SPREMEMB IN DOPOLNITEV 
DRUŽBENEGA PLANA OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA 
ZA OBDOBJE 1981—1985
ZA PODROČJE NAMENSKE IZRABE PROSTORA ZA KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO
UVOD
V  sprejetem družbenem planu  občine  za  obdobje 1981—1985 je prostorski del opredeljen v kvaliteti do-tedanjih spoznanj in možnosti uskladitve vseh upo-rabnikov prostora.
Prve analize spremljanja izvajanja družbenega pla-na kažejo, da družbeni plan ni v celoti zajel oziroma upošteval določbe zakona o kmetijskih zemljiščih, kar ima za posledico, da opredeljena prostorska in urba-nistična ureditev ter s tem namenska uporaba zem-ljišč ne zagotavlja uresničitev osnovnih ciljev iz do-govora o temeljih družbenega plana, glede politike gospodarskega in socialnega razvoja in urejanja pro-stora v občini. Dosedanje aktivnosti izvršene v funk-ciji pripravljanja osnov za spremembo in dopolnitev plana so bile usmerjene predvsem na razmejevanje interesov v urejanju prostora in s tem razvoja dejav-nosti v občini, tako da so kot prvo opredeljena vsa še obstoječa neskladja v prostoru in v medsebojnem so-očanju interesov ter tudi že podane rešitve, ki služijo za razpravo in sprejem v postopku za spremembo in dopolnitev družbenega plana občine za obdobje 1981 do 1985.
SPREMEMBE
V  poglavju I. TEMELJNI CILJI IN POLITIKA go-spodarskega in socialnega razvoja ter urejanje pro-stora v občini se dopolni in spremeni:
1. na koncu podpoglavja a) »Temeljni cilji in usme-ritve gospodarskega razvoja« se doda nov zadnji od-stavek, ki se glasi:
Z namenom, da se aktivno vključimo v prizadeva-nja SR Slovenije za 85-odstotno samooskrbo s hrano in    izboljšanje   skupne    zunanjetrgovinske    bilance
bomo zagotavljali pogoje za hitrejši razvoj kmetijstva v okviru tega pa še posebej za smotrno gospodarjenje s kvalitetnimi kmetijskimi zemljišči.
2. podpoglavju d) »Stanje, možnosti in nalogeo se: v prvem odstavku četrta alinea se črta ŠS 201/4a, ŠS 201/5, ŠS 202/3b in ŠS 202/la.
—  besedilo predzadnje alinee nadomesti z nasled-njim besedilom:
V  prostorskem delu tega družbenega plana so opre-deljena zemljišča, ki so namenjena za potrebe kme-tijstva in gozdarstva in so razvrščena v 2 obraočji glede  na  stopnjo  potrebnega  varstva  in  skladno z družbenirai   potrebami   in   možnostjo   pridobivanja hrane ter tudi  zagotavljanjem neproizvodnih funk-cij kmetijstva.
V  poglavju II. NALOGE NA PODROČJU GOSPO-DARSTVA, ki so skupnega pomena za skladnejši go-spodarski, socialni in prostorski razvoj se dopolni in spremeni:
1. V podpoglavju »B RAZVOJ SIS materialne pro-izvodnje« se v točki 4/1.2. Razvoj komunalnega go-spodarstva:
—  črta se ŠS 201-5 Tacen — stanovanjsko-blokovna in individualna gradnja,
—  črta se ŠS 202/la Gameljne stanovanjska indivi-dualna gradnja,
—  dopolni se pri ŠS 202-3b Gameljne, tako da se črta besedica »stanovanjska«,
—  črta se Mes 19 Medvode-Verje, stanovanjska in-dividualna gradnja;
—  v točki 5/2 Razvoj stanovanjskega gospodarstva:
—  črta se SS 202/3b Gameljne
—  v točki 5/5 se spremeni tabela kot sestavni del točke 5/2, tako da se:
—  v   poziciji   ŠS   111   Vižmarje-Brod   se   zmanjša predvideno  število  zgrajenih  stanovanjskih  enot  iz 176 na 140,
—  pozicija ŠS 201/5 se črta (80 st. enot),
—  pozicija ŠS 202/la se črta (60 st. enot);          ¦¦' ¦•
—  v točki »6. Razvoj ktnetijstva« se besedilo vseb. štirih odstavkov spremeni, tako da se na novo glasi:
V   tekočem srednjeročnem  obdobju je  kmetijstvo opredeljeno kot prednostna dejavnost s poudarkom na razvoju govedoreje in pridelovanju krompirja in vrtnin, zato je naloga nosilcev kmetijske proizvodnje in vseh družbenih dejavnikov zagotoviti visokopro-duktivno in družbeno organizirano tržno kmetijsko proizvodnjo.
