/Primorski Št. 52^14.798) leto L. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik- PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni ‘Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni ‘Slovenija’ pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNA ** ’~ sužnjeni Evropi. _______ TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggb 1 - Tel. 0481 /53: ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 1 0/1/1 I ID POŠTNINA PLAČANA V GC iouu lik sphunabb.post.gr. Povečuje obrambno sposobnost organizma. V času prehladov in gripe pomaga, da bolezni upre, te nh*i~u- <<>0090201 7096 00 Odločilne bitke v večinskih okrožjih Vojmir Tavčar Tekma se tudi uradno začenja. Po sinočnji vložitvi kandidatnih list, se bo sedaj v enomandat-oih večinskih orožjih in v proporčnih okoliših okoli pet tisoč kandidatov potegovalo za 945 poslanskih in senatorskih mest. Med njimi bodo volilci morali izbrati parlamentarce, ki bodo popeljali Italijo iz prve v drugo republiko. Eden od ciljev uvedbe večinskega principa v italijanska volilna pravila je bil, da bi poenostavili politično sceno, na kateri je nastopalo nekaj velikih in veliko malih strank in strančic. Tega cilja sedanja pravila niso dosegla, saj so prejšnji teden stranke vložile rekordno število simbolov. Pa še en cilj ni bil v celoti dosežen: čeprav so stranke in zavezništva prenovila svoje kandidatne bste, prenovitev le ni bila tolikšna, kakršno so obljubljale na začetku. Nekaj novosti pa je novi sistem le vnesel na italijansko sceno. Namesto kopice strank, se sedaj potegujejo za glasove volilcev trije karteli: desni, ki ga sestavljajo Nacionalno zavezništvo Gianfranca Pinija, Berlusconijeva Forza Italia in Bossijeva Severna liga; za sredinsko vlogo se kandidirata Ljudska stranka Mina Martinaz-zolija in Pakt za Italijo Maria Segnija; k levemu kartelu progresistov pa je Pristopilo kar osem strank in gibanj. Bitka med temi tremi koalicijami je ostra, tek-nii na vsedržavni ravni Pa se bo sedaj pridružila Se bitka kanidatov v posameznih enomandatnih Poslanskih in senatorskih okrožjih. Upati je, da bo vsaj tekma v enomandatnih okrožjih korektna in da ne bo dosegla tistih tonov, ki jih je na vsedržavni ravni Predvsem po krivdi desne koalicije, ki »vihti« s strahovi komunizma, potem ko se je realsocialistični sistem že zrušil. Izid je zelo negotov, saj je po javnomnenjskih raziskavah več kot polovica volilcev še neodločenih. To je najbrž posledica še nedorečenih Programskih predlogov strank, pa tudi zavesti, da je Italija pred zelo po-. membno preizkušnjo in da bo tudi od smotrne izbire volilcev, veliko bolj kot v preteklosti, odvi-®m>, kdo bo vodil državo m ali bo kos zahtevnim problemom, s katerimi se bo moral spoprijeti. ITALIJA / MEDTEM KO JE VEČINA VOLILCEV NEODLOČENA Z vložitvijo kandidatur začetek volilne tekme Pet tisoč kandidatov za 945 mest v parlamentu VOLITVE Vsi kandidati v naši deželi Danes objavljamo seznam vseh kandidatov za politične volitve v deželi Furla-niji-Julijski krajini. Kandidature so, kot znano, do sinoči predložili na tržaškem prizivnem sodiSCu. Na 2. strani RIM - Z vložitvijo kandidatnih list se formalno začenja tudi dejanska volilna tekma. Okoli pet tisoč kandiatov se bo v večinskih enomandatnih orožjih in proporčnih okoliših pomerilo za 945 poslanskih in senatorskih mest. Nova pravila so marsikateri stranki ustvarile težave, saj je bilko kar precej nerganja za zbiranje podpisov in marsikatera politična formacija je prišla zasopla in zadihana do tega cilja. Sedaj se bo merjenju moči in programov na vsedržavni ravni pridružila še bitka kandidatov v posameznih okrožjih. In boj bo oster, za vsak glas, saj si bo poslansko mesto zagotovil, kdor bo si bo zagotovil največ glasov, ker tokrat ni predviden »popravni izpit« kot pri upravnih volitvah. Novi parlament bo moral peljati Italijo z brega prve k drugi republiki. Postavlja pa se veliko vprašanje opravljivosti, v katero je včeraj zaskrbljeno podvomil tudi predsednik senata Giovanni Spadolini. Na 3. strani oW6NJA KOPER ____ n M IVI IVI E P Dovžanov! prva kolajna za slovenske barve Končno kolajna tudi za Slovenijo. Pri-smučala jo je Alenka Dovžanova, ki je za las prehitela Moreno Gallizio. Katja Koren je zasedla šesto mesto. Sicer pa je Italija vče- raj dobila še eno kolajno, tokrat s tretjim mestom v ženski štafeti 4 krat 5 kilometrov. V olimpijski prilogi na straneh od 17 do 20. BOSNA IN HERCEGOVINA / PO ODLOČITVI NATA, DA ZAENKRAT NE URESNIČI GROŽNJE Z LETALSKIMI NAPADI Kršitev premirja včeraj ni bilo Sarajevčani pa Srbom ne zaupajo VVASHINGTON, BRUSELJ, PARIZ Včeraj se še ni povsem poleglo vznemirjenje, ki ga je izzval ultimat zveze Nato. Na Palah je zavladalo olajšanje, Sarajevčani pa se vedno z nezaupanjem spremljajo razvoj dogodkov. O Bosni so včeraj razpravljali v Varnostnem svetu ZN, v Bruslju pa zunanji ministri Evropske skupnosti in predstavniki Nata. »Bosanski Srbi se ravnajo po zahtevah zveze Nato, vendar bo Zahod takoj odgovoril na vsako kršitev ultimata ali premik težkega orožja nazaj na prepovedano območje,« je včeraj nekaj ur po izteku ultimata izjavil ameriški predsednik Clinton. Po ameriških informacijah naj bi Srbi umaknili ali vojakom ZN predali vse zahtevano orožje, razen nekaj topov, ki pa naj bi jih umaknili v naslednjih nekaj urah. »Se naprej bomo pripravljeni,« je poudaril Clinton. Po njegovem mnenju je ultimat Nata Bosni omogočil oddih, ki je nujno potreben za nadaljevanje mirovnih prizadevanj. Wa-shington je že naredil prvi korak k pogajanjem. Bosanski premier Silajdžič se je včeraj v Beli hiši pogovarjal s podpredsednikom Goreom in z zunanjim ministrom Christopherjem. Pariz naj bi že ta teden Varnostnemu svetu predlagal, da Sarajevo pride pod upravo ZN, je sporočil francoski predsednik Mitterrand. Ruski zunanji minister Kozirjev, ki ga je ameriški državni sekretar Christopher že povabil v Wa-shington na pogovore o Bosni, nadaljuje turnejo po vzhodni Evropi. Včeraj se je mudil v Budimpešti. Bosanska kriza je bila tudi osrednja tema telefonskega pogovora med ruskim predsednikom Jelcinom in nemškim kanclerjem Kohlom. Strani 22 in 23 Tragična smrt 17-letnega fanta v Trstu Na železniški postaji na Marsovem polju v Trstu se je včeraj pripetila huda nesreča, ki je terjala življenje 17-letnega Davida Nobileja. Kaže, da se je fant skupaj s prijateljem potikal med vagoni ter na enega tudi splezal, pri čeme ga je oplazil močan električni tok. Domnevajo, da je bil pri priči mrtev. Prijatelj je sicer stekel po pomoč, vendar je bil ves trud zdravnikov zaman. Na 5. strani Berlinski »Zloti medved« filmu Jima Sheridana BERLIN - Dobitnik zlatega medveda na 44. berlinskem festivalu, ki se je slovesno končal sinoči, je irsko-britanski film režiserja Jima Sheridana (na sliki z nagrado) V očetovem imenu, pripoved o štirih Ircih, ki so obtoženi sodelovanja z Iro 15 let v zaporu čakali na pravično oprostitev. Scenarij je nastal po spominih Gerryja Conlona, belfaškega hipija, ki ga v filmu igra Daniel Day-Lewis. Srebrnega medveda in nagrado žirije je dobil kubansko- mehiško-španski film Jagoda in čokolada režiserja Tomasa Gutierreza Alee. (T. V.) SINOČI V ČEDADU Prva seja glavnega odbora SKGZ po občnem zboru Sinoči se je v Čedadu na svoji prvi seji po december-skem občnem zboru sestal glavni odbor Slovenske kul-turno-gospodarske zveze. O poteku seje bomo poročali v jutrišnji številki (Foto S. Ferrari/Kroma) KANDIDATURE ZA PALAČO MAPAMA_ Magris v Trstu, Bratina v Gorici Na volilnem uradu tržaškega prizivnega sodišča je sinoči ob 20. uri- zapadel zakonski rok za predložitev kandidatnih list za predčasne parlamentarne volitve 27. in 28. marca. Na sodiSču so zbirali kandidature v enomandatnih okrožjih za senat in za poslansko zbornico ter kandidature za zbornico po proporčnem sistemu. Na marčnih volitvah bomo na volišču dobili tri glasovnice: eno za senat in dve za poslansko zbornico. V vseh treh primerih ne bomo oddajali preferenc, ampak bomo samo prečrtah simbol stranke ali gibanja, ki bo že natisnjeno na glasovnici. Iz Furlanije-Julijske krajine bo šlo v novoizvoljeni parlament trinajst poslancev in sedem senatorjev. Pet senatorjev bo izvoljenih v petih enomandatnih okrožjih, kjer je izvoljen kandidat, ki dobi največ glasov, tudi enega več od ostalih kandidatov. Dva senatorja pa bosta izvoljena na osnovi ostankov. Deset poslancev bo izvoljenih v istem številu okrožij z istim sistemom kot za senat. Trije poslanci bodo izvoljeni po dosedanjem proporčnem sistemu z zelo zapletenim postopkom preštevanja glasov. Kandidati za senat Okrožje St. 1 (Trst, Dolina, Milje) Claudio Magris (nadstrankarski kandidat), Roberto Antonione (LpT, Liga, Berlusconi), Sergio Dressi (AN), Salvatore Cusmnano (Lista Pannel-la). Okrožje št. 2 (Gorica, Beneška Slovenija, Nabrežina, Zgonik, Repentabor) Darko Bratina (Napredni blok), Ettore Ro-moli (Liga, Berlusconi), Stelio Nardini (PPI), Sergio Cosma (AN). Okrožje št. 3 (Videm) Mauro Bigot (Napredni blok), Pietro Fontani-ni (Liga, Berlusconi), Bruno Forte (PPI), Gior-gio Venturini (AN), Claudio Rosati (Lista Pannella). Okrožje št. 4 (Karnija) Romano Lepre (Napredni blok), Rinaldo Bosco (Liga, Berlusconi), Diego Carpenedo (PPI), Melisanda De Michieli Vitturi (AN). Okrožje št. 5 (Pordenon) Ludovico Cantarutti (Napredni blok), Roberto Visentin (Liga, Berlusconi), Giampiero Brunello (PPI), Mario Coiro (AN), Aurora Bozzi (Lista Pannella). Darko Bratina (Kroma) Claudio Magris (KROMA) Kneipp edini Slovenec za poslansko zbornico Kandidati za poslansko zbornico Okrožje št. 1 (mesto Trst) Margherita Hack (Napredni blok), Roberto Menia (AN), Fabio Seve-ro Severi (PPI-Segni), Gualberto Niccolini (LpT, Liga, Berlusconi), Marco Gentili (Lista Pannella), Marino Zeriali (Partito della legge natu-rale). Okrožje št. 2 (tržaška predmestja, Kras in okoliške občine) Renato Kneipp (Napredni blok), Sergio Giacomelli (AN), Silvano Magnelli (PPI-Segni), Antonietta Vascon (LpT, Liga, Berlusconi), Paola Renato Kneipp Sain (Lista Pannella), Alessandro Corbatto (Partito della legge natu-rale). Okrožje št. 3 (Gorica) Arturo Bertoli (Napredni blok), Roul Lovi-soni (Liga, Berlusconi), Luigi Coana (AN), Enzo Bevilacqua (PPI-Segni). Okrožje št. 4 (Južna Furlanija) Mauro Travanut (Napredni blok), Manlio Collavini (Liga, Berlusconi), Giorgio Venturini (AN), Gianluigi D’Orlan-di (PPI-Segni). Okrožje št. 5 (Videm) Guglielmo Spadetto (Napredni blok), Roberto Asquini (Liga, Berlusconi), Giancarlo Casula (AN), Eugenio Del Piero (PPI-Segni), Giovanni Cucci (Lista Pannella). Okrožje št. 6 (Karnija) Franceschino Baraz-zutti (Napredni blok), Carlo Sticotti (Liga, Berlusconi), Emesto Pezzet-ta (AN), Virgilio Disetti (PPI-Segni), Roberto Toffolo (gibanje La Cente). Okrožje št. 7 (Srednja Furlanija) Federico Rossi (Napredni blok), Sandro Margherita Hack Molinaro (Liga, Berlu-sconio), Marzio Giau (AN), Pietro Pittaro (PPI-Segni). Okrožje št. 8 (Vzhodna Furlanija, Beneška Slovenija) Lorenza Beltramini (Napredni blok), France-sco Stroilli (Liga, Berlusconi), Sergio Silvestri (AN), Danilo Bertoli (PPI-Segni). Okrožje št. 9 (Pordenon) Paolo Brugnacca (Napredni blok), Fiordelisa Cartelli (Liga, Berlusconi), Manlio Contento (AN), Daniele Bacchet (PPI-Segni), Gloriana Dalmazi Perosa (Partito della legge naturale). Okrožje št. 10 (Pokrajina Pordenon) Francesco Durante (Napredni blok), Eduard Ballaman (Liga, Berlusconi), Gastone Parigi (AN), Maria Grazia Giro-lami (PPI-Segni), John Fischietti (Lista Pannella) Ilario Pontel (Partito della legge naturale). PROPORCNI SISTEM DSL: Elvio Ruffino PPI-Ljudska stranka: Beniamino Andreatta PSI: Giuseppe Napoli SKP: Gianluigi Pegolo Alleanza Nazionale: Gianfranco Fini Lista Pannella: Francesco Paticchio Zelena lista: Emilio Gottardo Beniamino Andreatta Forza Italia (Berlusconi); Luigi Calligaris Partito legge naturale: Ilario Pontel Demokratsko zavezništvo (Alleanza demo-cratica): Margherita Hack. VOLITVE / SINOČI ZAPADEL ROK ZA VLOŽITEV KANDIDATNIH LIST Pet tisoč kandidatov v boju za tisoč poslanskih mest Marsikdo dvomi, do bo novi parlament jamčil večjo uprovljivost RIM - Včeraj ob 20. uri je zapadel rok za vložitev kandidatnih list, vsaka kandidatura Pa je morala biti podprta z 250 podpisi volilnih upravičencev. Zbiranje podpisov ni novost za italijanski sistem, ker so jih zahtevala tudi prejšnja pravila, vendar samo za tiste stranke, ki niso bile še zastopane v izvoljenih svetih. Tokrat pa so bile k zbiranju podpisov Prisiljene prav vse stranke in vsi kandidati. Ta novost je skupaj z dejstvom, da so bile kandidature določene zelo pozno zaradi nasprotij med komponentami volilnih kartelov, povzročila strankam več preglavic, kot so pričakovale. Tako so se vsi le v zadnjih urah, nekateri pa le nekaj minut pred zapadom roka, javili v volilnih uradih prizivnih sodišč m izročili sezname kandidatov in podpise. S tem se uradno še ni začela volilna kampanja. Začela se bo pojutrišnjem, ker bodo uradi danes in jutri še preverjali predloženo dokumentacijo. Problemi, s katerimi so se spoprijele stranke, so povzročile pri vseh veliko nerganja. Toda minister za reforme Leo-poldo Elia je zavrnil očitke. »Podpisi, ki jih zahtevajo nova pravila,« je dejal Elia, »niso odraz zakonodajnikove bizarnosti, ampak so jamstvo za resnost kandidatur in s tem ščitijo pravice državljana-volilca.« Dodal je tudi, da je bilo potrebno uvesti določilo o zbiranju podpisov za vse stranke, stare in nove, »da ne bi priviligirali nikogar«. Z današnjim dnem se tudi formalno začenja tekma za poslanska in senatorska mesta. Izvoljeni bodo člani novega parlamenta, ki mu bo naložena nelahka naloga, da nadaljuje z reformami, ki jih je začel parlament v sedanjem mandatu in tako dejansko prepelje Italijo z brega prve na breg druge republike. Ali mu bo uspelo? Ali bo res pomenil preokret za italijansko politično sceno? Ne glede na to, kakšni bodo volilni izidi, so opazovalci precej skeptični. »Kakršni koli bodo izidi, mislim, da upravljivost ne bo zajamčena,« je izjavil predsednik zveze indu-strijcev Luigi Abete in dodal, da bo ena od glavnih nalog novega parlamenta dopolniti volilno reformo, ki jo je začel dosedanji. Poslanska mesta bodo z novim sistemom pripadla bolj verodostojnim kandidatom, »toda to še ni jamstvo za upravljivost države«. Toda ravno upravljivost je po Abeteju predpogoj za sanacijo in modernizacijo Italije. Predsednika zasebnih industrijcev pa skrbi še neko dejstvo: »Preprečiti je treba, da bi volilna di- alektika prizadela pozitiven gospodarski trend zadnjih časov.