VESTNIK
Poštni urad 9020 Cetovec Vertagspostamt 9020 Kiagenturt izhaja v Ceiovcu Erscheinungsort Kiagenturt Posamezni izvod 5 šiiingov mesečna naročnina 20 šiiingov ceioietna naročnina 200 šiiingov
P. b. b.
LETNIK XXXiX.	CELOVEC, PETEK, 23. MAREC 1984
ŠTEV. 12 (2167)
Tragično-komična igra strank
o vlogi manjšinskega vprašanja v volilnem boju
Vodilni koroški poiitiki sicer ob vsaki primerni in neprimerni priložnosti zagotavljajo, da manjšinsko vprašanje in posebej manjšinsko šolstvo ne sme biti zlorabljeno za volilni boj. Obenem pa isti politiki skoraj vsak dan sproti s priložnostnimi govori in izjavami vedno spet poskrbijo za to, da se prav manjšinska problematika čedalje bolj „raz-vija" v eno glavnih tem predvolilnega strankarskega turnirja. In čeprav je do volitev še več kot pol leta, se v tem prizadevanju že zdaj tako stopnjujejo, da pri tem vidno zgubljajo pregled nad svojim početjem — da prihajajo v protislovje z lastnimi izjavami in v nesoglasje v lastnih vrstah.
Razmere v svobodnjaških krogih so v tem pogledu posebno zgovorne. Vrhovna poglavar svobodnjakarjev Ste-gar je prejšnji teden v pogovoru s predsednikom predsedstva SFRJ Spiljkom izrecno zagotovil, da v vprašanju referenduma o dvojezičnem šolstvu nikakor ne soglaša s svojo stranko na Koroškem, ker se ne strinja z načinom, kjer hoče večina glasovati o manjšini. Tudi prejšnji predsednik FPO Ferrari-Brun-nenfeld poudarja, da njegova stranka ni zainteresirana na kakršnemkoli nasprotstvu med Slovenci in Nemci na Koroškem in da koroški svobodnjakarji zato tudi niso sprejeli nobenega sklepa o podpiranju
referenduma KHD. Toda novi šef koroške FPČ) Haider postavlja oba zvezna funkcionarja na laž: ne samo, da je FPO sprožila v deželnem zboru postopek za spremembo manjšinskega šolskega zakona, marveč je sprejela tudi sklep o podpori KHD-jevskemu referendumu — pravi Haider.
Vsaj po zunanjem videzu nekoliko drugačne so razmere v OVP, o kateri bi lahko rekli, da z enim očesom joka, ko se hkrati z drugim očesom smeje. Predsednik Knafl se je še pred nedavnim zelo odločno izrekel proti samostojnemu agiranju FPO, kateri je očital, da krši trostrankar-
PREDSEDNtK ZSO O SOSVETIH:
Ničesar takega se ni zgodilo
kar bi ovrglo naše utemeljene pomisleke
„V zadnjem času se ničesar takega ni zgodiio, kar bi ovrgio naše utemeljene pomisieke giede vstopa v takoimenovane manjšinske sosvete. Siej ko prej vetjajo naši znani argumenti, kot sta predvsem diskriminacijska in restriktivna praksa sedmojuiijske zakonodaje ter dejstvo, da so sosveti ie posvetovaini organi in torej nimajo nobenih pristojnosti za reševanje manjšinskih vprašanj."
Tako je deja) predsednik Zveze siovenskih organizacij dipi. inž. Feliks Wieser na naše vprašanje, kaj pravi o ponovno oživijeni diskusiji okoii sosvetov. Nagiasii je, da ziasti pod pritiskom koroški Siovenci nikakor ne moremo v sosvete. Pri tem je posebej omenii protimanjšin-sko akcijo FPO in KHD, s katero hočejo zadati manjšini nov udarec ter pogiobiti prepad med obema narodoma v dežeii.
„Sicer pa smo koroški Siovenci pripravijeni in smo to tudi pismeno sporočiti zveznemu kancierju Sinovvtzu, da se s pristojno viado resno pogovorimo o vseh vprašanjih, tudi o sosvetih," je nagiasii predsednik ZSO. Meni) pa je, da je najprej na vrsti viada, da z ustreznimi dejanji spet vzpostavi ozračje medsebojnega zaupanja, ki smo ga Siovenci zgubiti zaradi dotgoietnega zaviačevanja pri reševanju naših vprašanj.
Na nasiov tistih, ki Siovence siiijo v sosvete, in onih tudi iz lastnih vrst, ki vstop ..priporočajo", pa je tov. Wieser izjavii, da je sicer veiiko med ijudmi, vendar nikjer ni opazii pripravijenosti za tak korak.
skl dogovor. Isti Knafl pa je zdaj pokazal veliko razumevanje za podobno akcijo Heimatdiensta, ko je dejal, da koroška ljudska stranka spoštuje KHD-jevski referendum o šolskem vprašanju ter prepušča svojim članom pri tem svobodno odločanje.
In podobno zadržanje je — vsaj doslej — opaziti tudi v koroški SPO. Slišati je bilo ostre izjave proti FPO in njenemu izdajstvu strankarske troedinosti, povezane s svarili, da bo morala sama nositi tudi odgovornost za vse posledice. Toda na zahtevo socialističnih študentov, naj se koroška SPO jasno distancira od referenduma KHD, v teh krogih še ni bilo odmeva — razen novinarske „cvetk.a", da bi takšna opredelitev pomenila dvojno merilo(!).
Tako se tudi obe veliki stranki — kljub nasprotnim izjavam in zagotovilom — le že kar precej aktivno vključujeta skupaj s FPO v medstrankarsko tekmo, katera bo kateri odvzela kakšnega volilca s tem, da bo še bolj kot druga brenkala na domovinsko pobarvane nacionalistične strune. Pri tem pa je vsekakor značilno, da ne -ena ne druga noče (ali se ne upa?) zavzeti jasnega stališča do vloge, ki jo v tej koroški tragikomediji igrajo KHD in njemu sorodni krogi.
V nedogled s takšno politiko ptiča noja seveda tudi v centralah strank ne bodo mogli nadaljevati, kajti „ba-za" se že začenja oglašati. Celo v vrstah OVP se pojavljajo glasovi, ki svarijo pred tem, da bi z ločitvijo šol prepad med obema narodoma na Koroškem še poglobili. Ziasti pa se taka opozorila množijo v socialističnih vrstah, kjer se nista le organizaciji socialistične mladine in socialističnih študentov nedvoumno izjavili za skupno vzgojo otrok v šoli, marveč tudi krajevne organizacije SPO odločno obsojajo vsako delitev šolstva.
Tak primer je izjava socialistov v občini Zrelec. V njej opozarjajo na uspehe, ki so jih dosegli pri odstranjevanju predsodkov in nasprotij med prebivalstvom različne narodne pripadnosti. „Z veliko zaskrbljenostjo" gledajo dejavnosti svobodnjaške stranke in heimadiensta v zvezi z manjšinskim šolstvom ter poudarjajo, da bi nameravana ločitev šolarjev in preko njih posredno tudi staršev povzročila veliko škodo medsebojnemu zaupanju. Zato pozivajo odgovorne dejavnike v stranki, naj se odločno postavijo proti tistim silam, ki hočejo na račun mirnega sožitja v deželi kovati svoj politični kapital.
T radicionalni pohod, Ariho va peč'
v spomin na padie partizanske borce
V spomin na partinzanske borce in aktiviste, ki so jih nacisti zverinsko pobili 9. februarja 1945 pri bunkerju pod Arihovo pečjo nad Šentjakobom v Rožu, je bil tudi letos tradicionalni zimski pohod „Arihova peč". Prvotno za 4. marec predvideno in takrat zaradi vremena na minuio nedeljo preloženo prireditev so spet pripravili Slovensko prosvetno društvo ,,Rož" v Šentjakobu ter Slovenska prosvetna zveza in Slovensko pianinsko društvo v Ceiovcu.
Tudi ietošnji 6. zimski pohod „Arihova peč" je obsegal tri deie: kratko spominsko svečanost, smučarski tek in pohod mimo nekdanjega partizanskega bunkerja (kjer so se padiim borcem pokloniti z venci) do planinske postojanke na Bleščeči. Udeleženci so kakor prejšnja leta prejeli spominske značke, prvo nagrado v obliki lepe plakete pa je po stari navadi prispeval Slovenski vestnik.
O uspeli prireditvi, na kateri so spet zabeležiii izredno množično udeležbo, obširno poročamo na 8. strani.
MINISTER ZA POUK Z!LK:
Ne podcenjujmo nevarnosti
ki jo predstavljajo pojavi neonacizma
Prejšnji teden — 13. marca — je bila obletnica nacistične zasedbe Avstrije leta 1938, torej dogodka, ki je usodno posegel v zgodovino naše domovine, saj je tedaj prenehala obstajati kot samostojna, neodvisna država — postala je sestavni del „veli-ke Nemčije" z vsemi strašnimi posledicami. Vendar se je te obletnice le malokdo spomnil, kakor v vseh zadnjih desetletjih je minila takore-koč v zatišju.
Med tistimi redkimi ustanovami, ki se vsako leto spominjajo obletnice nacističnega napada na Avstrijo, je Dokumentacijski arhiv avstrijskega odpora na Dunaju. Na letošnji spominski svečanosti je govoril minister za pouk in umetnost dr. Helmut Zilk, ki je zelo resno svaril pred nevarnostjo, ki jo pomeni podcenjevanje vsakega obujanja nacistične miselnosti. „Spake fašizma" tudi danes ne smemo prezreti in omalovaževati,
je dejal minister Zilk, ki je odločno nastopil proti poskusom, zanikati krivdo Hitlerjeve Nemčije za izbruh druge svetovne vojne in olepšavatt strahote koncentracijskih taborišč.
Posebej je minister Zilk opozoril na današnje pojave neonacizma ter dejal, da se v odnosu do tujih delavcev, do pripadnikov drugih narodov kažejo nove oblike rasizma. Zato je „velika naloga" avstrijskega odporniškega gibanja „še pred nami in ne že za nami", je menil minister za pouk, ki je poudaril, da je mladino treba kon-frontirati s časom zatiranja in strahovlade, pri čemer imajo odgovornost in dolžnost učitelji in novinarji, ki se ne smejo izmikati oporoki avstrijskega boja za svobodo. Za prihodnje leto, ko bomo obhajali 40-letnico druge republike in 30-letnico državne pogodbe, je napovedal, da bo državni praznik Avstrije v znamenju samozavesti in spoznanja samega sebe.
PREBERiTE
na
strani
2	Votitve v detavsko zbornico: „Koroška Sotidarnost"
3	O premierah v $ent-primožu in na Radišah
4 Zakijuček 12. Rožan-skega izobraževainega tedna
5 Ustanovni občni zbor „Mtadi rod "
7	Makedonci doma in v svetu
8	6. Zimski pohod „Arihova peč"
Sodelovanje med Koroško in Slovenijo
še ni izčrpalo vseh tozadevnih možnosti
Ravno v dneh, ko je bil predsednik predsedstva SFRJ špiljak na obisku v Avstriji, so se v Ljubljani sestali na prvih sejah svojega mandata svet za mednarodne odnose, komisija za manjšinska in izseljenska vprašanja ter komisija za narodnosti, torej forumi, ki so v okviru SZDL Slovenije posebej zadolženi za vprašanja zunanje politike in položaja manjšin. Predsednik sveta za mednarodne odnose je Bojan Lubej, predsednika komisij pa Štefan Cigoj in Jože Hartman.
Ob tej priložnosti so izrčrpno obravnavali odnose s sosedi in v tem okviru tudi položaj Stovencev v Italiji, Avstriji in na Madžarskem, pri čemer je bila poudarjena najtesnejša povezava položaja zamejskih Slovencev s stanjem narodnosti v Sloveniji, „saj so integralen del politike teh odnosov," kot je bito rečeno.
Iz poročila o seji je razvidno, da so bile odločno zavrnjene ,,restriktivne tendence", ki jih je čutiti zadnje čase, oprte na domnevno potrebo po omejevanju spričo težkega gospodarskega stanja (odprta manjšinska vprašanja, depozit, maloobmejni promet in gospodarska menjava itd ). „Svet in komisiji so argumentirano podprli oceno, da gre za neutemeljeno in pavšalno kritiko nespodbitno potrjenih in uveljavljenih konstant naše politike do sosedov
in se zavzeli za ponovno potrditev in ustvarjalno nadaljevanje razvoja vseh sestavin naše politike dobrega sosedstva in odprtosti."
O tem, kaj praktično pomeni politika dobrega sosedstva predvsem na gospodarskem področju, pa je bilo veliko govora ob priložnosti dveh sejemskih prireditev ta teden: na sejmu „Gost" v Celovcu in na 23. sejmu „Alpe-Jadran" v Ljubljani. Medtem ko so v Celovcu predstavniki gospodarskih organizacij in ustanov Slovenije nakazali in s konkretnimi podatki podkrepili svoje želje in predloge za razširitev gospodarskega sodelovanja s Koroško in posebej z njenimi obmejnimi predeli, so v Ljubljani predstavniki koroškega gospodarstva obrazložiti svoje poglede na ta razvoj.
Da v okviru sodelovanja med Koroško in Slovenijo še niso izkoriščene tozadevne možnosti, so ugotovili tudi na nedavnem posvetu v Kranju, kjer so razpravtjali o uresničevanju republiškega srednjeročnega programa ukrepov in aktivnosti za pospeševanje obmejnega gospodarskega sodelovanja z Italijo, Avstrijo in Madžarsko. Poudarili so, da je gorenjsko gospodarstvo zainteresirano, da se to sodelovanje še razširi in okrepi, zato se zavzemajo za to, da bi podoben sporazum o obmejnem gospodarskem sodelovanju, kot ga ima Slovenija z Italijo, sklenili tudi z Avstrijo.
Spet „demokratično" vsiljevanje diktata?
Aljap tema, da se je PorošPa FPO V man/ŠmsPo-ŠolsPcm Vprašanja od-ločlla 2% samostojno aPcljo, trortran-ParsPa edinost /e spet rod; svoje sadove.
FaPo skoraj izgieda, da so se stranke dogovorile, PaPo se Podo zadržale do AF! D in njegovega rejerendama za ločitev šol. Če ga ena a/; draga že neposredno ne podpira, pa ga radi ne napada. Spet enkrat — ne prvič v zgodovini — so ti Prog; In njiPovo delo torej „taPa", čeprav je vsem doPro znano, Pam je asmerjeno, PaP-šen je namen In PaPšniP posledic se je Pati.
Naravnost vzorna pa je edinost trep deželnozPorsPiP stranp v odnosa do Slovencev. Fd;ne so sl v mnenja, da je manjšinrPo šolstvo trePa spremeniti; napovedajejo, da Podo po-irPaie rešitve, Pl Podo sprejemljive za vse — toda še noPenl ni prišlo na misel, da Pl sPapno rešitev IsPall s tistimi, Pl so najPolj prizadeti, s Slovenci.
Ali to pomeni, da Po večina manjšini spet vsilila svoj dlPtat — v smisla „popo!ne demoPraclje", PaPor jo pojmajejo In praPtlclrajo na Aoro-šPem?
VOLITVE V DELAVSKO ZBORNICO:
Zaupajmo v lastno moč
je geslo liste „Koroška Solidarnost"

Kakor smo v našem listu že poročati, bodo 8. in 9. aprita votitve v deiavsko zbornico, pri katerih bodo deiojematci za prihodnjih pet tet izvotiti svoje zakonito stanovsko predstavništvo. Na Koroškem se bo za giasove votitnih upravičencev tokrat potegovato kar šest raztičnih kandidatnih tist: poieg treh strank SPO, OVP in FPO, ki so že zdaj zastopane v detavski zbornici, bo kot dostej tudi ietos kandidirat Sin-dikatni tevi btok (KPA); prvič bo pri votitvah nastopita tista zeienih (VGO); prav tako prvič pa bo samostojno kandidirata tudi stovenska tista „Koroška Soiidarnost".
Lista ..Koroška Solidarnost" je sad skupnih prizadevanj sindikalnih aktivistov okoli Narodnega sveta koroških Slovencev ter iniciativne skupine v Zvezi slovenskih organizacij. Od ostalih volilnih skupin in kandidatnih list se ..Koroška Solidarnost" razlikuje predvsem v dveh pogledih: da je nastala iz specifičnih koroških razmer in da je zato tudi svoj program prikrojila povsem na domače potrebe. In to je izpovedala tudi v svojem geslu ..Zaupajmo v lastno moč", ki ga razume v dvojnem pomenu, kot so poudarili njeni kandidati:
#	To pomeni, da zaupamo v tast-no moč pri boju za naše pravice kot detojematci, da zaupamo v naš uspeh in zaupamo v sebe kot samostojno potitično sito.
#	Biti pa hoče tudi atternativna
votitna skupina, ki se ponuja deio-jematcem obeh narodnih skupin; vendar hoče posebej opozarjati na probieme stovenske manjšine na Koroškem.
Ko opozarja na trenutno gospodarsko krizo v svetu in pri nas v Avstriji, ..Koroška Solidarnost" poudarja, da posledice te krize seveda še prav posebno prizadenejo gospodarsko obrobne kraje, med katere spada zlasti južna Koroška, kjer gospodarska recesija še močneje vpliva na slabo stanje delovnih mest. Za ublažitev tega razvoja in za zboljšanje razmer lista med drugim zahteva:
O Konec odseijevanju prebivat-stva iz južne Koroške in drugih obrobnih krajev zaradi gospodarskega izkoriščanja in zapostavtjanja.
