SEDEMDESETLETNICA VIKTORJA SMOLEJA
V nenehnem delu in ustvarjanju je 15. septembra dočakal sedemdeseto leto svojega življenja Viktor Smolej, slovenski literarni zgodovinar in dolgoletni predavatelj za slovaški jezik in književnost na filozofski fakulteti v Ljubljani.
V slovenskem literarnem in kulturnem življenju je začrtal Viktor Smolej globoke sledove. Njegova življenjska biografija sklepa več krajev slovenskega ozemlja, kot da se v omenjenem dejstvu simbolno kaže resnica tega ustvarjalca, ki je koreninil v slovenski kulturi tudi takrat, ko jo je povezoval s slovanskim svetom in ko je na slovenska tla presajal slovanske literature.
Rodil se je v Prvačini pri Gorici, obiskoval osnovno šolo v Trnovem pri Ilirski Bistrici, Kanalu ob Soči in Kranjski gori. V Šentvidu nad Ljubljano je 1. 1929 maturiral na klasični gimnaziji in v letih 1929-33 je na ljubljanski slavistiki študiral južnoslovanske književnosti in srbohrvaški jezik. Študijsko bivanje v Bratislavi od novembra 1933 do avgusta 1934 je zaznamovalo njegovo trajno zanimanje za zgodovino, literaturo in kulturo slovaškega naroda. Do nemške okupacije je profesor Viktor Smolej učiteljeval na gimnaziji v Murski Soboti in Mariboru ter bil urednik pri Mohorjevi družlai in Mladiki. V letih druge svetovne vojne se je po vrnitvi iz pregnanstva v Srbiji in iz tržaških zaporov aktivno udeležil narodnoosvobodilnega boja ter na osvobojenem ozemlju Dolenjske opravljal razHč-ne funkcije: deloval je v uredništvu Slovenskega poročevalca, kjer je uvedel kulturno rubriko, v upravni službi in pri organizaciji šolstva. Tudi po osvoboditvi je delal pri slovenskem ministrstvu za prosveto.
Jeseni leta 1947 je bil Viktor Smolej imenovan za lektorja slovaškega jezika na filozofski fakulteti v Ljubljani in kot predavatelj slovaščine dolga leta opravljal to funkcijo; tudi po letu 1972, ko je bil že upokojen, je delal na PZE za slovanske jezike in književnosti honorarno in po letu 1974 imel neplačan tečaj slovaškega jezika za študente slavistike in
73
etnologije. Kot dobremu poznavalcu slovenskega slovstva in izkušenemu pedagogu mu je bila na fakulteti zaupana od jeseni 1964 funkcija honorarnega predavatelja za metodiko slovenskega jezika in književnosti. V letih svojega službovanja na fakulteti se je Viktor Smolej študijsko izpopolnjeval na seminarjih v slovanskih deželah in na potovanjih po Češkoslovaškem ter se kot prevajalec udeleževal strokovnih zborovanj v Bratislavi in Pragi. Predvsem pa je Viktor Smolej vsa ta leta neutrudno delal.
Trajen prispevek pomeni Smolejevo delo na področju slovenske literarne zgodovine. Na osnovi lastnih pričevanj o našem partizanstvu in ob temeljitem poznavanju gradiva o drugI svetovni vojni na Slovenskem je nastala sinteza večletnega raziskovalnega dela, VII. knjiga Zgodovine slovenskega slovstva, ki jo je izdala Slovenska matica 1. 1971. Avtor jo je naslovil Slovstvo v letih vojne 1941-1945. Kot pravi sam, je dolžnost slovstvenega zgodovinarja, da opisuje in presoja, kaj kaže v prihodnost, kaj razvoj zavlačuje in kaj ga spe-Ijuje na napačna pota. Iz Smolejeve klasifikacije literarnih pojavov v letih vojne bodo morale izhajati tudi nadaljnje raziskave tega obdobja. Posebej je že prej izdal izbrana dela partizana Ivana Roba. V krog zanimanja Viktorja Smoleja pa sodijo tudi drugi ustvarjalci iz slovenske slovstvene preteklosti, npr. Fr. Ks. Meško, Janko Kersnik, Matija Valjavec idr. ter osebnosti s področja slovenskega dramskega ustvarjanja. V tej zvezi omenjamo dragoceno delo v dveh deUh, Smolejev Slovenski dramski leksikon iz let 1961/62, ki je kot metodološki vzorec služil tudi pri nastajanju obsežnejšega Slovenskega gledališkega leksikona I-III, ki je izšel leta 1972 in v katerega je Viktor Smolej prispeval poleg gesel o dramskih ustvarjalcih tudi osnovne podatke o ljudeh, ki so delovali na področju slovenskega filma. Daljnosežnosti tovrstnega dela vrednoti posebno današnji čas s svojo zahtevo po naglem in izčrpnem informiranju. Viktor Smolej deluje kot leksikograf tudi pri Slovenskem biografskem leksikonu in pri Enciklopediji Jugoslavije.