Tej nalogi bo podrejena tudi kmetijsko-zemljiška politika v občini, katere cilj mora biti aktiviranje vseh razpoložljivih kmetijskih zemljišč za večjo pro-izvodnjo hrane.
Kmetijske in gozdarske OZD in v KZ združeni kmetje bodo storili vse za večjo intenzivnost rastlin-ske in živalske proizvodnje ter pri gospodarjenju z gozdovi. Pri tem bomo dajali prednost vsem oblikam združevanja dela, sredstev in zemlje, skupnim nalož-bam in raznim oblikam skupne proizvodnje. Hkrati z zagotavljanjem. večje kmetijske proizvodnje si bomo z ostalimi družbenimi dejavniki prizadevali za iz-enačitev družbenoekonomskega položaja združenega kmeta z delavci v združenem delu in ustvarjali po-goje za izvajanje neproizvodne funkcije kmetijstva (varstvo krajine, SLO, poseljenost...)
—  v točki 6/a se prvi odstavek nadomesti z bese-dilom:
Skladno z elaboratom o vrednotenju kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki je bil izdelan v letu 1977 in je bil vsklajen s krajevnimi skupnostmi in samouprav-nimi interesnimi skupnostmi materialne proizvodnje ili družbenih dejavnosti v letu 1981, v skladu z 10., 11. in 12. členom zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, 1/79 in 11/81) ter s ciljem, da se ohrani do-volj kvalitetnih kmetijskih površin za perspektivni razvoj kmetijstva se na območju občine Ljubljana-Šiška opredelijo kmetijska in gozdna zemljišča za potrebe kmetijstva in gozdarstva.
Glede na pomembnost kmetijskih zemljišč za pro-izvodnjo hrane, rodovitnost, način rabe, možnost ob-likovanja večjih kompleksov za družbeno ali druž-beno organizirano proizvodnjo in glede na možnost izboljšanja rodovitnosti z agrarno prostorsko uredit-
venimi operacijami se vsa kmetijska zemljišča v ob-čini razvrstijo v 2 območji:
—  v I. območje so razvrščena vsa kmetijska zem-Ijišča z najkvalitetnejšimi proizvodnimi lastnostmi, ki so primerne za uporabo sodobne tehnologije, na ka-terih so ali pa je možno oblikovati večje komplekse za  družbeno in  družbeno organizirano proizvodnjo, vrtnarska zemljišča na posebej ugodnih legah in tleh ter   kmetijska   zemljišča   z   manj   ugodnimi   vodno-zračnimi razmerami, na katerih je mogoče s hidro-melioracijami izboljšati rodovitnost.
Na višinskem območju občine so razvrščena v I. območje vsa ravna, nagnjena ali manj strma prisojna zemljišča z najkvalitetnejšimi proizvodnimi lastnost-mi, ki so primerna za uporabo sodobne tehnologije in ki predstavljajo osnovne proizvodne površine za ob-stoj avtohtonega kmečkega prebivalstva.