O Razširitev sociainih stužb za
Vodilni kandidati
v skupini detavcev GREGOR KRtŠTOF
v skupini nameščencev EUZABETA HOBEL

' i' '
- . , ,
Hr	n
Šmihel, rojen 1955, član obratnega sveta Mohorjeve tiskarne v Celovcu
JOŠEF KRASNtK
1953, Žitara vas, predsednik obratnega sveta tovarne IPH v Žitari vasi
ZtNKA TRATAR
1960, Pliberk, dela pri podjetju Topšport v Pliberku

Sinča vas, rojena 1952, nameščenka pri podjetju Intrade v Celovcu
WALTER GUTOVNtK
1950, Globasnica, nameščenec pri podjetju Obir na Reberci
!NGRiD ZABLATNiG
1955, Bilčovs, dela pri podjetju Intrade v Celovcu
podežeiska področja.
O Posebno podporo za podjetja na južnem Koroškem.
Še posebej pa vidi „Koroška Solidarnost" pot iz sedanje situacije v poglobitivi in razširitvi gospodarskega sodelovanja preko meje. Takole ugotavlja: ..Ojačeni gospodarski kontakti in kooperacije med Koroško in Julijsko Benečijo, predvsem pa med Koroško in Slovenijo lahko marsikaj do tega doprinesejo, da se obrobni gospodarski položaj na Koroškem izboljša."
Konkretno zahteva:
#	Regionalno pogodbo med Koroško In Slovenijo ter Koroško in Furlanijo-Julijsko Benečijo.
#	Ne samo podporo za centralni gospodarski prostor.
#	Posebno podporo mešanim družbam v obmejnih področjih Koroške.
Med težišči, ki jih zastopa „Koroška Solidarnost", je tudi narodnostna in jezikovna enakopravnost. V tem pogledu na primer zahteva enakopravnost za Slovence v javnih službah v razmerju 1:10 ter zastopstvo slovenskih organizacij z glasovalno pravico v družbi za podporo koroškega gospdarstva in pri sejah skupne gospodarske komisije med Koroško in Slovenijo.
„Tudi na delovnem mestu: Dvojezično je bolje" — se glasi eno izmed njenih gesel, ko poudarja, da mora biti pregovor Več jezikov znaš, več veljaš, upoštevan tudi na delovnem mestu. V tem okviru izjavlja ..Koroška Solidarnost" svojo solidarnost še posebej tudi s tujimi delavci. Zahteva, da mora biti ta solidarnost uresničena zlasti:
O z ustanovitvijo kontaktnih centrov, ki jih plačuje delavska zbornica;
O z ustanovitvijo centralnega urada za oddajanje stanovanj in kontrola lastnikov;
O s pasivno volilno pravico za tuje delavce v obratni svet in delavsko zbornico;
O z ustanovitvijo posebnega referata za tuje delavce pri delavski zbornici.
Pri letošnjih volitvah bo „Koroška Solidarnost" nastopila v volilnih skupinah delavcev in nameščencev. Za vsako skupino se predstavlja s kandidatno listo, na kateri so delojemalci iz različnih podjetij širom južne Koroške, med njimi predvsem tudi aktivni sindikalisti in člani obratnih svetov.
Sporna in protislovna dokumentacija
Kolikor je naslov sam nepretencio-zen, toliko bolj pretenciozna sta namen in vsebina najnovejše deželne dokumentacije: „Zur Lage der Slowenen in Karnten". Kar se na prvi pogled zdi kot prispevek k diskusiji okoli manjšinskega problema na Koroškem, noče biti nič manj kot celovit pregled o položaju koroških Slovencev, o tem, kje živijo, koliko jih je, kakšne so njihove aktualne potrebe. Tako so vsaj povedali avtorji dokumentacije Ralf Unkart, Gerold Glantschnig in Alfred Ogris na predstavitvi svojega 400-stranskega dela.
Publikacija je nastajala v etapah, saj njeno jedro predstavljajo dokumenti iz raznih let. Povod za nastanek dokumentov, vsaj centralnega dela, je bila pritožba KEL proti dežel-nozborskim volitvam 1979 pri ustavnem sodišču. Ob tem je koroška ustavna služba kot kontrahent izdelala vrsto ekspertiz, statistik in zemljevidov. Temu procesnemu protokolu, ki obsega skoraj celotni drugi de) dokumentacije, so avtorji priključili še nekaj drugih razprav, tako da je nastala pričujoča dokumentacija, ki naj bi hkrati tudi zadovoljila zahtevo koroškega deželnega zbora po znanstveni
dokumentaciji o koroških Slovencih, torej zahtevo po „beli knjigi".
Ne da bi bil drugi del o procesu pred ustavnim sodiščem nesporen, pa je še posebej protisloven prvi del. Pod naslovom „Entwicklungen und Tatsachen in Vorfeld der Karntner Landtagswahl 1979 und des Erkennt-nisses des Verfassungsgerichtshofes 1981" predstavlja posebno poglavje Unkartov originalni prispevek „Vom Artikel 7 des Staatsvertrages 1955 zum Volksgruppengesetz 1976". Nekatere pasaže, nastale leta 1973, se berejo kot kritika poznejšega zakona o narodnih skupinah, v celoti pa je zadeva skrajno protislovna. Samo primer: „Die Gemeinden, in denen diese (zweisprachigen) Schulen liegen, kon-nen als Gebiet, in denen Angehorige der Minderheit leben, bezeichnet wer-den." (str. 35) Šest vrstic naprej pa: „Die Gleichsetzung des Gebietes der Gemeinden mit zweisprachigcn Volks-schulen mit einem sogenannten zwei-sprachigen Gebiet ist problematisch." (36)
O tendenci razpravljanja priča naslednji — seveda iz konteksta iztrgani — citat: „Fiir Karnten erweist sich die Frage nach dem Gebrauch des
Slowenischen vor Behorden und Ge-richten in Wahrheit als Scheinpro-blem." (37) Nekaj strani naprej pa najdemo naslednjo sodbo ustavnega sodišča iz 1983: „Nicht die Unver-standlichkeit der Staatssprache fiir die Minderheit, sondern die Moglichkeit der Bewahrung und Pflege der eige-nen Sprache ist der Grund ftir die Zu-lassung des Slosvenischen als Arnts-sprache."
Vseskozi gre za obrambo restriktivne avstrijske manjšinske politike, ki mu seveda nikakor ni tuje žongliranje s številkami, kot ga poznamo iz zgodovine. Iz kvalitativnega problema se manjšinsko vprašanje reducira na kvantiteto, na številke. Kolikor bodo objavljene statistike in predvsem tudi dokumentacija koristen pripomoček, pa ne gre spregledati osnovne metodološke pomanjkljivosti. Številke naj prikažejo stanje, rezultate določenih družbenih procesov, predvsem asimilacijskih, o procesih samih, o decimiranju številk, ni spregovorjeno nikjer. Pač, za odvračanje Slovencev od svoje narodnosti, za njihovo ..izstopanje" iz manjšine so krive organizacije, ker spravljajo pripadnike manjšine s svojo politiko v stalne konfliktne situacije.
Celovška univerza obsoja
napade na dvojezično šolstvo
S sedanjo diskusijo o dvojezičnem šolstvu na Koroškem se je na nedavni seji bavil tudi kolegij univerze za izobraževalne vede v Celovcu, ki je v tej zvezi soglasno sklenil naslednje stališče:
Univerza za izobraževalne vede v Celovcu razume svojo izobraževalno nalogo tudi v tem smislu, da mora prispevati k mirnemu sožitju v deželi. Za Koroško pomeni to nenehen poskus demokratične izravnave med interesi etnične večine in manjšine, pri čemer je treba v smislu podpiranja šibkejšega posebno upoštevati pospeševanje manjšine.
Zaradi tega univerzitetni kolegij univerze za izobraževalne vede odklanja obliko in cilje ljudskega referenduma, katerega pobudnik je koroški Heimatdienst. Vprašanje, ki je za obstoj manjšine tako pomembno kot dvojezično obvezno šolstvo, ne sme biti zlorabljeno za volilni boj ali podvrženo večinskim odločitvam.
Sedaj obstoječa skupna obvezna šola trenutno ustreza različnim zahtevam, ki se ji postavljajo. Morebitne spremembe oz. izboljšave je treba obravnavati predvsem s pedagoško-vzgojno-znanstve-ne plati, brez političnega pritiska, medtem ko mora biti na politični ravni v ospredju ohranitev manjšine.
Kolegij univerze za izobraževalne vede zato poziva koroške deželne in pristojne zvezne politike, naj ne sprejmejo prenagljenih sklepov, ki bi manjšino ogrožali v njenem obstoju. Obenem pa izraža pripravljenost univerze za izobraževalne vede, prispevati k stvarnemu obravnavanju dvojezičnega šolstva.
SOCIALISTIČNI ŠTUDENTJE POZIVAJO:
Koroška SPO naj se javno izreče proti akciji KHD
KHD-jevsko zahtevo po delitvi šot na južnem Koroškem je ostro obsodila tudi Zveza socialističnih študentov Avstrije (VSStO), ki vidi v njej „hud udarec proti slovenski narodni skupnosti ter začetek apart-heidske zakonodaje v Avstriji". Zato socialistični študentje pozivajo koroško SPO, naj se javno izreče proti tej akciji KHD. Pri tem VSStO poudarja, da je takšno jasno stališče SPO širokega, preko Koroške segajočega pomena za ugled stranke.
Na ta nedvoumni poziv iz vodilnih krogov koroške SPO doslej še ni
bilo slišati jasnega stališča. Edinole VValter Primosch je v strankinem glasilu KTZ napravil beden poskus, da bi odgovornim funkcionarjem prihranil jasno opredelitev, češ: če bi koroška SPO ugodila zahtevi študentov, bi si morala dopasti očitek, da v demokraciji meri z dvojnimi merili. Toda s takšnim postavljanjem stvari na glavo zadeva za koroško SPO gotovo ni in ne bo rešena, to toliko manj, ko je na drugi strani celo iz krogov FPO slišati zelo jasne izjave proti KHD in njegovi akciji.
ZDAJ TUDI URADNO:
Spremembe v vodstvu manjšinskega šolstva
Deželni šolski svet za Koroško je zdaj (s pismom od 13. 3. 1984) obema osrednjima organizacijama koroških Slovencev sporočil spremembe, ki so bile izvedene v vodstvu manjšinskega šolstva.
Tako je zvezni minister za pouk in umetnost dr. Helmut Zilk z odlokom z dne 14. 12. 1983 imenoval glavno-šolskega ravnatelja, višjega šolskega svetnika Franza Wiegeleta za okrajnega šolskega nadzornika za manjšinsko šolstvo, in sicer z veljavnostjo od 1. februarja 1984.
Predsednik deželnega šolskega sve-
ta za Koroško, deželni glavar Leopold Wagner, pa je strokovnega nadzornika dvornega svetnika dr. Valentina Inzka z veljavnostjo od 1. januarja 1984 poveril z vodstvom oddelka VII — manjšinsko šolstvo pri deželnem šolskem svetu za Koroško, in sicer do 31. julija 1986. V pogovoru je deželni glavar dr. Inzku zagotovil, da se bo po poteku tega roka zavzel za njegovo nadaljnje imenovanje, medtem ko je dr. Inzko deželnemu šolskemu svetu sporočil, da namerava z 31. decembrom 1988 zapustiti aktivno službo in se upokojiti.
Zbornik o koroških Slovencih
Dosedanjim zbornikom o Koroški in koroških Slovencih se zdaj pridružuje še nov zbornik znanstvenih in strokovnih prispevkov: ..Koroški Slovenci v Avstriji včeraj in danes". Zajetno knjigo — obsega skoraj 400 strani — sta izdali založba Komunist v Ljubljani in založba Drava v Celovcu, uredit pa jo je uredniški odbor pod predsedstvom Pavla Žaucerja Matjaža.
Vsebinsko je razdeljen na štiri razdelke, v katerih je predstavljena zgodovina koroških Slovencev do zloma tretjega rajha, 'v drugi avstrijski republiki, njihova umetniška ustvarjalnost, v četrtem razdelku pa najdemo kronološki pregled zgodovine koroških Slovencev od 1848 do 1983, bibliografijo in drugo dokumentacijo. Koristen za neslovensko publiko pa bo vsekakor obsežen del s povzetki v nemščini. Pri člankih in razpravah gre deloma za prirejene ponatise iz drugih, predvsem manj dostopnih publikacij, njihovi avtorji pa so Janko Pleterski, Tone Zorn, Franc Škerl, Tone Ferenc, Aleš Bebler, Avguštin Malte, Franci Zwitter, Vladimir in Matjaž Klemenčič, Borut Bohte, Danilo Turk, Matevž Grilc, Feliks Wic-ser, Zmaga Kumer, Matjaž Kmecl in Mirko Jutršek.
Povsem nov v tem zborniku je kronološki pregled, ki so ga sestavili Janez Stergar, Janko Liška, Avguštin Malle, Marjan Šturm, Tone Zorn in
Pavle Žaucer in ki na več kot sto straneh po datumih razporeja dogodke iz zadnjih 130 let. Bibliografijo časnikov in časopisov koroških Slovencev od 1849 do 1983 s 160 naslovi bo moč enako koristiti kot izbirno bibliografijo strokovne literature o koroških Slovencih. Zborniku je dodana slikovna dokumentacija in vrsta informativnih zemljevidov. Prav tako pa je v slovenščini in nemščini objavljen znani intervju Edvarda Kardelja za dunajsko revijo profil iz leta 1976.
Zbornik so predstavili pretekli petek na Ravnah na Koroškem. Ob tem je Pavle Zaucer Matjaž opozoril na pomembnost datuma: pred 40 leti je bil ustanovljen pokrajinski odbor OF za Koroško, katerega sekretar je postal Karel Prušnik-Gašper, pred štirimi leti na isti dan, 16. marca, pa je umrl Karel Prušnik-Gašper. Hkrati s predstavitvijo zbornika je bil posvet mentorjev Gašperjeve bralne značke, kjer so sprejeli zbornik kot dobrodošel vir beril za Gašperjevo bralno značko.
Udeleženci posveta so sprejeli tudi izjavo v zvezi s poslabšanjem položaja slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem, v kateri zahtevajo, da Avstrija izpolni svoje mednarodne obveznosti in izražajo svojo posebno zaskrbljenost zaradi poskusov nacionalističnih sil, da ukinejo sedanjo ureditev dvojezičnega šolstva.
Premieri dveh slovenskih dram
šentprimož in Radiče so pretekio soboto oz. nedeijo biie prizorišče premier dveh siovenskih dram. igraiski skupini SPD „Danica" in SPD „Radiše" sta se namreč predstaviti vsaka s svojo dramsko predstavo, ki sta jo naštudirati v zimskem času. Čeprav je što za premieri dveh raztičnih odrskih det, je v obeh primerih što za deta stovenskih avtorjev. V Šentprimožu so zaigrati Žigonovo dramo „Kadar se utrga obiak" (katere prizor objavijamo na zgornji stiki), na Radišah pa Kranjčevo „Pot do ztočina". O predstavah, ki jih je zrežirat Sitvo Ovsenk, poročata naša sodetavca.
120-letnica Slovenske matice
Slovenska matica letos slavi 120-letnico svojega obstoja. To je bil tudi tehten povod, da so ta velik jubilej počastili s primerno proslavo, katero so povezali s slavnostnim občnim zborom te pomembne ustanove, ki je slovenski kulturi prispevala izjemen delež.
Slavnostnemu zboru so prisostvovale vidne osebnosti slovenskega oziroma jugoslovanskega kulturnega in političnega življenja, prišli pa so tudi zastopniki slovenskih kulturnih organizacij iz zamejstva. Predsednik Slovenske matice, Bogo Grafenauer je ob tej priložnosti orisa) pobude za ustanovitev Slovenske matice pred 120 leti in na njen poznejši vzpon in še posebej na delovanje v zadnjih desetletjih. Grafenauer je spomnil na njeno živo izročilo in načela, po katerih se ravna. Dejal je, da je Matica dragocen organizem pri uresničevanju slovenske kulturne politike o enotnem slovenskem kulturnem prostoru. Predsednik je opozoril tudi na velike knjižne projekte, ki jih je Slovenska matica uresničila v zadnjem času. V prvih sto letih je pri Matici izšlo 373 naslovov in v zadnjih 20 letih 158 naslovov knjig - v skupno 1,5 milijona izvodih. Grafenauer je ob tej priložnosti govoril tudi o bodočih nalogah Slovenske matice, kar se bo razumljivo odražalo v izdajanju knjig ter v prispevanju k celovitosti in povezanosti slovenskega prostora.
Slavnostni občni zbor Slovenske matice so povezali tudi s kulturnim sporedom pri katerem sta nastopila glasbena interpreta Tomaž Lorenz in Igor Saje.
OB BERGOV) RAZSTAV) V CELOVCU
Podobe Podjune in njenih
ljudi
V Celovcu pravkar poteka razstava del slikarja Wernerja Berga. Kot smo že poročali, gre za najobsežnejši prikaz Bergovega umetniškega opusa, saj gre za skupno 384 eksponatov, katere sta prireditelja namestila v prostorih Doma umetnikov in Mestne hiše v Celovcu. V Domu umetnikov je razstavljenih 128 oljnatih slik, medtem ko v Mestni hiši prikazujejo 86 lesorezov, 10 akvarelov in 160 risb in skic. Že sam ta podatek potrjuje obsežnost razstave, ki slehernega ljubitelja Bergove umetnosti takore-koč obvezuje, da si jo ogleda. To je po retrospektivi, ki jo je slikar Berg
Lavant, Helmuta Scharfa in druge. Posebno dragocen je izbor Bergovih razmišljanj o svojem likovnem delu njegove tozadevne korespondence. V knjigi je tudi pregled vseh Bergovih skupinskih in samostojnih razstav. Tu je razvidno, da je bil Berg kot umetnik priznan po vsem svetu, saj je razstavljal v znanih svetovnih galerijah od Tokia, Ljubljane, Pariza in do New Yorka.