Kot predavatelj slovaškega jezika je naš jubilant položil temelje slovenski slovakistiki, in sicer v številnih strokovnih člankih o slovaški književnosti, v poročilih o sodobni literarni dejavnosti na Slovaškem, o medsebojnih odvisnostih med slovaško in slovensko literaturo in o prevajanju slovenske literaturi v slovaščino tako na tleh matične Slovaške kakor tudi pri vojvodinskih Slovakih v Jugoslaviji. Kritičnost Smolejevih strokovnih besedil izhaja iz njegovega obsežnega znanja in kar osupljivega obvladovanja dejstev. S prevodi slovaške lepe književnosti (M. Kukučina, J. Jesenskega, P. Jilemnickega, V. Minača, F. Švant-nerja idr.) in z dvojezičnim Slovaško-slovenskim slovarjem leta 1976 ter ne nazadnje s prevodom knjige češkega zgodovinarja Vaclava Huse (Zgodovina Čehov in Slovakov leta 1967) je Viktor Smolej odprl slovaško kulturo slovenskemu izobražencu.
V prevajanju se kaže Smolejeva nadarjenost in tenkočuten odnos do hterarne umetnine. Veliko je prevajal iz češke književnosti (J. Fučika, J. Drdo, E. Bassa, J. Nerudo, M. Maje-rovo, J. Glazarovo, K. J. Beneša, F. Kožika idr.) preprosto zato, ker ima to literaturo rad in uličice stare Prage (prim. prevajalcev lirski uvod k Malostranskim povestim Jana Ne-rude). V kritičnih poročilih pa je opaziti razgledanost tudi po češki zgodovini in Uteraturi ter seznanjenost s problematiko kulturnih stikov med Čehi in Slovenci (npr. v Smoleje-vem kritičnem pretresu o znani knjižni bibliografiji Otona Berkopca).
Za svoje dolgoletno in zaslužno delo je Viktor Smolej prejel mnogo priznanj: Leta 1963 je dobil »kolajno univerze Komenskega« od univerze v Bratislavi in bil istega leta odU-kovan z redon zaslug za narod s srebrno zvezdo. V letu 1966 mu je Zveza češkoslovaških pisateljev podelila v Pragi nagrado za prevode in za popularizacijo češke in slovaške književnosti. Leta 1968 je prejel zlasto kolajno s trakom za zasluge za razvoj prijateljstva in sodelovanja s Češkoslovaško socialistično republiko, ki mu jo je podelila Češkosloven-ska společnost pro mezinärodni styky v Pragi. L. 1972 mu je Socialistična republika Slovaška podelila nagrado Pavla Orszagha - Hviezdoslava za prevode iz slovaškega slovstva. V letu 1974 je Viktor Smolej dobil nagrado Sklada Borisa Kidriča za VII. knjigo Zgo-
74 .-.-^-^-^...................
dovine slovenskega slovstva in 1. 1975 častno članstvo v Slavističnem društvu Slovenije za pomembne zasluge na področju slovenske slavistike.
V našem jubilejnem zapisu o delu Viktorja Smoleja nikakor nismo našteli vseh podatkov iz njegove bogate ustvarjalnosti. Kot sodelavcu revije Jezik in slovstvo mu izrekamo spoštovanje in veliko lepih želja v novo desetletje.
A l b i n C a  Lipovec Filozofska fakulteta v Ljubljani