—  V II. območje se razvrstijo kmetijska zemljišča, ki ne izpolnjujejo pogojev iz prejšnje alinee in kme-tijska zemljišča, ki imajo skladno z družbenimi po-trebami   še  druge  družbeno  priznane  funkcije,  kot npr.   naravni   in   drugi   spomeniki,  vodni   rezervati, zemljišča za potrebe turizma, ljubiteljsko obdelova-nje kmetijskih zemljišč, za gradnjo počitniških hišic ipd.
Gozdna zemljišča se razvrstijo glede na njihov va-rovalni in lesno proizvodni pomen v naslednje kate-gorije:
a)  lesno proizvodni gozdovi,      : .'¦
b)  varovalni gozdovi,
c)  gozdovi s posebnim namenom,   \ i • ¦   '• '
d)  ostala gozdna zemljišča.
Kmetijska zemljišča I. in II. območja, ki se zara-ščajo z gozdnim drevjem so posebej označena (ozna-ka »ZVZ«).
Kmetijska in gozdna ter zemljišča v zaraščanju so grafično prikazana v zbirni karti prostorskega dela družbenega plana v merilu 1:25.000, ki je sestavni del tega družbenega plana. Osnova za izvajanje prostor-skega dela družbenega plana je operativna karta ob-močij kmetijskih in gozdnih zemljišč v merilu 1:5000, ki so na vpogled pri:
—  SOb Ljubljana-šiška, Komite za družbeno pla-niranje in družbenoekonomske odnose,
—  ZDR Ljubljana, TOZD Urbanizem,
—  KZS občine Ljubljana-Šiška,
—  Temeljno sodišče v Ljubljani, zemljiška knjiga,
—  KIT KZ Medvode,
—  GG Ljubljana, obrat za kooperacijo Ljubljana. Območje  občine  je  glede  na  prostor  opredeljeno
s posameznimi urbanističnimi dokumenti, ki določajo namen in vrsto izrabe prostora glede na naravne raz-mere in družbene potrebe, za stanovanjsko in sprem-ljajočo dejavnost, za institucijske in šolske dejavnosti, za proizvodne dejavnosti, za kmetijstvo in za gozdar-stvo.
Posamezni urbanistični dokumenti se po stanju v mesecu maju 1981 spremene v nekaterih projektih ali zazidalnih zasnovah iz sedanjega stanja v novo za potrebe kmetijstva in gozdarstva.
Opredelitev in razvrstitev kmetijskih zemljišč v občini po območjih je naslednja:                          ,   .
1.  Del občine, ki ga ureja GUP Ljubljana:
V  I. območje so razvrščena vsa kmetijska zemljišča z oznako »ŠK« in južni del zazidalnega otoka ŠR 17/1 Vižmarje pod klancom, s tem da se otok 17/1 zmanj-ša na grajeno strukturo področja šole in igrišč.
—  ŠR 11/8 — Stanežiče, področje srednje trase se prekvalificira v stanovanjski otok ŠS 11/1, področje zgornje terase pa v otok za kmetijstvo ŠK 11.
—  ŠR 12 Podutik se prekvalificira v otok za kme-tijsko rabo z oznako ŠK 12.
V  II. območju so razvrščena zemljišča na spodnji savski terasi vzhodno od trase AC Naklo-Ljubljana na odseku skozi Vižmarje.
—  Otok ŠS 11/3 je po veljavnem planu predviden za stanovanjsko gradnjo.
VARIANTA
—  Otok ŠS 11/3 se ukinja.
2.  Območje, ki ga ureja novelirani UN Mcdvode:
¦:    I. območje: vsa kmetijska zemljišča z oznako ŠK
(območje SZ in SV od vasi Sora, Seniško polje — Jeprca, vzhodni del Preske, območje Žeje in 3 ob-močja v Zbiljah, komasacijsko območje v Pirničah, območje Zavrha razen naselja do obsega grajene strukture).
