad poje, pa posluša in najlepšo priliko ima tulkaj. Jaz sem za ta uspeh Rev. Goliji iskreno čestitali. To je živa cerkev. Poleg Rev. Golfa sta tam še dva slovenska duhovnika Rev. Turk in Rev. Culkjati, ki sta nastanjena kot kaplana na angleških župnijah. Talko se ni treba nobenemu Slovencu bati, če pride v Vancouver, da bi ne mogel prejeti sv. zakramentov v slovenskem jeziku. Tam blizu so še druge cerkve: italijanska, ukrajinska in ruska (pravoslavna). Italijani so res pobožni; tudi Rusi radi molijo. Vse to sem opazil, ko sem obiskal, zdaj ene zdaj druge. Potem je tam stolna cerkev in še dosti drugih lepih cerkva. V italijanski cerkvi sem videl krasno sliko čez ves prezbiterij: Stvarjenje človeka, ko Bog vdihne Adamu ne-umrjočo dušo. To je pa umetnina prvega rada. Ne|ki dan me je Rev. Golia povabil na izlet, katerega sta se udeležila tudi Rev. Turk in Rev. 'Culkjati. Peljali smo se daleč blizu snežnikov k jezeru, kjer iso se šli vsi trije kopat. Tudi mene so povabili, pa nisem šel v tisto mrzlo vodo, kjer so menda tudi vrtinci; tako sem rajši to nadomestil doma v banji. Je bolj varno. Po kopanju smo 'obedovali: Rev. Golia je bil kuhar, je namreč že seboj prinesel pečene, kokoši in druge dobrine, Rev. Turk je bil za točaja, Rey. Culkjati, se je ukvarjaj, pa s solato. Ko sem se tudi jaz pomudil, že radi lepšega, kakor se spodobi, so mi prijazno povedali, da sem gost in sem prost vsakega imela pri volivcih grožnja Hru-ščeva, da bo v slučaju vojne vrgla Sovjetija jedrsko bomibo tudi na Akropolo središče Aten s premnogimi ostanki slavne grške preteklosti. Za zaupanje volivcev so se potegovale tri stranke Narodna radikalna unija predsednika bivše vlade K. Karamamlisa, ki zagovarja trdno naslonitev Grčije na Zahod, levičarska Agrarna fronta in Unija sredine. Volitve je izvedla posebna nevtralna volivna vlada dosti nepristransko. Pri včerajšnjih volitvah je Karam amiisova stranka dobila blizu polovico vseh glasov (49%) in po volivnam zakonu večino v parlamentu. Unija sredine je dobila okoli 35% glasov, Agrarna fronta pa le 14.6% ali skoraj polovico manj kot pri prejšnjih volitvah. Ženske dobijo delo Ženska dobi delo Iščemo pomočnico, ki bi čez dan skrbela za majhnega otroka im opravljala lažja hišna dela. Plača po dogovoru. Pokličite EN 1-6134 po 6. uri zvečer. (212) MALI OGLASI Sobe se odda 4 sobe, moderne, vse udobnosti, se oddajo. Kličite UT 1-3524. (212) stu pojasnjeval, da misli EURAM !Cieia, Seveda nisem nič prote 'izdati Finžgarjev o , knjižico Sedem postnih podob v slovenšči-pa potem “popravljal,” češ, SPOMENICA Ker ponovno kandidirata v mestno zbornico na koalicijski glasovnici naša dolgoletna člana MAX F. GERL za councilmana 3- varde in TONY J. ŠUŠTARŠIČ za “councilmana at large” je Slovenski demokratski klub v Euclidu soglasno sklenil, da jih našim državljanom v mestu Euclid toplo priporoča za ponovno izvolitev. Oba nas v mestni zbornici dobro zastopata zaradi njune zmožnosti in aktivnosti zaslužita, da vsak naš človek na dan volitev voli in odda svoj glas za ta dva kandidata. Ker se