« Glede upravljivost! je bil skeptičen tudi predsednik senata Giovanni Spadolini, ki ne verjame, da bo politična scena v novem mandatu enostavnejša, saj to preprečuje pro-porčna kvota. Večinska enomandatna okrožja pa bodo vsekakor zajamčila boljši stik med kandidati in volilci. Soočanje med strankami z ostro polemičnimi toni (»Vtis imam, da so pištole nabite z drekom,« je komentiral znani novinar Enzo Biagi) že več mesec ev priteguje medijsko pozornost. V nekaj dneh pa se bodo začeli tudi dvoboji v posameznih enomandatnih okrožjih. Tekma ne bo lahka, saj se za skupnih 945 poslanskih in senatorskih mest poteguje okoli pet tisoč kandidatov. Med temi veliko predstavnikov dosedanje politike, a tudi precej novih imen, čeprav nobenemu od treh kartelov, ki se potegujejo za zmago, ni uspelo prenoviti kandidatnih list v tolikšni meri, kot so obljubljali. Bitka bo ostra in skrajno napeta, saj čaka kandidate in stranke nelahka naloga, da prepričajo neodločene volilce, ki jih je po javnomnenjskih raziskavah tokrat več kot za polovico. KRIMINAL / POVEZAVE Mafija se pojavlja v Venetu Mafijci skušajo razviti svoje dejavnosti tudi na Severu Aretirana mafijca (Telefoto AR) REGGIO CALABRIA -Sodniki iz Reggio Calabrie so v restriktivnih ukrepih o domnevnih pripadnikih mafijskih skupin Ruga in Metastasio orisali dejavnost tega “klana", ki naj bi bil povezan z raznimi dejavnostmi v Venetu. Sodniki obtožujejo predvsem nizozemskega podjetnika Jacoba Geurgjesa zaradi izsiljevanja. Benito Vincenzo in Rocco Ruga sta ravno tako obtožena izsiljevanja, ker naj bi zahtevala vsote denarja, da bi podjetje za ustekleniče-nje mineralne vode lahko prejelo dovoljenje za odprtje obrata. ŠVICA/ PROTI TOVORNJAKOM Italijanski minister Costa zahteval sklic ministrov ES RIM - Medtem ko so italijanski naravovarstveniki z velikim zadovoljstvom sprejeli rezultate švicarskega referenduma o zmanjšanju števila velikih tovornjakov, ki smejo vstopiti v državo oz. krožiti po njej, je italijanski minister za prevoze Raffaele Costa že zahteval srečanje s svojimi evropskimi kolegi. Prevozniki so namreč takoj izračunali, da jih bodo švicarski omejevalni ukrepi letno stati okrog 750 milijard tir. To pa zato, ker se bo pot italijanskih tovornjakov znatno zdaljšala. Pri tem italijanski prevozniki opozarjajo še na možnost, da bi Švica izrabila rezultate referenduma za priboritev boljših pogojev pri skorajšnjih razgovorih o ureditvi prevozov v Evropi. V Avstriji, ki je tudi omejila pretok italijanskih tovornjakov, se je namreč takoj zvečalo število domačih tovornjakov. Vsekakor namerava Švica povsem prepovedati prevoz blaga z velikimi tovornjaki, saj bi se moral ves blagovni promet v 10 letih s ceste prenesti na železnico. Švica skuša predvsem zaščititi svoje naravno okolje, italijanska »uradna« stran pa pravi, da od nje zahtevajo nemogoče. TRENTO / V PETEK Glasbena kultura tržaških Slovencev V okviru predvajanj, ki jih v Trentu prireja krajevna sekcija organizacije Gioventu Musicale d’Ita-ha, bo v petek, 25. februa-° Glasbeni kulturi tržaških Slovencev govoril Aleksander Rojc. Predavanje, ki se bo začelo ob 20.45, bo v dvorani Quattro Colonne, Ul. SS. Trinita 31. Vključitev Rejčevega predavanja v kratek niz, v katerem obravnavajo najrazličnejše glasbene zvrsti in obdobja, )e pomemben pokazatelj zanimanja za kulturo in ustvarjalnost Slovencev v Italiji, ki sta v glavnem Precej nepoznani širši italijanski publiki, specializirani in ne. Ob tem pa je Pomembno še dejstvo, da se skuša razkriti kozmopolitski obraz Trsta in njegovo večkulturnost. VAstiju proces proti Goni TURIN - Pred kazenskem sodiščem v Astiju pri Turinu se bo danes začel proces proti bivšemu italijanskemu premiera Giovanniju Gorii in bivšemu upravnemu tajniku KD Severinu Citaristiju zaradi podkupnin, ki so bile plačane za gradnjo bolnišnice v Astiju. Po obtožnici naj bi graditelji plačati poldrugi odstotek podkupnine na celotno naložbo, predvideno za bolnico (230 milijard tir). Citaristi je zanikal, da bi bil vpleten v zadevo bolnice v Astiju, Goria pa je dejal le, da je gradbenika Ligrestija v zvezi z bolnišnico napotil v Rim. REZIJA / OBČINSKI SVET Rezija za bolj učinkovito zaščito slovenske manjšine Za to se je z večino glasov opredelil občinski svet REZIJA - Paladinov predlog o zakonski zaščiti slovenske narodnostne skupnosti je ta čas v oceni tako predstavnikov politične in civilne dražbe kot tudi javnih uprav, ki so poklicane, da povedo svoje mnenje. To je že storil občinski svet v Reziji, ki je z glasovi večine (levičarska lista) odobril nekatere popravke, ki jih je predlagal župan Luigi Paletti, medtem ko so predstavniki manjšine (sredinske stranke) glasovali proti, ker so biti mnenja, da Paladinov predlog v zadostni meri ščiti slovensko narodnostno skupnost. Rezijanski občinski svet je glede ministrskega predloga izpostavil štiri bistvene točke. Ugotoviti so, da mora biti raven zaščite enaka v vseh treh pokrajinah, kar v Paladinovem predlogu ni zabeleženo, Zupan Luigi Paletti saj so Slovenci na Videmskem postavljeni v slabši položaj. Rezijanski upravitelji so nadalje mnenja, da bi moral zakon točneje določiti vprašanje manjšin in to na podlagi 6. člena italijanske ustave. Kar zadeva šolsko izobrazbo, predlagajo, da bi rezijansko narečje postalo obvezni predmet v šolah v Reziji (osnovne in nižja srednja), pouk slovenščine pa naj bi bil neobvezen. Zaščita neke narodnostne skupnosti, ugotavljajo rezijanski upravitelji, mora obsegati tudi jasna določila, ki manjšini zagotavljajo možnost gospoda-skega obstoja in razvoja. Zupan Paletti je opozoril, da izraz "slovanskega izvora” ni primeren in bi ga bilo treba zamenjati s "slovenskega izvora”, ker je strokovno dognano, da rezijansko narečje sodi med narečja slovenskega jezikovnega območja. Rudi Pavšič P I K A N A K Ob glavo zaradi vejice? Miran Košuta Saj poznate tisti slo-vničarski vic o kralju, ki je poslal sodnikom sporočilo, naj prizanesejo ujetim prevratnikom: Soditi, ubiti ne, pomilostiti! Do ločil dušebrižni kraljev sel je ukaz napačno zapisal: Soditi, ubiti, ne pomilostiti! In glave prevratnikov so padle... Zgodbica moralizira nad življenjsko pomembnostjo vejice, pisave, jezika, za katerega heideg-gerjansko prisegamo, da je hiša naše biti, narodna relikvija, najsvetejše v monštranci slovenstva. A ko se z deklarativnih višin spustimo na pritlehne ravnice vsakdanjosti, med avtobusno rovtaršči-no in kramarske angli-zme, med latovščino časopisja in spakedranšči-no radia ati televizije, se vsa sakralnost mahoma razblini v Minin popevkarski refren: Parole, parole, parole... Ko da bi bila jezikovna razsodišča, odbori za slovenščino v javnosti, nasveti, rubrike in knjige slovničarjev, govori letošnjih Prešernovih proslav, ki so skoraj brez izjeme opozarjali na ogroženost jezikovne substance, mlatenje prazne slame: besede, besede, besede... Tudi, če ne predvsem pri nas. Odprem dnevnik in berem ( morda milijon-tič?) o bistveni važnosti nečesa, o zadržanju Severne lige, ki je bilo seveda vse prej kot zadržano, o številčnem občinstvu v tej in tej dvorani, ki ga je bilo - sklepam - veliko, a so ga najhrž sestavljali ljudje in ne številke... Vključim radio in slišim, kako napovedovalec pre-krscuje naše Tenceje v Tenceje v navalu namišljenega govornega purizma ati matici slovarski eventualno v navidez finejši (a zgrešeni) eventualno. Propagandni oglas v brošuri poveličuje (?) trgovino gradbenega materijah, drugi eletrične napeljave, tretji veliko izbiro plastičnih in papirnatih tapetov, moquett; z gostilne me obveščajo, da je zaprto za ferje... Ne vem, ati bi se od srca narezal ali razjokal. Preblisne me danes bolj ko kdaj aktualna Kocbekova misel, da je slovenščina "čista, naravno izvirna, jasno pomenska, glagolsko močna, elegantna in melodiozna, odprta za oblikovanje resnice v vseh stvarnih položajih", a da ji Slovenci zal nismo dorasli, ker ne znamo izrabljati njenega bogastva. Svojo notranjo nesvobodo povnanjamo v jezikovno nemarnost. Zato razumem zdajšnje upravičene in živahne osrednjeslovenske kulturniške debate o tem, naj država nasledi Prešernovo skrb za jezik, naj oblikuje svet za slovenščino v javni rabi, naj tudi zakonsko spodbuja dvig jezikovne kulture (upajmo da povsod tam, kjer - neglede na meje -še domuje slovenska beseda), čeprav mi je v isti sapi tuj vsakršen državni purizem, uradna jeziko(-slo) vna prisila, kakršno je npr. z denarnimi globami neslovensko poimenovanim tvrdkam in podjetjem predlagala vladi pred nedavnim nad anglizmi zaskrbljena združba slovenskih bese-doslovcev. Jezikovna kultura nima namreč le socialne razsežnosti, ni le dolžnost države. Je tudi del naše posamične etike, inteligentnosti, srčne kulture. Zato je skrb za jezik - ta živi, neuza-konljivi in nenehno spreminjajoči se organizem - odvisna tudi od vsakogar izmed nas. Toliko bolj tu, v italijanskem zamejstvu, kjer je slovenščina bogatena in siromašena, plemenitem in izpostavljena stiku, bližini tujega, medijsko močnejšega jezika. Toda, roko na srce: koliko skrbimo za materinščino? Kje so danes na primer tisti skromni, dragoceni pravopisni zabubljene! - lektorji, korektorji revij, časopisov -, ki so do pozne noči čakali za stavčevim hrbtom na volhki odtis strani, da bi jo popraviti in jezikovno izčistili? Kje govorci, ki so učili pravilno, kultivirano izreko? Pa jezikovna posvetovalnica? Ce si že toliko polnimo usta z odami jeziku, zakaj potem namenjamo Slavističnemu društvu ati Jezikovnemu odseku naše knjižnice tako pičla sredstva? Do kdaj bomo še čakali na spodoben italijansko-slovenski in obratni slovar, ki bi nas lahko odrešil smešnih kalkov, bedastih frazeo-logemov, nepotrebnih tujk? Ati ni jasno ustno in pisno izražanje v interesu vseh Slovencev, ne le slavistov in jezikoslovcev, marveč tudi - denimo - politikov, športnikov, gospodarstvenikov? In naposled: ali ni jezik zrcalo družbe, naroda? In Ce je reven, potujčen, mar ne pomeni, da smo takšni, morda že napol asimilirani, tudi Slovenci, zamejci sami? Vsaj tako se mi zdi: ni vseeno, kam postavljamo vejice. Soditi, ubiti ne, pomilostiti... Ce jih bomo še naprej zanemarjali, se prav lahko dogodi, da bomo tudi mi prekmalu ob glavo... DEŽELA Torek, 22. februarja 1994 PRVO POROČILO NOTRANJEGA MINISTRSTVA O STANJU MANJŠIN V ITALIJI Kako rimska vlada ocenjuje slovensko manjšino v Italiji (8) krajih Prebivalci slovenskega jezika ži- Osnovna naselitvena področja in naselitev eventualnih manjših skupin v drugih $ vijo v goriški pokrajini v glavnem na treh območjih: v Gorici, na go-riškem Krasu in na hribovitem področju Brd. V Gorici, ki ima približno 38.000 prebivalcev, živi približno 5000 pripadnikov manjšine. Slovenci živijo v glavnem v Podgo-ri, Pevmi, Stmavru, Oslavju in Standrežu. V občinah Steverjan (s približno 850 prebivalci), Doberdob (s približno 1440 prebivalci) in So-vodnje ob Soči (s približno 1800 prebivalci) predstavljajo drugoje-zicni prebivalci celo večino prebivalstva, saj dosegajo približno 85-90% celotnega prebivalstva. Občutno manjše število slovenskih prebivalcev živi tudi na področju občine Krmin (predvsem v okrajih Plešivo, Novali in Ceglo), v Ronkah, Zagraju, Tržiču in v Dolenjem. V vseh teh krajih je Slovencev nekaj sto. Raba jezika in podatki s šolskega in vzgojnega področja Jezik Manjšinska skupnost, ki živi v goriški pokrajini, govori slovenski jezik, ki je uradni jezik Republike Slovenije. Slovenski jezik spada v skupino indoevropskih jezikov in se med slovanskimi jeziki, ki jih ogovorijo v Evropi, uvršCa med tako imenovane južnoslovanske jezike. Njegov nAstanek sega v 9. stoletje po Kristusu, ko se je govorica slovanskih naseljencev zaCela oddaljevati od praslovanšCine. Za njegov razvoj je bilo odločilno obdobje protestantizma, ko je prišlo do izdaje prvih knjig v slovenskem jeziku. Vendar pa je slovenski jezik šele v 19. stoletju za časa najveCjega slovenskega pesnika Franceta prešerna dobil prvo znanstveno slovnico. Slovenska manjšina je precej razpršena po deželnem teritoriju in tako danes ne govori povsod povsem enakega jezika. Na vsak naCin pa vse drugojezično prebivalstvo, ki stalno prebiva v goriški pokrajini, uporablja v glasvnem enoten jezik, če izvzamemo nekaj narečnih posebnosti. Naj poleg tega poudarimo, da je v jeziku, ki ga predstavniki slovenske manjšine uporabljajo v družinskih in prijateljskih dnosih, večkrat precej italijanskih izrazov, pozna pa se mu tudi vpliv krajevnih dialektov. To tudi zato, ker skoraj vsi pripadniki manjšine dobro obvladajo italijanščino, govorijo pa tudi krajevni dialekt, ki je beneškega izvora. Izjemo predstavlja le nekaj primerov v glavnem starejših oseb, ki živijo v geografski (in jezikovni) izolaciji in se torej ne znajo izražati v italijanskem jeziku. Vsekakor slovenskega jezika ne poznajo samo pripadniki manjšine, uporablja ga namreč tudi določeno število italijanskih prebivalcev. Razlogov za to je več: od potrebe po vzpostavitvi trgovskih odnosov (pomislimo na lastnike trgovin, v katere zahajajo prebivalci z druge strani meje) do mešanih zakonov ali pa je razlog v tem, da nekdo izhaja iz družine, v kateri je bil pogovorni jezik slovenski. In končno ni malo primerov, ko določene osebe uporabljajo v pogovoru brez razlike oba jezika. Pripadniki slovenske manjšine uporabljajo izključno slovenski jezik v družinskih in medosebnih odnosih in v šolah vseh vrst in stopenj, ki delujejo v pokrajini in v katerih je predviden pouk slovenskega jezika. Slovenski jezik se v glavnem uporablja tudi pri kulturnih, rekreacijskih in socialnih dejavnostih, kot tudi v cerkveni liturgiji, vendar to velja za področja, kjer je slovensko prebivalstvo v večini. Poseben pomen ima raba sloven- skega jezika v odnosih z javno upravo. Slovenska manjšina je namreč od nekdaj zahtevala naj ji bo priznana pravica do rabe lastnega jezika v odnosih s krajevnimi ustanovami in državnimi organizmi. Nekatere krajevne uprave v goriški pokrajini (pokrajinska uprava, Občina Gorica, Občina Ronke, Občina Krmin in tiste tri občine, v katerih je prebivalstvo v veliki me-rio slovensko in sicer Doberdob, Steverjan in Sovodnje) so v svoje statute vključile določila v zvezi z ustno in pisno rabo slovenskega jezika v odnosih med občinsko upravo in pripadniki jezikovne manjšine. Ta statutarna določila (sicer ne vsa) je deželni nadzorni organ razveljavil. V nekaterih primerih je kot razlog za to navedel, da«mora o rabi jezika, ki ni italijanski, na osnovi ustave (6. člen) odločati zakon«, v drugih primerih pa, »da ni mogoče predvideti rabe slovenskega jezika glede na to, da gre za jezik, ki ga državna zakonodaja ne priznava za uradnega, kot tudi ne za manjšinski jezik, na območju, ki je s pravnega vidika smatrano za dvojezično.« Na to odločitev so vložile sodni priziv samo 'tiste tri občine, kjer je slovensko prebivalstvo v večini. Deželno upravno sodišče Furla-nije-Julijske krajine, ki je med drugim izhajalo iz ugotovitve, »da ni nobene omejitve ali, bolje rečeno, pridržka v kakem državnem zakonu v zvezi z zaščito jezikovnih manjšin«, je vložene prizive sprejelo. Dežela Furlanija-Julijska krajina se na prvostopenjsko odločitev ni pritožila. Kar pa zadeva odnose državljanov s sodno oblastjo, je bila do leta 1989 raba slovenbskega jezika dovoljena samo v sodnih dvoranah v občinah tržaške pokrajine, ker je obveljalo mnenje, da se razsodba ustavnega sodišCa štev. 28 z dne 20. januarja 1982 lahko uporabi le na tistem področju. Zadeva je bila rešena, ko je začel veljati nov ka- zenski postopnik, ki v 109. členu priznava italijanskim državljanom, ki pripadajo priznani jezikovni manjšini, možnost, »da so izprašani ali zaslišani v materinem jeziku...