Na tem mestu je treba posebej omeniti, da je v razmišljanjih o slikarju Wernerju Bergu prisotno tudi spoznanje, da je bil slikar Podjune in njenih ljudi. Iz tega sledi, da je Berg svetu
šentprimož: Kadar se utrga oblak
Kot je včasih bila navada, so zbranemu občinstvu v dvorani kulturnega doma Danica v Šentprimožu najprej zapeli nekaj pesmi; tokrat moški zbor SPD „Vinko Poljanec" iz Škocijana. Za tem pa je
Igralska skupina SPD na Radišah, ki je minulo nedeljo vabila na prvo uprizoritev svoje najnovejše odrske postavitve, je imela pri izbiri komada — drame Miška Kranjca - Pot do zločina" — brez dvoma posrečeno roko. Ko sem v odmorih i" po predstavi prisluhnil obiskovalcem, sem slišal le pohvalne besede; pa tudi že med predstavo samo je bilo opaziti, da so Radišani zgodbo, ki jo je Kranjec sicer naselil v svoje rodno Prekmurje, sprejeli povsem za „svojo" in jo torej ..sodoživljali" v vseh njenih zapletih in izpovedih (o krajevni in časovni odmaknjenosti sta pravzaprav govorili le dve podrobnosti: da so na mizo postavili vino namesto sadjevca in da je v sodni dvorani visela na steni podoba nekdanjega jugoslovanskega kralja Aleksandra, čeprav bi bila tam lahko tudi slika našega Kirchschlagerja).
Za svojo premiero so se radiški igralci dobro pripravili. V ta namen so — kakor že lani, ko so uprizorili komedijo „Dan oddiha" ruskega avtorja Katajeva — spet povabili tudi pri nas na Koroškem dobro znanega režiserja Silva Ovsenka. O Prizadevnosti in požrtvovalnosti vseh sodelujočih govori dejstvo, da so imeli kar 40 vaj; skoraj polovica teh so bile bralne vaje, kajti Silvo daje velik poudarek važbanju jezika, izgovorjave. Uspeh je bil očiten, vsaj pri tistih, ki so se svoje vloge dobro naučili, pri nekaterih Pa je bilo opaziti za premiere značilno pomanjkljivo obvladanje besedi).
Pri kratkem zapisu o predstavi se ne nameravam spuščati v ocenjevanje posameznih igralcev, zlasti ker popolnoma soglašam z režiserjem, da ni glavnih in stranskih viog, so le večje in manjše vloge, ki so vse pomembne; važno je le skupno delo in od tega zavisi tudi uspeh. Radišani so to mnenje potrdili z dejanjem. Od izkušenih akterjev, ki se resnično vživijo v svoje vloge, pa do novincev, ki so tokrat prvič stali na odru in še ne morejo prikriti svoje neizkušenosti, so bili kot skupnost vsekakor prepričljivi: Ani Hribernik v vlogi Eve Antalič, Nuži VVieser — Ivan Berden, $imi Ogris — Matija Berden, Angela Pisjak — Magda Ovček, Leni Lampichler - Verona Antalič,
predsednik SPD „Danica" Stanko VVakounig pozdravil številno občinstvo — tudi nekatere goste — ter vsem zaželet lep kulturni užitek.
Že sam naslov drame „Kadar se utrga oblak" obeta napeto igro. Avtor dr. Joka Žigon v svojem delu
Hanzi Pisjak — Martin Lebar, Krista Resztej — Roza Majer — Tomi Ro-gaunig — sodnik Leskovar, Martin Ogris — sluga Franc, Rosemarie Thaler — uradnica; Pepi Schusch-nik je bil šepetalec, Andrej Lampichler pa je skrbel za šminkanje.
Vrstni red sodelujočih sem povzel po njihovem gledališkem listu in torej ne pomeni nikakršne kvalitetne razvrstitve. Pri njih razveseljuje njihovo skupno navdušenje za odrsko delo, njihova požrtvovalnost (ki obsega tudi skrb za scenarijo in za kostume) in ne nazadnje praksa, da sproti vključujejo nove ljudi — kajti vse to skupaj je najboljši obet za prihodnost. Zato sem prepričan, da bodo v skupnem prizadevanju in s pomočjo režiserja Silva izpilili tudi še tiste majhne hibe, ki jih je bilo opaziti na nedeljski premieri. V tem smislu vsem skupaj čestitam k prvi predstavi in jim želim, da bi z gostovanji tudi še drugod prav tako prepričljivo izpovedali Kranjčevo svarilo, kako sla po bogastvu in oblasti vodi na pot zločina. Obisk radiških igralcev na sobotni premieri v Šentprimožu in navzočnost podjunskih prosvetašev v nedeljo na Radišah sta gotovo obetaven uvod v tako izmenjavo.
prikazuje dogodke okoli leta 1926, ko je bilo v Škofji Loki in Poljanski dolini strašno neurje, ko je voda odnesla več hiš, žag, elektrarn in tudi živine. To je bil čas hude gospodarske krize, ko je bilo delavsko gibanje v teh krajih v razvoju, saj ga je pospeševala revščina in velike socialne razlike. To je bil čas, ki je dopuščal sposobnim oderuhom in manipulantom velike dobičke in naglo bogatenje.
Jakob Kalan (Miha Kap) in Filip Izda (Marko Marko) vsak na svoj način kopičita svoje bogastvo. V senci njune grabežljivosti Kalanova žena Ana (Micka Hobel) doživlja svojo človeško tragedijo, saj je proti svoji volji morala vzeti Kalana za moža. Zato mu prikriva, da je Lenki (Mirjam Kežar), ki živi na njunem domu, prava mati. Kalan tudi ni pravi oče sina Lojzeta (Franci Polzer ml.), ki se zaljubi v „posvo-jeno" Lenko. Za slednjo škili tudi grbasti trgovec Izda, Kalan pa hoče Lenko možiti s sinom Lojzetom. Zadevo zaplete še klepetavi poštar (Toni VVakounig). Drama doseže svoj višek, ko se pojavi prvi žagar Andrej (Franci Polcer st.), ki se kot delavec na Kalanovi žagi bori za socialne pravice delavcev, ko Ana le-temu zaupa, da je pravi oče sina Lojzeta on, najhujši nasprotnik Kalana, in da ga še vedno ljubi. Tedaj se ponovno utrga oblak, Andrej postane žrtev deroče vode; naposled odnese še Kalanovo žago. Kalanovo spoznanje svoje nečlovečnosti je prepozno . ..
Igralci so zahtevni drami povsem bili kos. Že na začetku so osvojili pozornost gledalcev ne le zaradi napete vsebine drame, marveč tudi z odličnim podajanjem posameznih vlog. Marko Marko je v vlogi grbastega, po značaju lakomnega trgovca ime) posebno težko nalogo, katero je opravit odlično. Tudi Miha Kap je suvereno podajal Kalana, isto velja za Francija Poizerja st., za Micko Hobel, Tonija VVakouniga in mladi Polzer in Mirjam Kežar sta dobro odigrala svoji vlogi. Pohvaliti je treba čistost jezika in izgovorjavo ter dinamično gibanje na odru, kar je brez dvoma zasluga režiserja Silva Ovsenka.
Vsaka premiera igralcem povzroča tremo. Tokrat tega ni bilo opaziti, več skrbi je povzročila zvočna in svetlobna tehnika, katere občasni izpad k sreči ni vplivat na potek igre. Navesti je treba še Heleno Giacomali (glasbena oprema), Hanzija Poizerja (luč), Marico Krasnik in Cvetko VVuttej (soflerki) ter Francija Poizerja (odrska oprema).
Pričakovati je, da bodo šentvid-čani dramo „Kadar se utrga oblak" še ponovili ali z njo šli v goste, saj pri le-tej gre za kvalitetno amatersko predstavo.
pred leti imel v Slovenj Gradcu, prvi tako obsežni prikaz njegovih del na Koroškem oz. v Avstriji.
Povod za predstavitev Bergove likovne bere, je 80-letnica rojstva umetnika. K tako obsežni razstavi seveda sodi tudi primeren založniški borak, namreč, predstavitev umetnika in njegovih del v posebni knjigi. To sta storila Harald Scheicher in založba Ritter. Tu gre za dejansko edinstveno uredniško in založniško delo, ki bo gotovo našlo tudi primeren odziv. Na 280 straneh gre za številne barvne in črno-bele reprodukcije Bergovih grafik, slik, risb in skic, ki so opremljene z besedili številnih ocenjevalcev njegove umetnosti. Do besede pridejo tudi nekateri umetnikovi prijatelji. Med njimi najdemo pesnico Christino
razkril podobo koroškega Slovenca, njegovo življenje in kraje v katerih živi. Berg je sam vedno naglašal, da so mu prav ljudje v Podjuni bili hvaležni za njegovo umetniško sporočilo, da je bil njihov tihi spremljevalec ob veselju in žalosti. Vse to je razvidno iz njegovih slik, in danes — prav po njegovi zaslugi — svet ve, da je Berg slikal koroške Slovence med katerimi je dozorel v tako priznanega umetnika.
Slehernemu ljubitelju Bergove umetnosti še enkrat priporočamo, da si razstavo, ki je odprta do 3. aprila v Celovcu, ogleda. Tam je na voljo tudi opisana knjiga, ki je primerna tudi za darilo. Nenazadnje je treba še zabeležiti, da je med tistimi, ki so omogočili izid knjige o Wernerju Bergu, tudi galerija Aula slovenica.
rj.	-ej
Stovenska prosvetna zveza in krajevna društva vabijo na
teden slovenskega filma
ki traja do 24. marca 1984.
Ljubiteiji siovenske fitmske umetnosti bodo imeti priiožnost videti še siedeče ceiovečerne fitme:
SREČA NA VRViC) (miadinski fiim)
#	v petek 23. 3. ob 14.30 uri v kinu Janach v Šentjakobu v Rožu
LUCtJA
#	v petek 23. 3. ob 20. uri v kinodvorani na Čajni DESET) BRAT
#	v soboto 24. 3. ob 20. uri v kinu Janach v Šentjakobu v Rožu
K števitni udetežbi vabijo prireditetji

Radiše: Pot do zločina
PETJE. PREDAVANJA )N DISKUSIJE
9. Rožanski izobraževalni teden
je zaključen
tzteke! ie 9. Rožanski izobraževalni teden in funkcionarji devetih stoven-:kih prosvetnih društev iz Roža in Gur so iahko zadovoijni z izobraževaino in kuiturno kvatiteto svojih prireditev. Vendar ne smemo prezreti dejstva, da bi nekatere zeio zanimive prireditve obiskaio iahko Se večje Stevito ljudi.
Srečanje žena v Železni Kapli
Tudi letos so se zbrale žene v Železni Kapli k počastitvi svojega praznika —- mednarodnega dneva žena. Kot je tradicija, se je družabno popoldne s kulturnim sporedom spet odvijalo v hotelu Obir. Velika dvorana je — kot vedno — bila polna in poleg zbranih žena je Bredica Sadolšek lahko pozdravila še goste — podžupana Sy!vio Haderlap in Mihija Kuchar, predsednico ZSŽ Mileno Groblacher, pobudnico praznovanja dneva žena in še prenekaterih aktivnosti v Železni Kapli Heleno Kuchar-Jelko ter skupino tovarišic iz Jesenic.
Srečanje pa ni bilo namenjeno le družabnosti, ampak so bila v tem okviru prikazana tudi ročna dela, zgotovljena v večernih tečajih pod navodili učiteljic Rozvite Maloveršnik in Edith Potočnik. Kot kulisa pa je bila razobešena še razstava KSŠŠ iz Dunaja, z naslovom „Žena in družba".
Pester kulturni spored, ki pa je končno postal le nekoliko predolg so radevolje oblikovali Obirski ženski oktet, trio Šturm iz Dobrle vasi, moški zbor SPD „Zarja", Lovski pevski zbor, recitatorja Franci in Marija ter godci Egidija Wolcherja z novoustanovljenim pevskim kvartetom.
Zbor žena se je z vso ostrino izrekel tudi proti zahtevi ločevanja slovenskih in nemških otrok kot to zahtevajo nemškonacionalni nestrpni krogi, ter se zavzel še posebej za enakopravnost žene in za enakopravnost, svobodo in mir v vsem svetu. Enako sta parole KHD-ja obsodili tudi govornici M. Groblacher in S. Haderlap (vzorno dvojezično). Spregovorili so še Helena Kuchar, mag. Gabriele Sitter ter predsednik „ Zarje" Miha Travnik, ki je poudaril vlogo žene kot steber slovenstva in tudi društvenega dela.
S prijetno družabnostjo se je srečanje žena v Kapli zaključilo. Zahvala gre vsem nastopajočim, kakor tudi ženam, ki so z delom ali darili pripomogle, da je uspel tudi prijetni zaključek.
M. T.
Gost '84 zaključen
Včeraj so se zaprla vrata 16. strokovnega sejma gastronomije in turizma „Gost 84" v Celovcu. Zanimanje za to sejemsko prireditev je bilo zelo veliko, še posebno zaradi tega, ker se kažejo spet svetlejši izgledi za turizem, kar vzpodbuja gostince k še boljši ponudbi v svojih turističnih obratih.
Na letošnjem sejmu „Gost 84" si je zlatega kuharja priborila ekipa gostinske šole z Dunaja. To tekmovanje mladih kuharjev je bilo tokrat že dvajsetič. Pri podelitvi nagrade je prezident celovškega sejma, VValter Dermuth poudaril, da igra mladina danes pomembno vlogo v tujskem prometu in v gastronomiji.
Letos so bili na sejmu še posebno množično zastopani jugoslovanski obiskovalci, saj gre število kar na tisoče.
V	jugoslovanskem paviljonu so letos razstavljala samo slovenska podjetja, med katerimi je bilo zelo močno zastopano podjetje Medex, z raznovrstnimi prozivodi medu.
Svojo turistično ponudbo za Jugoslavijo je predstavljal celovški Cartrans, ki je prevzel nekdanjo vlogo Yugotours-a.
V	sredo na ..Jugoslovanskem dnevu" so se v kuharskih mojstrovinah predstavili dijaki gostinske šole v Celju.
Ponudba strokovnega sejma je bila bogata in pestra, tako da so bili zadovoljni razstavljalci, obiskovalci in vodstvo sejma, kar je seveda cilj takšnih prireditev.
SLOVENJIPLAJBERK
Slovensko prosvetno društvo ,,Dobrač" na Brnci vabi na
OBČNI ZBOR
v nedeljo 25. 3. 1984 ob 15. uri pri Prangarju v Zmotičah.
ŠENTRUPERT PRI VELIKOVCU
Predavanje dr. Marije Makarovič „S!ovenska ljudska medicina s posebnim poudarkom na Podjuno v sredo 28. 3. 1984 ob 20. uri v gospodinjski šoli v Šentrupertu Prireditelj: Gospodinjska šola v Šentrupertu
CELOVEC
KABARET
KOROŠKIH SLOVENCEV
v četrtek 29. 3. 1984 ob 19.30 uri v Slomškovem domu, lO.-Oktober-StraBe 25, Celovec. Prireditelj: ..Kabaret mladje" KDZ
BILCOVS — NA GORI
DOMAČIH PRIPOVEDNIKOV
v sredo 28. 3. 1984 pri Košarju na Gori. Na tem večeru bodo nekateri naši starejši občani prispevali to ali ono — danes že pozabljeno — iz bogate zakladnice ustnega izročila naš-ga kraja. Pogovor bo vodil dvor. sv. dr. Pavle Zablatnik.
Prireditelj: SPD „Bilka"
Prejšnjo sredo je v društveni sobi .Bilke" v Bilčovsu predaval o razvoju in perspektivah sedanje ureditve dvojezičnega šolstva dv. sv. dr. Valentin Inzko. Kakor že v Kotmari vasi je dr. tnzko, ki je kot vodja manjšinskošol-skega oddelka deželnega šolskega sveta zagotovo najbolj pristojna oseba za taka vprašanja, orisal zgodovino šolstva v naših krajih. Z razliko do Kotmir-čanov pa so Bilčovčani bili podrobneje informirani o zgodovinskem ozadju od dobe vladarice Marije Terezije do danes. tz lastnih izkušenj v utrakvistični šoli v Svečah je dr. Inzko obsodil to šolsko zvrst kot ponemčevalni instrument, kar je dejansko tudi bila.
O nemškonacionalnih zahtevah in o njihovih posledicah smo že poročali v zadnji številki Vestnika. Novi aspekti na predavanju v Bilčovsu pa so bili, da se začne rešitev šolskega vprašanja v družini. Sola lahko samo gradi naprej, brez podlage od doma pa to ni možno. Slovenci moramo ohraniti zdrav odnos do družine nasploh, kajti vsak posameznik odgovarja za moralni nivo narodne skupnosti.
Po končanem referatu je sledila diskusija. — Ta izjava je postala že simptomatična za prireditve v okviru Rožan-skega izobraževalnega tedna, a tudi izven njega. V tej zvezi pa opažamo, da poslušalci radi sami nekaj doprineso k temi, bodisi v obliki vprašanj, bodisi v obliki osebnih pričevanj. Ta razvoj je treba pozdraviti in v čim večji meri pospeševati.