II. območje: manjše razdrobljene površine na obeh bregovih Sore, manjše površine na Verju med na-seljem in gozdom.
3.  Območje UN TŠG
I.  območje: vsa kmetijska zemljišča na levem bregu Save   in  med   naselji  Tacen-Šmartno-Gameljne  ter vzhodni   del  zazidalnega  otoka  ŠS  201/6a  Šmartno, zazidalni otok ŠS 201/5 Tacen, ŠS 202/la in ŠS 202/3b Gameljne — južna polovica otoka in proizvodne po-vršine vasi Rašica.
II.  območje: južno pobočje Šmarne gore, območje vzhodno od Šmarne gore in severno od Šmartna, za-hodno pobočje Rašice, severno od zgornjih Gamelj, ravninsko območje ob Črnušnici do meje s SOb Be-žigrad.
Glede na nekatere sedaj oblikovane otoke na gra-jeno strukturo se dopušča možnost nove zaokrožitve mej vsklajeno z interesi kmetijske izrabe (npr. 201/ 3c).
4.  Območje urbanističnega reda  (območje KS Vo-dice, Bukovica, Smlednik)
I.  območje: vse kmetijske površine med obstoječimi naselji, vključno z ukinjenim ŠS 210 Selo, deli na-slednjih zazidalnih otokov nad mejo obstoječe gra-jene strukture:
ŠS 218/2 Vodice          ¦   •  .   ¦„     ;    .
ŠS 219 Zapoge                                   . .               •.
ŠS 225 Moše                           -            .   .    ,
ŠS 224 Dragočajna
ŠS 214/1 Utik in ŠS 214/2 Utik — del otoka
ŠS 212 Šinkov turn
ŠS 213 Šinkov turn
ŠS 209 Vosca
ŠS 208 Polje
ŠS 207 Skaručna
II.  območje: površine ob gozdu SZ od Vodic, po-vršine z večjim nagibom ob severnem vznožju Re-penjskega in Smledniškega hriba, travnate površine v gozdu med Šmarno goro in Smledniškim hribom, deli naslednjih zazidalnih otokov nad mejo obstoječe grajene strukture:
ŠS 223 Smlednik
ŠS 220 Hraše                                             ¦      .
ŠS 221 Hraše               ..'¦'....¦¦
ŠS 217 Repnje                            ¦•                 -  ••             ¦¦    ¦ •   .
ŠS 215 Bukovica                              '   ¦                         "¦¦¦•¦   il
ŠS 216 Bukovica
5.  Območje UN Polhograjski Dolomiti
Na območju, ki ga pokriva UN Polhograjski Dolo-miti se ohranjajo kmetijske in gozdne površine sklad-no s sedanjo ureditvijo.
Na ta način se za potrebe kmetijstva namenja sku-paj 5.108 ha zemljišč, od tega 4.281 ha I. območje in 827 ha II. območje, za potrebe gozdarstva pa 8.195 ha gozdnih površin.
Nerodovitnih. (pretežno urbanih) površin ostane v občini 2.299 ha.        .    .
Obrazložitev:
V skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih (Urad-ni list SRS, št. 26-236/73) je leta 1976 Izvršni svet skupščine občine Ljubljana-Šiška imenoval komisijo za izdelavo »OBČINSKEGA PROSTORSKEGA PLA-NA ZA POTREBE KMETIJSTVA«.
Pri odgovornih institucijah je bila naročena ustrez-na dokumentacija kategorizacije zemljišč (Geodetski zavod SRS, Biotehniška fakulteta y Ljubljani TOZD Agronomija — Ljubljana). Študija, ki jiosi naslov »Kategorizacija zemljišč v občini Ljubljana-Šiška«, je služila kot osnova za opredelitev kmetijskih zem-ljišč, hkrati pa je prikazala kvaliteto ekološko-bi-vanjskega prostora v občini. Kategorizacija je jzve-dena po enotni metodologiji vrednotenja zemljišč v SR Sloveniji. Vsa zemljišča so razvrščena v katego-rije in na osnovi pedoekološke karte v večje pro-storske enote — združbe tal ali podsekvence. Vseh
kategorij je 8 in služijo za ugotavljanje primernosti zemljišč za kmetijsko rabo na osnovi naravnih da-nosti.