« V isto smer je šlo ustavno sodišče, ki je v razsodbi štev. 62 z dne 24. februarja 1992 izjavilo, »da sta ustavno nezakonita 22. in 23. člen zakona štev. 689 z dne 24. novembra 1981 v tistem delu, kjer ne dovoljujeta italijanskim državljanom, ki pripadajo slovenski jezikovni manjšini, da bi v pritožbah na uredbe in ukaze, ki zadevajo upravne sankcije, pred pretorjem, ki je pristojen za področje, kjer živi prej omenjena manjšina, na svojo zahtevo uporabljali materin jezik v svojih zapisih, kot tudi, da bi prejemali akte sodnih oblasti in odgovore nasprotne stranke prevedene v svoj jezik.« Šolanje Vsi italijanski državljani slovenske narodnosti (100%), ki živijo v pokrajini, obiskujejo obvezne šole. Kar zadeva poznavanje italijanskega jezika, je vsa krajevna skupnost slovenskega izvora popolnoma dvojezična. Zato lahko trdimo, da je poznavanje italijanskega in materinega jezika na enaki stopnji. Raba jezika v šolskih dejavnostih V goriški pokrajini delujejo naslednje šole s slovenskim uCnim jezikom: 1) Državne šole 2) 2 didaktični okrožji (Gorica in Doberdob) nižja srednja šola Trinko klasični licej Trubar učiteljišče Gregorčič (s pedagoško eksperimentacijo) poklicni trgovski zavod Cankar tehnični zavod za zunanjo trgovino Ž. Zois slovenski oddelek za informatiko pri zavodu ITI Galilei Poleg tega so v vseh spodaj navedenih občinah osnovnim šolam priključeni tudi vrtci: 1) goriško okrožje z loCeno sekcijo v Števerjanu in Krminu; 2) doberdobsko okrožje z ločeno sekcijo v Sovodnjah in Ronkah. Za pouk na teh šolah veljajo ministrski programi italijanskih šol. Dopolnjeni so le v tistem delu, ki zadeva slovensko zgodovino in kulturo. V vseh slovenskih šolah je predviden pouk slovenskega jezika, ki mu je namenjeno enako število ur kot pouku italijanskega jezika. Le-ta sledi programu, ki velja za ustrezne italijanske šole. Zato imajo na šolah s slovenskim učnim jezikom tedensko več ur pouka in sicer za toliko, kolikor jih je na italijanskih šolah namenjenih poučevanju italijanščine. 2) Druge šole tečaj za poklicno izobraževanje, ki ga finansira Dežela; 2 glasbeni šoli, ki se bosta v kratkem združili. Vse slovenske višje srednje šole imajo sedež v novejšem šolskem centru. 3) Infrastrukture in socialne storitve za pripadnike manjšine (vrtci, itd.) Slovenska manjšina razpolaga z naslednjimi strukturami za kulturne, športne, rekreacijske in druge dejavnosti, ki so vezane na tradicijo in na potrebe manjšine: 2 večnamenska centra (Kulturni dom in Katoliški dom) 2 krovni organizaciji (Svet slovenskih organizacij - SSO in Slovenska kulturno gospodarska zveza - SKGZ) V obe organizaciji, od katerih je prva katoliško usmerjena, druga je pa laična, je vključenih mnogo kulturnih, športnih in rekreacijskih društev, ki delujejo v mestu, vendar sega njihova dejavnost tudi v sosednje občine (kulturna, gledališka dejavnost, fotografija, itd). Slovensko planinsko društvo, knjižnica (D. Feigel),- goriški sedež Slovenskega raziskovalnega inštituta, ki ima svoj glavni sedež v Trstu, kinematografski krožek ”Kinoa-telje”. (Nadaljevanje jutri) Prmonki dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF. Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6. tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6. tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1253244 int. 38, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formam. IVA 19% Cena: 1.300 LIT - 50 SIT PrednaroCnina za Italijo: 300.000 UT velja do 31. 1. 1994 Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: meseCna 1.500 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišCu v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG OPAZOVALNICA / SEVERNI JADRAN Za čistejše morje Prva podrobna analiza skupnih ukrepov TRST - Vodstvo Opazovalnice za Severni Jadran je v dokumentu objavilo rezultate šestih križarjenj, ki jih je je opravilo med junijem in novembrom lanskega leta. Dodati je treba, da so hrvaški nadzorni organi delovali v Kvarnem in v severnih vodah severno od Premanture, Slovenija v južnih predelih Tržaškega zaliva, Furlanija-Julijska krajina v zahodnem in severnem predelu Tržaškega zaliva, Veneto pa v vzhodnih obalnih vodah severno od izliva Pada. Na osnovi vseh raziskav je bilo ugotovljeno, da je proizvodnja klapavic znatno padla zaradi pomanjkanja organskih snovi, s katerimi se sicer klapavice hranijo. K temu je treba tudi dodati, da so klapavice podvržene številnim okužbam zaradi prekomernega cvetenja nekaterih vrst alg. V prejšnjih dneh so zasedali predstavniki Opazovalnice za Severni Jadran, ocenili dosedanje delo in začrtali smernice za skupno nadaljnje delo. Srečanja se je udeležil tudi deželni odbornik za okolje Puiatti, ki je med drugim podčrtal važno vlogo opazovalnice, ki mora, po njegovih besedah, nadaljevati s svojim delom, da bi na tak način nudila strokovnjakom vse potrebne podatke, na osnovi katerih bi pozneje lahko politični dejavniki lahko ukrepali. Odbornik Puiatti s.e je tudi dotaknil vprašanja finansiranja ustanove, za rešitev katerega bo treba še marsikaj storiti. Vsekakor se je obvezal, da bo vzpostavil stike z zainteresiranimi odborništvi drugih dežel, že v kratkem pa bo na sporedu srečanje med odborniki zainteresiranih dežel, da bi se rešilo to vprašanje. PISMI UREDNIŠTVU Problem učbenikov Veliko je govora o naši šoli; o njeni kakovosti, dejavnosti, perspektivah itd. V nobenem članku pa nisem zasledila besede o problemu, ki po mojem predstavlja velik handikap za slovensko Solo: pomanjkanje učbenikov. Ta problem pesti v različni meri vse stopnje šole, od osnovne, do višjih. Ta problem se ponavadi rešuje na dva načina: 1. učitelj ali profesor snov narekuje. Tako se porabi čas, namenjen razlagi. Narekovanje in razlaga nista isto, čeprav nekateri trdijo, da se učenci pri nareku mnogo naučijo. Iz svojih študentskih let vem, kako je tako zapisovanje avtomatično. 2. profesor predmet predava, dijaki pa si zapisujejo, seveda, kar hočejo. Pri tem se lah- ko zgodi, da opustijo bistveno in si zapišejo stransko, lahko pa tudi nekaj popolnoma zgrešenega. Vsakokrat, ko sem na raznih sestankih sprožila ta problem, sem imela i?tis, da učno osebje ne polaga dovolj pozornosti na ta problem. Ni knjige: se že znajdemo. Vsako leto se nekje maja zberejo predstavniki staršev, učitelji in profesorji na sestanku za izbiro knjig, ker tako določa zakon. To pa je prava izguba časa. Starši ponavadi lahko samo potrdijo izbiro knjig šolnikov, če pa predlagajo za predmet brez slovenske knjige italijanski priročnik, se to zdi že herezija. Zanimivo bi bilo, če bi na to temo spregovorili strokovnjaki. Hvala za gostoljubnost Danica Čepar Pust pri Rovtah in Kolonkovcu Spoštovano uredništvo, vljudno Vas prosim, da mi objavite teh nekaj vrstic v rubriki pisma uredništvu. V članku, ki govori o poteku pustnega praznovanja v Rovtah in Kolonkovcu, nisem navedla imen vseh oseb, ki so sodelovale in prispevale k dobremu uspehu omenjenega praznika. Sprva smo namreč hoteli povabiti gospo novinarko, da bi lahko obširneje govorili o tem praznovanju in širšem delovanju Kulturnega društva. Vem, da vsi, ki v društvu sodelujejo, žrtvujejo čas in trud za društvo. Zagotovim pa, da pomanjkljivost ni bila namerna. Zato naj mi ne zamerijo. Jolanda PISMO TRAVANUTA MINISTRU Finmare: Vlada mora upoštevati mnenje Dežele Srečanje podtajnika Colonija s sindikalnimi predstavniki Predsednik deželnega odbora Furlanije ■ Julijske krajine Ren-20 Travanut je poslal ministru za trgovinsko mornarico Raffaeleju Costi brzojavko glede nameravane preureditve Finmareja. V njej opozarja predstavnika vlade, da ima dežela po svojem statutu dolžnost in pravico, da se posvetuje z vlado glede vseh tistih vprašanj, ki jo neposredno zadevajo, med katere spada tudi vprašanje urejanja vsedržavnih storitev na področju komunikacij in prevozov. Prav zato namerava dežela orisati svoje stališče vladi, preden bi ta dokončno odobrila načrt Finmare. V brzojavki ministru Costi Travanut poudarja tudi, kako je dežela pripravila posebni zakonski uklrep za izreden poseg v korist resanacije in krepitve tržaške plovne družbe Lloyd Triestino, usoda katere je tesno povezana s preureditvijo celotnega sektorja javnega pomorstva. Da je naCrt Finmare za sedaj le »predlog«, ki ga bosta morali ministrstvi za prevoze in za zaklad še skrbno preučiti, ob tem pa upoštevati mnenja parlamenta in dežele Furlanije - Julijske krajine, je poudaril tudi podtajnik v zakladnem ministrstvu Ser-gio Coloni na srečanju, ki ga je imel s tajništvi CGIL, CISL in UIL. Cilj preureditve, je še dejal Coloni, pa Predsednik Dežele Renzo Travanut je tisti, ki ga navaja zakonski odlok, se pravi resanacija in privatizacija. Na razgovoru med tržaškim elanom Ciampijeve vlade in sindikati so govorili tudi o drugih kriznih točkah krajevnega gospodarstva. Glede ške-denjske železarne je Coloni napovedal, da si bo prizadeval doseči podaljšanje sedanje komisarske uprave, tako da bi bil zagotovljen potreben Cas za prehod obrata v zasebne roke, da pa bo tudi treba skrbeti za interese upnikov, še posebno manjših. Glede arzenala sv. Marka in ladjedelništva pa so podtajnik Coloni in sindikalni predstavniki soglašali o nujnosti globalnega soočenja, tako kot je bilo poudarjeno med nedavnim obiskom posl. Borghinija v Trstu. VČERAJ USTANOVNA SKUPŠČINA NOVE STRANKE »Nova PSI odpira vrata pravim socialistom« Po tolikem času na odru spet dvojezični plakati Udeleženci sinočnje skupščine tržaške PSI na Velesejmu (foto Križmančič-KROMA) Nova tržaška PSI, ki so jo ustanovili sinoči na Velesejmu, se je rodila brez pompoznih zunanjih videzov, ob zvokih dolgo let pozabljene Internacionale in predvsem v prepričanju, da bo tokrat treba res začeti vse znova. Kako daleč so časi Craxija in njegovih krajevnih pristašev priča že sam skromni ton sinočnje prireditve, ki se je začela (in to ne po naključju) s podelitvijo priznanj nekaterim starejšim socialistom, Za govorniškim odrom smo po mraCnih letih zavezništva z Listo za Trst, ki je pokopalo tukajšnjo PSI, spet opazili slovenske plakate. Roberto De Gioia, ki skupno z Ladijem Mini-nom, vodi tržaško strankino federacijo, je zelo ostro obsodil ravnanje tistih, ki so iz oportunizma in iz osebnih interesov izkoristili PSI in potem zapustili potapljajočo se barko. Takih ljudi ne potrebujemo, medtem ko so dobrodošli tovariši, ki res verjamejo v socialistične ideale ter v pozitivno vlogo politike. Naša stranka, je dejal De Gioia, je bila na tem, da dokončno izgine s političnega prizorišča, številni socialisti, ki se po viharju spet vračajo v naše vrste, dokazujejo, da ima socialistično gibanje še neko bodočnost. Nova stranka (Craxijev nageljn, ki je simbol preteklosti, je zamenjala rdeča roža) se je tudi v Trstu jasno opredelila za usmeritev tajnika Del Turca in torej za napred- ni volilni tabor, zato poziva vse svoje somišljenike, da podprejo kandidate tega kartela. S tem v zvezi je De Gioia ostro polemiziral z vsemi (bivšimi) socialisti, ki so na tržaških občinskih volitvah sodelovali s Sredinsko unijo, nekateri od njih pa so sedaj opredelili za Berlusconija. TarCa njegovih kritik je bil tudi poslanec Giulio Camber, ki zaničevalno govori o smrdečem socialističnem avtobusu in pozablja, da je bil v Rimu do včeraj tudi sam med potniki tega avtobusa, ki ga je pripeljal v parlament. Nova PSI je torej sestavni del naprednega bloka, nekdanji strankini voditelji, ki so šli s Se-gnijem, Martinazzolijem in La Malfo (med njimi nekdanji premier Amato) so zagrešili usodno napako. De Gioia je prepričan, da z novo volilno zakonodajo v Italiji ni veC mesta za sredinske sile in da se bo ves volilni in politični spopad osredotočil med levico in desnico. Na Tržaškem bo treba po njegovem na marčnih volitvah, podobno kot na občinskih, predvsem premagati vse bolj agresivno desnico, kateri iz dneva v dan vse bolj vsiljivo mežika tudi Severna liga. Za krajevno PSI se je torej sinoči začelo novo zgodovinsko obdobje, polno neznank, a tudi upanja, da je najhujše najbrž mimo. Stranka gotovo ne bo več jeziček na tehtnici političnega sistema, o katerem so sanjali Craxi in njegovi, lahko pa prispeva k utrditvi in obnovitvi italijanske levice. (S.T.J Zanimiv večer drevi v Slovenskem klubu »Jezus med resnico in legendo« je naslov knjige novogoriškega avtorja Joška Humarja, ki je izšla lani v samozaložbi in takoj vzbudila veliko zanimanja zaradi svoje izzivalne vsebine.Avorja bo na današnjem torkovem večeru Slovenskega kluba (ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani) predstavil Jože Koren, o knjigi bo spregovoril ravnatelj knjižnice v Novi Gorici, slavist Rajko Slokar. Odlomek iz knjige bo prebrala Tanja Pečar, glasbeno točko pa bo prispeval duo Oskar Kjuder (violina) - Aleksander Vodopivec (klavir). Maj je šola kraj trpljenja in smrti? Naslov je zelo jasen in nedvomno izzivalen: knjiga »Di scuola si muore« (Od Sole lahko umreš, v prostem prevodu), ki jo je napisal univerzitetni profesor Daniele Bonamore (na 11. strani objavljamo poseben zapis o knjigi), je izredno kritična do italijanskega šolskega .sistema. Očitno Bo-namorejeva izvajanja niso iz trte izvita, saj bodo knjigo v Trstu predstavili na pobudo Mednarodnega, centra za metodološke, vzgojne in družbene raziskave (GIRMES) in pod pokroviteljstvom Deželnega in Tržaškega šolskega skrbništva. Predstavitev knjige bo v četrtek, 24. februarja, ob 17. uri v dvorani zavoda ITIS »Volta«, ul. Monte Grappa 1, udeležili pa se je bodo deželni šolski skrbnik prof. Ottavia-no Čorbi, tržaški šolski skrbnik prof. Vito Čampo, univerzitetna profesorja Mar-gherita Hack in Ric-cardo Luccio, ravnatelj znanstvenega liceja Oberdan prof. Franco Codega in pokrajinska predsednica združenja UCEM Ada Gasparini. Bonamore zagotavlja, da glavni namen italijanskega šolskega sistema sploh ni vzgoja ali izobraževanje, temveč izvajanje stroge selekcije, kar ima za posledico hude oseb-ne pretrese._ _________________NA ŽELEZNIŠKI POSTAJI NA MARSOVEM POLJU_____________________ Močan električni tok ubil komaj 174etnega fanta Neprevidnost ali za- jevni železniški muzej hrbtna usoda je bila (niso ugotovili, kje in kdaj verjetno vzrok tragične sta natančno vstopila). Po nesreče, ki je vCeraj nekaj prvih izsledkih železniške pred 18. uro terjala ži- policije, ki vodi preiska-vljenje 17-letnega Davida vo, naj bi se potikala med Nobileja: na železniškem vagoni in lokomotivami, postajališču na Marsovem dokler se Nobile ni povz-polju je namreč stopil na pel na pokriti vagon, ki železniški vagon, pri če- služi za prevažanje peska mer še je dotaknil žice vi- in je opremljen s stoike napetosti in bil pničkami. Ko je bil na verjetno pri priči mrtev. strehi, se je dotaknil žice, Osebje Rdečega križa z dr. stresel ga je električni tok Zalokarjem, ki je takoj, z napetostjo tri tisoč vol-prihitelo na pomoč, ga je tov in ga odbil na tla. sicer skušalo spraviti k za- Domnevajo, da mu je srce vesti, vendar je bil ves prenehalo biti, še predno trud