y^AND
s-'/icStice...
NO. 177
Ameriška Domovina

I>T11 a rJ rcf^ii^g
AMCRICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAG6 ONLY
National and International Circulation CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, SEPTEMBER 15, 1960
SLOVCNIAN
MORNING N6WSPAP6R
ŠTEV. LIX — VOL. LIX
Sovjetska zveza j'e izjavila, da je Vzhod. Nemčija “suverena” država in ima polno nravicc urejevati zveze med Zah. Nemčijo in Zah. Berlinom.
BERLIN, Nem. — Zahodne sile so protestirale pri sovjetskih vojaških oblasteh v Vzhod. Nemčiji 'zaradi ovir, ki jih vzhodnonemške oblasti stavijo rednemu prometu med Zah. Berlinom in Zah. Nemčijo. Vrhovni poveljnik sovjetskih sil v Vzhod. Nemčiji gen. Zaharov je odgovoril, da ima Vzhodna Nemčija kot “suverena” država polno pravico urejati ta promet, kakor smatra za potrebno.
Sovjetska zveza je s tem pokazala, da ne priznava več četvernega dogovora sklenjenega ob koncu berlinske blokade 1. 1949 o prometu med Berlinom in Zah. Nemčijo, ni se pa odpovedala svoji odgovornosti za nemotene redne vojaške zveze zahodnih sil z Zah. Berlinom. Sovjetski korak je dal Vzhod. Nemčiji proste roke za uvedbo obsežne blokade Zah. Berlina, kadar se bo tej zdel za to čas primeren.
Sovjelija je zavrnila Novi grobovi prolesl zahodnih sil	ieumrla
na svojem domu na 14820 Pepper Ave. Theresa Robar, stara 72 let, rojena na Štajerskem, kjer zapušča, sestro Ano. V Ameriki se je nahajala 48 let in je bila članica društva Vipavski raj Št. 312 SNPJ. Tukaj zapušča soproga Simona, hčer Matildo Malečkar, sina Franka, pet vnukov in tri pravnuke. Sin Stephan je umrl pred več leti. Pogreb bo v soboto zjutraj ob devetih iz Jos. Žele in sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. na Knollwood pokopališče. Obiski bodo nocoj od 7. do 10. ine jutri od 2. pop. do 10. zvečer. John Levstik
Nanagloma je preminul na svojem domu na 382 E. 162 St. John Levstik. Bil je vdovec, soproga Mary, rojena Klaus, je umrla leta 1930. Zapušča otroke Mary, Williama in Louise-Alice, 2 vnuka in druge sorodnike. Rojen je bil pri Sv. Gregorju, kjer zapušča brata Louisa in druge sorodnike. Zadnjih 12 let je bil v pokoju, poprej je bil zaposlen pri American Steel & Wire Co. Pogreb bo v soboto zjutraj ob 8:15 iz Jos. Žele in sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev Marije Vnebo-vzete ob devetih, nato v družinski grob na pokopališče sv. Pavla na Chardon Rd. Na mrtvaškem odru bo nocoj od 7, do 10. in jutri od 2. do 10.
Tutti v New Torku se je začel pouk na liri šolah
NEW YORK, N. Y. — Ta t$-dtn se je začel šolski pouk tudi »a newyorsk'ih ljudskih šolah.
V	javne šole se je vpisalo 981,-000 učencev, 3,500 več kot lani.
V	katoliške šole se je vpisalo 369,000 učencev, 8,000 več kot isni. Okoli 50,000 učencev obiskuje protestantovske, judovske m druge zasebne šole. Značilno Je> da se v katoliške' šole vpisuje vsako leto več učencev kot v ja-vne. Za otroke portorikanskih staršev so morali uvesti za prvih Par let utralkvističen pouk, kar Je z,a New York nekaj čisto no-Vega. Javne šole imajo nekaj Sitnosti tudi s šolsko integracijo 'adi pomanjkanja šolskih sob. ^ato se mora nekaj učencev voziti zelo daleč v šole.
N;>ujorški protikomunisti se vežbajo v piketkanju
NEW YORK, N. Y. — Komaj ki nasprotniki komunistov — in ieh je v New Yorku zelo veliko zvedeli, kakšni komunisti bodo iprišli na' letošnje zasedanje Združenih narodov, že so začeli Prirejati piketiranje. Tako so Madžarski begunci organizirali Piketiranje1 pred uradnimi pro-stori delegacije ZSSR pri ZN. ^ista jih zadržala ne slabo vre-^le ne hurikan Donna.
Policija je poslala na mesto sto Policajev, od tega 20 na konjih, c*a So vzdrževali red. Incidentov •d bilo nobenih.
Za vsak slučaj so se prišli vež-at tudi nasprotniki kubanske-diktatorja Castra, dasiravno Jdti ne vedo ne, ali jim bo dal Priliko za resne demonstracije.
cloudy
Vremenski
prerok
pravi:
Večinoma oblačno in toplo.
Na.jviš
dižja 50.
ja temperatura 74, naj-
Tov. Hruščev v N. YM rakete pa v - vesolje!
WASHINGTON, D. C. — Informativna služba je dcbda poročila, da bodo komunisti napeli vse sile, da tekom prihodnjega edna pošljejo v vesolje raketo s človekom ali raketo na Luno, pri čemur bi bila raketa opremljena s celo vrsto novih avtomatičnih instrumentov, ali da pošljejo prvo raketo proti Marsu.
Seveda bodo komunisti raz-bobnali te poskuse samo takrat, ako se bo kateri izmed njih posrečil. V vsakem drugem slučaju bodo po stari navadi molčali.
Sicer se Hruščev lahko zabava ra poti v Ameriko s takimi novicami, kot je na primer Trumanova. Ta je rekel, da ga pot tovariša Hruščeva prav nič ne zanima in da ga tudi ne bi prizade-alo, ako bi Hruščev skočil ali padel v morje. Naša delegacija pri ZN je med tem dobila navodilo, naj se ne meša v ruske govorniške podvige, naj pa udari hitro in močno nazaj, kadarkoli bo kak komunist napadel naš« državno tajništvo, predsednika ali Kongres.
Na Luno špekulirajo baje tudi naši strokovnjaki za vesolje. Radi bi tja poslali našo prvo raketo med 25. in 29. septembrom. Tiste dni je namreč Luna zelo blizu Zemlje.
Eisenhower podpisal zdravniško pomoč za "polrebne" - oslarele
Predsednik je podpisal v Kongresu sprejet predlog za pomoč potrebnim ostarelim v bolezni.
WASHINGTON, D. C. — Kongres je namesto obširnega zavarovanja ostarelih za slučaj bolezni izglasoval skromno pomoč zvezne vlade zadevni oskrbi v okviru posameznih državnih zagonov. Predsednik je sedaj odobreni načrt podpisal in ga spre menil v zakon.
Novi zakon bo stopil v veljavo s J- oktobrom, kdaj bo pa prišel v poštev za pomoč ostarelim bolnikom, pa zavisl od posame-mih držav. Strokovnjaki trdijo, da bo novi zakon .ital zvezno vlado prvo leto okoli četrt bilijona dolarjev, kasneje pa da utegne narasti celo na dva bilijona. Načelno je v zakon vključen lahko vsakdo, ki je dopolnil 65 let, dejansko pa trdijo, da bo ■melo od njega korist skupno kak poldrag milijon bolnih oseb, ki so na listah javne dobrodelnosti in onih, ki imajo ravno toliko dohodko, da ne morejo prositi za jano pomoč, nimajo pa sredstev, da bi mogli kriti stroke zdravljenja.
Demokratski predsedniški kandidat Kennedy je zakon označil za nezadovoljiv in je obljubil, da -e bo trudil za njegovo izboljša-bje, če bo izvoljen za predsednj-\a ZDA. Tudi republikanski kandidat Nixon se je izjavil za obširnejšo • pomoč.
Anthony Eden: Nevarnost največja od leta 1939!
LONDON, Vel. Brit. — Bivši angleški zunanji minister in ministrski predsednik Anthony Eden je na zborovanju konservativne stranke dejal, da svobodni isvet od 1. 1939 še ni bil nikdar v tolikšni .nevarnosti, kot je sedaj.
“Svobodni .svet je zmešan in v precejšnji nevarnosti . . . Zahod se v mrzli vojni ne drži dobro, ker ni složen. Ima skupno stvar, toda nima za njo skupnega načrta,” je razlagal Eden svo--Jjim poslušalcem.
Pot za izdajalce vodi preko Mehike in Kube
WASHINGTON, D.C. — Preiskava o naših zadnjih dveh izdajalcih Martinu in Mitchellu, ki sta pobegnila v Moskvo, je pokazala, da se večina naših izdajalcev poslužuje sledeče poti: najprej izginejo v Mexico City, od tam pa v Havano. Glavna postojanka na tej poti je Mexico City. Tam živi ali je živela prava kolonija znanih komunistov ameriškega porekla, Alfred in Marta Stern, Field, Butler, Pepper, Drucker, Lieber, Stein, Levine itd.
Havana je prišla do veljave v komunistični špijonaži šele po prihodu sedanjega ruskega poslanika Kudrjavcova, ki je po poklicu špijon prvega razreda in samo na zunaj ruski diplomat. Kuba je verjetno sedaj komunistično špijonažno središče za vse ameriške države.
Veliki denar v ozadju boja proti Kennedyu?
DALLAS, Tex. — Ko je nastopil demokratski kandidat Kennedy v tem mestu, ga je pozdravilo preko 175,000 ljudi, med tem ko je bilo dan preje ob prihodu republikanca Nixona v mestu navzočih le okoli 100,000 oseb. V Texasu je versko vprašanje posebno ostro. Na tisoče in tisoče letakov in brošur je že med volivci ali pa na poti med nje, v katerih Kennedyevi nasprotniki opozarjajo na njegov katolicizem in ščuvajo proti njemu.