v smislu mestne ustave (Charter) vrše volitve v mestno zbornico neodvisno po pripadnosti politične stranke, kandidirata naša MAX F. GERL in TONY J. ŠUŠTARŠIČ na združeni (coalition) glasovnici. Slovenski demokratski klub v Euclidu je soglasno sklenil, da v celoti podpre in našim volilcem priporoči, naj volijo Coalition party (Združeno glasovnico) za VSE, ki so na njej označeni. Preteklost nam dokazuje, da je gospodarstvo v mestu Euclid neoporečno vzorno in pošteno in sedaj vem, kaj imamo toda sprememba in neizkušenost nas lahko gospodarsko težko udarita in zvišata naše davke. Držimo se onega, o čemer smo prepričani, da je dobro in volimo one, ki so se v preteklosti izkazali dobri gospodarji in dobri administratorji. Euclid, dne 26 oktobra 1961. Za Slovenski demokratski klub v Euclid MR. JOE KUSU AR, preds. MR. MICHAEL LAH, podpreds. MRS. JENNIE FONDA, tajnica MRS. ALMA EPPICH, blag. MR. JOŠKO PENKO, publicist da smo to ŽE ZDAVNAJ IMELI, ker je knjižico že izdala Mohorjeva družba. Čitatelj bi moral sklepati, da EURAM bodisi tega ne ve, ali pa si skuša lastiti založništvo za nekaj, kar je izdala Mohorjeva. Zato naj pribijem, da EURAM ni nikdar nikomur niti pisala niti rekla, da namerava izdati Finžgar j evo knjižico v slovenščini. Kaj takega mi niti dr. Koledniku, niti njegovim sodelavcem še na mi-uel prišlo. Res pa je, da sva z dr. Kolednikom odkupila nekaj zbirk Mohorjevih knjig in med temi tudi 50 omenjenih knjižic v slovenščini, ker so knjige pač Mohorjevi družbi obležale in je tudi nas prosila, če bi ji mogli kako pomagati. Tu je šlo torej za prijateljsko sodelovanjej ne pa za kaj takega, kar bi bilo treba zavračati. Kar se pa tujih založnikov tiče, so to navadno najprej trgovci. Rokopise običajno sprejmejo v tisk le, če EURAM oz. g. Kolednik najprej odkupi nekaj sto knjig. Tako je založnik gotov, da sam ne bo imel izgube. Tončkov iz Potoka smo n. pr. morali odkupiti 500 in jih seveda moramo zdaj tudi prodati, ali pa bomo zlezli še globje v dolgove. Ali jih bomo prodali, zavisi tudi od zavednosti slovenske skupnosti,, zlasti od naših profesorjev, štu-denrtov) knjižničarjev itd. Toliko mimogrede v pojasnilo. Pisatelju p. Baziliju in prevajalcu g. dr. Koledniku k novemu velikemu uspehu iskreno če. stiitaimo, slovensko javnost pa prosimo, naj to pomembno kulturno delo po svojih najboljših močeh podpre z nakupom in širjenjem EURAM knjig. Odda se Krasna opremljena soba se odda poštenemu moškemu. Pokličite HE 1-6671. —(211) Sobe se odda Opremljena soba s kuhinjo se odda za 1 ali 2 osebi, $6.00. Blizu busa. Kličite pred 3. uro 391-9995. (213) -o----— stiral, ampak z veseljem vzel na znanje: nič delati, pa jesti, je kar fajm. že pozno smo se vračali domov. Da ne bo nesreče, kar se zgodi dandanes kar na lepem, sredi cestej ko se avtomobili trčijo im se polomijo rebra, je Rev. Culkjati na glas molil v avtomobilu rožmivenec, mi pa smo lepo odgovarjali. Čeprav že pozno smo srečno prišli domov v Vancouver. Ob drugi priliki sem se v nedeljo udeležil slovenskega piknika, kjer je bilo prijetno in