V	Bilčovsu so diskutanti med drugim tudi obsodili pasivno zadržanje nekaterih slovenskih učiteljev v zvezi s protislovenskimi zahtevami KHD in FPO, kar se tiče dvojezičnega šolstva, ko pa gre vendar za njihova delovna mesta. Oglasil se je tudi bivši ravnatelj slovenske gimnazije, dr. Pavle Zablatnik, ki je osebno imel občutek, da so v utrakvistični šoli učence prav .dresirali" za nemški jezik! Prireditev je obiskalo okoli 40 ljudi, skoraj več kot ena tretjina je bilo mladine.
Dan navrh, v četrtek 15. marca, pa so prebivalci Rožeka imeli možnost, da so v gostilni na Kosi poslušali prigode ,iz dnevnika okrajnega sodnika". Okr. sodn. dr. Tomi Partl je namreč odgovarjal na razna aktualna pravna vprašanja.
V	petek 16. marca je v Borovljah pri Bundru bilo silno zanimivo predavanje o rojaku Francu Grafenauerju. Peščico navzočih je v imenu SPD Borovlje, ki je letos že tretjič zaporedoma sodelovalo pri Rožanskem izobraževalnem tednu, pozdravil Melhior Verdel. Predaval je dr. Jože Lukan, ki se je z osebo Franca Grafenauerja bavil posebno v letih 1965 do 1970, ko je o njem napisal svo-
Strokovno predavanje Prašičjereja nudi možnosti dodatnih zaslužkov
v četrtek 29. 3. 1984 ob 9.30 uri v domu Sodalitas v Tinjah Prireditelja: Slovenska pmečka zveza v Celovcu in dom Sodalitas v Tinjah
VOGRCE
POKA2I KAJ ZNAŠ
v nedeljo 1. aprila 1984 ob 14.30 uri v gostilni pri Škofu (Enzi-Floriani-wirt) v Vogrčah
Prireditelja: Slovenska prosvetna zveza in farna mladina Vogrče
BLATO
Klub KDZ Blato bo v postnem času zaradi obnavljanaja zaprt. Odprt bo spet za Veliko noč!
VABILO
+ V petek 23. 3. 1984 ob 19.30 uri v dvorani Slomškovega doma, Celovec, 10,-Oktober-StraBe 25, 1. nadstropje — Film o alpinističnih podvigih v Ameriki
Predavatelj: Joco Balant iz Šentvida pri Ljubljani
* V soboto 24. 3. 1984 ob 19.30 uri v gostišču ,,Juena" v Cepičah — dia predavanje o 1. slovenski alpinistični odpravi na Grenlandijo.
Predavatelj: vodja odprave Janez Bizjak iz Ljubljane Prireditelj: Slovenisko planinsko društvo Celovec
jo disertacijo na dunajski univerzi. Vsebino tega svojega dela, ki ga dobite — sicer v nemškem jeziku — v slovenskih knjigarnah v Celovcu, je dr. Lukan v skrajšani obliki podal občinstvu. Prej pa je poda! še nekaj podatkov iz zgodovine koroških Slovencev. Najvažnejše iz zgodovinskega orisa je verjetno dejstvo, da je slovenščina med še tukaj na Koroškem živečimi jeziki najstarejša!
Podrobneje je dr. Lukan pripovedoval o življenju Franca Grafenauerja, ki se je rodil I. 1860 (ne 1870, kot je po-
Zveza koroških partizanov vabi na
spominsko
svečanost
ob grobu padiega narodnega heroja Franca Pasterka-Lenarta
v nedeijo 8. apriia 1984 ob 11. uri na pokopaiišču v Že-iezni Kapti. Na sporedu bodo poiaganje vencev, govori in pevski nastopi.
Odbor
motoma pisalo v sporedu) v Mostah pri Brdu na Žili. Bil je kmet, obrtnik in samouk, pozneje pa še strasten govornik in dinamičen politik. Njegova politična kariera se je začela v domači občini, kjer je z osemindvajsetimi leti posta! član občinskega odbora. L. 1888 sta bila Grafenauer in njegov oče zaprta, baje zaradi panslavizma. Franca so izpustili (tedanji pravni minister je bil češkega pokolenja), oče pa je umrl v ječi!
Od 1897 do 1914 je bil Grafenauer deželni poslanec v deželnem zboru vojvodine Koroške. L. 1907 pa je bil prvič izvoljen v državni zbor monarhije. V deželnem zboru se je loteval predvsem narodnih in kmečko-gospo-darskih vprašanj, zato je bila njegova hiba, da je prestrogo zaničeval narodne odpadnike in zanemarjal probleme delavstva. Boril se je v prvi vrsti proti vedno močnejši germanizaciji, katere orodje je bila utrakvistična šola: I. 1861 je bilo 28 slovenskih in 56 utrakvistič-nih šol; I. 1913 pa je bilo 30 nemških, 84 utrakvističnih in samo še troje slo-
S PESMIJO V POMLAD
v nedeljo 25. 3. 1984 ob 14.30 uri v ljudski šoli v Katmari vasi. Nastopajo: MePZ ..Gorjanci" — mladinski zbor z instrumentalno spremljavo — instrumentalna skupina s pevkami — mladi recitatorji.
Prireditelj: SPD ..Gorjanci" v Kotmari vasi
SELE
Občni zbor podpornega društva proti požarnim škodam
v nedeljo 25. 3. 1984 po prvi maši
ŽELEZNA KAPLA
Uprizoritev komedije
.ŽENITEV"
v soboto 24. 3. 1984 ob 20. uri v farni dvorani v Železni Kapli Gostuje: Prosvetno društvo Jezersko Režija: Silvo Ovsenk Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo „Zarja" v Železni Kapli
Slovenska prosvetna zveza v Celovcu in Turistično društvo Dravograd objavljata razpis za
KOROŠKO OHCET
ki bo v soboto 30. 6. 1984 v Dravogradu. Pari, ki se žsltijo poročiti in niso starejši od 30 let, naj se prijavijo v pisarni Slovenske prosvetne zveze v Celovcu, Gasometergasse 10. tel. 0 42 22 - 32 5 94 do 20. aprila 1984. Tu boste dobili tudi podrobne informacije.
venskih šol za približno 17000 otrok! Kako močan je bil nemškonacionalni pritisk na Koroškem, nam kaže pogled na koroške poslance v državni zbor leta 1911, ko je bil Grafenauer ponovno izvoljen: poleg njega je zastopal Koroško en sam socialdemokrat in 8 nemškonacionalnih poslancev! V letih prve svetovne vojne je bil Franc Grafenauer, kakor tudi mnogi drugi slovenski narodni voditelji, najprej denunciran, nato aretiran in končno obsojen na 5 let težke ječe zaradi „motnje javnega miru". Čeprav je bil I. 1917 amnestiran od cesarja samega, so mu vendar odvzeli njegov mandat. 1918 je mora! zbežati v Slovenijo in se smel vrniti šele I. 1926 v novo nastalo republiko Avstrijo. Umrl je decembra 1935 in je pokopan na Brdu.
Najbolj je pretreslo poslušalce dejstvo, da se v 75-ih letih razmere na Koroškem niso spremenile. Kajti že v protokolih razprav iz leta 1910 je našel dr. Lukan pričevanja o precej robatem postopanju kolodvorskih organov napram Slovencem, ki so zahtevali vozovnice v materinščini!
Res je škoda, da je tem zanimivim izvajanjem dr. Lukana sledilo samo tako majhno število ljudi, predvsem mladina se bi morala bolj interesirati za našo polpreteklo zgodovino, ker o takih ljudeh, kot je bil na primer Franc Grafenauer, se na žalost v šolah ne zve veliko kaj.
V soboto popoldan se je zbralo okoli 25 odbornikov in članov rožanskih društev v stari šoli v Svečah, kjer je dr. Hans Haid v nemškem jeziku govoril o novih oblikah kulturnega udejstvovanja na vasi.
Ob istem času so bili v Bilčovsu pod geslom ..Naučimo se novo pesmico" povabljeni otroci in starši v tamkajšnjo staro šolo, kjer sta prof. Janez Bitenc in prof. Ida Virt skušala animirati otroke k petju in igranju Orffovih instrumentov. Vendar so zaradi starostne razlike otrok nastali nekateri problemi in ni bilo pričakovanega uspeha.
Da pa Slovenci in posebno Rožani ne znamo samo v zborih in razdeljeni na alte, soprane, tenorje in base lepo peti, temveč tudi pomešani in ori mizah sedeči, to so dokazati obiskovalci prvega odprtega petja v Svečah preteklo nedeljo, ki je bilo hkrati zaključna prireditev 9. Rožanskeqa izobraževalnega tedna. Več kot 70 ljudi je v gostilni pri Adamu pelo nove in že znane ljudske pesmi, ter je v prijetnem domačem vzdušiu zaužilo tudi nekaj rožanskih kuharskih špecialitet (kvočne krape, ščipne krape, domače klobase, kislo zelje, ipd.).
Petje je vodil prof. Jožko Kovačič, vokalno in instrumentalno mu je asistiralo šest dijakov slovenske gimnazije; kot predstavnik domačega društva pa je dr. Janko Zerzer po petju zaključil 9. Rožanski izobraževalni teden.
Franci Rulitz
RADIŠE
Veseloigra
„NAŠI LJUBI OTROCI
v nedeljo 1. 4. 1984 ob 15. uri v kulturnem domu na Radišah.
Gostuje: igralska skupina SPD ,,Do-brač" na Brnci Prireditelj: SPD ..Radiše"
PLIBERK
Gledališka predstava
. ZUPANOVA MICKA
v soboto 24. 3. 1984 ob 20. uri v dvorani Schwarzl v Pliberku.
Gostuje: Gledališče pod kozolcem v Šmartnem ob Paki
Prireditelj: SPD ..Edinost" v Pliberku
Slovensko prosvetno društvo ,.Danica" in „Vinko Poljanec" vabita ob 90-latnici rojstva koroškega pisatelja Prežihovega Voranca na
PUNT
koncert in recital
Koroškega partizanskega pevskega zbora
v soboto 31. 3. 1984 ob 20. uri v kulturnem domu v Šentpri-možu.
ŠKOFIČE
OBČNI ZBOR
Slovenskega prosvatnenga društva ..Edinostt"
v soboto 24. 3. 1984 ob 20. uri pri Jager Ferdi ju v Škofičah.
Prisrčno vabljeni!
Veseloigra
„NAŠI LJUBI OTROCI
v nedeljo 1. 4. 1984 ob 9.15 uri (po maši) v gostilni „Folta" v Slovenjem Plajberku.
Gostuje: igralska skupina SPD „Do-brač" na Brnci
Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo „Vrtača" v Slovenjem Plajberku
..TRIKRAT HURA ZA VESELJE
Srečanje z mladinskima pisateljema Milico Hrobath in Tonetom Pavčkom v okviru Andersenovega dneva
#V nedeljo 1. 4. 1984 ob 14.30 uri v farni dvorani v Šmihelu.
Prireditelj: KPD Šmihel
W V ponedeljek 2. 4. 1984 ob 16. uri v javnem studiu ORF-a, Celovec, Sponheimerstra&e 13.
Prireditelj:
Društvo „Naš otrok" v Celovcu Glasbeni okvir: Andrej Varl iz Ljubijane (kitara)
DOBRLA VAS
KONCERT
v nedeljo 1. 4. 1984 ob 14.30 uri v kulturnem domu v Dobrli vasi.
Nastopajo: mladinski dekliški zbor ,,Logatec" — otroški zbor SPD „Srce" iz Dobrle vasi, vodi Ludmila Sturm — MePZ „Srce" iz Dobrle vasi, vodi Marijan Berložnik. Domača zbora se bosta prvič predstavila v novih nošah Prireditelj: MePZ „Srce" v Dobrli vasi
CELOVEC
RAZSTAVA SLIK LIZE LIK (Slovenija)
od 2. do 27. aprila 1984 v Mohorjevi knjigami v Celovcu. Odprta od ponedeljka do petka od 7.30 do 12.30 in od 14.30 do 17.30 ure, v sobotah pa od 7.30 do 12. ure.
Na odprtju razstave dne 2. 4. ob 18. uri bo umetnico predstavil dr. Ivan Sedej.
DJEKŠE
KONCERT
v nedeljo 1. 4. 1984 ob 10. uri v ljudski šoli na Djekšah.
Nastopajo: suški oktet, vodi Bertej Logar; ansambel ..Korenika" iz Šmihela, vodi Albert Krajger.
Prireditelj: PD v Velikovcu
TINJE
SLIKANJE TARČ lovski motivi
v soboto 34. 3. 1984 od 14. do 19. ure. Voditeljica: Renate Terpetschnig. Nadaljnji termini: 31. 3. in 7. 4. 1984 vedno od 14. do 19. ure.
Menjava denarja
Stanje v četrtek 22. marca 1984
Za 100 din dobite	12.50	šil.
Za 100 dtn plačate	15.50	šil.
Za 100 Hr dobite	1.10	šil.
Za 100 Ur plačate	1.19	šil.
Za 100 mark dobite	695.00	šil.
Za 100 mark plačate	711.30	šil.
PR!RED!T VE
TINJE	KOTMARA VAS
Ustanovni občni zbor društva „M!adi rod"
V torek 13. marca 1984 so člani uredniškega odbora šolskega In mladinskega lista Mladi rod vabili
Resolucija
Učiteljice in učitelji z dvojezično kvaiifikacijo za pouk na južnokoroških obveznih šo-iah, zbrani na ustanovnem občnem zboru društva „Mia-di red" v torek, dne 13. marca 1984 v Ceiovcu z zadovoij-stvom beiežimo v razpravi o vprašanjih dvojezičnega šoi-stva v koroški javnosti pozitivno vzdušje v časopisnih čiankih in javnih izjavah. Zato apeiiramo na Dežeini šoi-ski svet za Koroško, da bi tudi ta branii svoje učiteijstvo pred nekvaiificiranimi napadi s strani „KHD" in „FPO".
Hkrati prediagamo Dežei-nemu šoiskemu svetu, da bi periodično obvešča) starše in enojezične učiteije o pozitivnih dosežkih dvojezične izobrazbe že v predšoiski in nato tudi v nadaijnji šoiski dobi, katera je pomembna tako za razvoj osebnosti posameznika kakor tudi za spiošni družbeni razvoj na Koroškem.
Gašperju v spomin
V petek 16. marca je minuio štiri leta odkar je umri Karei Prušnik-Cašper, ki si je s svojim narodno Poiitičnim deiom in kot bivši koroški partizan in borec za uresničitev čiena 7 državne pogodbe ustvari) neminijive zasiuge za obstoj siovenske narodne skupnosti na Koroškem.
Ob 4. obietnici njegove smrti sta predsednik ZKP Janez Wutte-Luc 'n tajnik ZSO dr. Marjan Šturm na Gašperjev grob v Kotmari vasi položita venec in se v imenu svojih organizacij pokionita njegovemu spominu.
kot proponenti na ustanovni občni zbor društva „Mladi rod" v Mladinski dom SŠD v Celovcu. Vabilu se je odzvalo preko šestdeset učiteljev dvojezičnih šol južne Koroške. Ustanovitev društva je narekovala pravna situacija, ker uredništvo kot tako ni imelo prave možnosti priti do potrebnih podpor iz javnih sredstev kot društvena formacija pa bo v bodoče lahko naslavljalo prošnje za finančno podporo deželnim in državnim oblastem.
Društvo „M!adi rod" pa si je zadalo tudi druge naloge, pri čemer bo razumljivo v prvi vrsti skrb za ohranitev lista Mladi rod, za ustrezno urejanje in pridobivanje sodelavcev. Društvo se bo posvečalo tudi šolskim vprašanjem in stikom z učitelji dvojezičnega pouka na Koroškem.
Udeleženci ustanovnega občnega zbora so za predsednika društva „Mladi rod" izvolili Tomaža Ogrisa, za podpredsednika Hermana Germa, za tajnika Mirka Srienca, za
blagajnika Hanzija Milloniga ml., v odbor pa so med drugimi bile izvoljene Milena Pipp, Marica Pin-ter, Milica Hrobat in Nežka Povše, za predsednika nadzornega odbora je bil izvoljen Valentin Vavti, predsednik razsodišča pa je postal Hanzi Millonig st.
Na ustanovnem občnem zboru so soglasno sprejeli resolucijo, naslovljeno na Deželni šolski svet za Koroško. Njeno vsebino objavljamo na posebnem mestu.
Ustanovni občni zbor društva „Mladi rod" je bil povezan s predavanjem dr. Avguština Malleja in Teodorja Domeja z naslovom „Sta-nje, potrebe in izgledi dvojezičnega šolstva na Koroškem". Občni zbor so s svojim nastopom popestrili glasbeniki Lucija in Marja Fei-nig ter Aleksander Černut.
Predsedniku Tomažu Ogrisu in vsem ostalim funkcionarjem čestitamo k izvolitvi in želimo da bi cilje društva „Mladi rod" uspešno uresničevali.
Servis SKZ -
ponudba strokovnih predavanj
Slovenska kmečka zveza je v zadnjih tednih pripravila številna strokovna predavanja oziroma tečaje v sodelovanju s krajevnimi zadrugami in prosvetnimi društvi.
Prvo predavanje je bilo 27. februarja v hotelu Obir v Železni Kapli, kjer je predavateljica dr. Kuglitsch (Kmetijska zbornica) predavala o socialnem vprašanju in nanizala napotke, ki so potrebni, da jih vemo, ko se pripravljamo na penzijo.