zaman. se je sploh dotaknil tal. Podatki o nesreči, ki Prijatelj je v šoku stekel smo jih dobili do za- po pomoč, reševalci pa so ključka redakcije, so bili nemočni. Nekoliko pomanjkljivi. Na kraj nesreče je prišel Kaze vsekakor, da sta No- tudi sodni zdravnik Co-bile in neki njegov prija- stantinides, ki pa je lahko telj s kolesoma zavila na izdal le dovoljenje za pre-Postajo, kjer je tudi kra- voz trupla v mrtvašnico. Prizorišče srhljive nesreče na železniškem postajališču na Marsovem polju (F. Krtoma) SPET PRED SODNIKI Pahor hoče proces drugje »V Trstu vlada Slovencem nenaklonjeno razpoloženje« Razni procesi, v katere je vpleten prof. Samo Pahor, se ne premaknejo z mrtve točke, kratkim, nekajminutnim obravnavam sledijo odložitve na kasnejši datum. Pahorjeva obramba namreč vztraja, da procese premestijo drugam, ker v Trstu vlada Slovencem nenaklonjeno vzdušje, a kasacijsko sodišče doslej takim zahtevam ni ugodilo. Kaže namreč, da to sodišče skrbijo edinole sodniki ter vprašanje javne varnosti in miru, ki pa ju ni težko zagotoviti. Povsem pa je prezrlo glavni vzrok za premestitev, ki ni toliko v vprašanju varnosti in reda, teveč v tem, da tukajšnji položaj ne omogoča popolne svobode odločanja vseh, ki sodelujejo na procesu, torej poleg sodnikov tudi zagovornikov, obtožencev in prič. Tako je tudi s procesom glede dogodkov pred cerkvijo sv. Antona, ki segajo v predlanski november (Pahorja obtožujejo upiranja javnemu funkcionarju in telesne poškodbe). Potem ko je kasacijsko sodišče prvo zahtevo po premestitvi zavrnilo, je Pahorjev odvetnik Bogdan Berdon novembra lani vložil novo, ki je slonela na novih dokazih. Proces se bo nadaljeval danes, nič pa se ne ve, kaj so medtem sklenili v Rimu (Ce so sploh kaj sklenili). NOVICE V kraških rajonskih svetih danes in jutri predstavitev urbanističnega načrta V rajonskih svetih za Zahodni in Vzhodni Kras bodo danes in jutri predstavili urbanistični načrt za proizvodna območja. Za to priložnost bosta gosta obeh sosvetov pristojni občinski odbornik Cargnello in arhitekt D’Ambrosi. Na Proseku bo predstavitev danes ob 19. uri na sedežu rajonskega sveta, na Opčinah pa jutri ob 18. uri v prostorih Openske hranilnice in posojilnice. Nizozemska vojaška ladja Heerskerck priplula v Trst Od včeraj je pri Pomorski postaji privezana nizozemska fregata Heemskerck, ki bo ostala v Trstu nekaj dni na operativnem postanku. Fregata se udeležuje pomorskih akcij Nato in Evropske unije v Jadranskem morju za nadzor nad embargom proti Srbiji. Na ladji so vkrcane tudi številne ženske. Nekatere med njimi so se že včeraj pomerile v prijateljski nogometni tekmi z ekipo Sant’An-drea, ki se udeležuje ženske nogometne C lige. Zgodovinsko-fotografska razstava v Ul. Tarabochia Na pokrajinskem sedežu Stranke komunistične prenove v Ul. Tarabochia 3 bodo danes ob 18.30 v znak solidarosti z delavci arzenala Sv. Marka ot-vorili zgodovinsko-fotografsko razstavo na temo »Delo in delavski boji v Trstu«. Na otvoritveni slovesnosti bo spregovoril prof. Paolo Šema, direktor inštituta za zgodovinske raziskave pri tržaški CGIL. V petek bo v Dolini zasedal občinski svet Dolinski občinski svet se bo sestal v petek, 25. t.m. ob 18.30. Denvni red seje predvideva, po običajnih sporočilih župana o občinskih zadevah in po morebitnih svetovalskih vprašanjih in priporočilih, kot glavno točko odobritev proračuna za finančno leto 1994 ter planskega in programskega poročila in večletnega proračuna za triletje 1994-1996. Deželna konferenca svojcev umsko prizadetih Deželna konferenca svojcev umsko prizadetih ter operaterjev, ki se ukvarjajo z umskim zdravljenjem, bo verjetno po veliki noči v Trstu. Pobudo za konferenco so dala združenja, ki na tem področju delujejo v Furlaniji-Julijski krajini, na njej pa naj bi proučili razne programe v zvezi z dejavnostjo na tem področju. Poleg tega naj bi raznim sogovornikom (inštitucije, družbeni sektor) predstavili potrebe in dejansko stanje. Zaenkrat so ustanovili organizacijski odbor, ki namerava neposredno pritegniti deželne in krajevne upravitelje, operaterje v javnih službah ter nasploh kulturna združenja ter združenja prostovoljcev, ki se ubadajo s problemi umsko prizadetih. BANČNIŠTVO / PRIČAKOVANA VEST Luccarini ni več predsednik CRT Predsednik se je formalno ovtosuspendiral Vodilno funkcijo je prevzel R. Verginella Pier Giorgio Luccarini od včeraj ni več predsednik osrednje mestne hranilnice CRT. Na seji upravnega sveta je namreč napovedal formalno avtosuspenzijo, ki so jo svetovalci sprejeli soglasno. Predsedniške funkcije bo do nadaljnjega in najbrž do izvolitve novega predsednika izvrševal dosedanji podpredsednik Roberto Verginella. Luccarinijeva poteza je bila pričakovana, predsednik jo je utemeljil kot čisto osebno izbiro v korist hranilnice, njenih članov in njenega poslovanja. Odstop je vezan na nedavno sodno obravnavo, v katero je bil neposredno vpleten Luccarini in ki se je končala s pogoditvijo med njegovim odvetnikom in sodnim zborom. Afera, ki se nanaša na dogodke iz leta 1987, je bila po menju voditelja CRT napihnjena in izkrivljena v politične in volilne namene, obstajali pa so pogoji, da bi lahko ta zadeva škodovala banki in njenemu dobremu imenu. Od tod sklep o avtosuspenziji, ki ga je, kot rečeno, upravni svet CRT včeraj soglasno sprejel. Včerajšnji sklep ima sodno, a tudi politično ozadje. Luccarini je bil do pred kratkim eden najbolj vplivnih voditeljev deželne Krščanske demokracije in desna roka predsednika deželne uprave Adriana Bia-suttija. Bil je šef njegova deželnega kabineta in tržaški referent njegove politične struje. Medtem ko je Biasutti na deželni ravni vodil levosredinsko politiko KD, je Luc- carini v Trstu zagovarjal desnosredinsko usmeritev te stranke. Na zadnjih občinskih volitvah se ni angažiral v predvolilnem boju, večina njegovih somišljenikov pa je zapustila KD ter ustanovila gibanja Cristiano popolari, nekakšen politični satelit Liste za Trst. Desna duša katoliškega gibanja je na volitvah doživela katastrofo in izvolila v mestno skupščino le enega občinskega svetovalca. Po nedavnem procesu so Luccarinijev odstop javno zahtevale nekatere stranke, posebno Zelena lista, DSL in Komunistična prenova. Predsednik CRT se ni vključil v to politično polemiko, včeraj pa se je avtosuspendi-ral. Pier Giorgio Luccarini Izvedenci o atmosferi v miramarskem centru V miramarskem centru za teoretsko fiziko se je včeraj pričel seminar o proučevanju atmosfere, ki se ga udeležujejo svetovni znani izvedenci na tem področju. Skupno se jih je zbralo 35 v zastopstvu raznih držav, zlasti tistih v razvoju. Med tečajem, ki se bo zaključil 4. marca, bodo posebno pozornost posvetili proučevanju klimatskih razmer na nekaterih kritičnih območjih, kot na primer v Indiji in nekaterih afriških deželah. Po pozdravih direkorja centra, prof. Luciana Ber-tocchija, je prvo poročilo včeraj podal ameriški znanstvenik Richard A. Goldberg, ki je zaposlen pri NASA. Danes bo na vrsti prof Marie Luise Chanin, ki odgovarja za projekt »Global change« pri francoskem ministrsvu za raziskave. Njenemu poročilu bo sledil poseg Američana S. Hameesa z newyorške univerze. Tečaj je organiziral in ga skupaj s Chaninovo vodi prof. Sandro Maria Radicella, ki je dve desetletji skrbel za načrte in programe na področju proučevanja atmosfere pri argentinskem svetu za raziskave. SKGZ / POKRAJINSKI ODBOR~i Določitev programskih smernic Pokrajinski odbor SKGZ je na zadnji seji izdelal programske smernice za tekoče triletno obdobje. Odbor si je zastavil program intenzivnega dela, pri katerem bo treba, -tako je bilo poudarjeno na seji - dejavno slediti dogajanju na vseh področjih družbenega življenja na Tržaškem. Po eni strani gre za krepitev vezi in usklajevanje dela med številnimi članicami SKGZ, po drugi pa za prisotnost v širšem dogajanju na Tržaškem, kjer bo ena prvenstvenih nalog SKGZ vzpostavljati stike in sodelovanje z dejavniki večinskega naroda, še zlasti na ravni javne uprave in organizacij civilne družbe. Tako je bilo med drugim rečeno, da mora SKGZ s predlogi in strokovno obdelanimi Stališči sodelovati pri izdelavi variante k regulacijskemu načrtu tržaške občine, zahtevno delo pa čaka organizacijo tudi pri vprašanju zakona za Kras, ki je trenutno obtičal pri kontrolnih upravnih organih. Odbor bo imel v prihodnjih tednih delovna srečanja tudi z okoliškimi občinskimi upravami, pospešiti pa bo treba tudi obmejno sodelovanje z obalnimi in sežansko občino. Pokrajinski odbor je spregovoril tudi o bližnjih parlamentarnih volitvah, ki naznanjajo ponoven bu- čen pohod desnice, pri čemer bo očitno v ospredju manipulacija z manjšinskim vprašanjem. Odbor je ocenil, da je napredni tabor le uspel postaviti v središče volilne bitke pomembna imena kandidatov kot so Ma-gris in Backova, za našo skupnost pa ne more biti nikakršnih dvomov, da mora strnjeno podpreti slovenska kandidata Darka Bratino v drugem senatnem okrožju, ter Renata Kneippa v drugem okrožju za poslansko zbornico. Kot je bilo že večkrat poudarjeno, oba kandidata potrebujeta za izvolitev veliko glasov tudi s strani italijanskih volil-cev, predvsem pa se bodo morale tudi vse organizacije civilne družbe tokrat še bolj angažirati, da se volilna kampanja ne bo izrodila v nacionalistično demagosko ihto, s katero desničarska zavezništva že dvigajo temperaturo. Bilo bi resnično porazno, meni pokrajinski odbor SKGZ, če Trst tokrat ne bi uspel potrditi demokratičnega preokre-ta, ki ga je bil sposoben pokazati z izvolitvijo tržaškega župana. Predvsem pa bi uveljavitev desnice lahko zelo resno postavila pod vprašaj odnose ob meji, na kateri je bilo v zadnjem obdobju vendarle občutiti pomembno spreminjanje klime v smeri sodelovanja. TRST / BILANCA ZA TEKOČE LETO SINDIKALNA FEDERACIJA »RDB« OPOZARJA Sindikati so zadovoljni z občinskim proračunom Sinoči nadaljevanje soočanja v mestni skupščini Srečanje med zastopniki uprave in sindikalnih zvez Sindikalne zveze CGIL, CISL in Ul L pozitivno ocenjujejo vsebino proračuna za tekoče leto, ki ga je oblikovala Illyjeva občinska uprava. Sindikati, ki so se pred kratkim sestali s predstavniki občinskega odbora, pozitivno ocenjujejo predvsem jasnost in razvidnost finančnega dokumenta ter dejstvo, da je Občina ohranila dosedanjo stopnjo davkov na nepremičnine. V dokumentu, ki so ga poslali tisku, pa sindikalisti CGIL, CISL in UIL izpostavljajo tudi nekatere senčne točke in pomanjkljivosti bilance za leto 1994. Po njihovem mnenju obstajajo precejšnje razlike med programskimi izjavami in stališči župana Illyja ter med proračunskim dokumentom, predvsem v postavkah, ki določajo sredstva in stroške na področju socialnega skrbstva. V tem okviru so sindikati predlagali novo konvencijo med Občino in Krajevno zdravstveno enoto ter zahtevali večje pozornost (in predvsem konkretne obveze) za poslovanje zdravstvenih okrajev, ki v marsičem žal obstajajo le na papirju. Sindikati so ugotovili tudi precejšnje razlike pri proračunskem vzdrževanju nekaterih občinskih služb in servisov. Z Illjrje-vo upravo nameravajo odpreti globalno soočanje o kočljivem vprašanju cen nekaterih uslug (Občina je npr. povišala tarife za domove ostarelih in hkrati zvišala prispevke za športne dejavnosti), o mladinski problematiki in o številnih problemih osebja. Na koncu hočejo CGIL, CISL in UIL vzpostaviti dialog tudi o problemih, ki niso direktno vezani na proračun, a zadevajo splošno upravljanje občinske imovine in javnih ustanov (npr. ACEGA), pri katerih je direktno soudeležena Občina. V mestni skupščini se je sinoči medtem nadaljevala proračunska debata, ki se je začela prejšnji teden in v kateri so se oglasili predstavniki vseh strank. Občinski odbor ima za sabo trdno številčno večino, zato pri končnem glasovanju ni pričakovati presenečenj. Devinsko-nabrežin-ski občinski svet se bo s proračunom, ki ga je uprava župana Depangherja že predložila skupščini, ukvarjal v petek zvečer. Zaradi pomanjkljivega vzdiževanja na mestnih avtobusih tvegali nezgodo Čepraje vzdrževanje že danes pomanjkljivo, nameravajo število osebja še zmanjša- Na dveh avtobusih mestnega prevoznega podjetja ACT je pred dnevi prišlo do okvare na zavorah, ki le za las ni imela veliko hujših posledic. Na to opozarja Fabrizio Gia-nolla, pokrajinski tajnik sindikalne federacije RdB (Rappresentanze sindaca-li di base), ki poudarja, da pri ACT nameravajo okrniti osebje prav v oddelku za vzdrževanje. Prva okvara se je pripetila 11. t.m., in sicer pri Valmauri, na avtobusu št. 21: vozilo s potniki na krovu nikakor ni moglo zmanjšati hitrosti in se ustaviti in le golemu slučaju se je treba zahvaliti, da se je izognilo hudi nesreči. O resnosti okvare priča dejstvo, da so avtobus kasneje morali odvleči na popravilo. Tri dni kasneje je do podobne okvare prišlo na avtobusu št. 48, ki se je zaustavil ob varnostni ograji v Ul. Mo-lino a Vento. Po mnenju omenjene sindikalne organizacije je povsem nespremenljivo, da se take hude okvare ponavljajo, saj bi jih morali preprečiti prav s sistematičnimi vzdrževalnimi deli. O tem so RdB že predlanskega maja opozorile sodstvo, ko so naglasile pomanjkljivo vzdrževanje vozil ACT. Sedaj pa so se pri ACT odločili, da zmanjšajo število osebja ravno v oddelkih, ki se ukvarjajo z zdrževanjem, o čemer govori sklep upravne komisije ACT z 12. novembra lani. V tem sklepu namreč piše, da bo redukcija znašala 12 enot. V imenu Prešerna »Kultura se mora tudi danes boriti proti nasilju in vojni« Po pustnem premoru se nadaljujejo prireditve v počastitev dneva slovenske kulture. Nabrežinsko kulturno društvo Igo Gruden je proslavo s pestrim sporedom priredilo v nedeljo popoldne v društveni dvorani. Pred številnim občinstvom so nastopili domači moški pevski zbor Igo Gmden, ki ga vodi Ksenija Kos, otroci iz krajevnega vrtca, osnovnošolčki, skupina dijakinj in igralec Stane Raztresen. Slavnostni govornik je bil Boris Pangerc, ki je predvsem Želel naglasiti nenadomestljivo vlogo kulture, še posebej v današnjem, velikokrat morečem času. Kultura plemeniti človeka, osmimi3 njegovo življenje in delovanje, z močjo umetnosti moramo poskušati, da bi premostili trenutke, ki jih označujejo vojne grožnje, je med drugim poudaril Boris Pangerc. V premeščanju trenutnega stanja pa moramo biti vsi čimbolj angažirani in to tudi tako, da bi v vsaki osebi predvsem videli človeka, ki mu lahko pomagamo. Prešernova Zdravljica, ki jo je domači zbor zapel ob začetku prireditve, je torej v današnjem »sarajevskem vojnem obdobju« še kako aktualna. Domači pevci so s kratkim nizom ljudskih in umetnih pesmi tudi zaključili nedeljsko proslavo, vmes pa so se zvrstile recitacije predvsem Prešernovih (in tudi nekaj Pangerčevih) poezij, ki so jih podali recitatorji raznih starosti, igralec Stane Raztresen pa je nastopil z izborom Prešernovih pesmi. Boris Pangerc govori na proslavi v Nabrežini (foto Križmančič/KROMA) V Repniču odprli razstavo mladega kiparja Soaveja Skulpture Roberta Soaveja na razstavi v Repniču (foto Ferrari/KROMA) Od narave res umetniško oblikovana 5-metrska borova trohlina v železnem postavku, ki stoji na asfaltu pred vhodom v vaško hišo v Repniču, dražljivo opozarja mimoidoče na razstavo mladega kiparja Roberta Soaveja s Kontovela, ki so jo odprli v soboto v počastitev dneva slovenske kulture. Umetnik že hetje leto študira kiparstvo na zasebni šoli v Benetkah in prav pred tremi leti je ubral ustvarjalno pot pod okriljem skupine mladih oblikovalcev Kontovel 72, s katero se je že udeležil številnih razstav umetne obrti. Roberto Soave, za katerega ]e postalo kiparstvo življenjska opredelitev, je sedaj odločen, da sam poišče svojo umetniško Pot in se tako prvič predstavlja na samostojni razstavi. Njegov osnovni izrazni element, kateremu navdihuje svoje občutke m izpovedno vsebino, je kamen (sicer ne zanemarja niti lesa in železa), njegove skulpture pa namenoma niso povsem dodelane in tako delno ohranjajo svojo naravno podoho. Ta kontrast pa daje umetninam posebno draž in pečat dramatičnosti. Poleg tradicionalnih kamnitih posod in miznega podstavka Soave predstavlja v galeriji v Repniču dinamično in svojstveno zamišljeno obliko gozda, ki zelo efektno vzburja in poživlja ambient. Na s pepelom potresenem podu iz železnih podstavkov izzivalno štrlijo slikovita strohnela borova debla in korenine, v tem oživljenem prostoru Pa dobivajo še večjo izraznost figurativno oblikovane kamnite skulpture. Vsekakor si rzvirna ustvarjalnost in tudi efektna ambientalna predstavitev mladega kiparja zasluži ogled: razstava bo odprta še cel teden vsak dan od 18. do 20. ure, prihodnjo nedeljo pa od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure. Jasna Jurečič, podpredsednica KD Rdeča zvezda, ki je skupaj s SK Kras pripravila kulturni večer, je v svojem nagovoru naglasila, kako je umetniku Soave ju tako-rekoč pisan na kožo verz »Apel podobo na ogled postavi...