zabavno. Ker se je par tednov pred mojim odhodom vršila tam razstava, katero so o tvorili z ve. liko parado, katero sem delno spravil v filmsko kamero. Raz. stava je bila nekaj lepega in zanimivega. Ob programu so igrali najprej kanadsko, nato pa ameriško himno, ker so nastopili v uniformah Kanadčani in A merikanci; prav talko tudi v paradi, kjer so poleg kanadskih, angleških vihrale tudi zastave Združenih držav. Žal je čas vse prehitro mineval, v nedeljo, 3. septembra, se je bilo: treba posloviti. Tako smo se še enkrat zbrali vsi skupaj popoldne pri Žitkovih, kjer je bil prihod in odhod. Pri obloženi mizi smo se poslovili in se skupno ob devetih zvečer odpeljali na letališče, se še enkrat objeli in — Z Bogom! Mogočna zračna ladja Jet je odplula proti Torontu, kamor je dospela ob treh zjutraj. V Torontu sem presedel v letalo za v Cleveland. Tu se še enkrat zahvalim vsem za gostoljubnost, tistim, ki sem jih z imenom omenil in onim, katerih imen žal ne vem. Posebej sevada) sestrama Ančki in Ivanki ter bratu Ivanu in njih družinam za toliko naklonjenost in ljubezen z željo, da se Edi Gobec, še kdaj vidimo v Vancouverju. Jože Grdina. Sohe v najem 3 sobe, opremljene ali ne, se oddajo odraslim; parna gorkota, na novo barvano. HE 2-2041. (212) Naprodaj Bolniška postelja in modroc se proda. Kličite UT 1-2485. -(213) Štridružinska in enodružinska Glass Ave., čez cesto od cerkve sv. Vida, dober dohodek spredaj, in bungalow zadaj. Kličite Florence Rome, vaša slovenska prodajalka. MAIN LINE REALTY 1191 E. 79 St. HE 1-1881 EX 1-7976 (30 okt, 1 nov) Sobe se odda 5 lepih sob. Plinski furnez. Oglasite se po 5. uri na 1018 E. 72 Place ali kličite HE 1-3629. (27, 1, 3 nov) Garažo oddam v najem na 1162 E. 60 St. Kličite EN 1-1633 ali pridite k Superior Body, 6605 St. Clair Ave. (1,3,6.nov) Kalorija i Kalorija je ona množina toplote, ki segreje en kilogram vode za eno stopinjo Celzija. ---------------o------ — Nad dva milijona Ameri-:kancev-stanuje v trailer]ih — | hišicah na kolesih. Levičarji so pri grških valitvah grdo pogoreti ATENE, Gr. — Za volitve je vladalo soraizmemo veliko zanimanje tako doma kot v tujini. Vsi bi radi vedeli kak odmev je Sobe se odda 5 sob se odda, na novo prebarvane, preproge, odraslim. Oglasite se po 4. uri pop. na 15405 Holmes Ave. (217) Soba se odda Opremljena soba se odda starejši osebi. Kličite WO 1-1261 ali se oglasite se na 3233 W. 44 St. (212) Gay Ave. Blizu E. 222 in Lake Shore Blvd. trgovin—ranch hiša, kakor nova, 4V2 sob iin kopalnica spodaj in vse krasno zgotovlje-no na drugem. Garaža za 2 kare, cementni dovoz, alum, vetrna okna in vrata in druge posebnosti; lepo zasajen lot. Reg vredinci za $18,261). John Knific Sr. Realty 820 E. 185 St. IV i-9980 ________________________(212) Soba Se odda 5 sob in kopalnica, zgoraj, se oddajo na 1118 E. 72 St. (212) Karel Mauser: LJUDJE POD BIČEM I UL del. Občutek, da je pred to nekdanjo nuno nekam brez temelja, ga je silil, da se je spravil pokonci in skušal zaigrati direktorja, ki ima oblast, ki zmore več kakor navaden človek. Misel, da