Znani dopisnik NYT James Reston trdi, da stanejo te tiskovine tolikšne vsote, da je jasno, da jih ne zmore nobena posamezna cerkvena občina ali organizacija, ampak da jih podpira veliki denar, ki je nasproten demokratskemu volivnemu programu in se boji, da bo Kennedy v slučaju zmage gledal bolj na malega človeka kot pa na koristi kor. poracij in denarnih mogočnikov. H krogi skušajo .sedaj uporabiti versko vprašanje, da bi zaprli Kennedyu pot v Belo hišo in tako zavarovali svoje koristi.
'—ur— - —~
Južno-afriška vlada izgnala protestantovskega škofa
JOHANNESBOURG, J. Af. — Protestantovski škof dr. Reeves je znan nasprotnik vladne politike napram črncem. Je ne samo obsoja, ampak tudi agitifk proti njej. Ker je radi tega pri vladi skrajno nepriljubljen, je pred 5 meseci pobegnil pred policijo v London.
Sedaj se je vrnil, toda je takoj zvedel, da ga vlada ne rrii-sli pustiti pri miru. Vkljub temu je v svoji stolnici začel ostro nastopati proti vladni politiki.
Policijski minister se ni nič ceremonil. Policija je počakala škofa pred stolnico in ga povabila, naj gre takoj nš letališče, kjer ga čaka letalo, da ga prepelje nazaj v Anglijo. Postopek policijskih organov je povzročil veliko senzacijo po vsej Južni Afriki.
Nixon - Kennedy vftric
Zadnje povpraševanje javnega mnenja v deželi je pokazalo, da sta Nixon in Kennedy skoraj t stric v borbi za predsednik . ZDA.
PRINCETON, N. J. — Demo-kratski kandidat za predsednik® ZDA sen. John Kennedy in njegov republikanski tekmec podpredsednik ZDA sta 'V borbi za predsednika ZDA skoraj čisto vštric. Gallupov zavod za povpraševanje in ugotavljanje javnega mnenja je ugotovil na temelju povpraševanja od 25. avg. do 3. sept., torej do Delavskega dne, ko se je glavna volilna kampanja šele začela, 48 odstotkov za Kennedya in 47 odstotkov za Nixona. Pet odstotkov volivcev naj bi bilo še neodločenih.
Izid kaže, da sta trenutno Kennedy in Nixon nekako vštric, ker je treba upoštevati, da izidi povpraševanja niso nikoli čisto točni. Ugotovitev je zanimiva v toliko, ker kaže, da se volivci, ki so ue po demokratski konvenciji začeli nagibati na Nixonovo stran, zopet vračajo h Kennedyu.
Kennedy je pred konvencijami vodil proti Nixona, na temelju Gallupovega povpraševanja je bilo 17. avgusta 53'1 povpra-sanih za listo Nixon-Lodge, za listo Kennedy-Johnson ,pa le “*7%. Koncem avgusta se je odnos Izenačil, Gallup je ugotovil, da so volivci podeljeni ravno na pol 50 proti 50. Sedaj je na temelju delitve neodločenih pet odstotkov, določil odnos med obema listama na 51 za Kennedya in 49 za Nixona.
Do 8. novembra je še daleč in javno mnenje se lahko spremeni še v veliki meri, ne smemo pozabiti, da sm0 dejansko šele na začetku prave volivne borbe.
HURIGAN ETHEL NA POTI PROTI KOPNO V FLORIDI
Hurikan Ethel divja preko Mehiškega zaliva proti Pensacoli na Floridi. Vihar ima brzino 150 milj na uro. Oblasti so izselile ogrožena področja, da preprečijo človeške žrtve.
NEW ORLEANS, La. — Naselja oh Mehiškem zalivu, ki se jim bliža hurikan Ethel, so prazna. Ljudje so se umaknili z njegove poti v varnejše predele, kjer so našli zatočišča v motelih, pa tudi v šolah. Vrtinčasti vihar se bliža ustju Mississippija in obali Floride. Spremljajo ga morski valovi visoki do 12 čevljev. Napovedujejo, da ho hurikr< prinesel Floridi, delom Alabame in Georgije do šest palcev dežja. Nevarnost večjih poplav ob morski obali je sorazmerno majhna.	......................
Hurikan se je razdelil tako, da gre glavni del proti Floridi, drugi pa proti ustju Mississippija. Njegova b r z i n a se je zmanjšala na okoli sto milj na uro. Vremenski urad je objavil, da je nevarnost večje poplave prešla, da pa bo pot hurikana ■spremljalo hudo deževje.
Središče za civilno obrambo v Biloxi-Gulfport, Miss., je v desetih šolah uredilo zaklonišča za one, ki so se umaknili hurikanu Ethel. V New Orleansu je v ta namen ostalo odprtih 14 šol.
Sovjeti poslali človeka 60 milj visoko?
LONDON, Vel. Brit. — Chapman Fincher je v Daily Express objavil, da so Sovjeti poslali človeka okoli 60 milj daleč v vesolje in ga od tam tudi srečno vrnili na Zemljo.
Pisec ni navedel iz kakega vira ima to novico. Sovjeti doslej o čem takem niso objavili nič.
Naj povabijo Naserja in Ti!a v Washington!
V državnem tajništvu in v Beli hiši se boje neprijetnih posledic vabila pri — volitvah.
WASHINGTON, D. C. — Ko sta se egiptovski Naser in jugoslovanski Tito kar sama povabila na začetne seje na jesenskem zasedanju ZN, sta opravila naše državno tajništvo v precejšnjo zadrego. Naša diplomacija ve, da bi oba rada prišla v Washington, ako bi jih kdo povabil. S povabilom bi pa nastale težave. Ako bi Bela hiša povabila Naserja bi šli pokoncu vsi Judje in njihove organizacije. Ako bi dobil povabilo Tito, potem bi se temu uprli vsi svobodoljubni Jugoslovani in velika večina katoličanov. Kaj bi vse to pomenilo za republikance na dan novembrskih volitev, si vsak lahko kar sam zase predstavlja.
To pa še ni vse. Na zasedanje bo^erjetno prišlo precej vodilnih politikov afriških in azijskih držav, posebno takih, ki bodo šele postale člani ZN ali pa so šele kratek čas. Ako bi bilo treba koga 'povabiti v Washington, bi bili ti državniki. Ako bi bila na primer povabljena samo Naser in Tito, državniki druge polti pa ne, potem bi bila s tem napravljena zelo slaba usluga nasi zunanji politiki, da ne pomislimo na težave, ki bi jih imeli republikanski agitatorji tekom volivne kampanje.
Zadnje vesti
VANDEKBEHG LET. OPOK., Calif. — Letalskim silam se je posrečilo najti kapsulo Razkrivala XV. kakih 1000 milj proč od prostora, kjer bi naj bila padla. Upajo, da jo bodo danes rešili iz morja.
NEW YORK, N.Y. _ Mednarodna zveza obalnih delavcev je objavila, da bo bojkotirala ladjo Baltika, s katero se vozijo Hruščev in tovariši v New York na zasedanje ZN.
WASHINGTON, D.C. — Sovjetski vojaški kapitan, ki je pred letom pobegnil v ZDA, je izjavil pred kongresnim odborom, da pripravljajo Sovjeti nenaden napad na svobodni svet.
LONDON, Vel. Brit. — Načelnik kongoške armade polk. Mobutu je sinoči objavil, da bo vojska prevzela vodstvo dežele, dokler ne bo vzpostavljena zakonita vlada. Danes je radio Leopoldsville objavil, da so Lumumbove čete polkovnika prijele.
NEW YORK, N.Y. — Včerajšnja burna seja Varnostnega sveta o Kongu se bo danes nadaljevala. Sovjetski predstavnik Zorin je ostro napadal gl. tajnika Hammarskjoelda, zastopnik ZDA Wadsworth pa se je odločno zavzel zanj, prav tako tudi večina drugih članov sveta. Varnostni svet ni priznal delegacije Lu-mumbc kot zakonitega predstavnika Konga.
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Eisenhower bo prihodnji četrtek nastopil pred glavno skupščino ZN z ameriškimi predlogi za razorožitev in zavarovanje svetovnega miru.
Mehika začela praznovati 150-letnico neodvisnosti
MEXICO CITY, Mex. - Danes zvečer se bodo uradno začele slovesnosti praznovanja 150-letnice mehilkanske neodvisnosti. Slovesnosti se bodo vršile ves mesec, prisostvovali jim bodo zastopniki 40 narodov.
Nas bo zastopal državni tajnik Herter z nekaterimi našimi vidnimi diplomati. Moskvo bo
zastopal član prezidija Organov. Dillon je dejal, da je zavrni-Predsednik republike Mateos bo tev podpisa “Bogotškega načrta”
Letalo v ognju, 'vsi potniki rešeni
NEW YORK, N. Y. — American Airlines je objavila, da se je vseh 69 potnikov srečno rešilo iz letala Electra, ko je na poti iz Bostona v St. Louis pristalo na La Guardia letališču in se vnelo.
Letalo se je pri pristanku prevrnilo na hrbet, se vnelo in bilo popolnoma uničeno.
-----o-----
Kubanska zunanja politika pod vplivom ZSSR!
BOGOTA, Col. — Državni podtajnik ZDA Dillon je dejal ob zaključku gospodarske konference OAD, da je postopanjpe Kube tekom te konference pokazalo jasno, da diktira kubansko zunanjo politiko Sovjetska zveza.
pa šel jutri na mesto, kjer se je začel upor proti španski upravi, in počastil spomin duhovnika Hi-dalga, ki je bil prvi vodja upornikov.
od strani Kube, izključila kubansko ljudsto od koristi obsežnega programa za izboljšanje gospodarskih in socialnih razmer v Latinski Ameriki.
Iz Clevelanda in okolice
i
Rop V Central National no St. Clair Ave.—
Včeraj popoldne okoli poltreh, tik preden urade zapro, je prišel v Central National mlad moški in zahteval denar. Posrečilo se mu je odnesti kakih $8,000 do 10,000. Izgleda, da mu je pri ropu pomagala neka ženska. Central National je bivša North American Bank.