Izdelan je elaborat, ki obravnava kmetijska in gozdna zemljišča in predstavlja širšo prostorsko osnovo, izdelano za potrebe priprave občinskega pro-storskega plana, s poudarkom in ciljem opredelitve zemljišč za dolgoročne potrebe kmetijstva in gozdar-stva na območju občine z vidika skupnih interesov in ciljev krajanov v krajevnih skupnostih ter obča-nov družbenopolitične skupnosti.
Delo je nastalo v obdobju 1976—1977, za katero je značilna intenzivna dejavnost na novelacijah obsto-ječe zakonodaje, izdajanju in usklajevanju novih zakonov, uredb in odlokov, vse v smislu nove ustave, zakona o združenem delu, zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugo-slavije ter o drugih dokumentih, ki so nastajali na teh osnovah.
Hkrati je delo nastajalo v pogojih pomanjkljivih metodoloških opredelitev, zato se je vzporedno z no-vimi spoznanji gradil in oblikoval specifičen meto-dološki pristop.
S sistemi tematskih kart, ki obravnavajo »primer-nostna« in definirajo »prednostna« območja, je možno dokaj ustrezno zasledovati in voditi proces usklaje-vanja družbenih zahtev z naravnimi danostmi v kon-kretnem prostoru, seveda ob spremljanju z nume-ričnimi preveritvami, z bilancami in drugimi potreb-nimi izračuni.
Izdelani elaborat, kartno in tabelarno gradivo je potrebno razumeti (tudi glede na obdobje obdelave) kot potrebe in varianto združenega resorskega pla-niranja kmetijskega in gozdnega prostora.
Iz raznaer v gospodarjenju s plodnimi zemljišči v občini .Ljubljana-Šiška, ki jih nakazujejo zbrana gradiva v elaboratu »OBČINSKI PROSTORSKI PLAN ZA POTREBE KMETIJSTVA«, je na osnovi kartnih prikazov in tabelarnih ilustracij ter preple-tenosti probiematike mogoče nesporno ugotoviti nuj-nost nadaljnjega prizadevanja in aktivnosti s ciljem za skrajno racionalno gospodarjenje in razpolaganje s plodnimi zemljišči.
Razvrstitev kmetijskih zemljišč je bila izvedena na podlagi zakona. naravnih razmer (kategorizacije) in družbenih potreb občine v tri območja:
—  ki so Irajno namenjena  za  kmetijsko uporabo in katerih namembnost se praviloma ne sme spreme-niti,
—  v katerih se lahko zemljišča uporabljajo za ne-kmetijske namene po posebnem postopku,
—v katerih se smejo zemljišča uporabljati tudi za druge, s kmetijstvom povezane namene.
V  sistemu družbenega  planiranja določa Zakon o družbenem  planiranju   SR  Slovenije  v  svojem   143. členu, da v skladu s sprejeto načelno usmeritvijo od-slej ne bonao več imeli prostorskih planov kot poseb-nih planov, temveč da bo prostorski del le ena od se-stavin družbenega plana. Izvršni svet skupščine ob-čine Ljubljana-Šiška predlaga, da se prostorski del družbenega plana občine dopolni še s področjem kme-tijstva in gozdarstva.
Dejstvo, da se prostorski del srednjeročnega druž-benega plana občine izvaja s programi, projekti in drugimi izvedbenimi akti, pomeni tudi prenehanje sprejemanja dolgoročnih prostorskih planov, ampak je planiranje prostora in planiranje v prostoru neločljiv vidik in sestavni del celovitega družbe-nega planiranja. Vanj se po svoji logiki vključuje tudi del, ki pomeni planiranje prostora za potrebe kmetijstva in gozdarstva, v njem pa tudi lovstva, ribištva itd.
