Bazgled po šolskem svetu. — Slodnarodna zTeza dijakov. V B^lgradu se mudi Angleškinjag Eut Eoose, tajnica krščanske federacije vseužiliških dijakov, io dfla na to, da bi tudi srbski dijaki stopili v to meduaroduo zvezo, ki ni politiška. V to zvezo so stopili do sedaj dijaki iz Am^rike, Kanade, Av-*tralije, Belgijp, Holandije, Švicarske, Kitajske, Koreje, Francoske, Italije, Neračije, Indije, Ct-jlona, Japonske, Skandinavije in Afrike. Srbija je 36. dt-žfla, v katvro je prišla gospiea na svojem agitaei.j-ikem potu. Visoka šola ua liavkazu. Ze dlje časa (jovore v ruskih mprodajuih krogih in v ruskih časopisih o potrebi ustanovitve visoke šo\f na Kavkazu. Ta velika dežela z 9 rnil. pr^bivalstva iu obenem bogata z neizčrpnim mineralnim bogastvom, bi potrebovala za svoj normalni kulturni razvoj pred vsem visoke šole, kake ni bilo dosedaj na Kavkazu. Brez uspeha so pozivliali rusko vlado, da tozadevno kaj stori, vla^ia se je pa vedno izgovarjala, da ¦ i deuarja. Zato so se že leta 1906 vršili javui Ijudski shodi za ustanovitev vseučilišča na KavkMzu. Ompojeni shodi so dosegli vsaj to, da se danes že rnsno pripravl|ajo na ustanovitev vst-učilišea v Tiflisu. To vseiifilišee bo imelo začasno sarao juridično, filozofično in matematično fakulteto. Izvršitev vsega načrta je prevzel mtfStiii svet v Tiflisn. — Italijansba faknlteta. Na svojera shodu so laški študt-ntje na Diinaju sprejeli resolueijo : Bltalijanski šiudentje stoje še veduo na stališčn, da je le usiaimvitev cele univerze v Trstu popolna rešitev italiianskpga v>eueiliškega vprašauja. Zato borao ncutrudljivo cadaljevnli »vo.j bo.j, dokLr ne dos^žnio svojega smitra Piovizorifna u-^tanoFitpv italijans>e fakultvte na Duiiaju jp. samo restituciia one posesti, ki jo imamo v Inomostu." Iiahianski študcntje opozar.jajo, da jV parlamentim večina že bila za Trst in da inorajo poslanci pri drug^ra iu tretjem čitaoju stati ua tem, da dosežejo, še predeu bo spivjVm, uuiv»rzo v Trstu. — Nt-mška akadciuija ainetnosti v Klnill. Iz Berlina poročajo, da.je tajni svetmk Aruhold poklonil berlinski akadcmiji pol mihjona mark za nakup v^likega zenil|išča v Biiuu, kjer zgradijo nemško akad-mijo umetaosti. — Srbske šole na Turškcm. Mladoturške oblasti so zaprle vse srbske šo!e v Stari Srbiji in Mactjdoniji. Turška vlada namreč zahteva, da inorajo vsi učitelji iii profesorji dati potrditi svoje diplome pri pusameznih dižavnih oblastih, kjer se sole uah»jajo in je na ta uačiu poteptala vse privilegije srbskega naroda. Tamkajšuje srbske šole so namreč popoluoma avtouomne in izključao pod cadzorstvom metropolitov, ki so glede uaroduih zahtev popolnoma solidarni. Ker okrajne turške oblasti še veduo nočejo oduehati od svojih zahtev, sta dva srbska poslauca v parlameutu vložila ua vlado in carigrajsko patriarhijo peticijo, v kateri so navedeue vse knvice zaradi zapirauja šol in zahteva, naj se šole čimprej odpro. jNaučni minister je odgovoril, da bo ukrenil vse potrebno, da se bo ugodilo opravičenim srbskim zahtevara. — 250-ietnica lerovskega vseučilišfia. Dne 20. t. m. ,je miuulo 250 let, odkar je dne 20. jauuarja 1661 poljski kralj Jau Kaziiuir izdal diploiuo, s katero je ustanovil levovsko vseučilišče.