Na obisk—
K Angeli, Josephu in Franku Drobnič na 917 E. 73 St. je prišla včeraj iz Žukovega pri Velikih Poljanah v Sloveniji nečakinja gdč. Anica Drobnič. Vse potrebno za pot je uredila pot. pis. Steve Pirnat Co. — Dobrodošla !
Vstopnice naprodaj—
Za opero Traviata, ki jo bo podala Glasbena matica za svojo 20-letnico 6. nov. popoldne v SND na St. Clair Ave., so vstopnice naprodaj pri članih in pri A. Sublju v SND, EX 1-8638.
Srečno prestal operacijo—
V	St. Vincent Charity bolnišnici je Andrew Slogar z 1106 E. 63 St. srečno prestal operacijo. Obiski so dovoljeni! Leži v sobi št. 436.
Seja—
. Društvo^ sv. Jožefa št. 169 KSKJ ima nocoj ob osmih sejo v navadnih prostorih.
Društvo Slov. dom št. 6 SDZ ima jutri zv. ob navadni uri in v navadnih prostorih redno sejo.
Društvo sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ ima jutri zv. ob 7:30 ^ejo v navadnih prostorih.
Društvo Dvor Baraga št. 1317 Kat. borštnarjev ima jutri zv. ob osmih važno sejo v šoli sv. Vida. Asesment bodo pobirali od 6:30 dalje.
Razprodaja—
Pri Grdinovih na Waterloo Rd. razprodajajo razno blago po zelo znižanih cenah. Več v o-'^lasu!
Zadušnica—
V	soboto ob osmih bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Mary Petkovšek ob 1. obletnici smrti.
V	nedeljo ob desetih bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Matijo Hrastar ob 35-letnici smrti.
Prijetno—	•
Na NAMACO žimnicah in vzmetnicah pod SUNBEAM električno odejo se prijetno spi. O tem se lahko prepričate v Norwood Appliance & Furniture na 6202 St. Clair Ave. Berite oglas!
Dopolnilo—
Pok. Karolina Smrekar je bila stara 79 let.
K molitvi—
Člani Društva sv. Imena fare sv. Vida so vabljeni nocoj ob 7:30 v Grdinov pogreb, zavod k molitvi za pok. Karolino Smrekar.
Članice Materinskega kluba sv. Vida so vabljene nocoj ob 7:30 v Grdinov pogreb, zavod k molitvi za/ pok. Karolino Smrekar.
Na obisk iz Slovenije—
Iz Ljubljane je prišla na obisk k svoji sestri ge. Reli Zadnikar na 6920 Bayliss Ave. gdč. Marija Bercieri. Vse za pot je uredila pot. pis. Bled Travel. — Dobrodošla!
Ameriška Domovina
-/»■IVI E Ule/%IV—MO/VIE
6117 St. Glair Ave. — HEnderson 1-0628 ■— Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Zedinjene države:
$12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year
8 3
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 177 Thur., Sept. 15, 1960
ne prizna obvez njihovih prednikov. Zato zasebna finančna podjetnost zelo rada prepušča kreditiranje zaostalih držav kar javnim financam. Ako se pa že mora spustiti v taka posojila, zahteva od svojih držav jamstvo, da bodo obresti in obroki točno plačani v zdravi valuti.
Ako torej danes toliko slišimo, kako je treba finančno podpreti zaostale države, je vse tako govorjenje na pol hinavsko. Nihče ne upa povedati vse resnice: nobeno zasebno finančno ali izvozno podjetje noče danes tvegati poslov z zaostalimi državami; jih sicer hvali, kako imenitna stvar so, na tihem pa misli, naj se kar javne finance pečajo s tako tveganimi kupčijami.
Novopečena republika. Kongo ne bi dobila od Ameriških bank niti dolarja posojila, naša administracija pa je že namenila 100 milijonov dol., da ga ji da preko Združenih narodov. To je najlepši primer iz sodobne finančne stvarnosti, ki pove, da je danes zasebno mednarodno financiranje omejeno samo na države z urejenim gospodarstvom, dočim so vse druge države navezane na kredite, ki gredo skozi državne blagajne ali pa ki zanje jamčijo javni proračuni v eni ali drugi obliki.
kXXXXXXXXXX
YYXXYYYYYXYYXX^YTYYtxtyyT^^txxi
Izvoz kapitala in politika
Vsaka država izvaža kapital v dveh oblikah: ali prodaja blago na tuje in na kredit ali ,pa daje tujini posojila na kratke ali dolgo roke. Obe vrsti izvoza sta zvezani s tveganjem. Lahko se zgodi, da dolžnik ne more plačati dolgov radi prezadolženosti vkljub želji, da bi to storil. Lahko se pa zgodi, da bi dolžnik hotel plačati obveze in da ima tudi potreben denar za ta namen, toda njegova dežela je zagazila v tak položaj, da ga ne pusti, da bi plačal.
V deželi lahko nastopi revolucija, ki ne dovoljuje dolžnikom, da bi plačevali obveze brez pristanka javne roke. Državi lahko zmanjka tujih plačilnih sredstev in v tem slučaju more dolžnik ponuditi samo plačilo v domači valuti in še to praviloma na blokiran račun. Zgodi se pa tudi, da bankrotirajo javne finance v zadolženih deželah in upniki ne morejo dobiti posojil povrnjenih niti v dolžnikovi valuti. Lahko se tudi zgodi, da države dolžnice kratkomalo nočejo plačati zapadlih dolgov. Kot vidimo, je več političnih razlogov kot gospodarskih, ki dajejo dolžnikom povod, da se hočejo izmuzniti iz svojih denarnih obvez.
Do prve svetovne vojne je bilo politično tveganje primeroma majhno in je prišlo do izraza le v izjemnih slučajih. Takrat so države varovale interese svojih upnikov z grobo silo. Zadolženi državi je grozila blokada, bojkot, zaplemba premoženja njenih državljanov po državi-upnici itd. Ako ni šlo drugače, so države dolžnice padle pod sankcije, včasih so tudi zagrmeli kanoni z vojnih ladij. Kdor je torej tujini posodil denar, je lahko računal, da bo njegova vlada branila njegove interese tudi s silo, ako ne bi šlo drugače.
Takoj po prvi svetovni vojni so ruski komunisti zadali mednarodnim posojilom in izvozu na kredit prvi hud udarec. Niso hoteli ne priznati, ne plačevati obresti in zapadlih obrokov na vse javne in zasebne dolgove, kar jih je naredila carska Rusija. Takrat šele so mednarodne finance prvič začutile, kaj pomeni politično tveganje vsakega izvoza kapitala v katerikoli obliki. V finančnih vprašanjih je bila potegnjena ostra črta med komunistično Rusijo in svobodnim svetom. Rusija ni dobila takrat nobenega dolgoročnega kredita tudi po visokih obrestih. Še za menične kredite od 6 do 18 mesecev je morala plačevati po 18-36%, dasira-vno je plačevala točno ob zapadlosti vse svoje menične obveze.
Na Dunaju so na primer tiste čase zaslužili nekateri podjetni finančniki z majhnimi zneski ogromne milijone s tem, da so kupovali ruske menice na 3-18 mesecev po obrestni merah med 12-36%.
Po drugi svetovni vojni so prišle v enak položaj vse satelitske države, tudi Jugoslavija. Zlepa jim ni hotel kdo kaj kredirati, tako veliko je bilo politično tveganje. Komunistične države so imele od tega dvojno škodo: na eni strani so morale plačevati izredno visoke cene za blago, ki so ga hotele importirati, saj so bile v cenah kalkulirane vse nevarnosti političnega tveganja. Kadar so pa dobile posojila, so morale plačevati oderuške obresti. Tito se je na primer rad bahal, da je medvojna Jugoslavija morala plačevati “oderuške obresti tujim kapitalistom.’’ Pri tem je zamolčal, da je tudi njegov režim plačeval oderuške obresti in še celo večje koj: medvojna Jugoslavija. Njegovi strokovnjaki so celo javno govorili,'da jih posojila stanejo pogosto nad 20%! Tako tarnanje smo slišali ob prilikah, ko so titovci debatirali .o svojih gospodarskih planih.
Sedaj so titovci sami prišli v neprijeten položaj, da morajo govoriti ob “političnem riziku pri izvozu.” Glavna Titova gospodarska trobenta “Ekonomska politika” piše na primer v svoji št. 435 od 30. julija, da obstoji (namreč za jugoslovanski izvoz) tudi vprašanje zavarovanja takoimeno-vanega političnega tveganja.” List zphteva od režima, naj objavi potrebne uredbe, ki jih do sedaj Jugoslavija še nima, pač pa druge države. Titovci se nahajajo v neprijetnem položaju. Izvažati morajo za vsako ceno in ravno v države, ki ne uživajo kreditnega zaupanja, to je v afriške in azijske države. Tam so stalni nemiri, tam je stalna nevarnost so-cijalnih revolucij. Tudi tam se lahko zgodi, da novi režimi posnemajo Tita iz 1. 1945 in naprej in se kratko malo želijo izmuzniti iz denarnih obvez. Tako je bič, ki ga je Tito vihtel nad upniki takoj po zadnji svetovni vojni, sedaj obrnjen tudi na njegovo gospodarstvo. Kar je takrat zagovarjal, to mora danes obsojati.
Pri tej priliki bi opozorili še na neko drugo anomalijo.