Se ji je nekoč preveč razodel) ga je peklila in zdaj bi rad napravil vtis, da je zmožen trpljenje nositi sam, brez pomoči takele duhovne stvari kakor je civilna nuna. Čeprav se je čutil neprijetno ujetega, se je naravnost noro pričel bati pronicanja čudne duhovnosti, ki je vrela iz te mirno se gibajoče ženske, ki se ni nikoli razburjala, ki je vedno točno prinesla predenj kosilo in večerjo in z mirnimi očmi precenjala njegove korake in njegovo zbeganost. Včasih ga je zaneslo, ni se mogel več krotiti. — Ali vi sploh živite, Neža? — — Kako to mislite, gospod Bregar? S'eveda živim. — Imela je droben smeh na ustnicah, čudno, vraga, da se zna sploh nasmehniti, je pomislil. — No, tako. Zdi se mi, da ob življenju samo stojite in ga gledate kakor vodo, ki teče mimo. Nikoli se ne razburjate, nobena stvar vas ne gane. — — Počemu bi naj me — je rekla mirne. — Življenje bo CHICAGO, ILL. BEAL ESTATE FOR SALE 2 Story Brick — BY OWNER 6 room, 3 bdrms. Mod. kitchen. Tile bath. New 2 car gar. Auto, oil heating. 3 air cond. 4145 N. Troy. IN. 3-3734. (210) BY OWNER Extra large 3 bedroom brick ranch, w-w carpeting, gas radiant heat, panelled basement. Overhead sewer. Alum s&s, patio, 2 car garage. Nr. Everything. 10505 S. Drake. BE 8-2597. (210) WESTERN SPRINGS— Open Sunday. Deluxe ranch and bi-levels. Full bsmt. Bult.-in ovens & range-. Dis-pl. Fin. rec. rm. Side dr. 1V4 baths. 2 blks. from schl. Inspect at Ogden & Hampton. $27,500 up. Phone 259-3842 or 358-6578. (210) HOMEWOOD St- Joseph’s Owner transferred. 3 bedroom bi-level, 1% baiths, oak cabinet kitchen with all built-ins, panelled recreation room with fireplace, 2 car garage. Many extras. 1401 Hillview Rd. SY 8-8613 (210) DES PLAINES — Owner must sell now. Immed. occup. Spac. 3 bdrm. face brk. ranch. Will consider all offers. Open Sat.-Sun. 1-6 Wkdays, by appt. Mid $20’s. HE. 9-0084. (210) — HOMETOWN By Owner 3 bedroom duplex. Close to Our Lady of Loretto Parish, 1 % car garage. Gas heat. Schools, transportation. Hometown Shopping area nearby. Ideal for children. Shown by appt. $15,500. GA. 3-9089. (210) LOMBARD—Looking for an older home that’s been remodeled? Stop looking—here it is. Older ranch style home on Ige. beaut. Indscpd. lot. 2 bdrms. Tile bath, crptd. liv. & din, rm. Extra Ige. kit. Partial bsmt. Gar. Stor. spc. Extras. It’s a good buy at $17,000. Owner. MA. 7-7279. (209) PARK RIDGE)—1815 S. Ashland. By owner. 6 rms. 3 twin-size bed-rms. 1 Vi baths. Finished bsmt. Att. gar.; screened porch. Beaut, land-sepd. Nr. trans., schls. $24,900. TA 3-2961. (2H) Šlo svojo pot tudi, če se razburjam. Mar ne? — NL ji vedel kaj odgovoriti, toda najraje bi jo pri priči pognal skoz vrata. Da, te njene vražje trdnosti, tega ni prenesel. Prav kakor Silva. S celim svojem življenjem se je ujel med ti dve ženski, ki mu zdaj glodati preteklost. Dolžnost in krivda in dolžnost, kakor da bi človek ne smel živeti, kakor bi hotel. Vselej je bil vesel poti, ki jo je po kosilu naredil do bolnice. Pred bolnico šele se je stisnil vase in ko je šel skoz drevored