« iz zbadljivih Prešernovih sonetov, ki je obenem tudi naslov razstave. Kipar z mojstrsko roko oblikuje in restavrira kamen. »Tudi brez besed je možno v obliko vtkati misel, v kamen vdahniti čustva,« je dejala govornica, vnedar pa v našem bivalnem prostoru morata tudi jezik in »drugačna« kultura postati vezni most med narodoma v znamenju enakosti, sožitja in strpnosti. Jurečičeva je svoj nagovor sklenila z željo, da bi simbolika kamna še naprej izžarevala navezanost na lastno zemljo, simbolika le- sa kot izraz topline domačega ognjišča, simbolika železa pa naj bi imela moč, da s kulturnimi mostovi zamenja železne... Prijetni kulturni večer je zaokrožil občuten na- stop moškega pevskega zbora Rdeča zvezda iz Saleža, ki je odpel Vilharjevo Lipo, prekmursko Teče mi vodica, narodno Moja dekle in Zdravljico v Vrabčevi priredbi. (B) 3 ŠOLSKE VESTI SLOVENSKI' DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE obvešča, da se bosta v kratkem začela tečaja: 1. OSNOVNA INFORMATIKA MS-DOS 5, WIN-DOWS 3.1 (40 ur); 2. UREJANJE DATOTEK DATA BASE III PLUS (60 ur). Razpoložljivih je še nekaj mest; vpis in dodatne informacije dobite na sedežu Zavoda v Trstu, Ul. Revoltella 37 (tel. 394515 vsak delavnik od 9. do 13. ure - razen sobote). SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst - sporoča, da je tržaško šolsko skrbništvo razpisalo tri natečaje na podlagi uradnih listin, namenjenih neučnemu osebju (A.T.A.), ki je začasno nameščeno na šolah in že vključeno v permanentne lestvice: 1. za prehod na 4. funkcionalno kvalifikacijo v vlogi upravnega sodelavca - uradnika; 2. za prehod na 4. funkcionalno kvalifikacijo v vlogi tehničnega sodelavca -uradnika; 3. za prehod na 3. funkcionalno kvalifikacijo v vlogi sluge - pomožno osebje. Pogoj za pripustitev k natečaju 2 leti (24 mesecev) službovanja na državnih šolah. Rok za vložitev prošenj zapade 28. februarja. Morebitne informacije, razpise in obrazce dobite na sedežu Sindikata, Ul. Carducci 8, Trst, tel. 370301. Si PRIREDITVE SLOVENSKI KLUB vabi na predstavitev in razpravo o knjigi J. Humarja JEZUS MED RESNICO IN LEGENDO, ki bo v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20, II. nadstr., danes, 22. februarja, ob 20.30. Avtorja bo predstavil J. Koren, o knjigi bo spregovoril slavist J. Slokar, odlomke iz knjige bo podala T. Pečar, glasbeni del izvajala O. Kju-der (violina) in A. Vodopivec (klavir). SKD GRAD prireja ob dnevu slovenske kulture v petek, 25, februarja, ob 20.15 v Ovčarjevi hiši pri Banih predavanje dr. Jožeta Miheliča iz Radovljice o TRIGLAV- Kulturni večer na Colu Na povabilo KD Kraški dom je v nedeljo gostovala v dvorani kulturnega doma na Colu dramska skupina KUD Domovina iz Ospa, kijev narečju uprizorila komedijo Slikar v tolmunu. Občinstvo, ki je napolnilo dvorano, se je pošteno pozabavalo ob odkrivanju doživetij zelo aktivnega slikarja, ki v risarski koloniji ni uporabljal le čopiča. V uvodnem pozdravu je tajnica društva Renata Cok podčrtala, kako je slovenski narod globoko navezan na svojo kulturo, ki je ena temeljnih postavk za ohranjanje bitnosti in identitet. Po končani prireditvi so se nastopajoči in gostitelji zadržali na družabnem srečanju in so se dogovorili za izmenjavanje kulturnih stikov, saj v obeh društvih delujeta dramski skupini. Obenem je to bila tudi priložnost za pridobivanje elanov. Višek praznovanj dneva slovenske kulture pa bo v soboto, ko bosta repentabrska občina in KD Kraški dom priredila ob 20. uri v kulturnem domu na Colu večer, na katerem bo nastopil pevski zbor Tabor-Pri-morec, spregovoril bo pesnik Marij Cuk, s svojimi umetninami pa se bodo predstavili domači oblikovalci: Mirko Guštin z lesenimi izdelki, Milan Bizjak s svojimi slikami in mladi Peter Škabar, ki oblikuje kamen. (B) SKEM NARODNEM PARKU. Toplo vabljeni. PD SLOVENEC vabi v soboto, 26. februarja, ob 20.30 v Srenjsko hišo v Boršt na proslavo DNEVA SLOVENSKE KULTURE. Spored: priložnostni govor Aleksija Pregarca, Zenska skupina Stu ledi in Trobilna skupina Godbe na pihala iz Ricmanj. ZDRUŽENJE STARŠEV OSNOVNE SOLE PROSEK vabi na ogled spevoigre SNEGULJČICA v izvedbi Mladinske dramske skupine PD Primorec iz Trebč v soboto, 26. februarja, ob 17.30 v Kulturnem domu na Proseku. SKD BARKOVLJE, Ul. Cerreto 12, vabi na PREŠERNOVO PROSLAVO v nedeljo, 27. t. m. Slavnostni govornik Marij Cuk, nastop MePZ Primorec - Tabor, ki ga vodi Matjaž Sček. Začetek ob 17. uri. SKD SLAVEC RIC-MANJE-LOG priredi v petek, 25. t. m., ob 20. uri v Kulturnem domu v Ric-manjih PREŠERNOVO PROSLAVO. Nastopajo otroci vrtca iz Ricmanj, učenci 4. in 5. razreda GOS Ivan Trinko Zamejski iz Ricmanj, združena MePZ Slavec-Slovenec in Tamburaški ansambel iz Boljunca. Slavnostni govor bo podal Filibert Be-nedetič. Vabljeni! PD MACKOLJE priredi ob dnevu slovenske kulture dne 27. februarja 1994 VEČER SLOVENSKE BESEDE IN PESMI. O pomenu slovenske kulture in o svoji besedni umetnosti bo spregovoril pesnik Aleksij Pregare. Nastopil bo društveni mešani pevski zbor. Pričetek ob 17. uri v Srenjski hiši v Mačkoljah. SKD TABOR - Opčine - Prosvetni dom - V nedeljo, 27. februarja, ob 16. uri. Ob dnevu slovenske kulture BESEDA ŠTIRIH: ZORA TAVČAR, VINKO BELICIC, ALOJZ REBULA, MARKO SOSIČ. Sodelujejo Cerkveni pevski zbor sv. Jerneja, MePZ Vesela pomlad, Dramska skupina Tamara Petaros, dijaki srednje šole Srečko Kosovel, gojenci Glasbene matice, MPZ in 2PZ Tabor, Dramska skupina Tabor. Zamisel Olga Lupine. GLASBENA MATICA TRST - Solidarnostna koncertna abonmajska sezona 93/94 - v torek, 1. marca, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu: GALLUS CONSORT Dina Slama - alt, čembalo; Janko Ban - tenor; Miloš Pahor, Erika Slama - flavta; Vasja Legiša - violončelo; Marko Feri - kitara (Sam-martini, Haendel, d’Arca-no, Stamic, Haydn, Mozart, Merku, Viozzi, Slama, Tarsia). Vabljeni! PRISPEVKI Ob obletnici smrti drage mame Marije Kosmač daruje hči Marija 50.000 lir za cerkev v Ricmanjih. V počastitev spomina Dore Škrinjar vd. Križman daruje Marta Kocijan 20.000 lir za vzdrževanje spomenika NOB v Bazovici. Ob priliki svojega jubileja daruje Bianka Cok 100.000 lir za gradnjo Kulturnega doma Lonjer-Katinara. V spomin na Fani Krasna daruje Marina Sulli 10.000 lir za Sklad Mitja Cuk. Ob 18. obletnici smrti Marcela Siege daruje družina 100.000 lir za SZ Bor - odbojkarski odsek. Ob 50. obletnici smrti Ivana Grudna daruje hči Iva 100.000 lir za VZPI-ANPI Križ. Ob priliki pustovanja v Lonjerju daruje družina Malalan 50.000 lir za gradnjo Kulturnega doma v Lonjerju. V spomin na Francko Kosmač darujejo Bruno, Marija, Davorin in Patricija 70.000 lir za MePZ Slovenec-Slavec. Namesto cvetja na grob Vandine mame darujeta Jelka in Peter 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na Vandino mamo daruje Stanka Cuk 10.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na Giulia Skerlavaja daruje teta Loj-ska s Kontovela 10.000 lir za Sklad Mitja Cuk. Namesto cvetja na grob dragega nečaka Sandra Grgiča darujejo tete Zofija, Svetka, Marija in Roza 100.000 lir za SD Zarja, 50.000 lir za SZ Sloga in 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk. Namesto cvetja na grob Milana Guliča darujeta Adrijana in Boris Slama 50.000 lir za Slovensko Karitas. V spomin na drago Slavico Barut darujeta Jelka Gerbec 200.000 lir in Stanka Hrovatin 100.000 lir za pokrajinski VZPI-ANPI. V spomin na predragi mami Ano Ukmar in Justo Tence darujeta Vlasta in Armido 100.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. V počastitev spomina Aleksandra Grgiča darujeta Zora in Radivoj Cae z družino 30.000 lir za SZ Zarja. Ob prerani izgubi našega dragega Aleksandra Grgiča (Semčevega) darujejo sosedje 185.000 lir za SZ Zarja, 50.000 lir za KD Lipa, 50.000 lir za SZ Sloga, 50.000 lir za Podporno pogrebno društvo v Bazovici, 50.000 lir za bazov-sko cerkev, 50.000 lir za vzdrževanje spomenika NOB v Bazovici, 50.000 lir za Bazoviški dom, 50.000 lir za Skupnost Družina Opčine, 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk in 100.000 lir za Sklad »Mostarske žrtve«. Namesto cvetja na grob Aleksandra Grgiča darujeta Aleksander in Marjan Ražem 15.000 lir za SZ Zarja. V spomin na očeta Stanka daruje družina Roberto Vidoni 100.000 lir za zbor Fantje izpod Grmade. V spomin na Angelo Cijak daruje Stanko Daneu 30.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. V spomin na Petra Cherinija daruje Drago Ukmar 30.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. Nosilci krste Dragice Majovski vd. Ukmar darujejo 300.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. V spomin na drago Bruno Jugovič daruje skupina telovadk »ob 11. uri« 80.000 lir za SKD Tabor -Sekcija za rekreacijo. Namesto cvetja na grob Brune Jugovič darujeta Tea in Bruno Bresciani 50.000 lir za SKD Tabor -Sekcija za rekreacijo. V spomin na padle Križane darujeta Soča in Angelo Hafner 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB. Ob prvi obletnici smrti nepozabnega Rudija Blažiča daruje žena 30.000. lir za Sklad Mitja Cuk. Sporočamo, da bo pogreb našega dragega Marina Čoka jutri, 23. februarja, ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Pesek SVOJCI Draga, 22. februarja 1994 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE PREMIERA PONOVITVI Samuel Beckett NE JAZm POSLEDNJI TRAK enodejanki - Režija: Mario UrSiC v četrtek, 24. februarja, ob 20.30 v petek, 25. februarja, ob 20.30 v nedeljo, 27. februarja, ob 19.00 Zaradi omejenega Števila sedežev REZERVACIJA OBVEZNA! Rezervacije od 10. do 12. ure pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4, telefon 632664 SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ulici sv. FnntiSka 20/11 vabi na predstavitev in razpravo o knjigi Jožka Humarja JEZUS MED RESNICO IN LEGENDO Avtorja bo predstavil Jože Koren, o knjigi bo spregovoril ravnatelj Goriške knjižnice slavist Rajko Slokar, odlomke bo podala Tanja Pečar, glasbeni del bosta izvajala Oskar Kjuder (violina) in Aleksander Vodopivec (klavir) danes, 22. februarja 1994, ob 20.30, v Gregorčičevi dvorani (Ul. sv. Frančiška 20 -II. nad.) VČERAJ-DANES Danes, TOREK, 22. februarja 1994 MARJETA Sonce vzide ob 6.56 in zatone ob 17.41 - Dolžina dneva 10.45 - Luna vzide ob 13.51 in zatone ob 4.13. Jutri, SREDA, 23. februarja 1994 POLIKARP VREME VČERAJ: temperatura zraka 6,6 stopinje, zračni tlak 1014,8 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 62-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 8,9 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Martina Vidmar, Marco Pacchialat, Cinzia Radesich. UMRLI SO: 81-letna An-na Sau, 79-letna Emma Stocchi, 67-letni Emilio Terrenzio, 95-letna Ludmi-la Shirza, 74-letna Claudia Fonzi, 85-letni Ermanno Salvatori, 55-letni Enrico Trevisini, 67-letni Ennio Marassi, 69-letna Paola Mandanici, 85-letna Cateri-na Vergan, 81-letni Emanuele Corda, 84-letni Antonio Strain, 90-letni Luigi Legat, 73-letni Umberto Mosettig, 83-letna Valeria Dal Sasso, 79-letna Anna Losetti, 95-letni Giovanni Crevatin, 82-letna Anna Draconia. □ LEKARNE Od ponedeljka, 21., do nedelje, 27. februarja 1994 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 ter od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Ospedale 8 (tel. 767391), Ul. Mascagni 2 (tel. 820002), Milje, Lungo-mare Venezia 3 (tel. 274998). OPČINE, Proseška ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Ospedale 8, Ul. Mascagni 2, Trg Unita 4, Milje , Lungomare Venezia 3. OPČINE, ProseSka ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Z Mirjam in Adrija-nom se veselimo rojstva malega Tadeja Vsi z liceja Prešeren Rodil se je Tadej Pahor Mami Mirjam in očetu Adrijanu ob rojstvu prvorojenca iz srca Čestitajo Otroški zbor Ladjica, Dekliški zbor Devin in Fantje izpod Grmade NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 ' Trg Unita 4 (tel. 365840). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELE-VITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Piovono pie-tre«, r. Ken Loach. EXCELSIOR - 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Mrs. Doubtfire - Mammo per sempre«, i. Robin Wil-liams, Sally Field. EXCELSIOR AZZURRA - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Mr. Jones«, i. Richard Ge-re, Lena Olin. NAZIONALE 1-16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Robin Hood, un uomo in calza-maglia«, r. Mel Brooks. NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Malice (II sospetto)«, i. Alec Baldvvin, Nicole Kidman. NAZIONALE 3-16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »L’uo-mo che guarda«, r. Tinto Brass, prepovedan mladini pod 18. letom. NAZIONALE 4-16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Cool Runnings, quattro sotto ze-ro«, i. John Candy, produkcija Walt Disney. GRATTACIELO - 17.50, 20.00, 22.00 »L’ombra del lupo«, i. Donald Suther-land, Toshiro Mifune. MIGNON - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Bronx«, r. - i. Robert De Niro. EDEN - 15.30 - 22.00 »Sesso annale allo spec-chio«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.00, 19.30, 22.00 »Piccolo Buddha«, r. Bernardo Bertolucci. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »Film blu«. Film v originalu v francoščini. LUMIERE - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Benny e Joon«. RADIO - 15.30 - 21.30 »Sinfonia per troie in calo-re«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. J OBVESTILA KD RDEČA ZVEZDA in SK KRAS vabita na ogled kiparske razstave Roberta Soaveja v Vaški hiši v RepniCu, ki bo trajala do 27. februarja. Urnik: ob delavnikih od 18. do 20. ure, v nedeljo od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. SPDT prireja v Četrtek, 24. februarja, v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 predavanje z naslovom MONGOLIJA TAJINSTVENA ZGODBA. Predaval bo znani časnikar in popotnik dr. Roberto Ive. ZaCetek ob 20.30. PD MACKOLJE vabi v petek, 25. februarja, na otvoritev razstave Edija Žerjala SANJE O KRASU. Umetnika bo predstavil Časnikar Marko TavCar, nastopila bo tudi Trobilna skupina Godbe na pihala iz Ricmanj. Pričetek ob 20. uri v spodnjih prostorih Srenjske hiše v Mačkoljah. UDELEŽENCI 27. KRAŠKEGA PUSTA POZOR! Člani fotokrožka Trst 80 so vas fotografirali v pustni povorki na Opčinah. Z najlepšimi posnetki so pripravili projekcijo diapozitivov, ki jo bodo prikazali v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, v petek, 25. t. m., s pričetkom ob- 20.30. NAROČILI BOSTE LAHKO KOPIJE ZAŽELENIH POSNETKOV, KI VAM JIH BODO ČLANI FOTOKROŽKA NUDILI LE S STROSKI ZA MATERIAL. 60-LETNIKI s Proseka, Kontovela in iz Gabrovca sklicujejo SEJO v gostilni »Na lokandi« jutri, 23. februarja, ob 20. uri. Vabljeni! PRAZNIKI VČLANJEVANJA SKP - Krožek Kras se bodo vrstili po sledečem redu: danes, 22. t. m., v Ljudskem domu v Trebčah; jutri, 23. t. m., v Društveni gostilni na Kontovelu, v petek, 25. t. m., v Prosvetnem domu na Opčinah; v ponedeljek, 28. t. m., v Ljudskem domu v Križu; v sredo, 2. marca, v PadriCah pri gostilni Dolina. Vsi prazniki se bodo zaceli ob 20. uri. KLUB 2001 KRAS organizira uvodni predavanji o trascendentalni meditaciji v Četrtek, 24. t. m., in v petek, 25. t. m. Tečaj TM tehnike pa bo potekal v naslednjih 4 dneh. Uvodni predavanji in tečaj bodo v Sežani na srednji Soli Sr. Kosovela vsak dan ob 19. uri ali drugače po dogovoru. Predavatelj in vodja tečaja TM bo učitelj Aleš Lauric. Za informacije tel. na St. 00386 67 65321. KROŽEK BRIN iz Križa sporoča, da iz tehničnih razlogov ODPADE praznik včlanjevanja, ki je bil napovedan za petek, 25. februarja. SKD CEROVLJE -MAVHINJE priredi v torek, 8. marca, ob 20.30 PRAZNOVANJE DNEVA ZENA z večerjo ob zvokih ansambla Vrtnica v restavraciji Al Carso v Mavhinjah. Za informacije in vpisovanje lahko pokličete na tel. St. 299798 (od 19. do 20. ure) ali 299335 (od 20. do 21. ure). Zenske pohitite, da prostora ne izgubite! VPISOVANJE V KOLONIJI V DRAGI IN COMEGLIANSU za otroke od 5. do 16. leta se je že začelo. Vpisujejo zdravniške Šolske oziroma občinske asistentke; vpisne pole dobite na šolah. Pazite, v tržaški občini se vpisovanje zaključi že 5. marca! Informacije: v Trstu za Drago tel. St. 226117, za Comeglians 43194 in 53874; v Gorici 530924. IZLETI DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV TRST prireja ob letošnjem 8. marcu izlet v Rogaško Slatino z ogledom steklarske Sole. Izlet bo 9. marca z odhodom s Trga Oberdan ob 7. uri. Vpisovanje bo v sredo, 2. marca, ob 9. uri na sedežu društva v Ul. Cicerone 8, tel. 360324. SKLAD »MITJA CUK« organizira VIII. ZIMSKE IGRE v nedeljo, 27. februarja, na Piancavallu. Prijave za avtobusni izlet in tudi samo za kosilo v uradih Sklada, Narodna ul. 126, vsak dan od 10.30 do 13.30. Informacije po telefonu 212289. ŠTANDREŽ/V POČASTITEV DNEVA KULTURE Q ČESTITKA Prav prisrčno se zahvaljujem vsem za čestitke, darove in cvetje ob mojem jubileju -BJANKA COK. MALI OGLASI OSMICO je odprla v Lonjerju 291/1 Gombač Marija. Toči belo in Črno vino. OSMICO je odprl Ušaj v Nabrežini št. 8. OSMICO je v Ricmanjih odprl Berto Pregare. Toči belo in Črno vino. OSMICO je odprl Berto Tonkic na Tržaški ulici 25 v Doberdobu. Toči belo in Črno vino ter ponuja domač prigrizek. OSMICO je odprl Sergij Mahnič, Boršt St. 1. OSMICO je odprl Jožko Colja, Samatorca 21. KMEČKI TURIZEM je odprl Just Škerlj, Salež 44. OSMICO je odprl Ostrouška, Zagradec 1. ToCi belo vino in teran. 8. MARCA, dan žena, sprejemamo rezervacije za večerjo - Bibc 220722. PRODAJAMO prosto stanovanje, približno 100 kv. m, v središču Sv. Jakoba. Tel. na St. 311773 od 18. do 19. ure. DAJEMO V NAJEM dvosobno stanovanje na Proseku za krajše obdobje. Tel. na St. 200115. ISCEM zazidljiv teren na Krasu v okolici Križa, Nabrežine, Sesljana, Proseka, Padric, Trebe, OpCin ali v Barkovtjah, približno 1.500 kv. m, za dve enostanovanjski hiši. Tel. na St. 370947 - urnik urada. PRODAM krasen porsche 944 S, 16 ventilov, 2500 kubikov, 190 konjskih sil, srebrne barve, letnik 87, bogato opremljen in v zelo dobrem stanju, za 21.000.000 lir. Tel. na St. 415785 ob uri obedov. PRODAM dva dobro ohranjena projektorja paximat multimag 925 ASC, dve torbi za projektorje, aparat za preliv slik paximat duo A 500, dva objektiva zoom 70-120, dva objektiva 85 mm, Štiri krožne nastavnike za 100 dia. Tel. na št. 212359 v večernih urah ali 213779 ob 12.30. PODJETJE iSCe osebje z vozniškim dovoljenjem tipa A za lokalno distribucijo. Telefonirati na St. 383811 od ponedeljka do petka ob uradnih urah. SLAŠČIČARNA Saint Honore - Opčine iSCe moško ali žensko osebje da ga vpelje v poklic. Interesenti naj telefonirajo na st. 213055. 18-LETNI Amir iz Zenice, sam z 12-letnim bratom v begunskem zavetišču v Cervinjanu, z delovnim dovoljenjem in dokončano tehnično Solo, iSCe katerokoli začasno ali občasno zaposlitev. Tel. ob večernih urah na St. 040 200159. DOKTORICA ekonomije nudi lekcije iz knjigovodstva, trgovinstva, prava, ekonomije, matematike, blagoznanstva in angleščine za vse stopnje. Tel. na St. 040 232101. IZGUBIL sem naočnike za vid med pustnim sprevodom v Boljuncu. Poštenega najditelja prosim, da telefonira Danjelu Žerjalu na St. 228538. GOSPA Donatella Padovan Kralj, Trebče 177, je izgubila listnico z dokumenti. Poštenega najditelja prosimo, da le-te odpošlje na gornji naslov ali tel. na St. 214402. Hvala! GOSPA Vida Devetak je na glavni cesti v Nabrežini izgubila očala za vid. Morebitnega najditelja prosimo, da telefonira na St. 040 200780. Hvala! Večer v znamenju zborovskega petja Nastopili so trije pevski zbori - Otroci so zapeli uvodno pesem iz glasbene pravljice Mešani pevski zbor PD Štandrež (foto Studio Reportage) Trije pevski zbori so nastopili na sobotni prireditvi, ki jo je ob dnevu slovenske kulture priredilo kulturno društvo Oton Zupančič v Stan-drežu: mešani pevski zbor Prosvetnega društva Štandrež pod vodstvom Tiziane Zavadlav, mešani pevski zbor Oton Zupančič pod vodstvom Mirana Rustje in moški pevski zbor Valentin 'Vodnik iz Doline pod vodstvom Ignacija Ote. V kraju z bogato pevsko tradicijo, tudi ni moglo biti drugače! Na prireditvi v domu Andreja Budala je najprej nastopil mešani pevski zbor PD Štandrež, zatem pa smo prisluhnili priložnostnemu nagovoru, ki ga je pripravila Sara Hoban, v njeni odsotnosti pa prebrala Elda Grav-ner Nanut. Številni udeleženci so se v soboto že KINO GORICA VITTORIA 16.45-18.30-20.15-22.00 »18.000 giorni fa«. Rež. Gabriella Gabrielli. I. Silvia Cohen in Maurizio Donadoni. Ozvočenje Dolby stereo. CORSO 17.30-19.45-22.00 »Mrs. Doubtfire, mammo per sempre«. I. Robin VVilliams. TR2IC COMUNALE Ni predstave. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja izlet ob 8. marcu. Cilj je Vlila Manin z ogledom cvetličarskega sejma v Pordenonu. Prijave pri poverjenikih in jutri, 23. februarja, na društvu. Zadnji rok za prijave je sreda, 2. marca. DRUŠTVO KRVODAJALCEV iz Doberdoba prireja petdnevni izlet na Holandsko od 27. aprila do 1. maja. Odhod z letalom z Brnika (avtobus iz Doberdoba). Vpisovanje do 30. marca. Informacije: gostilna pri Periču, tel. 78000. lahko prepričali, da jim člani otroškega pevskega zbora, ki deluje v okviru društva Oton Župančič, ob koncu sezone pripravljajo lepo prireditev, glasbeno pravljico Murin dom, ki jo je uglasbil Miran Rustja. V soboto smo prisluhnili uvodni pesmi iz te predstave, ki jo otroci zelo marljivo pripravljajo in pojasnilu Bide Nanutove o uresničevanju zahtevnega načrta. V nadaljevanju večera je nato nastopil mešani pevski zbor Oton Zupančič, pod vodstvom Mirana Rustje, v zaključnem delu pa gostje iz Doline pri Trstu ki jih vodi Ignacij Ota. Tako kakor osrednji prireditvi ob Dnevu slovenske kulture, v Gorici in Trstu, je tudi sobotna prireditev v Standrežu bila skupna, kar daje dogodku Se poseben pomen. HI ŠOLSKE VESTI SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE V GORICI obvešča, da bo v kratkem priredil tečaj informatike windows in word za windows (60 ur). Vpisovanje (do zasedbe mest oz. najkasneje do petka, 25. februarja) in morebitne informacije na sedežu Zavoda v Gorici, ul. del-la Croce 3, tel. 81826, vsak dan od 10. do 13. ure. DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ nudi dijakom, ki obiskujejo nižjo in višjo srednjo šolo možnost individualnih lekcij iz naslednjih predmetov: slovenščina, italijanščina, latinščina, angleščina, nemščina, matematika, fizika. Informacije v uradu dijaškega doma vsak dan od 14, do 18. ure - telefon 533495. GLEDALIŠČE V KATOLIŠKEM DOMU bo v soboto, 26. t.m., ob 20.30 uprizoritev igre F.S. Finžgarja Divji lovec v izvedbi Odra 90. □ OBVESTILA OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU je odprta vsak dan od ponedeljka do petka od 15. do 17. ure. SKD HRAST IZ DOBERDOBA sporoča, da kdor želi lahko knjigo Igrarija čarovnija iz zapuščine Franke Ferletič nabavi pri Stanku Ferfo-lji, Bratuževa ul., tel. 78262. PRISPEVKI V spomin na Muka Vi-sintina daruje Jožica Devetak z družino iz Ronk 100 tisoč lir za slovensko OS v Romjanu. V počastitev spomina Mirka Visintina daruje SKD Jadro 50 tisoč lir za OS v Romjanu. V počastitev spomina Ermana Gergoleta darujejo učenci II. razreda OS Fran Erjavec iz Standreža in njihovi starši 80 tisoč lir za društvo krvodajalcev iz Doberdoba. Namesto cvetja na grob Ermana Gergoleta darujejo njegovi soletniki 160 tisoč lir za društvo prostovoljnih krvodajalcev iz Doberdoba. C~3 LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI BASSI THE A, Raštel 52, tel. 533349 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Te-renziana 26, tel. 482787 POGREBI Danes ob 9.30 Lino Longo iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev pri sv. Ani in na glavno pokopališče, ob 11. uri Karmela Kragelj vd. Zanutel iz splošne bolnišnice v stolnico in ha glavno pokopališče, ob 12.30 Nelusco Benedetti iz mrliške veže glavnega pokopališča v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče. GORICA Torek, 22. februarja 1994 __ POKRAJINA / KRITIKE ZARADI NAPADA NA SLOVENCE IN SOŽITJE_ Zadrega pokrajinske uprave zaradi pisma Marcolinijeve Ostri očitki opozicije tudi glede odstavitve odbornika Grossija Y pokrajinskem svetu se )e vCeraj začel niz vsaj Petih zaporednih sej za Proračunsko razpravo. ® pred tem pa so včeraj obravnavali izrazito politična vprašanja. Seja je da prva po spornem pi-srnu Masrcolinijeve predsedniku vlade Ciam-Piju glede osnutka zaščitnega zakona za Slovence, bila pa je tudi prva po odstavitvi odbornika Grossija, ki je konec januarja pokazala prve razpoke v dotlej monolitni strukturi Severne lige. Problem pisma Ciam-piju je načel Salomoni (DSL), ki je ocenil, da je Marcolinijeva s tem zagrešila dejanje proti sožitju, ki podžiga nestrpnost in daje z avtoriteto predsednika Pokrajine glas starim nacionalističnim trobentam. Mimo vsebine, o kateri je bilo že v tisku povedano vse in glede katere je na srečo dosti več kritik kot pa pohval predsednici, je Salomoni menil, da je pismo znak zaskrbljujočega premika Severne lige na desno. Ta premik se opaža tudi v volilnih zavezništvih. Omenil je tudi, da je s pismom take vsebine Predsednica kršila nov volilni zakon, ki prepoveduje javnim upravam Politično propagando že 30 dni pred začetkom volilne kampanije. Prav to domnevno kršitev pa je Marcolinije-jva (oz. podpredsednik tirelli v običajni vlogi sufierja) izkoristila, da se je izognila odgovoru “v Marko Marinčič času pred volilno kampa-nijo”. To pretvezo je ožigosal zeleni Fiorelli, ki je ugotovil, da je nedovoljeno propagandno dejanje že izvedla in torej pojasnilo s tem v zvezi ne bi poslabašalo zadeve. Fio-relli in Buttignon (SKP) sta tudi napadla predsednico zaradi prisotnosti znanega desničarja Pirine na seji neke pokrajinske komisije. Takrat so ga namreč predstavili kot člana mešane slovensko-italijanske komisije za preučevanje vojne in povojne zgodovine, medtem ko Pirina ni bil nikoli formalno imenovan za člana komisije. Buttignon je s tem v zvezi vložil svetovalsko vprašanje (odgovora ni dobil), Fio-relli pa je spomnil, da je svojčas zaradi navzočnosti Pirine polemično zapustil sejo komisije, bil zaradi tega deležen očitkov predsednice, sedaj pa se izkazuje, da je imel prav. Drugo vprašanje, pri katerem se je predsednica in z njo Severna liga znašla v dokajšnji zadregi, je bila odstavitev odbornika Giorgia Grossija. V uvodnem delu je Marcolinijeva prebrala uradno utemeljitev sklepa, ki se sklicuje na domnevno nekorektnost Grossija, ki da si je hotel podvojiti odborniško “plačo” v trenutku, ko so se njegove pristojnosti v odboru celo zmanjšale. Toda Salomoni, Fiorelli in miso-vec Cosma so drug za drugim ugotovili, da ta utemeljitev ne prepričuje niti vrabcev na strehi, ki dobro vedo, da se za tem skrivajo globlje razprtije v Ligi. To je v demokraciji naravno, ni pa korektno, da se uprava skriva za nekimi “moralnimi načeli”, ko pa gre v resnici za navadne strujarske spore. Omenili so tudi interno opozicijo (vodil naj bi jo pokrajinski svetovalec Adriano Zamparo), ki se pojavlja v vrstah Lige zoper tržiško-gradeško skupino, ki je postavila v kot Goričane, in posvarili Marcolinijevo naj se pazi, saj bo po Grassiju naslednja na vrsti ona, pa čeprav bo njena odstavitev pomenila tudi konec celotne ligaške pokrajinske uprave. Predsednica Marcolini ni odgovorila na kritike (foto SR) GLASBA / OBJAVILI SPORED JAZZ SREČANJ Vsa pozornost kitaristom Prvi bo v dvorani UGG 1. marca nastopil Mick Goodrick Srečanja z jazz glasbo v Gorici se bodo ponovila tudi letos. Kljub številnim težavam, ki jo pestijo, je goriška občinska (komisarska) uprava v sodelovanju z organizacijo KappaVu iz Vidma poskrbela za peto izvedbo Jazz srečanj. Ciklus letošnjih koncertov, ki bodo v veliki dvorani UGG na trgu Battisti, je v celoti posvečen kitari. Začeli bodo v torek, 1. marca, z nastopom kvarteta Mick Goodricka in Toma Harrella. S kitaristom Goo-drickom (glasbeni oče bolj znanih Mike j a Sterna, Billa Frisella in John Scofielda) bosta poleg trobentača Toma Harrella igrala še bobnar Gary Chaffee in kontrabasist Palle Daniels-son. V ponedeljek, 14. marca, bo na vrsti znani kitarist Mike Štern. Štiridesetletni ameriški kitarist je v zelo plodni karieri že igral s številnimi slavnimi imeni jazzovske scene. V Gorici se mu bosta pridružila basist Jeff Andrevvs in bobnar Danny Got-tlieb (igral je s Pat Methenyjem in Gil Evansom). V torek, 