Evropa in Amerika stalno poudarjata, da je treba gospodarsko zaostale države, ki ne tičijo pod komunističnim jarmom, podpreti s kapitalom. Prirodno bi bilo, da bi tak kapital posojali zasebni denarni zavodi. Sedaj morajo ta posel opravljati državne denarne ustanove, delajo torej konkurenco zasebnim. Zasebne se te konkurence nič ne bojijo; ravno nasprotno, še rade jo vidijo! Vedo namreč, da so politični režimi v gosvodarsko zaostalih državah slabo zasidrani, da jih lahko preko noči uniči revolucija, ki najrajše
Mnenja in vesti
iz Železnega okrožja
Piše Andrejčeik
TYYYYYYYYYYY
XXXXXXXXXXXX
XXYYYYYYYYYYYYj
Duluth, Minn. — Zadnje čase so razni “ikovači” novih fraz in besed spravili v besedni promet več novih fraz in besed, ki jih do predkratikim nismo pozna, li. Ena izmed teh je beseda “payola.” Nastala je iz besede “pay,” kateri so dodali še tri črke “ola.” “Pay” — plača — plačevanje. S ‘payolo” izražajo: kupovanje, ah podkupljevanje. Nastala je pri raznih procesih odkrivanja, če se ne motim v filmskih krogih in na polju re-kordiranja in kar lepo se je prijela uporabljanja za take slučaje, ki jih je v naših ameriških krogih življenja vse polno.
Slovenci pravimo tej “čednosti” — “podmazovanje” ali “pod-mazilo.” Če hočeš do (kake naklonjenosti' kje, pravimo: “moraš podmazati.” ščim se “podmaže” — to že veste! Ne s kakimi pov. ži, kakor so v starih časih Rilben-čanje mazali vozove, ko še ni bilo dovolj pravega “šmira” na svetu. V Ameriki pravijo, da se “podmaže” z “zelenimi metulji,” s katerimi pravijo, da se daleč pride, če jih ima človek dovolj. “Zelene metulje” i/majo vsi radi m i:e jih nihče ne brani. Z njimi kupujejo čast in slavo, pa tuni razne “lojtre,” po katerih se pride do zaželjenih položajev. Talk vpliv in tako moč imajo ‘zeleni metulji.”
V neki naši zvezni državi je pred nedolgim objavil eden izmed državnih poslancev (representative in State Assembly) zanimiv opis, kako “payola” (kupovanje in podikupljevanje) deluje v raznih političnih krogih. O-menil je, da kampanja za izvolitev posameznega poslanca v državi stane od $1,500 pa vse tja ao $20,000, in v nekaterih slučajih še več. Plača njegove službe pa je seveda mnogo nižja in manjša in če toliko potroši, se mu pač slabo izplača truditi se za Izvolitev. Toda, v vsaki državni prestolnici imajo razna velepodjetja zastopnike, ki javnosti niso znani. Pravijo jim “lobisti." Ti pazijo, da zakonodaje ne uvedejo in ne uveljavijo kakih takih naredb in zakonov, ki bi bili v breme in škodo takim velepodjetjem. In ti vedo, kako se je treba približati takim, ki se kake “podpore,” ali če hočete payole’ ne branijo. To seveda ne delajo javno, ko se pa lahko na tiho o takih stvareh pogovore in vse lepo urede, da sta sita “vo-k in koza.” Vse to lepo uredi in napravi po načrtih izvajana “payola,” pravi tisti neimenovani poslanec, ki o tem piše.
Razni lobisti so mojstri v tem Ljudske zastopnike znajo moj-ster.-ko snubiti, kadar so na dnevnem redu debate in glasovanja /.a razne nove predlagane zakone, itd. Vabijo jih na pojedine in tistim, ki sodelujejo krijejo tudi njih kampanjske stroške ob vc’ tvah na razne načine in še kaj drugega je na razpolago tistim, ki z njimi sodelujejo, kakor to lobisti želijo. Seveda v jancst to ne pride, ker vse to so reči, ki se lahko urede lepo med “štirimi očmi” — kajti če bi bilo
zraven več oči, bi se o tem več govorilo, kar pa ni zaželjeno.
Tako je in tako deluje presneta “payola.”
* KAKE IZGLEDE IMA NAŠA JEKLARSKA INDUSTRIJA? — Po lanski stavki obrat in zaposljenost v jeklarski industriji nekam šepa. V prvi polovici julija je znašala proizvodnja nekaj nad 43% normalnosti. To je najnižja količina te/kom zadnjih 20 let, vse skozi od poletja 1939. Tako trdi člankar Lefler, ki je sestavil pregled o tem.
Jeklarski industrijalci so pri-čakcvali, vsaj tako so se izražali, da bodo naročila za jeklo po-rastla v tem letu, a kakor o tem razpravlja list “Iron Age,” so upanja za to obledela. V začetku tega leta so napovedali, da bo znašala letošnja proizvodnja jekla nad 130 milijonov ton. Toda dosedanji zastoj je tolik, da od sedaj pa do novega leta tudi če bi obratovali polni čas, ne bodo mogli doseči več kot kvečjemu 115 milijonov ton proizvod nje. če bo pa obrat nadaljeval v 'jem tempu kot dosedaj v tem letu, pa kaj takega ni upati.
Krivdo za to pripisujejo razni kritiki volilnemu letu, v katerem navadno izvajajo gotovi elementi zvito in sitno gospodarsko politiko. Dalje je kriv temu uvoz jekla in jeklarskih izdelkov iz tujezemstva.
Ker ni v jeklarski industriji tiste živahnosti, kakor bi jo bilo pričakovati, naravno, trpi kolikor toliko tudi rudarska industrija. Trpi tudi vsa industrija, ki je odvisna od jekla. Jeklarska industrija je glavni faktor v našem narodnem gospodarstvu. Kakor se ta giblje, tako se več ali manj giblje vse naše ostalo gospodarstvo.
Prihodnja administracija, bodisi da bo republikanska ali pa demokratska, bo imela glede tega posebne dolžnosti, namreč kako zaščititi domačo jeklarsko industrijo. Te dolžnosti bodo sit. ne, a treba jim bo zadostiti, ali pa bomo imeli brezposelnost in krizo. Lahka naloga to ne bo.
* NAŠA DIPLOMACIJA NIMA POSEBNE SREČE. — Zad nji dogodki kažejo, da je v nekaki slepi ulici. Odkar se je poslovil od življenja pokojni državni tajnik Dulles zgleda, da ne morejo najti pravega “pilota,” ki bi znal voditi uspešno naš diplomatski voz. Ker nimamo pravega “jhlcta” je po raznih nasvetih vzel v roke še pomladi potniško d plomatično palico sam predsednik Eisenhower. Nasvet je bil: znan je, ugled ima kot slavni general, zdaj predsednik največje gospodarske in vojaške sile, kot tak bo in mora biti upo-števEin! Je sicer upoštevan in uživa spoštovanje tak kakoršen je. Njegovi obiski raznih držav in dežel v Evropi, Aziji in južni Ameriki so dvigali zanimanje in marsikje obetali boljše odnoša-je v bodočnosti. Toda “Summit” v Parizu in pa nameravani obisk Japonske, sta pa “prilila” pelina v kupo. . .
Združene države imajo sijajno i
vojaško častniško šolo v West Point, N. Y. V Annapolis, Md. pa mornariško šolo, kjer vežba-jo in vzgajajo častnike. Obe vojaški akademiji sta na vrhuncu. Za vojaški naraščaj je preskrbljeno.
Talko strogo šolo bi morali imeti za vežbanje in vzgajanje naše diplomacije. Sicer imajo nekaj tega, a ne tako točno organizirano, kakor jo imajo n. pr. Angleži, v kateri vzgajajo in šolajo avoj diplomatski zbor. To popolnoma ločeno od vsake domače strankarske politikje. Poslani-ške in konzularne službi ter druge take diplomatske službe Angleži poverjajo le diplomiranim in preizkušenim diplomatom. Pri nas se sicer v neki meri to pravilo tudi upošteva, a mnogo takih mest pa podelijo iz prijateljstva prijateljem strank. Ker tem ni tolikšne zagotovljene bodočnosti za one, ki bi se tej ka-rijeri posvetili, ni posebnih tekmecev za ta poklic. Najbrže iz razloga, češ, spremembe v administraciji, bodo nas vsak čas 'iz podnesle. To je najbrže glavni razlog, da v diplomatskih krogih nimamo dovolj strogo poklicno vzgojenih diplomatov in zato tudi nimamo veliko diplomatskih zmag, vsaj toliko ne, kakor na drugih poljih.
Drugi zgleda, da prihajajo na mednarodne in druge sestanke in konference s točno določenimi načrti in cilji in pri njih trdovratno vstrajajo in pri diplomatskih borbah poznajo vse niti iz preteklosti in sedanjosti, kar dober poklicni diplomat mora poznati. Mi pa smo včasih popustljivi in vse preveč mehki. Diplomacija je svoje vrste važen poklic, v katerem se je treba izuriti, kakor za druge poklice in ker je diplomatski poklic za deželo eden najvažnejših poklicev je treba znati tudi izbrati za ta poklic take, ki imajo dar in talent za tak poklic. Le taki izbrani diplomatje se znajo izogibati slepih ulic.
Amerika je sicer še mlada in v marsičem šele začetnica, dočim so dežele v Evropi in drugod že dolga stoletja na takih poljih. Toda ker je Amerika na hitro zrastla v gospodarskega in vojaškega orjaka, je potrebno da si vzgoji in pripravi tudi najboljši diplomatski kor, kateri tvori vedno prve in zadnje linije v obrambi političnih in vseh drugih koristih in vsega, kar je treba čuvati narodu in domovini!
Takega prepričanja in misli sem jaz,
Revček Andrejček.
------o------
Iz laškega ujelništva domov
(Piše F. Jelen)
Denver, Colo. — Nekega dne sta se moja tovariša Rozman in Visočnik zopet žmislila, da pobegneta, čeprav se nam ni slabo godilo. Rozman je kuhal za laške oficirje, imel je dosti hrane, tudi meni je prinesel vsak večer pečenega mesa, belega kruha, vina in drugih dobrot.