1. marca je bilo predavanje v Zmotičah pri Prangarju, kjer je poslušalce v imenu Slovenske kmečke zveze in v imenu Kmečko gospodarske zadruge na Brnci pozdravil član SKZ Folti Kargl. Tema predavanja je bila: ..Zaščitna sredstva za koruzo in žito — gnojenje". Predavatelj je bil inž. Kassl. Pri intenzivnem obdelovanju površine je nujno potrebno, da je kmet o zaščitnih sredstvih in gnojilih pravilno informiran tudi glede doziranja, kajti prevelika količina lahko strukturi zemlje škoduje. Sploh je uporabljanje teh sredstev vedno bolj vprašljivo.
6. marca je bilo v Železni Kapli spet predavanje, tokrat s temo „No-va fiziološka spoznanja pri krmljenju govedi. Predaval je dr. Heinz Pammer. Na to predavanje sta vabila SKZ in Kmečka gospodarska
zadruga v Železni Kapli. Pri krmljenju govedi je mnogo stvari, ki jih radi prezremo. Prične se pri higieni, nadalje, da se govedo krmi samo v taki meri, kar le-to dejansko potrebuje; tako je gospodarjenje bolj rentabilno.
Pred kratkim je bilo v gostilni pri Šoštarju v Globasnici predavanje z naslovom ..Problemi pri krmljenju in reji prašičev in konkretne rešitve v praksi". Predaval je dr. Heinz Pammer. Med drugim je naglasil, da je treba upoštevati navodila strokovnjakov, kako se pravilno krmi, kajti vsako napačno krmljenje je povezano z velikimi finančnimi izdatki. Na predavanje sta vabila SKZ in KGZ v Globasnici.
Pred kratkim je bil pri Andervval-du pd. pri Voželnu na Suhi pri Ško-fičah tečaj o sadjarstvu. Vabila sta SKZ in KGZ v Škofičah. Tečaja se je udeležilo okrog 20 ljudi. Istega dne je bil tečaj o sadjarstvu tudi v Šentjakobu v Rožu. Organizatorji so bili SKZ, KGZ in SPD „Rož". Udeležba je bila zelo številna, saj se je zbralo okrog 60 uka željnih sadjarjev. Še posebno je privlačilo obrezovanje drevja v sadovnjaku pri Janežiču v Lešah. Oba tečaja je vodil verzirani strokovnjak na sadjarskem področju inž. Valentin Benedičič.
JoMo
Globaški kulturni teden
OD 25. MARCA DO 8. APRILA 1984
Prireditelja: SKD v Globasnici in SPD „Edinosit" v Štebnu
Nedelja 25. marca ob 20.30 uri pri Šoštarju
Veseloigra „Posiednji mož" F. X. Svoboda Gostujejo igralci SPD ,,Bilka" iz Bilčovsa
Torek 27. marca ob 20.30 uri pri Rižnarju v Podjuni/Giobasnica
Predavanje etnologinje dr. Marije Makarovič ..Slovenska ljudska medicina s posebnim poudarkom na Podjuno"
Petek 30. marca ob 20.30 uri pri Šoštarju
dv. sv. dr. Valentin Inzko: ..Razvoj in perspektive sedanje ureditve dvojezičnega šolstva" Predavanje z diskusijo
Nedelja 1. aprila ob 14.30 uri pri Šoštarju
Srečanje folklornih skupin: folklorna skupina ,.Valentin Kokalj" z Visokega pri Kranju, folklorna skupina „Vinko Korže" iz Cirkovce, globaška folklorna skupina SKD, otroška folklorna skupina SPD „Trba" iz Žitare vasi
Sreda 4. aprila ob 20.00 uri v gostilni Steki
Major Adolf Reiter: „Nove določbe iz uredbe o cestnem prometu — Prometne nezgode s traktorji in aktualne teme iz današnjega cestnega prometa"
Petek 6. aprila ob 20.30 uri v gostilni Juena, Cepiče
dr. Emil Smolnig — predavanje z diskusijo:
..Splošna zdravstvena vprašanja"
Sobota 7. aprila ob 14.00 uri v ljudski šoli v Globasnici
prof. Janez Bitenc: ..Naučimo se novo pesmico"
Nedelja 8. aprila ob 14.30 uri pri Šoštarju
Koncert MoPZ „Slava Klavora" iz Maribora
Porabski Slovenci gostovali v Ljubljani
Konec minulega tedna so se v Cankarjevem domu v Ljubljani pričele kulturne prireditve Slovencev iz Porabja. S tem vodstvo Cankarjevega doma skupno z drugimi kulturnimi ustanovami SRS nadaljuje s predstavitvijo kulture zamejskih Slovencev. Kot znano, so v Cankarjevem domu pred leti gostovale kulturne skupine s Koroške, za tem s Primorske, in kot zapisano, so tam pravkar potekali dnevi kultur porabskih Slovencev, pripadnikov slovenske narodne skupnosti na Madžarskem.
Prireditve so pričeli z otvoritvijo razstave „lz ljudskega izročila Slovencev na Madžarskem". Številne goste in občinstvo je pozdravi) direktor Cankarjevega doma Mitja Rotovnik, razstavo pa je odprl predsednik ZKOS Jože Osterman, o vsebini razstave pa je spregovorila Marija Kozar-Mukič, kustosinja in etnologinja v Muzeju Savaria v Szombathelyju. Značilnosti ljudske kulture Slovencev na Madžarskem prikazujejo razstavljene fotografije in uporabni, predvsem lončeni predmeti. Razen tega so v posebni vitrini prikazali delovanje Demokratične zveze južnih Slovanov, ki v svojih publikacijah nekaj prostora posveča tudi Slovencem. Tu gre za razne koledarje, almanahe in druge publicistične izdaje etnološkega značaja.
Po otvoritvi razstave je sledila ..okrogla miza", kjer je tekel pogovor o življenju manjšin na Madžarskem. Gostovanje porabskih Slovencev z Madžarskega so zaključiti v srednji dvorani Cankarjevega doma, kjer so gostje s Porabja z množičnim nastopom prikazali svojo ljudsko kulturo - folkloro in petje.
Gostovanje porabskih Slovencev v Ljubljani je bilo nadvse uspešno, saj so v slovenskem glavnem mestu doživeli izredno prisrčen sprejem. V Ljubljani so sklenili, da bodo z gostovanji zamejskih Slovencev nadaljevali tudi v bodoče.
JANKO MESSNER
Koliko znamo še slovensko?
pogouorf v Rg&K Ce/ovec 5
Čemu kar naprej primerjam slabo žurnalistično slovenščino z zdravim kmečkim govorom? — Zato, da ne bi naši narodno zavedni (pre)skromni slovenski kmetje, kadar berejo naše liste, podvomili o pravilnosti svojega vaškega pogovora.
Ko sem listal po zadnji številki enega naših tednikov, me je obšla huda žalost spričo neslovenskega izražanja. Tam se košati v posebnem okviru — nad fotografijo znanih koroških političnih ljudi — najprej grozovit naslov: 'Runda brez rezultatov', pod njim pa so trdo črno natisnjeni 'Slovenci', ki zahtevajo nekakšna 'konkretna' dejanja.
Najprej k 'rundi': kolikor mi je znano, uporabljajo Nemci ta izraz predvsem pri boksu v ringu, kjer se spoprimeta dva tekmovalca v tri minute trajajočih zaporednih spopadih. Pa tudi v pivnicah pravijo: "Die nachste Runde zahlt unser Rudi!"
Humoristično gledano — v kakem kabaretu — ima pisec morda prav, le da ne Grilc ne Zwitter ne VVagner ne Knafl niso stopili iz ringa — po štirih urah pogovarjanja — s krvavimi nosovi! Nasekali se ga pa menda tudi niso. vsaj na fotografiji so videti trezni kakor sodniki, kaj tedaj hoče naš slovenski poročevalec? Kakšne rezultate pričakuje? 'Konkretna' dejanja? Nesrečnež nesrečni, kaj je morda že videl kaka abstraktna dejanja? Moral bi bil napisati čisto preprosto: Slovenci zahtevamo namesto besed dejanja. Mož bi rad bi) posebno oster bojevnik z besedami, pa je po nepotrebnem ob-
ložil svojo izpoved, s tem pa ji je ostrino spet vzel, ker ta ne more dihati! Torej ne tako: 'Slovenci zahtevajo namesto lepih besed konkretna dejanja', temveč krepko osebno: Slovenci zahtevamo dejanja namesto besed!
'Druga runda' pogovorov bi se mogla slovensko glasiti ponovni pogovori, tretji, četrti pogovor ipd.
Zdaj pa k nepotrebnemu oziralnemu odvisniku z zaimkom "ki": '... glasbena šola zajema okoli 300 otrok, ki so zajeti v 12-ih skupinah na celotnem dvojezičnem ozemlju.' Lepše slovensko in pravilno: ...zajema okoli 300 otrok ^ 12 skupinah, ker se s tem ognemo ponavljanju glagola 'zajeti', potem pa še skrajšamo stavek. Nemški: In der Kurze liegt die Wurze velja tudi v slovenskem jeziku.
Naslednja napaka: "Predsednika sta spregovorila 'k' vprašanju otroških vrtcev, saj ponekod slovenski otroci nimajo možnosti, 'da' spregovorijo v materinščini..." Narobe je dvoje: K vprašanju spregovoriti ne more nihče, spregovori lahko samo o vprašanju, še boljše pa bi bilo spregovoriti o otroških vrtcih, ki jih je za slovenske otroke premalo. Kaj bi govoril o vprašanju? Komu to koristi? Kvečjemu vprašanju. To nas ne more zanimati, kaj šele politično zagreti. Naš kmet na Radišah ali v Pliberku prav gotovo ne trobezlja o vprašanju krompirja ali o vprašanju 'mavžne', temveč o krompirju in o mavžni, ki naj bi jo gospodinja že končno postavila na mizo ... O ti maturirani koroški pisarji! Knjige v roke, Kosmača, Prežiha, Meška, Jalna, Rebulo! Vsak dan po pol ure, pa se bo rezervoar počasi napolnil!
In še nepravilni 'da': 'nimajo možnosti, da spregovorijo slovensko.' Če že, tedaj samo: nimajo možnosti
spregovoriti, vendar bi kmet v Goselni vasi ali Šentjakobu prav gotovo dejal samo takole: nimajo priložnosti za slovensko besedo, nimajo s kom svovenje marnvati, ni koga, da bi z njim svovenje marnval. Nikogar ni, ki bi z njim svovenje marnval — ipd. In naprej: "Stranke naj 'sprva' pokažejo s konkretnimi dejanji, da so resno pripravljene reševati manjšinski problem ..." 'Sprva' pomeni samo 'v začetku'. Takemu 'sprva' sledi navadno 'pozneje'. Pisec tega poročila pa bi rad povedal nekaj drugega, namreč: naj stranke NAJPREJ pokažejo z dejanji...
In še en "ki-stavek", nekoliko hujši kakor prvi: "... to je dejal pred novinarji predsednik ZSO, 'ki' je opozoril na to, da hočejo sedaj 'pod pritiskom' siliti Slovence v sosvete ..." Ki-stavek je — če že mora biti — dober tedaj, če se more nasloniti na odnosnico, se pravi na tisto besedo, ki stoji pred njim in se nanjo nanaša. Preprosto navodilo pravi, da je za kontrolo treba v duhu vriniti pred odnosnico kazalni zaimek tisti-a-o. Če to gre, je „ki-stavek" vsaj opravičljiv, če že ni lep. - Preizkusimo torej naš obtoženi ki-stavek s tem sredstvom: To je dejal pred novinarji TISTI predsednik ZSO, ki je opozoril na to, da hočejo zdaj siliti Slovence... itn. Tisti predsednik, ki je opozoril na to ...? Ja koliko predsednikov pa je bilo še tam od Zveze slovenskih organizacij ali iz Zveze slovenskih organizacij? Jaz poznam samo enega — že trideset let istega! Torej bi bilo pravilno slovensko takole: To je dejal predsednik ZSO i n opozoril novinarje še na to, kako silijo Slovence v sosvete ... To je že dovolj mučno, saj pomeni siliti — porivati, takšno porivanje pa brez pritiska sploh ni mogoče itn. — A glej, naših pet minut je že spet mimo, zato v naslednjem pogovoru še kaj več o tej burkasti politični 'rundi', bog se nas usmili...


DOBER DAN
Kmalu potem ko so dolino zasedli Nemci in se je razburkano življenje vsaj na videz nekoliko pomirilo, sva s sestro nekega dne spet odšla po opravkih v vas. Med potjo sva morala mimo skupine zidarjev, ki so tik pred vasjo že nekaj dni betonirali obcestni zid. Ker je bil ravno čas dopoldanske malice, so sedeli na kupu cementnih vreč, topo zrli predse in molče jedli. Tiho upanje, da naju ne bodo opazili, je na mah izpuhtelo. Naši pogledi so se srečali in s sestro sva se morata v trenutku odločiti, kaj bova storila.
..Dober dan!" sva prijazno pozdravila in hotela kar se da hitro mimo. Pospešila sva korak, a naju je zadržal močan, surov klic: „Hej, vidva!"
Naš
zanimivi svet
#	Prvi tramvaj so zgraditi v Berlinu za veliko razstavo leta 1879.
#	V New Yorku še zdaj velja odločba, ki prepoveduje odpreti dežnik, če je v bližini konj.
#	Leta 1610 je perzijski šah Abas poslal španskemu kralju Filipu III. v dar šest steklenih čaš in zraven sporočilo, da bodo trajale večno, ker jih ni mogoče razbiti. Kralj temu ni hotel verjeti, toda niti s kladivom ni mogel nihče razbiti trdnih čaš.
6 Malti krvni obtok (ki gre iz srca v pljuča, da prevzame kisik, in se vrne v srce) ste ponavlja vsakih 11 sekund, medtem ko potrebuje kri za veliki obtok (pot iz srca do vseh delov telesa in nazaj) 22 sekund.
# V mestu Moha-we (ameriška zvezna država Arizona) še vedno velja odredba, da vsakogar, ki ukrade kos mila, za-pro in ga zadrže v ječi toliko časa, da z umivanjem porabi ves kos ukradenega mila.
O V starem kraljestvu Inkov so sporočali novice s „kipuji", posebno vozličasto pisavo. Z nekaj metrov dolge vrvi je viselo mnogo raznobarvnih in na različne načine zavozlanih vrvic; iz barve in števila teh vrvic ter iz razporeda vozlov so izbranci znali razbrati sporočilo.
#	Aleksander Veliki je bil zelo radodaren in je na debelo razdajal prijateljem svoje stvari. Ko je nekoč ostal skoraj brez vsega, ga je nekdo zaskrbljeno vprašal, kaj bo obdržal zase. Kralj mu je odgovoril: „Upanje".
#	Morska rdečuga, neka vrsta piškurja, velja za ribo z najkrajšo življenjsko dobo: že v prvem letu življenja umre od starosti.
#	Ko so leta 1301 hoteli uporniki iz Walesa napasti angleške čete, jih je kralj Edvard I. pomiril tako, da jim je pokazal svojega pravkar rojenega sina in ga pred njimi imenoval za waleškega princa. Od tedaj je Princ of Wa-les naziv vsakokratnega angleškega prestolonaslednika.
#	Do najhujše verige brodolomov je prišlo leta 1829 ob severnoavstralski obali. Najprej se je v viharju potopila ladja „Mermaid". Brodolomce je pobrala „Swiftsure" in se tri dni zatem sama potopila. Ladja „Governor Rea-dy", ki ji je hitela na pomoč, je nasedla na čeri, prej ko je prišla na kraj nesreče. Priplul pa je „Comet", ki je rešil vse brodolomce, a se kmalu tudi sam potopil. Končno je pobral vse brodolomce „Jupitter" In jih pripeljal v luko Raffles, kjer se je za zaključek tragične verige močno poškodoval pri pristajanju.
#	Med morskimi somi, ki veljajo za najkr-voločnejše prebivalci morij, je večina vrst nenapadalna in ima celo pomanjkljivo zobovje, tako da se hrani pretežno le s planktonom, mikroskopsko morsko favno. Izjeme so seveda morski psi in še nekatere vrste.
Obrnila sva se in zagledala pred seboj nemškutarja Ločnika. Zaripel od jeze je stal pred nama in naju bičal z ostrim pogledom svojih sivih, sovražno se lesketajočih oči.
„Prosim, gospod Ločnik?" je na videz mirno vprašala sestra, čeprav jo je nemškutarjev nenadni izbruh vznemiril, da je v notranjosti vsa trepetala.
..Prosim?! Ne prosim!" je zagrmel Ločnik v kratko pristrižene brke, hitro vzravnal svoje tršato, že nekoliko upognjeno telo, sunkovito iztegnil predse lopatasto desnico in zabevskal:
„Hei! Hitler, predrzneža!"
Izbruh ni bil v skladu z Ločnikovo že rahlo postarano zunanjostjo, zato je presenetil celo njegove delovne tovariše. Začudeni so strmeli vanj.
„No, no, Ločnik!" ga je miril stari Pečolar, najstarejši med njimi, a nemškutar se ni zmenil zanj.
„Dober dan, dober dan," je ponavljal, kakor da se mu besedi gabita in bi ju rad izpljunil, a ne more, ker se mu lepita na jezik in ustnice.
„Kaka nesramnost! Kako si sploh predrz-neta kaj takega?" se je vedno bolj razvnemal. „Ali še zdaj ne vesta, da je pri nas dobremu dnevu odklenkalo, da pri nas, odkar je prišel Hitler, sploh ni več dobrega dne?!"
Bogata
in uboga sestra
SLOVENSKA NARODNA
Nekoč sta biti dve sestri: ena bogata in ena uboga. Bogata je imeta mtin, uboga pa nič razen dvanajst otrok. Ni jim imeta dati kaj jesti.