22. marca, bo v večnamenskem centru v ulici Baiamonti kritik Claudio Dona predstavil večer z video posnetki tega zelo popularnega glasbila, poleg posnetkov pa bomo lahko poslušali tudi mlade krajevne glasbenike. Letošnja Jazz srečanja bo 31. marca zaključil slavni ameriški kitarist John Scofield, s katerim bodo igrali bobnar B. Stewart, kontrabasist Dennis Irvvin in klaviaturist L. Goldings. Vstopnice za posamezni koncert stanejo 25.000 lir, dobijo se v agenciji Appiani v Gorici in pri Utatu v Trstu. (aws) NOVICE Mednarodno posvetovanje o carinah in prevozih na pobudo zavoda Ivan Cankar Državni poklicni zavod za trgovske dejavnosti Ivan Cankar v Gorici je pobudnik mednarodnega posveta o problemih prevozov in novih carinskih predpisov, ki urejajo komercialne odnose med Evropsko skupnostjo in državami nečlanicami ES. Posvet sodi v sklop eksperimentalnega programa Petra h, v katerega je slovenski goriški zavod vključen skupaj z nekaterimi drugimi šolami iz raznih držav ES, katerih predstavniki se bodo tudi udeležbi današnjega posveta. Zasedanje se bo začelo ob 10. uri v konferenčni dvorani na razstavišču Espomego. Po uvodnih pozdravih bo funkcionar carinske uprave v Gorici Luigi Nottola predstavil glavne novosti novih carinskih predpisov na relaciji ES -države nečlanice, predstavnik Gospodarske zbornice Slovenije Erik Hofbauer bo govoril o vlogi Slovenije v mednarodni trgovini in o problemih v zvezi s prevozi in komunikacijami, predstavnik goriški špediterjev Giovanni Viola pa bo predstavil vlogo obmejnih območij v mednarodni trgovini in specifično funkcijo špediterjev. Posveta se bodo udeležili tudi dijaki nekaterih goriških šol z italijanskim učnim jezikom. Vsekakor zanimiva pobuda, ki pomeni nadaljevanje dosedanjih pozitivnih izkušenj in stikov te naše šole s podobnimi ustanovami v tujini. Predstavi igre “Gorski velikani” v občinskem gledališču v Tržiču V občinskem gledališču v Tržiču se bo s predstavama 23. in 24. t.m. nadaljevala letošnja gledališka sezona. Gledališka skupina Teatra di Leo bo predstavila znano Pirandellovo delo “I giganti della mon-tagna” (Gorski velikani). Režija Leo de Berardinis. Igrajo Leo de Berardinis, Elena Bucci, Donato Ca-stellaneta in Stefano Rnadisi. Predprodaja prostih vstopnic je pri blagajni gledališča, vsak dan od 17. do 19. ure. Tudi deskanje “snovvboard” na prvenstvu SPDG 27. t.m. Na Nevejskem sedlu bo v nedeljo, 27. t.m. društveno prvenstvo Slovenskega planinskega društva Gorica v smučanju. Na prireditvi se bodo pomerili tudi ljubitelji deskanja (snovvboard), podelili pa bodo tudi trofejo ”Renco Faganel”. Rok za prijave je samo še danes in sicer med 17. in 20. uro na sedežu društva, oziroma pri članih odbora za podeljevanje spominske trofeje. Tekmovanje, ki se ga bo udeležilo okrog sto udeležencev različnih starosti, se bo pričelo točno ob 10. uri na "rdeči progi”. Žrebanje startnih številk bo v četrtek, 24. t.m. na sedežu društva, ob 20. uri. Občni zbor društva za varstvo živali AIPA Društvo za varstvo živali (AIPA) napoveduje nocoj ob 19.30 ob prvem in ob 20.30 ob drugem sklicu svoj redni občni zbor. Skupščina bo v prostorih sedeža pokrajinskega združenja neposrednih obdelovalcev v Boccacciovi ulici 33. Dnevni red predvideva tri točke: poročilo o dejavnosti, blagajniško poročilo, razno. jjQjŠT~7 ZAMENJAVA NA VRHU ŠTMAVER / VREME PRIPOMOGLO K USPEHU TRADICIONALNEGA PRAZNIKA Giorcjio Brandolin novi predsednik CONI za Goriško Nedeljska skupščina Predstavnikov federacij Za posamezne športne Panoge je privedla do zamenjave na čelu pokrajinskega odbora olipij-®kega komiteja CONI. Novi predsednik je Gior-|10 Brandolin iz Ronk. revzel je mesto Elvia l-i^a, ki )e vodil CONI celili osem let. Ferigo si )e do zadnjega prizadejal, da bi obdržal prestižno funkcijo, očitno Pa je bil čas zrel za zamenjavo, saj je med tremi kandidati dobil najmanj glasov in se tako ni uvrstil niti v balotažo. Skupščina je potekala urez polemik, ki so spremljale napeto Predkongresno obdobje, o je vsak od kandidatov skušal pritegniti na svojo stran čimveč pred- stavikov športnih panog. Najuspešnejši je v tem bil Brandolin, ki je pri prvem glasovanju dobil 13 preferenc, prof. Aldo Rosa iz Gorice jih je dobil 9, Ferigo pa samo 6. V balotaži je Brandolin dobil še štiri od glasov, ki so v prvem krogu šli Ferigu in se tako uveljavil s 17 preferencami. Zamenjava na čelu zveze CONI naj bi po obljubah novega predsednika prinesla nov zagon delovanju. V ožji odbor so bili izvoljeni še Mario Borghes iz Gorice, Claudio Marin iz Tržiča in Luciano Zuttion iz Gradišča. Predsednik bo najbrž v odbor kooptiral tudi poraženega kandidata Alda Roso in si tako zagotovil širšo podporo v športnih organizacijah. Zanimanje za razstavo o Soški fronti ki je potekala tudi v skalah Sabotina Razstava del likovnega in literarnega natečaja za učence osnovnih šol Sveti Valentin, ki je v ljudskem koledarju znan kot prvi pomladin, tokrat ni zatajil. Medtem ko je okrog pusta razsajala ledena burja, se je vreme v nedeljo precej otoplilo, česar so bili še najbolj veseli v Stmavru, kjer so priredili tradicionalno praznovanje. Kraj ob vznožju Sabotina je zlasti popoldne obiskalo veliko ljudi iz Gorice in drugih krajev. Zgodaj popoldne je bila slovesna maša, potem pa družabno srečanje in šagra, kjer so obiskovalcem ponujali tudi znane in predvsem okusni štmavrske štruklje. KD Sabotin je v okviru praznovanja v petek priredilo zgodovinsko predavanje o Soški fronti. Predaval je dr. Drago Sedmak z Goriškega mu- zeja. V petek so v prostorih nekdanje šole tudi odprli zelo bogato razstavo razglednic na temo Soške fronte. V soboto so priredili kulturni večer, kjer so tudi nagradili učence štirih osnovnih šol, ki so sodelovali na literarnem in likovnem natečaju na temo iz ljudskega izročila. Najboljši so bili učenci OS Oton Zupančič iz Gorice z legendo o povodnem možu. Sodelovali so še učenci osnovnih šol Josip Abram iz Pevme (to šolo obiskujejo tudi otroci iz Stmavra), Prežihov Vo-ranc iz Doberdoba in Alojz Gradnik iz Ste-verjana. Zaradi velikega zanimanja si bo mogoče razstavi ogledati še ob koncu tedna. Ob šankih je bilo v nedelj zelo živahno (foto Studio Reportage) Torek, 22. februarja 1994 ITALIJA FIAT /PO NEPRIČAKOVANIH ZAPLETIH FORLI Pozno zvečer dosežen dogovor med Fiatom in sindikati FIOM dolgo ni hotela podpisati sporazuma zaradi nezadostnih jamstev Zasužnjili deset kitajskih zdomcev Aretirano tolpa Na grškomakedonski meji ustavljena tudi šoferja podjetja z Repentabra FERENCE - Štirideset italijanskih šoferjev je že teden dni ustavljenih na makedonsko-grški meji, od koder jim ne dovolijo ne naprej ne nazaj. Njihove higiensko-sanitame razmere so precej težavne, saj v bližini ni ne hotelov ne trgovin z jestvinami, zaloge, ki so jih imeli s sasbo, pa jim pohajajo. Mejne oblasti jim nočejo nic povedati: pravijo te, da odo tam ostali, dokler ne bodo Grki preklicali emabarga, ki so ga uvedli proti Makedoniji. Na parkirišču na meji je tudi nekaj francoskih in angleških šoferjev, ki seveda vse svoje upanje polagajo v Čimprejšnji poseg »z vrha«. Med ustavljenimi sta tudi dva šoferja podjetja »Cossutta VValter« z Repentabra, in sicer 42-letni Slavko Lasič iz Trsta, Ul. delte Beccherie 13, ter 33-letni Adrej Stibil iz Ajdovščine. Lasič, ki je poročen in oce dveh otrok, je bil s tovorom Čevljev namenjen v Makedonijo, Stibil, ki je še neoženjen, pa je tovor hladilnikov prevažal v Reg-gio Emilio. RIM - Dogovor med vodstvom tu-rinskega avtomobilskega koncema Fiat in sindikalnimi organizacijami delavcev kovinarske stroke sje bil dosežen pozno zveCer, potem ko je bil ves dan pod vprašajem. Pogajanja po skorajšnjem nedeljskem dogovom bi se morala nadaljevati najprej dopolne, premaknjena pa so bila najprej na 11.30, nato na 17., nato na 19. uro, ob 21. pa se še niso začela. Sele pozno zvečer je bil oblikovan kompromis Ob načrtu, ki ga je predložil minister Giugni, je sindikat FIOM, ki sodi v sklop CGIL, ocenil, da dogovora ne more podpisati, ker ne jamči zadostnih perspektiv Fiatovemu obratu Mirafiori. in torej industrijski prihodnosti Turina. To je jabolko spora, ki ga do večera še niso obšli. FIOM je predlagala, da bi poskusili najti rešitev ločenih podpisov, po kateri bi sindikalne organizacije, ki soglašajo z Giunijevim načrtom podpisale takoj dogovor, FIOM pa bi se za to odločila šele po posvetu z delavci. Včeraj zvečer še ni bilo jasno, ali bo mogoče obiti zapreko, ob kateri bi se lahko zrušil poskus gogovora med Fiatom in sindikati, kar bi najbrž imelo hude posledice za celotno italijansko politično in gospodarsko sceno, negotovost v teh pogajanjih je na primer včeraj krepko pogojevala kotacije na milanski borzi, pozorno pa vprašanju slediju tudi vse politične sile. Za nekatere je cena šest tisoč predupokojitev previsoka, za druga pa celo nesprejemljiva. Včerajšnji dramatični razkol v federaciji kovinarskih delavcev je marsikoga spomnil na podoben razkol leta 1988, ko FIOM ni podpisala dogovora s podjetjem, ostale sindikalne organizacija pa so ga. Toda okoliščine so bile povsem različne. Leta 1988 je bil Fiat v polnem vzponu in je imel 3.000 milijard lir prebitka, sedaj pa ga bremeni pasiva ob neugodnih perspektivah mednarodnega avtomobilskega trga. Tedaj razkol ni imel hudih posledic, tokrat pa bi jih lahko. V zadnjem trenutku pa so ga, kot kaže, preprečili. Minister za delo Gina Giugni NOVICE OSTIA / PO RASISTIČNIH IZGREDIH Porušil se je stolp v zalivu v Gaeti GAETA (LATINA) - V zalivu v Gaeti se je porušil eden od starih stražarskih stoplov ob morju. Gre za stolp “Capovento di Sperlonga", ki je klecnil zaradi dolgoletne erozije, poleg tega pa tudi zaradi številnih vandalskih dejanj. Stolp je dal zgraditi kraljevi namestnik iz Neaplja Pietro da Toledo, da bi okrepil obrambni sistem Gaete. 15 km vozil v nasprotni smeri BOČEN - Na avtocesti, ki vodi proti Brennerju, je 43-letni avtomobilist Sergio Galvani kar 15 kilometrov vozil v nasprotni smeri, na srečo brez posledic, ker je bilo na avtoceti ponoči malo prometa. Prometno policijo je preko prenosnega telefona obvestil avtomobilist, ki je naletel na nepodgovornega voznika.. Galvani ni znal razložiti svojega početja: policijski agenti so mu vsekakor odvzeli vozniško dovoljenje, plačati pa bo moral tudi zelo visoko globo. Odkrili skladišče orožja pri Catanii Aretiranih enajst obritoglavcev Med njimi tudi fant ki je zabodel tunizijskega krošnjarja - Starši obkolili komisarjat RIM -Dogodek je bil hud in zaskrbljujoč. Zato policija ni zgubljala časa. Že včeraj dopoldne je aretirala 11 od približno 60 obritoglavcev, ki so v soboto zvečer v Ostii napadli in zabodli tunizijskega krošnjarja Alija Sadanija. Med aretiranimi je tudi 19-etni Pino Amatulli, ki je priznal, da je zabodel nesrečneža. Preiskava je začela takoj po napadu na tunizijskega krošnjarja in na nekatere druge priseljence. Policija je očitno sumila, kdo si je zamislil agresijo, saj so med aretiranimi nekateri fantje, ki so bili poznani kot rasistični prenapeteži. Poleg Amatullija je bilo aretiranih še deset mladih, med temi so trije mladoletni in deset polnoletnih fantov. Vsi so obtoženi poskusa umora z obremenilno okoliščino rasne mržnje. Aretacija enajstih obritoglavcev je povzročila precejšnjo napetost v Ostii. Starši in sorodniki aretiranih so obkolili policijski komisarjat in skušali preprečiti novinarjem, fotografom in televizijskim snemalcem vstop, češ »počakajte vsaj, da ugotovijo, ali so krivi, preden jih izpostavite javni obsodbi«. In ko so agenti pospremili fante do policijskih fur-gonov, da bi jih odpeljali v rimsko kaznilnico, so jih svojci rotili, naj se pokrijejo in naj se ne izpostvljajo fotografskim in televizijskim kameram. Ena od mater je zaradi slabosti omahnila in na pomoč so ji morali priskočiti z rešilnim avtomobilom rdečega križa. Vodja policijskega komisarjata v Ostii je zagotovil, da bodo nadaljevali s preiskavo, da bi odkrili še ostale napadalce, med katerimi je bilo tudi nekaj deklet. Toda način agresije -tunizijskega krošnjarja je v avtobusu napadlo kakih 60 obritoglavcev - je po oceni policije zaskrbljujoč. Ostia pa je še posebej rizično mesto, »ker mladim ne nudi nobene perspektive«. Po oceni policije aretirani posnemajo sicer obritoglavske organizacijske modele, njihova shajališča pa so igralnica ali obcestni zidki. S hitro in uspešno policijsko akcijo je bil zadovoljen notranji minister Nicola Mancina, ki pa je obebenem izpostavil, da izključno represivna akcija ne zadostuje in da je potreben kulturni pristop. Forum priseljencev pa je poudaril, da se »ksenofobija v Italiji napaja tudi v nepozornosti občinskih uprav do problema priseljencev«. FORLI - Poleg rasističnih napadov na priseljencev, kot je bil sobotni v Ostii, v Italiji občasno odkrijejo še druge primere, sicer ne rasističnega, zato pa nič manj zaskr-blčjujočega in ogabnega izkoriščanja priseljencev. Tako so včeraj pri For-liju agenti letečega oddelka tamkajšnje kvesture osvobodili deset kitajskih priseljencev, ki so poldrugo leto delali kot sužnji v laboratoriju, ki je proizval športno obleko s ponarejenimi znamkami. Policija iz Forlija je začela preiskavo, potem ko je skupina obtrnikov opozorila lastno stanovsko organizacijo, da so hkrati in brez utemeljenih razlogov padla naročila trgovin. Razlog je bil odkrit včeraj: ilegalni laboratorij je po znatno nižji ceni proizvajal in ponujal športno obleko. Na čelu skupine, ki je vodila laboratorij, je bil moški, ki je že v drugih mestih poskusil nekaj podobnega. Z njim pa sta bili aretirani še ženski (-imen niso sporočili), ki sta mu pomagali. Vsi trije so bili obtoženi zasu-žnjevanja neevropske delovne sile. V zadevo pa so vpletena tudi štiri podjetja, ki so baje dala zastonj sodobne šivalne stroje, ki so jih upravljali zasužnjeni Kitajci. Drugačen primer suženjstva in izkoriščanja so zabeležili v Ascoliju Picenu, kjer so štirje Albanci ugrabili 15 letno albansko dekle in jo s silo skušali prisiliti k prostituciji. Kaže, da je pred aretacijo tolpa že zlorabila več albanskih deklet. BELPASSO (CATANIA) - Karabinjerji iz Catanie so v kraju Belpasso odkrili pravo skladišče orožja. Uporabljali so ga člani mafijskega klana, ki ga vodi Giuseppe Pulvirenti, ki je sicer v zaporu. V tem skladišču je bilo shranjenih osem pušk ter naboji različnega. Karabinjerji so mnenja, da so bile puške uporabljene za številne umore na tem področju. Prav v teh krajih so lani karabinjerji odkrili pravi arzenal orožja, ki je pripadal mafijskemu klanu Bene-detta Santapaole. Potresni sunek v Furlaniji VIDEM - Včeraj zjutraj, ob 8.31, so v Trasaghisu (v bližini Tolmeča) zabeležili potresni sunek 3, 3 jakostne stopnje po Richterjevi lestvici. Po dosedanjih vesteh ni sunek povzročil nobene škode. Potresni sunek so zabeležili razni seizmološki sedeži. Operativni center notranjega ministrstva je vsekakor na področje odposlal ekipe helikopterjev, da bi si izvedenci lahko podrobneje ogledalo prizadeto področje. Tatovi na begu na avtocesti pa “poplava" bankovcev AVELLINO - Nekateri avtomobilisti, ki so se včeraj