Nastajanje prostorskega dela družbenega plana za potrebe kmetijstva in gozdarstva je zahtevalo veliko predpriprav. Delovna zasnova je bila izdelana v fe-bruarju 1981. V tem času je bil družbeni plan občine že v obliki predloga.
V  usklajevalnem postopku med krajevnimi skup-nostmi, nosilci stanovanjske in komunalne dejavno-sti  in  predvsem Kmetijske  zemljiške  skupnosti  ter drugih zainteresiranih subjektov planiranja so se šele v maju in juniju 1981 zadeve toliko uskladile, da je
mogoč postopek za predložitev dopolnitve družbenega plana 1981—1985.
Pri pripravi osnutka dopolnitve družbenega plana je prišla do izraza nedodelanost metodološkega pri-stopa pri označitvi in izražanju konkretnih prostor-skih opredelitev, zato se je predlagatelj poslužil me-tode, da je na področjih, kjer veljavni urbanistični dokument ne vsebuje označb površin za kmetijsko izrabo, vse spremembe predstavil tako, da je posa-mezne sedanje opredelitve urbanizacije delno ali po-polno ukinil ali prekvalificiral za potrebe kmetijstva.
V fazi priprave gradiva je potekalo usklajevanje med predlagateljem in izvršnimi odbori SIS za kme-tijstvo, komunalno in stanovanjsko gospodarstvo. Or-ganizirana je bila predhodna razprava v krajevnih skupnostih, katere nosilec je bila sekcija za družbe-noekonomske odnose v kmetijstvu pri predsedstvu SZDL.
Za razpravo v KS je bila zagotovljena ustrezna strokovna razlaga in kartovno gradivo.
Dosedanja razprava je pokazala, da se vse bolj srečujemo s prakso in metodo spreminjanja že spre-jetih stališč iz predhodnih obdobij, kar je tudi posle-dica prodora včasih ozkih privatnolastniških intere-sov za ohranjanje prostora za razpolaganje v per-spektivi ali zaradi zaščite ohranjanja visokega stan-darda v prostorski dimenziji lastnega okolja. Na-daljnja razprava bo morala sloneti na objektivizaciji in argumentiranju spornih točk za dokončno oprede-litev namenov in ciljev, ki jih želimo doseči v pro-storu.
Koncept družbenega razvoja, opredeljenega v druž-benem. planu 1981—1985, je upošteval dane pogoje in stopnjo materialnega razvoja ter usklajenost in so-časnost pri sprejemanju planskih odločitev.
Preverjanje nadaljnjega koriščenja prostora je vsekakor nova kvaliteta v odnosu na vrednotenje da-nih naravnih in ustvarjenih materialnih resursov, vendar bi se podali v drugo skrajnost, če bi dopu-ščali razpadanje v tem trenutku usklajenih srednje-ročnih planskih usmeritev stanovanjskega in komu-nalnega gospodarstva.
Glede nekaterih predlogov krajevnih skupnosti, ki pri pripravi tega osnutka niso bili upoštevani, poda-jamo naslednja mnenja:
1.  KS GAMELJNE-RAŠICA
Otok 202/4 a je pomemben člen v programu stano-vanjske gradnje prihodnjega obdobja. Krajevna skupnost je v fazi oblikovanja smernic za izdelavo programskega dela dala pozitivno soglasje. Ta otok ima nekatere prednosti, ker leži ob izgrajenem pri-marnem kanalizacijskem vodu, program pa predvi-deva izredno intenzivno izrabo.
Soeialno-ekonomski položaj kmetovalcev ne bo ogrožen, ker bodo zagotovljena ustrezna nadomestna zemljišča. V tej fazi je bil programski del ZN že ob-ravnavan na izvršnetn svetu.