Nekega dne ji je bogata rekta, naj pride k nji mtet. Uboga je šta in zvečer, ko je pri-šta njena bogata sestra, jo je prosita, naj ji da peščico moke.
Bogata sestra pa jo je zavrnita, češ da ima moke zadosti na sebi.
Ubožica je pričeta jokati ter odšta domov. Nato si je otresta od moke prašno obteko in potem je imeta dosti dosti moke, totiko, da je obogateta. Njena sestra pa je obubožata.
Sestra je izrabila trenutek molka, ko je razvneti Ločnik iskal besed, da bi nadaljeval žolčni izbruh. Mirno, brez kakršnihkoli pomislekov je rekla:
„Da pri nas, odkar je prišel Hitler, ni več dobrega dne, midva veva, rekla pa tega nisva midva, ampak vi, gospod Ločnik."
Sestrine besede so zadržale nemškutarju dih. Najprej mu je prekrila obraz pepelnata sivina, takoj nato je zardel.
Tovariši niso prikrivali zadovoljstva. Občudovali so sestro in dražili Ločnika.
„Te je, kaj?!"
..Staknil si, kar si iskal."
Ločnik se ni zmenil za pripombe, ki so z vseh strani deževale nanj. Razmišljal je, kaj naj stori, a se ni mogel domisliti ničesar primernega. Presenečenje in bes sta ga hromila.
„Greva!" mi je šepnila sestra in sva šla. Videla sva še, kako je Ločnik pljunil predse, in slišala, kako je želel klavrno potolažiti svoj bes.
„Uh, da bi te! Smrklja jezikava!" je klical za sestro.
Janez Mrdavšič
Babica imela -
Imela je babica gos, gos je imela gosaka, a babica, gos in gosak so imeli majhno rumeno gosko.
Babica je imela rada gos. Gos je imela rada gosaka. A vsi skupaj: babica, gos in gosak so imeli čez vse radi majhno rumeno gosko.
Babica je vsako jutro nakrmila gos, gosaka in majhno rumeno gosko. Na dvorišču je ob koritu za hrano stalo tudi koritce za vodo. Sem je babica nalivala svežo vodo za svojo gos, svojega gosaka in svojo majhno rumeno gosko. Ko so se vsi do sitega najedli, so pristopili h koritu, da so si umili kljune. Zadnja si je kljunček umivala majhna rumena goska.
Blizu babičine hiše je tekla reka. Po zajtrku so se šli vsi skupaj kopat. Prvi je hodil gosak. Za gosakom je šla gos. Za njo je mendrala majhna rumena goska. Za gosakom, gosjo in majhno rumeno gosko je šla babica.
Gosak, gos in majhna rumena goska so se kopali v reki, dokler so hoteli. Babica je sedela ob vodi, predla in pazila na gosaka, gos in majhno rumeno gosko.
Ko so se skopali gos, gosak in majhna rumena goska, so se skobacali na trato ob reki.
ANDREJ KOKOT
Sneženi mož
sredi vasi stoj;
ponosno ?net/o T ro^; drž;
^ot da j?o Tečno taTn^aj stal.
Pa pride žwdo?nKsn; past, tnrziega tnoža toplo objame — in potent ni Teč ta^ ^rttst, pa še radost ga preTzame,
da sprejme Tajilo na ples /n raja in raja do ^onca noči, se T pomlad zaijaln gor do ašes, ^o sonce posije, nikjer ga Teč ni.
(lzzb!rke„Ringaroja")
babica zgubila
Gosak je kljuval travo, gos je kljuvala travo in travo je kljuvala majhna rumena goska. Babica je pazila na gosaka, gos in majhno rumeno gosko, predla je in dremala. Babica je dremala, dremala in zadremala. In ko se je zbudila, ni bilo majhne rumene goske.
Najprej je šel gosak, da bi poiskal majhno rumeno gosnj. Čakala je babica in čakala je gos gosaka — a gosaka ni pa ni bilo od nikoder.
Potem je šla gos, da bi poiskala gosaka, ki je odšel, da bi poiskal majhno rumeno gosko. Predla je, predla babica kodeljo, dremala in čakala svojega gosaka, svojo gos in svojo majhno rumeno gosko. Čakala je in čakala babica — pa je potisnila preslico za pas in odšla.
Iskala je babica gosaka, iskala gos in majhno rumeno gosko. Iskala je in iskala — pa se je v iskanju urrudila in se vrnila domov.
Tako je babica izgubila gos. Tako je gos izgubila gosaka. Tako so babica, gos in gosak izgubili majhno rumeno gosko.
Babica jih išče vsak dan — a ni jih še našla. Zato je babica tako žalostna in v hrbtu tako upognjena.

Vsak po svojem
(!z ruščine)
Mački so poginiti mladiči. Zelo je žalovala za njimi, ni ji več dišala jed, iskala je mladiče in žalostno mijavkala.
Zasmilila se je gospodarju.
Nekoč je v gozdu našel majhno veverico in jo prinesel domov. Veverica je bila še slepa. Ni znala niti jesti niti hoditi. Otroci so jo položili k mački. Mačka je živalico ovohala, jo oblizala in jo pričela hraniti kakor lastno mačkico. Spala je skupaj z veverico in jo grela s svojim telesom, kadar ji je bilo hladno. Nobenemu psu ni mačka dovolila, da bi se približal njeni varovanki: takoj je začela pihati in sedla na zadnje tačke ter s kremplji odganjala psa.
Ko je veverica zrasla, jo je mačka učila loviti miši. Najprej ji je prinesla mrtvo miš, jo položila na pod in pokazala veverici, kako naj jo prime. Potem je mačka prinesla pol živo miš, ki je lahko še hodila. Končno je prinesla živo miško, jo spustila iz zob in jo zopet zgrabila. Vse to je delala zategadelj, da bi se veverica naučila loviti miši.
Veverica pa nikakor ni hotela loviti in jesti miši. Kolikor se je
mačka tudi trudila, da bi svojo učenko naučila raznih mačjih umetnosti — veverica tega ni razumela. Niti mijavkati se ni naučila. Ko jo je mačka poklicala, se je veverica odzvala po svoje: „Urr, urr!"
Nekoč je mačka odšla iz hiše na vrt. Veverica je odskakljala za njo. Prišli sta k orehu. Pod njim so miši izkopale luknjico. Mačka je ponovno hotela poučiti veverico, kako naj lovi miši. Ko-
maj pa je veverica ugledala drevo, je skočila nanj in se vzpenjala po deblu vedno više vse do visokega vrha. Tam je sedla na zadnje tačke, utrgala oreh, ga očistila lupine ter se posladkala s sladkim jedrom.
Od tedaj mačka ni več učila veverice loviti miši. Kakor prej je z njo v miru živela in se sprehajala po vrtu, toda hrano sta si odslej iskali vsaka po svoje. Kadar je mačka pod orehom lovila miši, je veverica tekala po vejah, se gugala na njih in se sladkala z orehi.
Pametne mis!i
#	Prej se nauči postušati, še!# potem boš tahko zapovedovat.
#	Ako ceniš sebe, ne omatova-žuj drugih.
#	Kdor preveč zaupa, večkrat obupa.
^ Ni še vsak, ki nosi h!ače, tudi mož.
$ Brez ituzij bi žviljenje ugasni-!o od obupa ati doigočasja.
#	Ni važno, kako doigo živiš, temveč, kako živiš.
Q Ako stopiš psu na rep, zacvitt.
P Vetiko besedi mato naredi.
#	Bogastvo iz odrtije se hitr# razbije.
& Z tastnimi žutji je maiokdo obogatet.
Botje kadarkoii kakor nikott.
$ Ura zamujena, ne vrne se nobena.
#	Časti spreminjajo čtoveka.
#	Brez setve nt žetve.
#	Kdor botj tjubi denar kakor obraz, izgubi oboje.
#	Če ne moreš pomagati, vsa{ ne zaviraj.
#	Dobro doma, kdor ga ima.
#	Kakor ti spoštuješ svoje starše, tako bodo tebe spoštovati tvoji otroci.
Štiri že! j e
Boštjan se je sankal po zasneženem hribu in se drsal po zamrznjenem ribniku. Ves rdeč je pritekel domov in zaklical očetu:
— Očka, zima je najlepši letni čas! Želim, da bi bila vedno zima!
— Zapiši to željo na moj koledar! — je rekel očka.
Prišla je pomlad. Boštjan je veselo dirjal za metulji po travniku in nabijal nogometno žogo. Ko je pritekel domov, je zaklical očetu:
— OČka, pomlad je najlepši letni čas. Želim, da bi bila vedno pomlad!
— Napiši to željo na moj koledar! — je rekel očka.
Prišlo je poletje. Boštjan je odšel na počitnice.
Ves dan se je igral in kopal, zvečer pa je zaklical očku:
— Očka, poletje je najlepši letni čas! Želim, da bi bilo vedno poletje!
— Napiši tudi to v moj koledar! — je rekel očka.
Prišla je jesen. Na vrtu so obirali sadje — rdeča jabolka in rumene hruške. Boštjan je bil navdušen in je zaklical očetu:
— Očka, jesen je najlepši letni čas! Želim, da bi bila vedno jesen!
Tedaj je očka vzel v roko koledar in pokazal Boštjanu, da je isto govoril tudi o zimi, pomladi in poletju.

MAKEDONCt V TUJ)N)
Neizbojevan boj za pravice
V svetu se vse bo!j uve)jav)ja spoznanje, da se z odnosom večine do manjšine meri demokratična zretost posameznih družb. Vse več si jih upa pogiedati v svoje ogiedaio. Pri južnih sosedah Jugosiavije tega poguma še ni. Makedonski narod je v avnojski Jugosiaviji - z njo se je rodiia SR Makedonija - dosege) samostojnost, ohrani) ime in dobi) pravico do sedanjosti in prihodnosti. Zunaj jugos)ovanskih meja — v Ai-baniji, Boigariji in Grčiji — pa je prihodnost Makedoncev negotova. Najhuje je tam, kjer nimajo svojega imena.
V Albaniji so Makedonci sicer deležni nekaterih pravic, ki izhajajo celo iz ustave, a so omejene s splošnim položajem ljudi v tej državi. Asimilacijske procese je čutiti predvsem v igri številk. Albanci govore, da živi v Albaniji pet ali šest tisoč Makedoncev, v Jugoslaviji pa mnogi menijo, da jih je v resnici desetkrat več. V njihovih občinah, ki jih imenujejo zadruge, se Makedonci učijo v svojem jeziku le v prvih dveh razredih osnovne šole, nato postane makedonščina nenadoma tuj jezik. Obstaja nekaj kulturno-umetniških društev, ki gojijo narodne običaje, vse skupaj pa je prepleskano s politiko Enverja Hodže.
Gospodarski stiki so. Delež SR Makedonije je v gospodarski menjavi z Albanijo večji, kot so deleži drugih republik in pokrajin. Kulturno sodelovanje pa so znani dogodki na Kosovu presekali. Zdaj si Albanija sicer prizadeva z novim dogovorom to sodelovanje obnoviti, a so v njem po Vsem sodeč skriti tudi „stari" nameni.
Načrtno in na sito
V Bolgariji makedonska manjšina ru priznana. Ob prvem popisu so v tej državi našteli 300 tisoč Mokedon-cev, ob drugem 100 tisoč manj, in ob zadnjem „ugotovili", da živi v Bolga-pji le še 8 tisoč Makedoncev. Vse to je posledica pritiskov, ki so bili naj-hujsi v času informbiroja in se v raz-oblikah nepretrgoma ponavljajo, tamkajšnji asimilacijski procesi so narekovani in nasilni.
Bolgarija ne priznava niti matičnega naroda Makedoncev. Priznava pa BR Makedonijo kot administrativno-^rttorialno skupnost v okviru Jugoslavije in v tem pomenu z njo tudi sodeluje. Obstoj makedonskega naroda pa vztrajno zanikuje tako v znanstvenih publikacijah kot v govorih najodgovornejših političnih osebnosti. V njih celo tako spreminjajo zgodo-T'no, da trdijo, kako njihova okupa-
cija v času druge svetovne vojne ni bila okupacija, marveč bolgarsko osvobajanje Makedonije in Jugoslavije. Če bi bilo res tako, kaj so potlej počeli jugoslovanski makedonski partizani? Povojna statistika pove, da so bili 85 odstotkov bojev z bolgarskim okupatorjem kot zvestim žandarjem nacizma v tistem času.
Osemdeseto obletnico Ilindenskega upora so Bolgari izkoristili, da sta obrambni minister ter načelnik gene-
Po popisu iz ieta 1981 je v SR Makedoniji — od milijona 941 tisoč prebivalcev — milijon 281 tiso Makedoncev. V drugih republikah in pokrajinah Jugoslavije živi vsega 59 tisoč Makedoncev. Skoraj polovica Makedoncev živi izven matične domovine, največ v sosednjih državah. Ocenjuje se, da jih je v Bolgariji kakih 178 tisoč, v Grčiji 300 tisoč in 60 tisoč v Albaniji. Blizu pol milijona Makedoncev je izseljencev v prekooceanskih državah; največ jih živi v Ameriki, Kanadi in Avstraliji. V njihovih društvih, kjer so zelo dejavni, ni čutiti delitve na jugoslovanske, Egejske in Pirinske Makedonce, marveč se počutijo vsi skupaj to, kar v resnici so — pripadniki makedonskega naroda.
ralštaba svetu „odkrila", da so bili na tleh Makedonije vedno samo Bolgari in da so se ljudje na območju, ki ga — po njihovem — označuje možen zemljepisni pojem Makedonija, borili ves Čas za ..priključitev k materi domovini Bolgariji".
Dvojna merita
Grčija je v odnosu do manjšine na podobnih stališčih kot Bolgarija; ne
priznava makedonske manjšine. Le da Bolgarija sprejema SR Makedonijo kot ustavno sestavino Jugoslavije, Grčija pa ne: ne priznava niti SR Makedonije. Na svoj način se z nepriznavanjem matice otrese tudi priznanja manjšine in dajanja ustreznih pravic. Nekateri Grki menda pravijo, da bi jim bilo lažje priznati makedonsko manjšino, če bi se imenovala ^jugoslovanska".
Zanimivo je, da SR Makedonija kljub izrazito negativnemu odnosu Grčije do makedonske manjšine — nemara zlasti zato, da bi pomagala tej manjšini — v mnogočem sodeluje s to državo: v gospodarstvu in kulturi. Veliko makedonske literature je prevedeno v grščino. Makedonski književniki lahko nastopajo po Grčiji, le da ne pridejo preblizu Egejski Makedoniji.
Kar zadeva vlado pa kulturno sodelovanje, ne poteka brez zapletov. Predlanskim, na primer, so Grki sprejeli uredbo, po kateri je njihovim študentom prepovedano šolanje v tujini na univerzah, kjer poučujejo „v jeziku, ki ni splošno mednarodno priznan". Jasno je, da gre za skopsko univerzo, za poskus pretrganja stikov z makedonsko kulturo in njenim razvojem. Tako je zapustila skopsko univerzo večina grških študentov, le kakšnih sto jih je ostalo. Tistim, ki so se vrnili v Grčijo, so omogočili takojšen vpis na sicer težko dostopne univerzitetne oddelke.
Nekaj se je vendarte bistveno spremeniio
Kljub tem zapletom je po besedah Tomislava Simovskega, predsednika komiteja za mednarodne odnose SR Makedonije, čutiti po padcu grške vojaške hunte vse več pozitivnih sprememb. Nikogar več ne zapirajo, če govori v materinščini, na javnih mestih govore makedonski in poslušajo radio ter gledajo makedonsko televizijo. So vasi, v katerih pop in policaj govorita makedonski, česar si do nedavnega ni bilo mogoče zamisliti. A vendar je vse to še daleč od tistega, kar Makedonci v resnici potrebujejo: to pa je priznanje njihove manjšine.
Kardelj je nekoč dejal, da manjšin ne bo več takrat, ko bodo s svojim položajem zadovoljne. Položaj makedonske manjšine je še daleč od tega,
OPOZARJAMO VSE LJUBUELJE SLOVENSKE KNJtGE, DA S) LAHKO
brezplačno izposojajo knjige in revije
V SLOVENSK) ŠTUDtJSK) KNJ)ŽN)C)
S PODROČJA ČRTtC )N NOVEL:
Cankar!.: KURENT, starodavna pripovedka - 114 str., ilustr. (Kondor; 184)
Gradišnik J.: PLAMEN)CA - 224 str.
Hudi A : SLtKE SAMOSTANSKEGA VRTA - 46 str.
(Pota mladih)
Jurčič J.: DOMEN; SOSEDOV S)N - 205 str., ilustr.
(Petdeset najlepših po izboru bralcev)
Kosmač C.: TANTADRUJ - 92 str., ilustr.
Kunčič M.: NAJLEPŠA JE MLADOST, izbrani mladinski spisi -206 str. (Družinske večernice; 28)
Kveder Z.: VLADKA, M)TKA, M)R)CA - 272 str.
Lipuš F.: tZJAVA - 20 str. (Odsevi)
Potrč I.: KO SMO SE ŽEN)L) - 134 str., ilustr.
Prežihov V.: NAŠ) MEJN)K), kratke štorije iz minulih dni, 157 str. (Zadružna knjižna izdaja; 18)
Rovan P.: KJE SO TtSTE STEZtCE, koroška povest, 110 str., ilustr. Zupančič B.: ZLAT) PRAH, kratke zgodbe za kratek čas, 253 str (Nova slovenska ljudska pesem)
SŠK ima svoje prostore v Tarviser StraBe 16, te). 51 15 34 Knjižnica dobiva od teta 1974-75 ves obvezni izvod SR Siovenije. Poieg tega zbiramo tudi tako imenovano avstrijsko stovenico. Knjige so žeto raztične vsebine in so namenjene vsem starostnim stopnjam in pokticnim skupinam. Prav gotovo bodo tudi VAS nekatere zanimate.
VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA
posebej če ga primerjamo s položajem slovenske manjšine v Avstriji in Italiji. Pirinski in Egejski Makedonci — za razliko od slovenskih rojakov v zamejstvu — še sanjati ne smejo o kakršnikoli organiziranosti. Preprosto ne smejo vedeti, da obstajajo kot Makedonci.
Trditev, da bo „zmaga naprednih sil v teh državah privedla tudi do zboljšanja položaja manjšin", se za Makedonce doslej ni uresničila. Bolgarska komunistična partija tega pričakovanja ni izpolnila, Grčija in Albanija tudi ne. Za Makedonce je zdaj, kot sami pravijo, najpomembnejše, da se po svojih močeh zoperstavijo asi-
milaciji makedonske manjšine za mejami. Prevladuje prepričanje, da je od razvoja dobrih odnosov s sosedi marsikaj odvisno in so za sleherno sprejemljivo obliko sodelovanja.
A sedanjost, kot kaže, ni naklonjena manjšini. Pogled v preteklost, ko so kot narod obstali kljub petstoletni turški okupaciji, zanje ni tolažba. Turki, pravijo, niso nikogar silili, naj spremeni narodnost. Pogled v prihodnost pa jim kljub vsemu nudi dovolj prostora za optimizem. Nekaj se je vendarle, in to že zdavnaj, bistveno spremenilo. Obstaja SR Makedonija.
Anka Štruketj
(Delo,Ljubljana)
R A D ! O
TELEV!Z!JA
AVSTRIJA 1
!S
PETEK, 23. S.: 9.00 Poročita
—	9.05 Za predšotske otroke
—	9.30 Svetovno prvenstvo v Umetnostnem drsanju — 11.30 Hozana za <iva ztikovca — 13.00 uredništvo — 17.00
predšotske otroke — 17.25 Super miš Oskar — 17.30 Don Kihot - 17.55 Otrokom lo tohko noč — 18.00 Panoptikum — 18.30 M' — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 čas v stiki — 20.15 Oddaja xy — 21.15 Modna revija — 21.20 Prednost — 22.10 Rektama in *port — 22.10 Nočni studio — 23.25 Oddaja *Y**" 23 30 Poročita.
SOBOTA, 24. S.: 9.00 Poročita — 9.05 An-
^teščina — 9.30 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju — 11.30 Stike iz Avstrije —
11.55	Nočni studio — 15.00 Uredništvo —
15.00	Moi na stranpotih — 17.30 Svetovno
prvenstvo v umetnostnem drsanju — 17.00 isanje — stikanje — obtikovanje — 17.30 ^krivnostne gtobine — 17.55 Otrokom za johko noč — 18 00 Dva krat sedem — 18.25 ober večer v soboto žeti Heinz Conrads 19 00 Stike iz Avstrije in Južne Tirotske 19 30 čas v stiki in šport — 20.15 igre, °*sinprominencapri3oachimuFuchsber-^3erju — 22.05 šport — 22.30 Napad morit-skih morskih psov — 0.00 Poročita.
"EDELJA, 25. 5.: 12.00 Ura tiska — 13.00 edno ta tetevizija ... — 13.30 Poročita — 450 Naša mata farma — 16.16 Ena, dva t'i — 17 00 Dežetnozborske voiitve na J°'nograškem — 17.05 „Kraja" — 17.15 Za-^orani vrt — 17.25 Risanka — 17.50 Hetmi 17 45 Ktub seniorjev — 18.30 Mi — 19.00 sietnozborske votitve na Sotnograškem ^* 19 30 časvstikizdeietnozborskimivo-tvami na Sotnograškem — 19.45 šport — 15 Obisk stare damo — 22.40 Svetovno ^'Venstvo v umetnostnem drsanju — 23.55 za tiriko — 0.00 Poročita.
PONEDELJEK. 26. 3.: 9.00 Poročita — 9 05 o Predšotske otroke — 9.30 Prosim k mizi ^ 10.00 šotska TV — 10.30 Moi na stran-Potih — n 25 Ftorjan, prijatetj iivaii — 00 Svetovno prvenstvo v umetnostnem dr-^anju _ i; QQ poročita — 17.00 Poročita — 7 05 Za predšotske otroke — 17.30 Spozna-''ojmo nevarnosti — preprečujmo nesreče "** 17.35 ..Tatovi psov" — 18 00 Ljudje in ži-
vati — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes —
19.30	Čas v stiki — 20.15 Ponedetjski šport
—	21.15 Smitey-evi tjudje — 22.10 Agent v tastni zadevi — 22.55 Poročita.
TOREK, 27.	9.00 Poročita — 9.05 Za
predšotske otroke — 9.30 Angteščina —
10.00	šotska TV — 10.30 Ztati časi — 11.20 Ponedetjski šport — 12.10 Nepat — 12.35 šiiing — 13.00 Poročita — 17.00 Poročita — 17.05 Za predšotske otroke — 17.30 Medvedja druiina — 17.35 Oddaja z miško —
18.00	Ciass of 39 — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 čas v stiki — 20.15 Poročita in ozadja — 21.15 Zastiševanje — 22.40 Poročita.
SREDA, 28. 3.: 9.00 Poročita — 9 05 Oddaja z miško — 9.30 Francoščina — 10.00 šotska TV — 10.30 Smrt na tadji — 12.05 Poročita in ozadja — 13.00 Poročita — 17.00 Poročita — 17.05 Lutkovna predstava — 17.35 čebetica Maja — 18.00 Pisarna, pisarna — 18.30Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 čas v stiki — 20.15 šport — 22.15 Poročita.
ČETRTEK. 29.	9 00 Poročita — 9.05 Za
predšotske otroke — 9.30 Dežeta in tjudje
—	10.00 šotska TV — 10.30 šport — 12.05 Lisica in zajec — 12.15 Ktub seniorjev —
13.00	Poročita — 17.00 Poročita — 17.05 Za predšotske otroke — 17.30 Spoznavajmo nevarnosti — preprečujmo nesreče — 17.35 Mandara — 18 00 TV kuhinja — 18.30 Mi —
19.00	Stike iz Avstrije — 19.30 Čas v stiki —
20.15	..Težišče 1984" — 21.55 ORF-ov inozemski magazin — 22 40 Poročita.
A V S T R ! J A 2
PETEK, 23. 3.: 17.30 Vedno ta tetevizija ... — 18.00 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju — 18.30 Pustotovščina visoko na severu — 19.30 Čas v stiki — 20.15 Živtjenje na naši zemtji — 21.00 Zaktadnica Avstrija —
21.15	Modna revija — 21.20 Potitika v petek — Deset pred deseto — 22.20 Lov za mitijo-ni — 0.05 Poročita.
SOBOTA, 24. 3.: 15.00 Potitika v petek — 15.50 Dva krat sedem — 16.15 Epcot — 17.00 Ljuba družina — 17.45 Kdo me hoče? — 18 00 Tedenski pregied — 18.25 Nogomet — 19.00Traiter — 19.30časvstiki — 19.50
Moč usode — 21.20 Andrea Seebohm v pogovoru z Leontyne Priče — 22.45 Zgodovina Metropotitanske opere — 0.00 Poročita.
NEDELJA, 25.	9 00 Matineja — !z Chura
do Churburga — 11.00 ORF stereo koncert
—	14.00 športni popotdan — 17.00 Dežetnozborske votitve na Sotnograškem — 17.05 Potovanje okoti sveta — 17.00 Vetika dese-torica — 18.35 Okay — 19.30 čas v stiki — 19.45 Primer za tjudskega odvetnika — 20.15 Kraj dejanja — 21.45 Poročita — 22.10 Dinastija — Denverski ktan — 22.55 Srečanje s Schiomo Cartebach-om — 23.40 Sto mojstrovin — 23.50 Poročita.
PONEDELJEK, 26. 3.: 17.30 Odprava v središče zemtje — 18.00 Stike iz Avstrije — 18.30 Naša mtada farma — 19.15 Vrtovi sveta — laponska vrtna umetnost — 19.30 Čas v stiki
—	20.15 Ztati časi — 21.15 čas v stiki — 21.45 šiiing — 72.10 Srčni utripi — 23.55 Poročita.
TOREK, 27. 3.: 17.30 Orientacija — 18.00 Stike iz Avstrije — 18.30 Naša mata farma
—	19.15 Vrtovi sveta — Japonska vrtna umetnost — 19.30 Čas v stiki — 20.15 Dattas
—	21.00 Tom & Jerry — 21.15 čas v stiki — 21.45časvs)iki — Ktub2inporočita.
SREDA, 28. 3.: 17.30 Dežeta in tjudje —
18.00	Stike iz Avstrije — 18.30 Naša mata farma — 19.15 Vrtovi sveta — Japonska vrtna umetnost — 19.30 čas v stiki — 20.15 Heidetinde Weiss — tesketanje v očesu —
21.15	Čas v stiki — 21.45 Kutturni žurnat —
22.30	tfigenija na Tauridi — 0.50 Poročita.
ČETRTEK. 29. 3.: 17.30 Kaj bi tahko postat? — 17.45 šotska TV — 18.00 Stike iz Avstrije — 18 30 Naša mata farma — 19.15
VESTNIK
tidajatet) in zatožnih: Zveza stovenskih organizacij na Koroškem,
9020 Cetovec, Gasometergasse 10.
Uredništvo: 9020 Cetovec, St.-Ruprechter-StraOe 19/tV, tet. (0 42 22) 54 0 42, teteks 422086 sndk a
Uprava: 9020 Cetovec, Gasometerg 10 tet. (0 42 22) 32 5 50.
Tish: Zatožniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Cetovec - Borovtje.
Vrtovi sveta — Japonska vrtna umetnost —
19.30	čas v stiki — 20.15 Kviz v rdeče-beto-rdečem — 21.08 „S!amnati vdovec" — 21.15 čas v stiki — 21.45 Poročita.
		LJUBLJANA
3		PETEK, 2!. 3.: 8.55 TV v šoli — 17.15 Poročila — 17.20 Rock
portret: Josipa Lisac — 17.50 Modro poietje, mtadinska nanizanka — 18.25 Obzornik tjubtjanskega območja —
18.40	Turizem — možnost in pritožnost: industrija gostotjubja — 19.10 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna —
19.30	Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 tzbor naše popevke za vetiko nagrado evrovizije
—	21.35 Ne prezrite — 21.50 Nasetbinska kuttura na Stovenskem, dokumentarna serija — 22.50 Dnevnik — 23.00 Piknik v Topoti, jugostovanski fitm.
SOBOTA, 24. 3.: 8.00 Poročita — 8.05 Sto-venske tjudske pravtjice — 8.25 Pedenjžep
—	8.55 Meseček, otroška serija — 9.25 Mati svet: Ko zaboti zob, otroška oddaja — 9.55 Gtasba za kitaro — 10.25 Osto: Svetovni pokat v smučanju — statom za moške, prenos 1. teka — 11.00 Ptanica: Svetovni pokat v smučarskih skokih — 70 m, prenos — 15.40 Osto: Svetovni pokat v smučanju — statom zamoške, prenos 2. teka — 15.05 Poročita
—	15.10 Skopje: Nogomet Vardar : Hajduk, prenos — 17.00 Košarka — 18.30 Skrivnostni svet Arthurja Ctarka — 1920 Cik cak — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna —
19.30	Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Nash-vvitte, fitm — 22.35 Zrcato tedna — 22.55 Poročita.
NEDEUA. 25. 3.: 8.25 Poročita — 8.30 2iv žav, otroška matineja — 9.20 Modro poietje, mtadinska nanizanka — 9.55 Pesem, nadatjevanka — 10.45 625, oddaja za stik z gtedatci — 11.10 Ptanica: Svetovni poka! v smučarskih skokih - 90 m, prenos — 13.45 Osto: Svetovni pokat v smučanju - paratet-ni statom — 16.05 Poročita — 16.10 Prisiuh-nimo tišini, oddaja za stušno prizadete —
16.40	Letniki 1960—1970 — 17.40 športna poročita — 17.55 Stvar z drugega sveta, fitm
—	19.20 Cik cak — 19.23 TV in radio hocoj
—	19.25 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik —
19.55	Vreme — 20.00 Nekaj vmesnega, nadatjevanka — 21.00 športni pregted — 21.30 Živeti z naravo, dokumentarna oddaja —
22.15	Poročita.
PONEDELJEK, 26. 3.: 8.50 TV v šoti — 17.20 Poročita — 17.25 Meseček, otroška serija —
17.55	Trdnjave — 18.25 Podravski obzornik
—	18.40 Pet minut za rekreacijo — 18.45 Mtadi upi — 19.20 Cik cak — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Gospodična, TV fitm — 21.50 Dokumentarec meseca —
22.30	Dnevnik.
TOREK, 27. 3.: 8.50 TV v šoti — 16.30 šotska TV— 17.30 Poročita— 17.35 Stovenske tjudske pravtjice — 17.50 MPF Cetje: Mednarodno tekmovanje — 18.25 Zasavski obzornik — 18.30 Ktic ziatonosnih rek, jugostovanski kratki fitm— 18.55 Knjiga — 19.20 Cik cak — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Živtjenje in dogodivščine Nicho-tasa Nicktebyja, nadatjevanka — 20.55 Ak-tuatno — 21.40 Dnevnik — 21.55 Večer z ansambtom kratjevega bateta iz Londona.
SREDA, 28. 3.: 8.50 TV v šoti — 18.05 Poročita — 18.10 Ciciban, dober dan: Moj hrček je zbotet — 18.25 Dotenjski obzornik — 18.40 Mozaik kratkega fitma — 19.10 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna
—	19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Te-tesni stražar, fitm — 21.25 Majhne skrivno-nosti vetikih kuharskih mojstrov — 21.30 Kutturne diagonate — 22.00 Dnevnik.
ČETRTEK, 29. 3.: 8.50 TV v šoti — 14.55 šotska TV — 15.55 Nogomet Dinamo : Dinamo, prenos — 17.45 Poročita — 17.50 O. Župančič:	Lahkih nog naokrog — 18.25
Obatno-kraški obzornik — 18.40 Obramba in samozaščita — 19.10 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Tednik — 21.05Borgijci, nadatjevanka.
ORF - KOROŠK) RADtO SLOVENSKE ODDAJE
PETEK, H. 14 10 Obzornik — Zabavna glasba — Spominjamo se: 40-letnica smrti Antona Breznika.
SOBOTA, !4. S.: ?.00 Voščila.
NEDEUA, !S. S.: 7.05 Duhovni nagovor — Voščila.
PONEDEUEK, 74.	14.10 Obzornik — iz
ljudstva za ljudstvo — 14.45 M. Pototsch-nig: Gozd (slov. šolska oddaja za šolarje od 4.—8. šolske stopnje).
TOREK, !7. !.: y.30 Land an der Drau — Dežeia ob Dravi — 14.10 Obzornik — Otroci poslušajte!
SREDA, 28. S.: 14.10 Obzornik — Veseli val.
ČETRTEK, 2?. S.: 14.10 Obzornik — Glasbeni mojstri: 30 let ..Zagrebških solistov".
VI. pohod „Arihova peč"
Po preložitvi zaradi snežnih razmer je pretekto nedeijo vendarie uspeio izvesti 6. zimski pohod „Arihova peč".
Čudovit predpomiadanski dan je daja! še posebno siavnostni okvir tetošnji prireditvi. Temu primerno sončno razpoioženje je viadaio tudi med števiinimi gosti, ki so prišii od biizu in daieč, da se v spominu po-kionijo borcem, padtim v dozorevajočem jutru svobode.
Stika zgoraj: Trudnim pohodnikom se počitek pred planinsko kočo dobro prileže. Slika spodaj: Start skupine tekačev.
2e pred deseto uro so zavite prve kotone po ozko shojeni gazi v gozd, mimo nekdanjega partizanskega bunkerja in naprej v strmino proti „Koči nad Arihovo pečjo". Pri Poiancu na Čemernici se je medtem bolj in botj potni! parkirni prostor, iz zvočnikov so donete poskočne viže in vabtjiv vonj po čaju in kuhanem moštu se je raztegat po okotici. Z vetiko vnemo
ELAN s k i vabi na
4. ijudski tek za ROŽANSK)POKAL
v nedeijo 25. 3. 1984 ob 10. uri pri Podnarju v Podnu -Siovenji Piajberk.
so smučarski tekači pripravtjati svoje ditce za tek ter s skrivnim pogtedom „ vohuniti" pri sosedu, za kakšno mažo se je te-ta odtočit. Uvodna komemoracija je za kratek čas prekinita vsesptošno vrvenje . . . Spomin seže nazaj — prihodnje teto bo štirideset tet od kar je bito pod mogočno Arihovo pečjo pokončanih osem živtjenj — v čas, ko je bita vojna zdavnaj odtočena. Prav ta in števitni podobno groztjivi dogodki pa pričajo o te še
REZULTAT) SMUČARSKEGA TEKA
V OKVtRU 6. ZtMSKEGA POHODA ,.AR)HOVA PEČ"
Molki do 30 !el: 1. Gabor Mirko (YU) 26.09.32, 2. Drumi Ludvik (A) 29.14.12, 3. Graber Robert (A) 29.20.12, 4. Goga-ia Brane (YU) 32.06.97, 5. Lopinsky Christian (A) 32.23.87, 6. Gabrovec Miran (YU) 34.26.02, 7. Urschitz Johannes (A) 34.47.94, 8. Rusjan Bruno (YU) 38.06.24, 9. Millonig Hanzi (A) 39.28.19, 10. Davidovič Zoran (YU) 40.40.64, 11. Černut Gerhard (A) 41.02.56, 12. Černut Manfred (A) 44.25.92, 13. Spolard Ivan (YU) 47.13.43.