kostanjev je bedasto zijal v beli pesek pod nogami. Vedno mu prvo zastavi vprašanje, če bo Neža po večerji prišla. Vselej, preden stopil v rumenkasto poslopje, za hdp obstane pred vrati kakor bi zbira.] moči. Priti morH z veselim obrazom, treba je poljubiti tiste njene modrikaste ustnice in nato govoriti o stvareh, ki jih je že vse povedal. Toda govoriti je treba in gledati v povoj, ki ji ovija prša. Bogve kakšna je rana pod njim, kako strašno bi bilo videti, če bi je previli pred njim. Iznakažena leva stran, skupaj zvlečena koža z groznimi obrunki, ki bodo za vedno ostali. CHICAGO, ILL HELP WANTED—FEMALE opportnityItor- GENERAL DUTY REGISTERED NURSES for BRET HARTE HOSPITAL (TB and Geriatrics) in central California in Mother Lode. Starting salary $376 per month increasing to $433. ALSO (1) MEDICAL LAB TECHNICIAN for San Joaquin General Hospital, Stockton, California Salary to $400 per month. 40 hour week, merit increases, liberal personnel policies. O.A. S.I. and retirement plan. 11 holidays, vacation, and sick leave benefits. Write, wire or call HO 4-7651. Dr. Louis M. Barber Administrator San Joaquin General Hospital Stockton, California (210) RESORT FOR RENT FLORIDA—FOR RENT. Ft. Lauderdale. Private club. 3 rm. deluxe apt. Own dock. Bahia Mar Basin, Pool, elevator. References. Call ES. 5-7525. (209) BUSINESS OPPORTUNITY GROCERY — Frozen foods. School supplies. 4 room flat. Oil heat. Rent $85. LA. 1-8409. (210) RESTAURANT—PIZZA. Good going yr. round business plus property. 100x165. 60 mi. from Chgo. Summer resort area. $100,000 yr. Paved parking lot. 7 rm. apt. upstairs. $40,000 dn. CO. 7-8053. (209) TATLORING—CLEANING. Est. 30 yrs. Immed. sale. Thriving business dncl. pressing machine & tailoring eqpt. Moving out of state next month. Call owner for details. LO. .1-7421. After 7 p.m. ED. 4-5705. » (209) Globoko dihne skoz nos in nato gre po hodniku, počasi odpre vrata z motnim steklom. Vsak dan je vse isto, isti gibi, isti Natašin nasmeh, njene velike oči in strašno bele roke, ki so ob svetlobi skoz okno videti rumenkljaste. — Kako, dragica? — Drži ga z roko okoli vratu in skoz povoj udarja čuden, medel duh, ki ga slabi. Toda ne sme se ji izmuzniti iz objema, čakati moi^a, da njena roka sama popusti. Nato sedi na stolu in se gledata. — Vsak dan se počutim boljše, Blaž. Želim si le, da bi priSla spet domov. Prepričana sem, da bi to previjanje Neža boljše opravila. Ali se ti ne zdi; dragi, da ima Neža v prstih nekaj, kar zlepa nima nihče? In njen pogled je tak, da človeka umirja. — Pritrjuje ji, toda čim dlje jo gleda manj verjame, da bi se mogla dobro počutiti. Ta ozek obrazek pogreznjen v blazino je postal otroški, le zlat venec, las je še vedno enako lep. — Ali je Silva že odpisala na Nežino pismo? — — Ne še, toda gotovo bo odpisala. Takoj; ko bo pismo prišlo, ti g‘a bom prinesel. — To strašno zapletanje v, ljudi, ki jih ne more prenesti in se jim vendar ne more ogniti. Nataši pomenijo življenje in zdaj mu preostaja samo eno: predajati se vsemu, kar želi in zahteva. — Zdaj ima še devet mesecev, kajne? — — Mislim — reče tja v dan j in se niti malo ne potrudi, da bi preračunal. — Ko se bo vrnila, mora priti k, meni. Hočem jo videti. 