Otok 202/6 b je programsko vgrajen v obdobje 1985—1995 in pomeni veliko možnost graditve v tem obdobju, predvsem ker so to manj kvalitetna zem-ljišča, uvrščena v II. kategorijo. V primeru prekva-lifikacije v kmetijska zemljišča bi dopustili tudi pro-met z zemljišči in pojavljanje črnih gradenj.
Otok 202/1 b. V tem otoku je že grajena obstoječa struktura.
G 2 — Gramoznica je velikega pomena za nadaljnje preskrbovanje Ljubljane s tovrstnimi rudninami. Z ukinitvijo področja Jeprce za te namene vsa teža pa-da na področje Gameljn. Področje je razvrščeno v II. kategorijo s predvideno kasnejšo možnostjo kmetijske proizvodnje. Nezaupanje v saniranje za te namene ni na mestu, s čimer se strinja tudi kmetij-ska zemljiška skupnost.
Potrebno je poudariti, da se z odpiranjem gramoz-nice kaže možnost hitrejšega uveljavljanja primarne komunalne infrastrukture v gameljnskem prostoru (ceste, vodovod idr.).
2.  KS STANEŽIČE
Otok ŠS 11/3, ki leži na robu gozda, ni bil v dose-danjih večletnih usklajevanjih nikdar sporen. Po svoji sestavi pomeni z vidika izrabe manj kvalitetnih
gozdnih in kmetijskih površin realizacijo tistih ciljev, ki jih skupnost zastopa glede čim boljše ohranitve kvalitetnih zemljišč.
Že skrčen program Stanežič bi dobil z odpisom otoka ŠS 11/3 vprašljivo podobo in vprašanje izkori-ščanja tako socialne kot komunalne infrastrukture bi zahtevalo ponovno prevrednotenje tega prostora.
Razlogi, ki vodijo k oblikovanju stališč za ukinitev otoka ŠS 11/3 (800 stanovanjskih enot), nimajo argu-mentacije in prepričljivosti, zato jih v nadaljnji pri-pravi tega dokumenta ne kaže upoštevati.
Predlagatelj se zaveda, da bi bilo potrebno z osnut-kom dopolnitev družbenega plana posredovati tudi usklajeno kartovno gradivo. Pri sprejemanju predlo-ga družbenega plana so bile dane kartovne podloge, ki so ponazarjale stanje na področju urbanistične ureditve. Predlagatelj meni, da je najumestneje pri-praviti nove kartovne priloge v fazi predloga dopol-nitev, da se s tem tudi izognemo nesmotrnemu tro-šenju sredstev. Izvršni svet bo zagotovil v nadaljnji delegatski in drugi razpravi ustrezna kartovna gra-diva v ustreznih merilih ter ustrezno strokovno raz-lago.
Izvršni svet bo predlagal skupščini, da sprejme ustrezne skleoe in stališča, ki bodo zavezali vse in-stitucije in organe, ki so dolžni izvajati razvojne na-loge v prostoru, s katerimi bo ustavila vsakršno spre-minjanje stanja v prostoru do časa sprejetja predloga dopolnitve družbenega plana. Sem predvsem štejemo nadaljnje projektiranje na spornih otokih, promet z zemljišči, upravne postopke ipd.
Izvršni svet bo predlagal skupščini, da pozove vse nosilce planiranja v prostoru, naj sočasno in uskla-jeno s sprejemanjem dopolnitev družbenega plana občine za prostorski del kmetijstva sprejmejo ustrez-ne dopolnitve svojih samoupravnih sporazumov o te-meljih plana in srednjeročnih planov.
Izvršni svet pripravlja tudi usklajeno in sočasno dopolnitev dogovora o temeljih plana za področje kmetijstva, gozdarstva, lovstva in ribištva.
Izvršni svet predlaga skupščini, da sprejme osnu-tek dopolnitev družbenega plana občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1981—1985 za področje prostorskega dela družbenega plana za potrebe kmetijstva in goz-darstva.
Izvršni svet