Molki nad 30 tet: 1. Kolander Rudi (YU) 26.13.58, 2. Janša Andrej (YU) 26.42.23,	3. Globočnik Janez (YU)
29.10.67, 4. Hrovat Franc (YU) 30.47.07, 5. Mešnik Hanzi (A) 36.15.43, 6. Alič Ivo (YU) 37.09.93, 7. Orešek Miha (YU) 37.51.42, 8. Jošt Ivan (YU) 40.20.45, 9. Jereb Emil (YU) 43.27.86, 10. Černut Franc (A) 44.41.30, 11. Sekol Karel (A) 45.26.51, 12. Feldin (YU) 46.33.89, 13. Globočnik Franc (YU) 48.32.05,	14.
Kranjčič Leopold (YU) 51.12.66, 15. Mi-tisavljevič Lajko (YU) 57.19.13.
Fantje do 16 let: 1. Marin Igor (YU) 28.49.55,	2. Jesenek Tomaž (YU)
29.16.14,	3. Kranjčič Zlatko (YU)
povečani krvotočnosti, do smrti ranjene nacistične zveri, ki je še nad ustre-tjenimi iztita svoj bes ter trupta razstavita kot svarito ob šentjakobski cesti. Zares, naj bi ostat ta ztočin v svarito tudi mtadi generaciji, da se kaj takega ne ponovi več nikoti . . . vse to priktiče v spomin svečanost.
Start smučarskih tekačev tvori nekak prehod iz pretektosti v sedanjost — okrog 60 mtajših in starejših obeh spotov, se požene po snežni stezi; skoraj nepretrgana pa je vrsta pohodcev, ki krene v nasprotno smer. Vse živahno je štej ko prej okrog okrepčevat-nice, kjer gospodari Stavko s pomagači. Organizacija je pohvate vredna in vreme nedvomno vetiko k temu pripomore. Medtem že prvi tekači prihajajo v citj — to so otroci in nežni spot — ostati tečejo dva kroga. Proga, spočetka še nekotiko tedena se ob toptem soncu hitro zmehča, je te nekotiko zahtevna in zato vabi enega in drugega, da poišče v krajšanju mato otajšave kar sicer ni ravno otika pravega športnika. Na nek način torej te opravi vsak svoje. Kdor je še totiko pri „močeh", si obuje nato gojzarice in odrine proti ptaninski koči. Pri bunkerju za hip postoji — razen skromno okrašenega križa, stoječega skoraj do vrha v snegu in mrke, skat-nate stene v ozadju ni videti kaj posebnega. Sonce ne najde dostopa v ta kraj in čuden mir vtada v tem, še gtoboko zimskem kotu. Pot naprej postaja težavnejša, ker se vije detoma precej strmo navkreber. Vedno več je srečati tjudi, ki se vračajo s koče — vsi so videti dobre votje, zaman bi
29.18.87, 4. Gabor Marjan (YU) 37.08.91, 5. Jug Dejan	(YU)	39.32.23,	6. Winkler
(A)	42.15.95,	7.	Weber	Mirko	(A)
42.37.33, 8. Egartner Josef (A) 46.15.04, 9. Mešnik Daniel (A) 52.15.83.
Ženske do 30 tel: Čertov Jožica (A) 23.21.46.
Ženske nad 30 tel: 1. Ahačič Spela (YU) 20.25.32,	2.	Millonig	Maja	(A)
28.08.86, 3. Prusnik Brigitte (A) 42.53.15.
Dekleta do 16 tel: 1. Janša Mateja (A)	24.20.28,	2.	Prušnik	Tanja	(A)
41.50.35.
Otroci do 10 tet: 1. Mesotitsch Betti-na (A) 23.24.17, 2. Rassinger Sabine (A) 23.51.91, 3. Mesotitsch Daniel (A) 24.23.57.
Na letošnjem smučarskem teku se je na žalost zgodilo nekaj nešportnega, da se nekateri tekači niso držali predpisane proge (mahnili so jo po bližnjici), kar je imelo za posledico, da so bili diskvalificirani.
Naj navedemo nekaj domačih najboljših tekačev na nedeljski tekmi: Druml Ludvik, Ziljska Bistrica; Graber Robert, Podrožca; Lopinsky Christian, Šmihel; Urschitz Johannes, Loče; Mešnik Hanzi, Gorje; Millonig Hanzi, Celovec; Černut Gerhard, Loče . . .
iskati trudnega obraza. Snega je obito in z občudovanjem je treba mishti na teptače, ki so pripravtjati gaz za pohod, na vrte ptanince.
Bteščeča pianina se vsa v btesteči betini koptje v soncu — „Kočo nad Arihovo pečjo" obtega na stotine tjudi. Smeh, pesem, vesetje — vse se pretiva s prekrasnim dnem v čudovito s:mfonijo imputzivnega živtjenja — v popotnem nasprotju z grobno tišino tam spodaj, pod sivo skato. Pozdrav-ijaš stare znance, prijateije, sosede in se zavedaš: tu si doma! V koči te čaka postrežba — Marica, Tonči, Lojzka, Joško, Vera, Hanzej, Irena —-martjivo skrbi posadka za tetesni dobrobit. Vroči čaj požene še zadnje kaptje potu iz razgretega tetesa, in Ludvikova špeciahteta ..karavanške gobe" v hipu vrnejo porabtjene moči; še šitce domačega povrhu — srce, kaj želiš še več! Dobro okrepčan se posvetiš zbrani družbi —- največ med njimi je ptanincev. So pa iz vseh koncev in krajev — iz Jesenic, Kranja, Cetja . . . Seveda tudi Janez in Kati-rnero ne manjkata in že zbijata šate na račun njihove pustolovščine v steni Paktenice. Predaleč bi što imenovati vse dobre prijatelje s katerimi obstojajo že dotgotetne iskrene vezi, neumestno bi bito tudi posebej naštevati vidnih funkcionarjev in raznih predstavnikov - botj primerno bo imenovati vse udetežence v eni sapi, kot vetiko stovensko družino. Da pa je ta pohod tako tepo uspet, gre zahvata vsem darovatcem, ki so karkoti prispevati, organizatorjem in v dobršni meri štabu pridnih rok in nog, ki se je nesebično posvetit akciji.
F. Č.
*
*	Dodatno k čtanku naj še zapišemo, da sta se tudi tetos udetežita pohoda nekdanja borca, ki sta preživeta tragedijo pod Arihovo pečjo — Drago Druškovič in Bogdan Mohor-Ston.
*	Letos je počastit s svojo navzočnostjo spominski pohod „Arihova peč" tudi narodni heroj, generat Jože Borštnar.
*	Na kraju, kjer je bit nekdaj bunker in kraj dejanja gnusnega ztočina je Zveza koroških partizanov potožita venec prav tako tudi borčevska organizacija iz Jesenic.
*	Letos je nadatjnjih 17 pohodnikov prejeto ziato značko — za petkratno udeležbo na zimskem pohodu Arihova peč. Skupno je bito podetje-nih že 34 teh značk.
Svetovni rekord v smučarskih poletih-185 m
Novi svetovni rekord v smučarskih potetih je postavi! Finec Matti Nykanen s fantastično dotžino 185 metrov. Kraj tega dejanja je bita znana „!eta)nica" v Oberstdorfu, ki nosi ime po nekdanjem, že pokojnem arhitektu in smučarskem ska-katcu Heiniju Ktopferju iz Oberst-dorfa. Med najbotjšimi petnajstimi skakatci so biti tudi trije Avstrijci -6. Fetder, 12. Vettori in 14. Himer. Pri Jugostovanih je najboije odrezat Utaga, ki je dosege) 15. mesto. Prva tri mesta so zasedti Nykanen (Fin). 2. Pioc (ČSSR) in 3. Weiss-ftog (NDR).
Finatna prireditev tetošnjega svetovnega pokata pa bo v soboto in nedeijo v Ptanici, kjer so še možna presenečenja pri uvrstitvi za svetovni pokat — vetika favorita sta Nykanen in Weissftog.
MiTSUBtSHi CORDtA 1.6
TURBO 11S PS 8000 ttm
fnterotonti naj so javijo v uredniitvu Stovenskega vestnika te!. (0 42 22) 54 0 42 ati Autohaus Trotf, Rosentaior StraBe te!. (0 42 22) 51 17 45
PRODAM
Brdnikov oče Luka Boročnik zakijučil svojo živ!jenjsko pot
Ob vznožju naše gore Pece, v Podkraju pri Pliberku, je končal svojo trnjevo pot stari Brdnikov oče, Luka Boročnik. Pogreb je bil ob veliki udeležbi žalnih gostov od blizu in daleč na libuškem pokopališču. Prihiteli so znanci, sorodniki in prijatelji, da se Za vedno poslovijo od moža, ki jie stal trdno kot viharnik, ki ga niso mogle še tako močne burje zlomita, kaj šele pokončati.
Pokojni Brdnikov oče se je rodil 1899 leta v Zvabeku in že v mladosti je moral okusiti senčne strani življenja. Ni bilo časa, da bi se lahko veselo in brezskrbno igral z otroci, kot se danes igrajo naši mladi, temveč je kaj kmalu moral delati od zore do mraka za ta ljubi kruhek. Pokojni ni izhajal iz premožnih krogov, pač iz tistih, ki so si morah s svojimi rokami trdo pridelati boljši jutri. Rajni Brdnikov oče se je tega zavedal in zaradi tega je bila njegova življenjska pot vedno skromna in delovna. Ko se je pred približno 60 leti priženil na lepo Brdnikovo domačijo ob vznožju Pece, mu ni bilo pretežko nobeno delo, saj mu je delo bilo v veselje in tako je iz dneva v dan izboljševal tudi življenjske pogoje na Brdnikovi domačiji. Z mlado ženo Julijo ata orala in sejala, spravljala pridelke in se skupno veselila družinske srače, v kateri :so se rojevali številni otroci. Še bolj se je pokojni oče zaril v zemljo, da je dala čim več od sebe in le malokdaj se je ozrl na Peco, pa čeprav so se včasih kopičili temni oblaki grozeč, da mu uničijo delo in trud. Čeprav ni bilo vedno tako, pa je dobro voljo, z ljubeznijo do svojih ter domače gruda premagoval vse pregrade. Seveda pa v svoji zagnanosti in družinski sreči ni pozabil, da je član slovenske skupnosti in da je tudi na tem področju napravil in doprinesel svoj veliki delež za obstoj družine in naše skupnosti.
Čas je hitel in prišla je doba z
Avstrija za Jugoslavijo pomemben gospodarski partner
Trgovina med Avstrijo in Jugoslavijo kaže tendenco zboljšanja. V letu 1983 je Jugoslavija kupila od Avstrije za 528 milijonov dolarjev blaga, prodala pa v Avstrijo za 215 milijonov dolarjev. To sorazmerje blagovne izmenjave se je v primerjavi z letom 1982 zboljšalo za 8 odstotkov. V letu 1982 je Jugoslavija namreč pokrila 33 odstotkov svojega izvoza v Avstrijo, leta 1983 pa 41 odstotkov. Vodja jugoslovanske gospodarske zbornice v Celovcu, Slavko Breznik je na tiskovni konferenci pred kratkim poudaril, da se morata obe strani potruditi, da se ta deficit zmanjša. Slednji se prizadeva blagovno izmenjavo spraviti na višji nivo. V zvezi s tem so se letos na sejmu .Gost 84* v Celovcu slovenska podjetja prvič predstavila s proizvodnjo opreme za turizem in gostinstvo.
Glede turizma je predstavnik za turizem pri Gospodarski zbornici Slovenije Leon Perc med drugim poudaril, da se cene za letovanje v Sloveniji oz. v Jugoslaviji v primerjavi z lanskim letom skoro ne bodo spremenite, tako da bo Slovenija oz. Jugoslavija slej ko prej izredno privlačna dežela za tuje turiste. Tujski promet igra za republiko Slovenijo izredno važno vlogo, saj je znano, da 80 odstotkov tujcev potuje skozi to deželo, ki se ponaša s prelepimi letoviškimi kraji ob morju in v notranjosti dežele, z gorami, prijaznimi prebivalci, ki po večini razumejo nemški jezik, kar je za tuje turiste še posebno važnega pomena. Slovenci so pridno ljudstvo, ki z 2,2 milijona prebivalci ustvarijo t7 odstotkov celokupnega jugoslovanskega nacionalnega dohodka.
Slovenija je v lanskem letu kar dobro odrezala, saj je beležila porast števila nočitev, tako tujih kot domačih gostov. Slovenija se bo letos predstavila s še boljšo ponudbo, tako na gorskem območju kot tudi ob morju — nove planinske postojanke, v Sečovljah podaljšana letalska steza od 850 na 1200 m, povečana in posodobljena portoroška marina, v Strunjanu 50 novih bungalovov itd.
Kot smo že omeniti se je Slovenija na letošnjem sejmu Gost 84 močneje predstavila, to predvsem zato, da pospeši blagovno izmenjavo; to pa je najprikladneje v obliki sejmov. Tudi letos so se v okviru sejma predstavili slovenski mladi kuharji in ponovno pokazali, da so mojstri v svojem poklicu, to pa je tudi potrdilo, da je slovenska oz. jugoslovanska kuhinja privlačna za vsakogar.
Po vsem tem ne bo težko uganiti, kam se bodo tudi letos usmeriti avstrijski turisti, ki vedno bolj spoznavajo geografsko in ljudsko pestrost svoje jugovzhodne sosede.
ljudmi, ki so hoteli, da se spremeni več kot tisoč let staro obličje naše domovine in ljudi, ki živijo pod Peco. Zločinski fašistični režim je hotel s silo napraviti našo deželo nemško. V napotjte so jim bili naši ljudje in tako so se pred 42 leti prikradli tudi k Brdniku podivjani nacisti in izropali in odpeljali v 'izseljenlštvo tudi Brdnikove med več sto drugimi slovenskimi družinami. Hudo je bilo zapustiti domačijo in se podati na pot z ljudmi črnega pogleda z naperjenimi puškami v tisti črni avto, ki je odvažal žrtve v zbirno taborišče pri Celovcu. Zanji pogledi na sivo Peco in na spečega kralja Matjaža pa so le dajali košček upanja, da se njegova vojska kmalu prebudi in prežene vse tiste, ki so nas oropali, pregnali in pahnili v neskončno nesrečo. Življenje v pregnanstvu je bilo težko, vendar je tudi v srcu Brdnikovih tlela iskra upanja, da bo pravica končno zmagala, da bo Peca spet naša domača in da bo naša lepa Podjuna in Koroška rešena ,.tisočletnega" kraljestva in njihove zločinske nacistične kulture. Posebno težko in hudo pa je bilo pokojnemu očetu in materi v izseljeništvu tudi to, da sta morala mlada sinova služiti vojsko tistim zločincem, ki so izselili njihovo družino in da se -eden ni več vrnil s krvavih poljan. Strašno je bilo razdejanje v njegovi duši ob misli na izropani dom ter da se morata sinova vojskovati za tuje nečloveške interese in proti temu, da bi bili spet rešeni in svobodni.
In prišla je končno odjuga dn odnesla je vse tiste, vsaj glavne, ki so nas hoteli uničiti. Prišla je spet pomlad lota 1945, ko je kralj Matjaž z: novo vojsko pospravil s tistimi, ki so nas hoteli uničiti in se polastiti naše rodne zemlje. Tudi Brdnikovi so se vrnili srečno in kljub temu, da je bil dom izropan in zaznamovan od vojnih dogodkov so se z novim elanom vrgli na obnovo. Mogočna Peca je dobila zopet nazaj svoje stare last- ; nike in počasi se je življenje spet normaliziralo. Pokojnikov rod, ki je vzgled skromnosti, vztrajnosti, zvestobe do naroda in vere v samega sebe, je garant, da bodo še bodoča pokolenja živela pod Peco pri Brdniku z uporno in dvignjeno glavo ter da bo naša slovenska beseda enakovredna.
Žalni sprevod za pokojnim Brdni-kovim očetom je bil mogočna manifestacija za veliki delež, ki ga je s svojim trpljenjem in vzgledom doprinesel za obstoj nas vseh.
Od pokojnega sotrpina se je na pokopališču poslovil predsednik Zveze slovenskih izseljencev Jože Partl in orisal njegovo življenjsko poK Prav tako so se poslovili domači župnik Matevž Igerc, šmihelskt dekan Kristo Srienc in pliberški župnik Kulmež. Pesmi slovesa so zapeli domači pevci. Brdnikovemu očetu želimo mirno spanje, žalujočim domačim pa velj-a naše globoko sožalj e-
ikej
Stovenski aftetski ktub
vabi na prvensveno tekmo
SAK ) —Mostič (Bruck!)
v nedeljo 25. marca 1984
ob 16. uri
Igrišče: Koschat
Pojasnilo
Osrednji tajnik Narodnega sveta^ koroških Stovencev Franc Wedenig nam je postat nastednje pojasnito:
V	zadnji števitki Stovenskega vestnika pišete, da je ob zadnjem obisku koroških Stovencev pri predsedniku predsedstva Jugostavije na Dunaju vodit detegacijo koroških Stovencev predsednik ZSO dipt. inž. Fetiks Wie-ser.
V	tej zvezi Vam žetimo pojasniti,, da je bita detegacija koroških Stovencev sestavtjena iz zastopnikov NSKS in ZSO ter da je detegacijo NSKS vodit njen podpredsednik Fitip Wa-rasch.