Ujetniki smo ležali v neki veliki konjeniški vojašnici na slami po dva in dva skupaj. Midva z Rozmanom sva spala skupaj. Lahi so nas stražili noč in dan, ujetniki pa smo morali ponoči stražiti konje. Tisoč konj je stražilo vsako noč po deset ujet-hikov. Seveda smo se zmenja-vali vsaki dve uri. Okrog in okrog je bila postavljena visoka ograja, povrhu te ograje pa se je vila bodeča žica. Straže so hodile po zidovih gori in doli z nabasanimi puškami. Vse to ni nič pomagalo. Neke noči je kar šest mož ušlo, ne da bi vedeli drug za drugega. Rozmanu sem pomagal postaviti dolgo lestvo, da sta z Visočnikom lahko prišla na vrh zidu in da sem jo porinil za njima, da sta jo lahko dosegla in spustila na drugo stran zidu. Noč je bila temna, tiho in previdno smo ravnali. Posrečilo se jima je uiti.
Ostal sem sam. Naslednjo ju-
tro mi je že trda predla. Postavili so nas v vrsto, kot ponavadi po dva in dva moža, nas prešteli, če bi kateri manjkal. Prešteli so nas večkrat in ugotovili, da jih šest manjka. Nato so ugotovili, s katerimi so ubežniki skupaj spali. Tako so nas šest mož postavili na drugo stran ceste. Komandant, laški poročnik, je vsakega od nas vprašal, kdaj je tovariš odšel, zakaj ni takoj straži javil? Tudi mene je vprašal isto. Rekel sem mu, da mi ni nihče povedal, da misli pobegniti, da sta mi samo rekla, da gresta konje stražit in se nista vrnila. Rekel je: anke pridžone- — tudi v zapor — in zapovedal stražam, naj nas šest vržejo v ječo.
V tistem trenutku se je s ko-leseljnom na dveh kolesih pripeljal laški major. V koleselj sta bila vprežena dva lepa iskra vranca. Kočija je obstala in nadporočnik je hitro poročal, da je šest mož zbežalo. Major ga vpraša, kaj je s šestimi možmi, ki na strani stojijo. Povedal mu je, da nas bodo zaprli, ker nismo javili bega. Major pravi, kaj morejo oni za to, zakaj pa niste več straž postavili? Odredil je, da po sončnem zahodu ne sme noben jetnik več na dvorišče. Tako nismo stražili več konj.
Rozman mi je po dolgem času pisal eno dopisnico iz Avstrije, da sta z nepopisnim trudom prišla srečno preko meje. Potem nisem nič več slišal o njem. Visočnik je bil pa toliko navihan, da je šel na moj dom. Bilo je ravno o Veliki noči, materi se je nalagal, da sem z njima pobegnil, da sem med potjo zbolel, da sem čisto nag, da nimam denarja, da ležim nekje na meji in da sem njemu naročil, naj mi prinese od doma vse potrebno. Mati so seveda jokali, dali so mu jesti, v popolnoma nov nahrbtnik so hitro stlačili mojo najboljšo obleko, lepo srajco, spodnje hlače, lepe praznične čevlje, ta lepši klobuk, dosti mesa in 20 goldinarjev. Ker je deževalo, so mu dali tudi skoraj nov dežnik, da bi me ja srečno pripeljal domov. Bil sem ze na transportu, ko sem zvedel za to lumparijo. Ko sem prišel domov, sem ga takoj javil na sodniji in on bi moral priti v Pliberk na tožbo. Pa je prišel vmes tisti plebiscit in vse pokvaril. Ker nisem mogel več v Pliberk brez posebnega dovoljenja, sem pozabil na vso zadevo.
Strašno dolga so bila tri leta in štiri meseci v italijanskem ujetništvu. Kako močno sem si želel vrniti se domov! Tudi v ujetništvu sem dostikrat zrl smrti v oči. Na otoku Asinari sem bil tako bolan, da sam za sebe nisem vedel in vsi zdravniki mi niso mogli pomagati. Rešil me je neki fant, doma iz Bele krajine, Mandl smo ga klicali. Podnebje na tem otoku je zdravo, a mi smo prinesli bolezen s Sardinije in iz drugih dežel. Tam v Larini so pokopali na tisoče in tisoče ujetnikov. V Veroni sem bil tako slab, da nisem mogel sam vstajati, pomagal mi je neki Andrej Nemec, doma z Most pri Ljubljani. Tako sem bil zdelan, da so kar kosti škripale.
Ko smo prišli v Fonda del mare, šem bil dodeljen k bolničarjem. Šest mesecev smo čakali na transport. Imel sem lahko službo v bolniških barakah, bil sem tolmač pri nekem bolniškem stotniku. Pri vsaki ve-ziti sem bil navzoč. Za jesti sem imel, kolikor sem hotel, mleka, kolikor sem ga mogel spiti in hitro sem se popravil.
Končno je prišlo povelje za odhod transporta. Oh, kakšno je bilo veselje. Jaz več noči nisem mogel spati, ker sem mislil na dom, na moje drage, posebno mater sem imel vedno pred očmi. Zdrav sem bil, saj sem tehtal 114 kg. Venomer sem mislil, kako jim bom pravil o tem
kako se mi je godilo teh sedem let, odkar sem bil zdoma. A prišlo je drugače.
Ko je napočil dan odhoda, smo dobili novo obleko laških vojakov in vse potrebno. Odpeljali so nas v Ankono, potem pa z ladjo v Dubrovnik. Z Dubrovnika smo se peljali preko Dalmacije, Hercegovine in Bosne v Sarajevo. Opolnoči smo dobili za večerjo fižol. Bilo nas je še kakih 500. Nato smo prišli v Slavonski Brod in dalje v Zagreb. Vedno manj nas je bilo in v Šoštanj sem se pripeljal sam. Ko sem šel s kolodvora, sem jo najprej zavil v gostilno, kjer so me poznali in kjer sem srečal prvega znanca, Pregeljnovega Jurija, ki mi je plačal tri vrčke piva. Dolgo sva se pogovarjala in ura se je bližala že polnoči, ko sem stopil na Robnikov dvor. Rad bi bil poklical mater, jih objel in najprej z njimi govoril, pa je bil na verigi, ki se je vozila od kašte do lopnih vrat, pes, ki je tako lajal, da so moji klici v laježu kar utonili.
Zlezel sem do velikih vrat, odprl sem jih in stopil v vežo. Mati so pritekli s svečo v roki in zaklicali: France je, France
je! Seveda sem jaz, sem rekel in v tem zagledal dva moška, ki sta držala proti meni naperjene lovske puške. Ukazal sem, naj postavita puške doli, da nisem nevaren. Ubogala sta oba, se stresla, nakar sem ugotovil, da sta moja svaka. Imela sta vsak po eno sestro. V tistih časih so zelo kradli, na polju krompir, iz kašt pa slanino in prekajeno meso. Naši so mislili, da je tat, jaz pa sem bil jezen, ker so me s puškami sprejeli, Pa saj niso bili oni krivi, kriv je bil pes, ker je tako močno lajal, da se ni slišalo, ko sta svaka kričala, kdo da je. Dobro, da me nista ustrelila, ko sem stopil v vežo. Vse veselje je prešlo, žalosten sem bil in nisem vedel, kaj bi govoril.
Ena sestra je bila omožena, pred nekaj dnevi je porodila punčko, druga sestra ni bila poročena in je tudi imela eno leto staro hčerko, bratov ni bilo več, dva sta v vojni padla, starejši je pa bil poročen doli na Štajerskem. Tako sem bil popolnoma sam, nikomur nisem imel kaj pripovedovati, starih prijateljev ni bilo več, eni so padli, drugi so se poročili, nisem imel ne družbe, ne veselja. V delo sem se zagnal, eno leto in pol, nato sem se pa kar poročil, da sem imel še Več križev.
IZ NAŠIH VRST

Hibbing, Mirun. — Draga A-meriška Domovina! Tu Vam pošiljam naročnino za celo leto, ker sem z listom prav zadovo-ijen. Saj ne vem, kako dolgo ga bom mogel brati, ker sem že v 82. letu. Najlepše pozdrave!
Frank Bucher. * * * *
Chicago, 111. — Vsem čitate-Ijem in vsemu uredništvu Ameriške Domovine pošiljamo pr V srčne pozdrave, obenem z naročnino za prihodnje leto. časopis je prvorazredni ter nam prinaša novice.iz vseh krajev sveta, posebno nam novim, ki smo še bolj “friški” prav pride. Mislim, da je A. D. eden od najboljših časopisov Južnih Slovanov. Naj bi jo imela vsaka slovenska hiša. Ker smo kupili dom, Vas prosimo, da bi spremenili naš naslov.
Daniela Vlahovič-
* * *
Canon City, Colo. — Cenjeni g. urednik! Dobila sem Obvestilo, da mi bo naročnina potekla, zato pošiljam zopet za eno leto. Zahvaljujem se za redno pošiljanje. Z listom sem zelo zadovoljna in ga zelo rada čitam-Vaša dolgoletna naročnica
Mrs. Barbara Sedmak-
I«sm4 Evmrg Thvrsdbx for the JagotlftT* i» WUcomw
•
Tedenska priloga *at Slovenca v Wisconsina
THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER — AFFILIATED WITH THE “AMERICAN HOME” DAILY
si g—
Is
O*20« PUBLIRHIHG COMP ANT Mtrlcs R. Stsst, Publisher SM U. Ilk St Milwaukee 4. Vis. TeL Mitchell I-4171
S@m in fja po Milwaukee
Umrl je 36-letni Martin Kut-!lar, 3310 W. Center St. Zapušča starše Matt in Frances (Jezer-nik) Kutnar, brata Mathew
Stephana ter sestro Frances Kutnar. Pogreb se je vršil iz Pogrebnega zavoda Geo. L. We-Und v cerkev sv. Ane na Holy Cr0ss pokopališče. Naj počiva v miru!
*
“Ako 80-letnik: umrje za sr-hibo, znanci in prijatelji vzamejo to za naravni pojav ali ^°nec, nasprotno se pa močno cu’dijo) ako srčna bolezen pretrda nit življenja 30-letni osebi,” Pravi Carl N. Neupert, državni Nravstveni uradnik. On pripo-Nča, da bi ise ljudstvo pogosto Podvrglo zdravniški preiskavi ^er se strogo ravnalo po zdravni-f^h predpisih bodisi pri delu ali v dijeti. Važno je tudi, da Iju-^e, ki se počutijo popolnoma Nrave in čvrste, obiščejo doma-Cega zdravnika ali lokalni zdrav-stveni urad, da se potom pre-lskave poučijo o njih zdravstve-n€irn stanju.