3aj ne boš hudf Blaž. Kajne, da ne? Mar ni, bilo: neumno, da sem včasih mislila, da bi mi i mogla biti v napoto? — — Zelo neumno — pravi. Kako strašno težko mu je govoriti c teh stvareh. Toda treba je vzdržati eno uro, se nato skloniti, poljubiti spet ta bleda usta in pustiti, da se ga z obema rokama ok!epa okoli vratu. — Reci, da ti je zelo težko, ko si sam, Blaž. — — Seveda mii je, draga. Lahko si misliš, kakšno življenje imam v tem Času. Toda glavno je, da se popraviš. Drugo bo že kako. — Od vrat še maha z roko in Nataša ga spremlja z blaženim in vendar bolestnim smehljajem. Ko je zunaj, globoko lovi sapo v pljuča. Zadnji dnevi marca teko in vreme se čudovito drži. Vetrič je topel in rahe^ da bi mogel do pisarne hoditi brez suknjiča. Hodi dn prernišlja, odzdra-vlja, včasih tako mimogrede, da se mora ustaviti in pogledati za človekom, ki ga je pozdravil. Iz šilrokega razmaha ga je življenje prignalo v tesen. Nikamor več ne more migniti, da bi ne zadel ob čeri. Da bi izplaval na suho sploh ni misliti. V mogočnih skladih se kopiči preteklost na obeh straneh. Plavati, samo še plavati, dokler se ta vražja tesen spet ne razširi. Malo za tromostjem je srečal Sašo. — Kako je zdaj? —i — Počuti se boljše, vsaj pravi tako. Toda meni se zdi strašno bedna. — — Parkrat sem govoril s tvojo tajnico, tebe si človek komaj upa vprašati. Sicer te pa skoraj nikjer ni več videti. Vem, nerodna zadeva. Kdo bi si mislil, da bo tako prišlo? Ziblje aktovko v roki in gleda proti Miklošičevi cesti. — Morda si se takrat le prehitro zaletel, Blaž — je rekel nenadoma. Bregar je noro buljil vanj. Ni ga razumel. — Na Bled se peljem. Ko boš šel spet v banico, pozdravi Natašo. — Malomarno je stegnil roke in Bregar je komaj ujel konce njegovih prstov. Ko je bil Saša že na vrhu klančka, se je Blaž šele zavedel. Kako na vražje ga je vendarle usekal z besedo. In vendar mu je povedal samo to, kar je že njemu prišlo na misel, ko je videl, da se je Nataša za spoznanje popravila. Zaletel? Da, morda se je, čeprav se mu misel zdi ostudna in umazana. Moral bi jo pustiti Razpetu in jo jemati samo na skrivaj, s krhko bojaznijo pred Razpetom. Ne imel bi obveznosti kakor jih ima sedaj. Pognal se je čez cesto in v istem hipu mislil, da bi moral Sašo udariti po ustih. Ta idiot si predstavlja, da sme reči vse, kar misli. Samo zavoljo tega, ker je vsemogočen pri tajni policiji in mu nihče ne upa oporekati. Odkar sta bila skupaj pri Silvi v taborišču, se je prijateljstvo na čuden način ohladilo. Tisto njegovo horče-vanje, ko sta se vračala z vla->kom. Na umazan način se je regal Silvi in njeni suknji, ki je bila zakrpana s srobotovo vitico. Blažu Sq je upiralo in mu je nazadnje vrgel v obraz, da so tako počenjali z ljudmi Italijani v Gonarsu. Na lep način sta se prepirala, toda prepirala sta se. Lidija ga je sprejela z nasmehom, toda njen nasmeh je takoj otrpnil, ko mu je pogledala v obraz. Mrk