*
Zelo veliko ljudi vprašuje za-^aj Kongres ne prekliče tako-Zvani “retirement test,” ki ga iz-Vaja socijailno zavarovanje (So-c‘al Security) ? Ako bi pokojni-110 pričeli plačevati vsem ose-
Over after-dinner coffee tonight, call some out-of-town friends. Dial a surprise into their evening. You can just “hear” faces light up when you do.
Regular visiting on the phone is something warm and nice. Try it!
Wouldn’t you like to hear a
S friendly ring _A tonight?
Bargain Times !
Alter E P.M. —rates are lower. Sunday — rates are lower All DAY.
®n any day —"Family visit” time is after 9 P.M. on calls within Wisconsin.
Y«u can talk 10 minutes for the,,
Price of 5.
bam, ki dosežejo 65 let, bi bil sklad v kratkem času izčrpan. Samo za leto 1959 bi izplačila narastla nad dva bilijona (milijardi) dolarjev. Potom “retirement test” je Social Security urad ugotovila, da je povprečna starost oseb, ki stopijo v pokoj med 68.in 69. letom. Če bi se pokojnina pričela izplačevati takoj ob 65. letu, bi se moral davek letno znatno^ zvišati.
Ako želite pojasnil glede vašega stanja v socijalni zaaroval-nini, obrnite1 se na sledeči urad: za južno stran mesta Milwaukee, West Allis, Cudahy, South Milwaukee, ltd., 2609 W. Oklahoma Ave., telefon ORchard 1-5056;- za severno stran mesta m okolico: 342 N. Water St.'
*
Otvoritev razširjene in novo-tlakovane W. National Ave. od S. 1st St. do zapadne mestne meje S. 38th St. se bo slavnostno vršila 21. clktobra in bo trajala tri dni (petek, soboto in nedeljo).
*
Dne 15. septembra, je dekliški katoliški kolegij Alverno pričel z novim šolskim letom. Vpisanih je 850 dijakinj, šolsko leto se je pričelo s peto sv. mašo, ki jo je daroval kaplan kolegija Rev. Raymond A. Parr. Nove dijakinje in njih starše, je pozdravila predsednica kolegija Sestra M. Augustine, OSF. Kolegij obiskuje tudi precej slovenskih dijakinj.
,	, ' '	M' r	|
1 Početkom novega šolskega leta je milwauški policijski šef Howard O. Johnson ponovno izdal opozorilo voznikom avtomobilov: “Tisoče otrok se je vrnilo k šolskemu pouku ter je dolžnost voznikov na cestah in posebno v obiižju šolskih poslopij in cerkva, da posvečajo vso pozornost in odgovornost preprečenja nesreč.
FRANCE BEVK:
STRAŽN1 OGNJI
Hrib
Samo enkrat umreš
Neki list iz Ria de Janeira je objavil statistiko, po' kateri je brazilska televizija pokazala v letu dni svojih oddaj 1261 smrtnih primerov in 984 poljubov.
“Mar naj to pomeni, da kaže občinstvo več zanimanja za smrt kot pa za ljubezen?’’ je neki list naslovil vprašanje na javnost in na televizijsko upravo.
Kmalu je dobil od direktorja televizije jedrnat odgovor: “Za poljube imamo pred seboj vse življenje, vsakdo pa umre samo enkrat.”
je postal strm, skoraj navpičen. Grmovje in kriven-často drevje se je oklepalo skal s koreninami kakor s kremplji. Dosegel je z gostim drevjem in grmovjem obraslo drčo, ki se je med dvema navpičnima skalnatima stenama vzpenjala do vrha hriba, kjer je izmed zelenih dreves sijalo nebb.
Med temi drevesi in grmovjem je Andrejc plezal in se po-gahjal kvišku. Pogled v; dolino so mu zaprla debla, zdelo se mu je, kakor da je objet od dreves in od skal, ki se nagibljejo nanj in ga potiskajo navzgor.
Nenadoma je nad njim završalo. Zaslišal je votlo pokanje, in preden se je zavedel, kaj to pomeni, je priletela mimo njega skala . . . Kamenje je drevelo v dolino, odskakovalo, udarjalo ob debla, ob skale in v tla, kopalo prst in listje ter šumelo.
Andrejc je zagledal smrt pred seboj. V hitrici je presodil položaj in skočil k skalnati steni, iz katere je Zijala vdolbina in nudila naravno zavetje.
Bil je rešen. Kamnje je tolklo ob skalo, njega ni zadelo. Polagoma je kamniti plaz ponehal: le iz dolinn je bilo čuti pokanje udarjajočih skal.
Andrejc je stopil z eno nogo iz skrivališča,; obrnil glavo proti robu hriba, ki je bil med drevesi že nejasno viden, Jn zavpil: “Krščanski ljudje!”
Par trenutkov je bilo vse tiho', nato se je oglasil od zgoraj bobneči glas:
“Hfoooj!”
“Ne ubijte me, za pet ran našega Gospod Jezusa Kristusa! ’ “Prikaži se!” je bil odgovor.. Andrejc je plezal ob steni navzgor, nekdo mu je prišel naproti in se sklonil mimo kriven-častega debla globoko, preden je prišel do Andrejca, da ga je videl razločno v obraz.
Bil je močan človek s poraslim obrazom, sredi katerega je tičal ogromenn os.
“Ne boj se,” je dejal Andrejc. “Nisem Turek.”
“Če nisi, pojdi z menoj!”
V nekaj minutah sta bila na vrhu. Tam sta stala dva mladeniča z gorjačami in premerila došleca.
Velikan pa je peljal Andrejca v kamenito gozdno kotanjo, sredi katere je raslo, košato drevo, okoli debla $o bila gladka, ma-hovita tla. V tej kotanji je ležalo kakih petdeset mož in mladeničev z rokami pod glavo. Planili so kvišku.
“Kaj je bilo?”
“Tega človeka smo dobili.” Videli so, da ni Turek, dasi je bil vznemirljive vnanjosti, bolj razbojniku nego poštenjaku podoben.
“Kdo si in odkod prihajaš?” Andrejc je po požrku vode, ki jo je srknil iz lesene posode, povedal svojo zgodbo po pravici od začetka do konca, na konu je dostavil:
“Če kdo ve za mojo ženo ali za otroke, naj mi pove.” Rdečelas mladenič, pegast po obrazu, se je oglasil:
“Urh mi je pravil, da jo je videl. Več ne vem.”
‘‘Kje je Urh?” jfe vprašal An drejc.
znali so mu, da še nič, le grajska vrata da so zaprli in jih s tramovi založili.
Kaj čakate, da vam Turki v lonce pogledajo,” je vpil Piper-na. Ko se je nakričal in naklel, je zapovedal: “Storite vse, kar je potrebno za hrambo gradu!” “Vsi so na delu, Vaša milost.’” “Ali so bili kmetje tu?”
“Z družinami so silili v grad, odgnali smo jih.”
Smeh zadovoljstva je spreletel Paganov obraz.
“Ali so Turki že blizu?”’
“Še jih ni.”- ’
“Še jih ni?”
In se je znova vznejevoljil, kakor da čaka Turke s hrepenenjem, a jih noče odnikoder biti.
Turkov ni bilo treba dolgo čakati. Prišli so, zažgali vas, nato napadli grad. Za sivim zidovjem je zavladal strah. Napad so javili Paganu de Piperna. Ta je bil zmeden, ni vedel, kaj počenja. Dajal je ukaze, ki so bili tako nezmiselni, da jih nihče ni poslušal. Zavlekli so ga v temno orožarnico z dvema oknoma na tesno dvorišče, kjer je bil najbolj varen.
Posadili so ga bili k starinski mizi in postavili velik vrč vina predenj. Tako so ga pustili samega, prikazal se mu ni nihče več. Po stenah je viselo orožje, sulice in helebarde, meči in bodala, oklepi, vezirji in lepo okovane in okrašene muškete. V mrak so zijali grbi, nekaj ban-
li zlezli Turki; odgovarjalo je z obzidja. Streli mušket, nato počasni, redki streli edinega topiča.
Pagano se je ozrl. Ne jeklene plošče ne kladiva ni bilo nad njim, da bi koga priklical. Gledal je okrog sebe, da bi našel kak primeren predmet; ni ga bilo.
Začel je vpiti . . . Kričal je, da si je paral grlo. Nihče ga ni slišal, le stene so odmevale. Zunaj je pokalo neprestano.
Dvignil se je iz naslonjača in se le s težavo prestopil dva koraka. Vrnil se je, opirajoč se ob mizo, in se zgrudil v stol. Pogledal je v plemiča na steni, ki ni umaknil krivega pogleda. Ta hip je občutil, da je sam na svetu, začaran v grajsko sobo, ko se vse, kar je živega na gradu, bije, da odbije napad in si reši golo življenje.
(Dalje prihodnjič)
Ženske dobijo delo
Help Wanted — Female
Comptometer - typist, opportunity for qualified typist, comptometer-operator, diversified duties, experience essential, permanent salary, St. Clair E. 53 St. area. Please call Mr. Kuten, EN 1-4400 for appointment.
(178)
BLIZU EAST 185. ceste
naprodaj bungalow, 7 lepih sob, garaža za 2 avta. Lastnik bi rad hišo čim preje prodal!
V COLLINWOOD-u
na lepem prostoru, zidana veneer hiša za dve družini, 4 in 4 lepe in velike sobe, 2 garaži. — Se proda po zmerni ceni!
John Knific Realty
820 East 185 St. IV 1-9980 Lot naprodaj
Naprodaj je lot v Euclidu na Edgecliff Drive. Kličite KE 1-2112.	(177)
Sobe v najem
Na E. 74 St., 5 sob in kopalnica, furnez zgoraj. Kličite EN 1-2744.	(177)
Soba se odda
Spalna soba se odda poštenemu, treznemu moškemu. Oglasi se naj na 1027 E. 61 St. HE 1-6671.	--(177)
Soba se odda	
Spalna soba se odda v najem	
na 15634 Holmes Ave.	stranska
vrata.	-(178)
V najem	
se oddajo štiri sobe	na novo
dekorirane, zgoraj na	E. 76 St.
Kličite WH 4-2360.	(178)
MALI OGLASI
LASTNIK PRODAJA
na Grovewood Ave. hišo, bungalow tipa. 6 lepih sob, hiša je vsa prenovljena, nov furnez, bakrene cevi, kuhinja modernizirana, vse nanovo prepleskano znotraj in odzunaj. Polna klet. — Oglasite se na 16723 Grove-wood Ave. ali pa pokličite KE 1-5258.	(178)
“Če greš z menoj, ga boš vi- der, celo turški konjski lep s
del,”' je dejal rdečelasec in se
dvignil..
Z izbranimi besedami in z veliko previdnostjo so bili Paganu de Piperna zaupali, da se nahaja turška nevarnost blizu. Pagano sprva ni razumel. Ko je spoznal pomen besed, se je razhudil, ko da so grajski služabni-d krivi prihoda pešjanov. Pomiril se je in vprašal, ali so že kaj storili v obrambo gradu. Pri-

IMENIK
SLOVENSKIH IN SLOVENCEM: NAKLONJENIH TRGOVSKIH PODJETIJ IN OBRTNIKOV V MILWAUKEE

■ANJTARY SODA WATER CO. 1430 So. 69th St., tel.: GReenfield 6-3620
CANADA DRY BOTTLING CO., IncT, (All Sodas), 232 W. Bruce St.; tel. BR 1-1152.
Ksklns sc Vaše oči!
AKO RABITE OČALA— obrnite se z zaupanjem na zanesljivo tvrdko z dolgoletno izkušnjo
GLOBE OPTICAL 00. j
Telefon Mitchell 5-7174 i' 1732 So. llth Street Milwaukee 4, Wia. s
V blag spomin
DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA IN OČETA
John Sever
ki je umrl 15. septembra 1968. leta
Oh, kako žalostni so dnevi, odkar Te več med nami ni, spomin na Te pa še živi in živel bo do konca naših dni!
V tihem grobu tam počivaš, v večnem smrtnem spanju spiš, ne mile prošnje, ne solze,
Tebe več ne prebude.
Žalujoči:
SOPROGA
in
OTROCI
Cleveland, Ohio, 15. sept. 19(i0.
polmesecem na vrhu droga. Med orožjem in grbi je visela slika enega prejšnjih grajskih gospodarjev; sivkasti obraz je gledal v Piperno tako strahotno, kakor da ga toži, zakaj je nepoklican stopil v njegovo sobo.
V obraz starega plemiča se je zazrl Pagano de Piperna in skoraj skoprnel pred njim.
“Kaj me gledaš, človek, tako krivogledo? Ne misli, da si bil boljši nego jaz.”
Zunaj je pokalo. Prvo z brega za gradom, v katerega so bi-
Sobe oddajo
Na E. 69 St. oddajo zaposleni ženski sobo s souporabo kuhinje. Kličite EX 1-5163.
(178)
Zidana hiša naprodaj
Za 2 družini in trgovina za pivo in vino, da se ven prodaja. 6 akrov zemlje. Prav blizu šole in cerkve v mestu Geneva na Rt. 20. Proda se zaradi bolezni, ker sem bil pobit od avtomobila. Jerry Strojin, R.D. 2, West 20, Geneva, Ohio.
—(15, 22, 29 sept.)
Naprodaj
Naprodaj so oleandre pri Mrs. Jennie Strnad, 1415 E. 51 St. EX 1-9668.	(178)
Car st Memorials 1
Kraška kamnoseška obrt
15425 Waterloo Rd.	IV 1-2237
EDINA SLOVENSKA IZDBLOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV
Re-Nu Auto Body Co.
%/
Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov.
Popravljamo body in fenderje. Welding
JOHN J. POZNIK in SIN > GLenviUe 1-3830 $82 East 152nd Street
CXrXXXXXXXXXXXXXXXXXTX TXTT’
GRDINA POGREBNI ZAVOD
1053 East 62 Sl. 17002 Lakeshore Blvd.
Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088	KEnmore 1-6300
Moderno podjetje — Zmerne cene

t
uh
MMAC0 ^
Join To Bring YOU This Great Value SENSATION!
INTRODUCING



mmskm
COMPARE
IpF
1^1.
The All New Namaco“l
Mattress and Box Spring
‘^Designed 'JlM'Tjou .On Jiimd'
THIS NEW 1960
Sudmim
0
THAT’S RIGHT YOU PKf 0NW $9995
automatic ELECTRIC BLANKET THAT IS LIGHT AS A FEATHER. WILL KEEP YOU WARM IN ANY WEATHER. SELLS EVERYWHERE FOR $24.95
•DURING THIS SPECIAL, LIMITED INTRODUCTORY OFFER YOU GET
1.	THE TERRIFIC, NEW "BACK SAVER" QUILTED MATTRESS
2.	THE SPECIALLY, MATCH DESIGNED BOX SPRING
3- the tftnfieam electric blanket, quality you know
FOR LESS THAN THE VALUE OF THE MATTRESS AND SPRING! ALONE • YES, YOU GET REDUCED PAIGES ON THIS NEW DELUXE | BEDDING, AND THE BLANKET FREE OF EXTRA COST!
AN INTRODUCTORI OFFER THAT WILL NOT RE REPEATER!
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE
FOR
ALLI
Open Evenings
6202 St. Clair Ave.
JOHN SUSNIK
EN 1-3634
|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii]iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii(iiin
g JULES VERNE:	t	'■ M
1 CARSKI SEL s 1
g	(Mihael Strogov) , g
POVEST	^	g
^IlilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllP
Sedel je kakih pet minut, ko je začutil težko roko, ki mu jo je nekdo položil na ramo.
“Kaj delaš tukaj?” ga je vprašal s hripavim glasom mož visoke postave, ki ga ni videl, kdaj je prišel.
“Počivam,” je odgovoril Mihael Strogov.
“Ali nameravaš prenočiti na klopi?” je povzel neznanec.
“Da, če mi bo ugajalo,’” je odvrnil Mihael Strogov z glasom, ki je bil nekoliko preveč odločen za navadnega trgovca, za kakršnega se je delal.
“Pokaži se vendar, da te vidim!” je dejal mož.
Mihael Strogov se je spomnil, da mora biti predvsem previden, in je nehote stopil nazaj.
“Ni treba!” je odgovoril.
In hladnokrvno se je umaknil kakih deset korakov od vpraše-vavca.
Ko ga je opazoval natančneje, se je prepričal, da ima opraviti s ciganom, kakršnih človek najde na vsakem semnju in s katerimi v nobenem oziru ni dobro priti v dotiko. Vkljub gosti temi je blizu kolibe opazil prostoren voz, v kakršnih navadno stanujejo cigani, ki jih je vse polno v Rusiji, posebno tam, kjer se da zaslužiti kaka kopejka.
Cigan je medtem stopil dva ali tri korake naprej in se pripravil, da bi Mihaela Strogova vprašal bolj naravnost.' Kar so se odprla vrata kolibe. Ženska, ki se je komaj kaj videla, je naglo stopila ven in dejala v surovem narečju, v katerem je Mihael Strogov spoznal mešanico mongolske in sibirske govorice:
“Zopet vohun! Pusti ga in pojdi večerjat. Papluka (neke vrste potica) te čaka.”
Mihael Strogov se je nehote nasmehnil, ko je slišal, da ga ima ženska za vohuna.
V istem jeziku, toda z zelo
CHICAGO, ILL.
HELP WANTED—FEMALE
PHYSIO THERAPIST
Permanent position in fully equipped 107-bed general hospital. Salary C. P. A. scale.
•	Excellent Personnel Policies
•	Pleasant Living Area Close to Hospital.
•	Located in Progressive Area
Please write, wire, apply or phone 755 — Iris Morrey, R. N., Administrator.
WINGHAM GEHERAL HOSPITAL
CARLING TERRACE WINGHAM, ONT., CANADA
(179)
REGISTERED NURSES
For permanent -positions in fully equipped 107-bed general hospital.
•	Excellent Personnel Policies.
•	Pleasant Living Area Close to Hospital.
•	Located in Progressive Area. Please write, wire, apply or phone
755 — Iris Morrey R. N. Administrator.
WINGHAM GENERAL HOSPITAL
CARLING TERRACE WINGHAM, ONT., CANADA
(179)
različnim poudarkom je odgovoril cigan nekaj besedi, ki so pomenile:
“Prav imaš, Sangara. Sicer pa bomo jutri odpotovali.”
“Jutri?” je vprašal ženska polglasno, očividno nekoliko presenečena.
“Da, Sangara,” je odgovoril cigan. “Naš oteč sam nam u-kazuje . . ., da gremo, kamor hočemo!”
Nato sta oba stopila v kolibo in skrbno zaprla vrata za seboj.
“Lepa reč!” si je dejal Mihael Strogov. “Ako je ciganom do tega, da jih ne bom razumel, kadar bodo govorili vpričo mene, jim svetujem, naj govore v drugem jeziku.”
Ker je bil rojen v Sibiriji in je vso mladost preživel na stepi, je razumel, kakor smo že o-menili, skoro vsa narečja od Ta-tarije do Ledenega morja. Za točen pomen besed, ki sta jih spregovorila med seboj cigan in njegova žen ;ka, mu je bilo bore malo mar. Čemu bj ga to zanimalo?
Ker je bilo že precej pozno, se je hotel vrniti v prenočišče, da si privošči nekoliko počitka. Šel je ob reki Volgi, po kateri je plavalo toliko ladij, da vode skoraj ni bilo videti. Po smeri reke je natančneje spoznal kraj, ki ga je pravkar zapustil. Kupi voz in kolib so stali tam, kjer je bil vsako leto veliki semenj v Nižnjem Novgorodu. Umevno je torej, da so se ondi zbirali glumači in cigani od vseh vetrov.