se je spravil za pisalno mizo in Lidija je obsedela ob pisalnem stroju ter gledala svoje pološčene nohte. — Ali je ženi slabše? — je plašno dahnila. Gledal jo je, še ves poln jeze in neznanske togote nad Sašo. V temnem Lidijinem obrazu je stala rahla rdečica. — Čujte, Lidija, s kakšno pravico se tovariš Saša obrača na vas z vprašanji, ki se tičejo mene? Bcčezen moje žene j® vendarle moja zadeva in če ima kaj vprašati, sem za to jaz tukaj. — Dvignila je glavo in v očeh je bil čuden trepet, strah to umikanje. — Klical je po telefonu in povedala sem mu samo to, kar ste mi povedali sami, tovariš direktor. — Zdaj je na mah začutil, da se razburja po neumnem, da se niti ne razburja zato, ker je Saša klicat ampak zato, ker je klical Lidijo, če bi klical staro tajnico bi se ne razburjal, morda bi se niti ne zmenil (Dalje prihodnjič) ------o------ ENDORSED BY: The Plain Dealer Citizen’s League Cuyahoga County Bar Association Cleveland Bar Association Obdržite... SODNIKA HARRY AUSLANDER MUNICIPAL COURT Former Assistant Attorney General of Ohio :Jt Jjc :Jc Former Assistant City Prosecutor * * « Former President of Cuyahoga County Bar Association Cosmopolitan Democratic League Cleveland Federation of Labor AFL-CIO CUYAHOGA COUNTY DEMOCRATIC EXECUTIVE COMMITTEE The Plam Dealer, ki priporoča sodnika Auslander-ja, pravi v svojem uvodniku o njegovi službi na sodišču: “... Sodnik Auslander vedno znova dodaja k svojemu dobremu glasu o popolni poštenosti in izredni predanosti. Prepričani šibo, da bo z novo skušbjo imel možnost, postati ena izmed zvezd sodišča. HARRY AUSLANDER AUSLANDER FOR JUDGE COMMITTEE Robert W. Cassidy, Chairman, 4473 West 174th St., C’eveland, Ohio Mary Ann Celebrezze and Casimir Bielen, Co-Chairmen Frank J. E. Swita, SetTetary NOVI ZMAGOVALEC — Rus Nilzolaj Melikov trdi, da je njegov letalski model, ki ga kaže na sliki, dosegel pri poletu nov rekord. S pomočjo kontrole preko radia se ga mu je posrečilo voditi od Tule do Klimovska, 75 milj daleč. Nikolaj in sodniki \so letalu sle. dili po cesti v avtu. NAPRODAJ Ohijsko in kalifornijsko GROZDJE IN MOŠT POMPEI WINERY 3990 E. 89 St. Dl 1-3185 pri Harvard S m* ■J is 'iiiimiiimiiiiimiiiiiniiiimiiiiiiiiimmiimiiiiiiimummmmmiimmmiiiiiiinto GRDINA POGREBNI ZAVOD 4053 East 62 St. 1)002 Lakeshore Blvd.. Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088 KEnraore 1-6300 * Moderno podjetje —' Zmerne cene s M I 8 0 i 1 B 1 i« i I S I I I I I s M g ŠZ Draga nevesta! 1 8 3 5 M i 0 M I I s? I 8 Poročni dan naj bi bil najsvetejši, najveselejši in najlepši dan Tvojega življenja. ^ Poročna vabila, s katerimi boš povabila k temu velikemu dogodku svoje sorodnike, prijatelje in drage znance, so naj večje važnosti. 21 i i Poročne predpriprave zahtevajo || ogromno časa in skrbi. Pridi k nam in izberi poročna naznanila iz pravkar dospelih najnovejsih katalogov, najmodernejših vzorcev, oblik, papirja in črk. Naše cene so zmerne, postrežba uslužna. Na svidenje! 3 g 1 i 8 I I i z? 0 0 AMERIŠKA DOMOVINA | 6117St. Clair Ave. ’ Cleveland 3, Ohio SalWRMSWSW