Uro pozneje je Mihael Strogov že spal na ruski postelji, ki se zdi tujcu tako trda. Drugo jutro, 17. julija, se je zbudil, ko je bil že beli dan.
Še pet ur- ostati v Nižnjem Novgorodu se mu je zdelo kakor stoletje. Kako naj jih zapravi drugače, kakor da hodi zopet po mestnih ulicah. Treba je bilo samo zajtrkovati, zadrgniti potni sveženj, dobiti policijsko potrdilo na potni list — in pripravljen je bil za odhod. Ker ni bil vajen, solnca čakati v postelji, je vstal, se oblekel, skrbno spravil pismo s carskim pečatom v notranji žep suknje in se tesno prepasal. Potem je povezal prtljago in jo zadel na ramo. Ker se ni mislil vrniti v “Konstantinopel,” ampak je hotel zajtrkovati na obrežju Volge blizu pristanišča, je poravnal račun in odšel.
Najprej je stopil v pisarno pa-robrodne družbe in se prepri-
CHICAGO. ILL
HELP WANTED MALE
ARCWELDER
Small N. W. Shop Steady Work
Some Overtime ~r'r Apply in Person ’ " CHICAGO DRYER CO. 2210 N. Pulaski
(180)
STIGMATINE FATHERS AND BROTHERS
THINK: Not just your own future — but the FUTURE of other souls might depend on what you do NOW;
SERVE: Christ’s crusade for souls as a STIGMATINE Priest or Brother — dedicated to the Five Wounds of our Lord.
GET complete information about Stigmatine activities • Apostolate of youth • Retreats Parishes • Teaching • Voluntary foreign missions.
Write for literature to Dept. H. C.
CONTACT: Rev. Robert Keniston, C.P.S.
Stigmatine Fathers 302 Maple Street
Springfield, Mass.	(186)
čal, da “Kavkaz” res odplove ob določeni uri. Tedaj mu je prišlo prvič na misel, da se bo skoro gotovo tudi mlada Livonka vkrcala na “Kavkaz,” ker je hotela potovati čez Perm. V tem slučaju bi morala potovati skupaj-
Zgornje mesto s kremljem, ki meri dve vrsti v obsegu in ki je moskovskemu zelo podoben, je bilo tedaj precej zapuščeno. Niti pokrajinski namestnik ni stanoval tam. Spodnje mesto pa je bilo zelo živahno.
Mihael Strogov je prekoračil Volgo po mostu na čolnih, ki so ga stražili kozaški konjeniki, in je prišel na prostor, kjer je prejšnji večer zadel na cigane. Semenj v Nižjem Novgorodu,! s katerim se niti semenj v Lip-skem ne da primerjati, se vrši nekoliko izven mesta. Na široki ravnini onstran Volge stoji začasna palača pokrajinskega na- j mestnika. Visoki uradnik stanuje ondi na višje povelje toliko časa, dokler traja semenj, ki ga je treba zaradi najrazličnejših obiskovavcev vedno nadzorovati.
Ta ravnina je bila zastavljena z lesenimi in somerno razdeljenimi kolibami. Med njimi so bila široka pota, po katerih so množice vrvele sem in tja. Za vsako vrsto blaga, za železnino, kožuhovino, volno, les, tkanine, suhe ribe itd., je bil odločen poseben oddelek kolib najrazličnejših velikosti in oblik. Nekatere stavbe so bile narejene iz
PITTSBURGH, PA.
BUSINESS SERVICE
PARENTE’S TV SERVICE — Motorola TV Sales and Service (Servicing entire Monon Valley). All work guaranteed. 24 hours emergency repairs. We service all makes and models. Open 9 a.m. to 6 p.m. Call WAverly 9-6620, 400 Broad Ave., Belle Vernon, Pa.	(177)
DOMESTIC HELP
GIRL - WOMAN — General hou’se-cleaning. Downstairs work. Other help employed. Live in private room and bath; TV; new home. 4 school age children. HAzel 1-4655.
(177,
zelo nenavadnega gradiva, n.pr. iz zabojčkov za čaj ali kosov o-soljenega mesa, t.j. iz vzorcev blaga, ki se je notri prodajalo. Nekoliko čudno, skoraj ameri-kansko ponujanje!
Gneča po ulicah je bila to jutro zelo velika, ker je bilo soln-ce že precej visoko. Rusi, Sibir-ci, Nemci, kozaki, Turkomani, Perzijci, Georgijci, Grki, Oto-mani, Indijci, Kitajci: vsa ta izredna mešanica Evropcev in A-zijcev je klepetala, razpravljala, se prepirala in mešetarila med seboj. Zdelo se je, da je tu zbrano vse, karkoli je treba za prenos in prevoz blaga: konji, velblodi, osli, čolni, vozovi, in roba vsake baže: kožuhovina, žlahtno kamenje, svileno blago indijski kašmir, turške prepro-1 ge, kavkaško orožje, smirnske
in ispahanske tkanine, tifliški oklepi, karavanski čaj, evropska medenina, švicarske ure, lijon-ski baržun, anglešška bombaže-vina, konjske opreme, sadje, sočivje, uralske rudnine, malahit, lazurec, dišave, zdravilne rastline, les, katran, vrvje, rogovje, buče, melone itd. Vsi indijski, kitajski, perzijski, ameriški in evropski izdelki so bili nakopičeni ha tem sejmišču.
Vrvenja in direndaja, vpitja in kričanja na semnju ni mogoče popisati. Domačini iz nižjih slojev so bilj že po naravi zelo glasni in kričavi, tujci pa tudi niso hoteli zaostajati. Med njimi so bili celo trgovci iz srednje Azije, ki so potrebovali vse leto, da so svoje blago spravili čez neizmerne planjave in ki se v nič krajšem času niso mogli vr-
ČISTILNA RAZPRODAJA
Najboljša priložnost za dober kip!
Nova zaloga raznega pohištva bo kmalu prišla! ZATO prodajamo postoječo zalogo nekaterih delov pohištva po izredno UGODNIH CENAH!
NEKOLIKO FOTELJEV ZA DNEVNO SOBO dajemo z
50% popusta!
MALE MIZICE ZA DNEVNO SOBO so
čelrtino do tretjino ceneje!
SPALNICE, po 3 kosa, dajemo z
tretjino popusta!
Nekoliko GARNITUR ZA ZAJTRK so
50% cenejše!
LETNO POHIŠTVO
ki nam je ostalo, pa dajemo po cenah, ki smo jih mi plačali zanj! — Vse moramo prodati! — In zato je to za vas IZREDNA PRILOŽNOST, da si za drugo leto nabavite letno pohištvo in pri tem OGROMNO PRIHRANITE!
Pridite, poglejte, kupite in napravili boste ODLIČNO KUPOVINO!
A. GRDINA IN SINOVI
FURNITURE DEALERS and FUNERAL DIRECTORS 15301 WATERLOO RD.	KE-1-1235
ODPRTO:
v ponedeljek, četrtek in petek od 9 do 9 zvečer v torek in soboto od 9 od 6 zvečer v sredo cel dan zaprto
DAJEMO EAGLE ZNAMKE
Ljudje nas sprašujejo:
“Čemu je Stroh s vaijeno nad ognjem?”
,	/> ,1' j Št '	^'1 ^ ' V *• '	'
Odgovor je enostaven:
“Tako dobimo boljše pivo!”

Stroh’s izključni varilni postopek (varjenje neposredno nad ognjem pri 2,000°) ustvarja razliko v okusu, ki jo odkrijete že takoj pri prvem poskusu Stroh piva. Poskusite Stroh’s danes ... rekli boste, da je najlažje, najvoljnejše in najbolj o-svežujoče pivo, ki ste ga kdajkoli poskusili! To je edino nad ognjem varjeno pivo Amerike!

Ugajalo vam bo
\ HnaraDBwwgCm*«*.
je lažje
SEDAJ PO KRAJEVNIH CENAH
niti v svojo domovino. Semenj v Nižnjem Novgorodu je tako sloveč, da se njegov denarni promet ceni najmanj na sto milijonov rubljev.
Po prostoru med posameznimi oddelki začasnega mesta se je gnetla množica raznih umet-njakarjev. Hreščeče godbe, ki so spremljale predstave glumačev, so človeka kar glušile. Hribovski cigani so vedno se menjajočim radovednežem napovedovali srečo ali pa so peli in plesali. Igravci tujih gledišč so predstavljali Shakespearove drame, prikrojene po okusu gledavcev, j ki so kar dreveli k igram. Po | dolgih cestah so se sprehajali medvedarji s četveronogimi u-metniki, iz zverinjakov pa so se j razlegali hripavi glasovi zveri, |

ki so jih krotilci dražili z bičem ali razbeljenim železom.
No, in tale posebna in zabavna navada! Nad vsem tem ljudskim svitkom so namreč le' tali celi oblaki ptičev. V Nižnjem Novgovodu je bil namreč zelo priljubljen običaj, da so ph' čarji na semenj prinašali v klet' kah zaprte ptiče in jih izpuščal' za nekaj kopejk, ki so jih pla' čevali milosrčni ljudje. In tel' oproščenih ptic-jetnic je frčal" in cvrčalo na stotine nad sejmiščem.
fDallP DT’lhfvInW'
DR. ŽUPNIK
ZOBOZDRAVNIK 6131 St. Clair Avenue vhod na E. 62 St.
Uradne ure: 9:30 z j. do 7 zv.
Prijave nepotrebne	^
Vprašajte
vašega
postavljavca
furnezov
99% vseh domov, zgrajenih v naši okolici od leta 1950, je gretih s PLINOM
ker so plinske toplotne naprave tako lahke za postaviti in ker delujejo tako učinkovito v vsakem domu.
4fTHE EAST OHIO CAS COMPANY