dopoldne vozili po avtocesti med Avellinom in Bai-anom, so doživeli pravo presenečenje. Nenadoma so se znašli v pravi “poplavi" bankovcev, ki so jih neznanci med vožnjo odvrgli iz avtomobila alfa 90; slednjega so namreč zasledovali policijski agenti. Številni avtomobilisti so se ustavili in oankovce pospravil v žep, pozneje pa so jih izročili policijskim agentom. “Leteči bankovci" so bili sad ropa v veleblagovnici COOP, ki so ga opravili trije oboroženi roparji. Roparjev doslej še niso izsledili. MILAN / PROCES CUSANI LOTERIJA / RAZOČARANJE Tudi Giallombaido se je odločil za molk V dvorani ni hotel odgovarjati sodnikom MILAN - Bivši osebni tajnik socialističnega li-derja Bettina Craxija Ma-uro Giallombardo ni hotel odgovoriti na vprašanja sodnega senata in javnega tožilca na procesu zoper poslovneža Sergia Cusanija. Giallombardo, ki so ga na zahtevo Antonia Di Pietra spet poklicali na pričevanje, je v sodni dvoani dejal le, da se poslužuje pravice, da ne odgovori. Nekoliko izčrpneje je utemeljil to stališče v pismu predsedniku sodnega senata Giuseppeju Tarantoli. V tem pismu Craxijev bivši tajnik zavrača etiketo neverodostojne priče, poudarja, da je prispeval k uspešnosti preiskave, kljub »grožnjam proti meni in moji družini«. Mauro Giallombardo (Telefoto Ap) Zaradi zakasnitev je le redkokdo lahko »spraskal in zmagal« V tobakarnah premalo srečk RIM - O njej so poročali časopisi, reklamizirali sta jih radio in televizija. Toda kdor je včeraj zjutraj hotel preizkusiti srečo z novo loterijo »spraskaj in zmagaj« je bil razočaran. Le redkokje je lahko kupil srečko, največkrat - in v tem skoraj nobeno italijansko mesto ni bilo izjema - je naletel na negativni odgovor prodajalca, češ »nismo jih še dobili«. Zanimanje Italijanov za novo loterijo (na srečki, ki stane 2 tisoč lir je dovolj spraskati nekaj okenc in takoj je jasno, ali je bila sreča naklonjena) je bilo po pričevanju lastnikov barov, toba-kam, kioskov s časopisi precejšnje. Toda državna tiskarna, ki je bila dolžna natiskati srečke, je v zamudi z delom, Državni monopol pa je bil počasen v razdelejeva-nju prve omejene količine srečk. Podatki kažejo, da je bilo povsod premalo srečk na razpolago. V Benetkah so na primer imeli samo 40 škatel po 500 srečk za 170 toba-kam. V Rimu je bilo nekoliko bolje, toda v številnih prodajalnah niso mogli ugoditi želji domačih in tujih klientov, ki bi bili radi »praskali in zmagali«. Zamude bodo najbrž izzvale precej polemike, saj je italijanski državni stroj tudi v tem primeru pokazal običajno neučinkovitost. Vlada je namreč loterijo »spraskaj in zmagaj« uvedla kot poseben vir finančnih sredstev, ki naj bi napajal sklad za boj proti brezposelnosti. Ce se zamisel izjalovi bo v državnem proračunu zazevala nova luknja, ki jo bo treba napolniti s privijanjem davčnega vijaka. INTERVJUJI / DIRIGENT MICHEL TABACHNIK »Počutil sem se bolj misijonar kot glasbenik« V Sarajevu je vodil tamkajšnji okrnjeni orkester Odi Cupin Pokol na sarajevskem ie prav gotovo prisi-1 mednarodno javno mnenje in politične sile, da nanovo odkrijejo bosansko, in ne samo bosansko, tragedijo. Nekaj VeC informacij dobivamo tudi o dogodkih, ki niso vezani na bojevanje; tu mislim na vse prostovoljce, ki s svojim delom pomagajo vsem, ne glede na narodnost ali vero, ki jih je vojna naredila sirote ali brezdomce. Glede na njihovo delovanje pa je to obveščanje še vedno preskromno; sicer to velja že od vsega začetka konflikta v bivši Jugoslaviji, ko smo bili malo ali nic obveščeni o skupinah, kot je bil odbor za protivojno kampanjo iz Zagreba, ki je izdajal tudi svojo revijo ARKzin, ali o pozivih gibanja za kulturo miru in nenasilja iz Ljubljane, ki so jih vsaj v začetku podpisovali najvidnejši politiki in intelektualci Slovenije, Hrvatske in Srbije. Skoraj še bolj kot hrano pa Sarajevčani pogrešajo kulturne stike in razne prireditve, zato ne bodo nikoli pozabili na umetnike, ki so prišli v »vojno mesto«. V Trstu te dni končuje svoje delo eden izmed umetnikov, ki so nastopili pod granatami v Sarajevu, svetovno priznani dirigent Michel Tabachnik. Prvega januarja tetos je v Sarajevu vodil tamkajšnji okrnjeni orkester, v Trstu pa je v nedeljo, 6. februarja vodil orkester in zbor gleda-isca Verdi in soliste, ki so nastopili na dobrodelnem koncertu v spomin na tričlansko ekipo deželnega sedeža RAI, ki )e umrla v Mostarju. V daljšem razgovoru )e med drugim povedal: »V Sarajevo sem odšel na povabilo velike pevke barbare Hendrix, ki je predsednica društva »1. nra prvega dne v letu«, kl že nekaj let prireja novoletne koncerte na kriznih področjih. Lani me Je povabila v Dubrovnik, kamor mi ni uspelo iti, etos pa sem se Čutil moralno dolžan, da vabilo sprejmem. Vprašali ste rne, ce sem že prej obiskal Sarajevo, na kar moram na žalost negativno odgovoriti; v glasbenem smislu poznam samo jubljano. Tako nisem Poznal niti sarajevskega orkestra, niti zbora, Predvsem pa si nisem ?®IJ3dšljal, da človek tahko vztraja v takih po-gojih, kot to delajo Sarajevčani. Govorim pac o Sarajevu, ker nisem obiskal drugih vojnih po-nrocij. Sarajevskim glasbenikom sem skušal s svojim dirigiranjem, s svojimi rokami, prenesti o, kar imam v srcu. Si-Cer pa je zame glasba, vedno samo sredstvo za Michel Tabachnik vodi zbor in orkester gledališča Verdi na dobrodelnem koncertu posredovanje Človeških vrednot. Posebno važno se mi je to zdelo v porušenem Sarajevu; nikoli nism delal v takih pogojih. Glasbeniki so bili premraženi, podhranjeni, njihovi inštrumenti niso bili najboljši, imeli smo le eno vajo in pol; igrali pa so s tako vnemo, ki jo težko zaznaš, ko delaš v normalnih pogojih. Z Barbaro sva se počutila, kot bi nastopala na velikem svetovnem festivalu. Tehnika je bila odrinjena daleč nazaj. V ospredju so bila naša srca; počutil sem se bolj misijonar kot glasbenik; s svojo gesto sem skušal prenesti upanje, vero v življenje, tudi duhovnost.« Po vrnitvi iz Sarajeva pa so se Michelu Taba-chniku porodila tudi dodatna razmišljanja. »Sarajevčanom je koncert pomenil veliko moralno podporo; razne svetovne televizijske mreže so ga posnele in potem oddajale. Za sarajevske organizatorje je to bil velik uspeh, sam pa sem se počutil kasneje strašno nemočnega. Zdelo se mi je, kot da bi z našim gostovanjem vlivali le nekaj varljivega upanja. Mi smo tukaj, oni pa so ostali med dvema ognjema, med, ostrostrelci, ne vedo ne kdo bo streljal, ne od kje bo prišel strel, granata. Ostajajo med grobovi, obkroženi le z ruševinami. Po svoji vrnitvi sem še bolj prepričan, da je to vojna, ki jo še zdaleč ne razumemo, da je to njihova vojna. Sam sem sožitje narodov v bivši Jugoslaviji videl kot nekaj pozitivnega, življenje se mi je tam zdelo veliko boljše od onega, ki so ga živeli Poljaki, Cehi, Romuni... tako težko razumem današnja dogajanja. Ce pogledam globoko vase, pa moram priznati, da sem po vrnitvi odkril tudi strah, na katerega ob odhodu nisem pomislil. Na sarajevskih ulicah je človeško življenje tako malo vredno.« ZALOŽNIŠTVO / 2EPNE IZDAJE STUDIA TEŠI »Male« velike knjige po nekaj tisoč lir Publikacije so pred dnevi predstavili v Trstu Poidenonska založniška hiša Edizio-ni Studio Teši je na italijanski trg žepnih knjig s ceno pod pet tisoč lirami poslala novo zbirko Piccola Biblioteca Universale, ki je posvečena manjšim, manj poznanim, a kljub temu pomeb-nim delom velikih mojstrov in ki jo poleg nizke cene 4.000 lir odlikuje visoka kvaliteta in okusni zunanji videz. Dela tujih avtorjev so prav za to priložnost prevedli strokovno usposobljeni prevajalci, za spremno besedo k vsakemu avtorju pa so povabili k sodelovanju strokovnjake na posameznih področjih. Doslej je izšlo dvanajst knjig. Prejšnji teden so novo zbirko predstavili tudi v Trstu v knjigarni Nuova Universitas. Prisotni so bili štirje teh strokovnjakov: Bruno Maier, ki sledi delom italijanskih književnikov, Ge-rald Parks za angleške in ameriške avtorje, Graziano Benelli za francosko književnost in Ljiljana Avirovič Rupe-ni za ruske pisatelje. Seveda so spregovorili o delih, ki so jim sami sledili. Profesorju Bruno Maierju sta bila zaupana Guicciardi-nejev Dnevnik s potovanja v Španijo in Svevova povest Una burla riuscita, ki je doslej filološko najboljša izdaja tega teksta. Profesor Gerald Parks je avtor spremne besede za knjigo Domani (Jutri), v katerem sta objavljeni dve Con-radovi povesti iz Zbirke Tajfun, in Fu-mo (Dim) VVilliama Faulknerja iz zbirke detektivsko navdahnjenih povesti KnighVs Gambit (Konjev gambit). Profesor Graziano Benelli je sledil izdaji Proustove knjige II raggio di sole sul balcone (Zarek sonca na balkonu), v katerem so objavljeni bolj pripovedno naravnani odlomki iz nedokončanega dela Contre Saint Beuve. V pripravi sta Se Maupassantovo in Voltairovo besedilo. Ljiljana A virovič Rupeni je predstavila dva ruska avtorja, Mihaila Bul-gakova in Borisa Pasternaka, ki sta bila sodobnika, pa čeprav zelo različna. Pordenonska založba je izdala Bul-gakov feljton Moskovska diorama in Pasternakova Otroška leta Ljuversove. (bov) DANIELE BONAMORE O »MORILSKI« ŠOLI -i Obtožba proti italijanskemu šolskemu sistemu Nada Pertot Pri Založbi Editoriale Italiana v Rimu je izšlo zelo pomembno delo Di scuola si muore izpod peresa univerzi-tenega profesorja javne in šolske zakonodaje ter publicista v zvezi s šolsko, jezikovno in ustavno problematiko Daniele}a Bonamoreja. Avtor nam ni neznan, saj je dokazal v tehtnih posegih juri diCne vsebine v zvezi z našo manjšino in v zelo pomembnem delu o zgodovini šolstva v Furlaniji-Julijski krajini od obdobja pod Avstro-ogrsko do današnjih dni odlično strokovno usposobljenost in razumevanje položaja slovenske manjšine v FJKna podlagi poznavanja njene politične in kulturne zgodovine. Tako je delo Disciplina giu-ridica delle istituzioni scolastiche a Trieste e Gorizia - Dalla monarchia A.U. al G.M.A. e dal memorandum di Londra al trattato di Osimo (Giuffre, Milano, 1979) prav gotovo mejnik, mimo katerega ne more nihče, ki se s šolo ukvarja. Posebno dragoceno je za nas Slovence, ki pac lahko najdemo v tej knjigi bogastvo našega šolskega sistema v preteklosti, njegov razvoj, razkroj, ter ponovno rast po drugi svetovni vojni ter vse zakone, Id se tičejo italijanskega šolskega sistema in zato nujno tudi naših šol, ki spadajo vanj. Tokrat pa je pred nami drugačen tekst, tekst, v katerem podaja avtor pregled italijanske šole in njenega neskladja s človečanskimi pravicami ter z italijansko ustavo. Posledice so hude, saj niza avtor pred prizadetega bralca veliko število tragedij, ki so nakazane že v naslovu. Avtor razpravlja o vlogi šole, katere funkcija naj bi bila v oblikovanju osebnosti mladih ljudi, slonela naj bi na poučevanju in vzgajanju, nikakor pa ne na selekciji. Prav selekcija pa je po avtorju bistvena za italijanski šolski sistem in seveda tudi za nekatere druge šolske sisteme. Med temi so gotovo najbolj kruti oni iz azijskega sveta; nekateri boleči primeri so povzeti tudi iz Časopisov, med katerimi je tudi Primorski dnevnik. Ko razgrne pred nas zgodovino italijanske šole, ki je vedno slonela na vseh mogočih izpitih od osnovne šole dalje, se slovensld bralec zave, kako povsem drugačen duh je preveval šolski sistem v avstroogrski monarhiji in z njim seveda tudi slovenskega, ki je bil povezan z njim, dobil od njega neke vrste peCat, ki se k sreCi ohranja še danes. Po avtorjevem mnenju je skušala italijanska šola v nasprotju z našo tradicijo tudi s šolo predvsem preprečevati vzpon nižjih slojev in ohranjati privilegije nekaterih krogov. Ob obravnavanju današnjega stanja navaja ustavne zakone, ki so po njegovem glede pravice do šolanja premalo jasni in tudi premalo upoštevani. Opozarja na emarginiranost nekaterih slojev, na naraščanje novodobnega analfabetizma in na prizadetost pripadnikov nekaterih jezikovnih manjšin, ki se jim osporava pravica do jezika in celo so šole same, ker je njihovo število majhno. V zvezi s tem problemom navaja prizadeto pričevanje msgr. CenCiCa in glasila Dom. Različne tipe izpitov so danes nadomestili npr. testi, ki omogočajo nove naCine selekcije in onemogočajo dialog, ki bi utrjeval dijakovo znanje in osebnost. Tudi univerzitetni diplomi sledi še polno izpitov, na katerem izbrani funkcionarji preverjajo znanje diplomirancev, ki so morali že med študijem dokazati, da določeno snov obvladajo, oziroma opravljeno delo svojih kolegov. Po avtorju je iluzija misliti, da lahko Sola vzgaja človeka in ga obenem uci, Ce mora predvsem ugotavljati, kdo je boljši in kdo je slabši in po tem »primarnem« problemu, izvajati selekcijo. Avtor ne vidi bistvene razlike v od- nosu do dijaka v obvezni šoli in v višjih zavodih. Absurdno so mu zdi, da je obvezna šola razdeljena v dva cikla, ko bi lahko le kot enotna šola oblikovala program za celotno obvezno šolanje, ki pa ne bi smelo predvidevati ne ocenjevanj ne ponavljanj razredov. V nadaljevanju navaja, kako malo je zaščiten dijak - državljan pred zlorabami. Avtor razgrne pred nas nekaj primerov očitnih krivic, ki so se dogodile dijakom in bi jih bilo po zdravi pameti treba popraviti, a se tako ni zgodilo. Za vsakega šolnika bo koristno, če se bo seznanil s temi konkretnimi pritožbami na deželna upravna sodišča (TAR). Zelo obširno poglavje govori o ne-zašCitenosti šolarjev v azijskem svetu. Pred nami se zvrstijo primeri skrajnega sadizma pod krinko nujne resnosti v šoli. Ta prikaz mora v vsakem solniku zbuditi vrsto pomislekov in tudi streznitev: ni namreč tako redko, da se tudi v naših vrstah dviguje zahteva po strogi selekciji in po vzorih, ki naj bi jih iskali prav v japonskem šolskem sistemu. V Epilogu pa navaja avtor vrsto imen otrok, ki so umrli kot umirajo nezaščiteni delavci na delovnih mestih, ker ni bila šola do njih pozorna in jim ni pomagala. Kolikor pretresejo vsi ti primeri, vendar ni mogoče sprejeti avtorjeve trditve, da je vsemu zlu kriva šola. Tukaj prihaja na dan njegova oddaljenost od konkretnega dela v razredu in veliko poenostavljanje tako hudega problema, kot so samomori otrok. Pomislimo samo, kako zelo smo že daleč od govorjenja drugega z drugim in medsebojnega poslušanja, gluhosti, ki se marsikje začenja že doma in nadaljuje v šoli, Ce drugih težav, s katerimi se soočajo otroci in mladostniki, a tudi starši in šolniki, niti ne omenjam. Upam, da sem dala s svojim razmišljanjem razumeti, kako tehtno je to delo glede na avtorjevo široko juridie-no splošno razgledanost. Ze bibliografija nam lahko daje vtis o temeljito opravljeni raziskavi, saj sloni na virih od antike dalje in na pričevanjih sodobnikov, med katerimi je že imenovani msgr. Emil GenCiC poleg drugih poznanih imen, kot sta prof. Josip Pečenko in prof. Živa Gruden. Knjiga spodbuja k razišljanju in iskanju rešitev. Nam, ki živimo z našo slovensko šolo, bo prav na podlagi negativnih primerov izprašala vest in nam tudi pomagala, da ne bomo delali podobnih napak in dovolili, da bi v našo šolo prodrli negativni vplivi italijanskega šolskega sistema. Se naprej moramo graditi šolo, ki rase iz naše tradicije, šolo, ki je naša najpomembnejša ustanova, ki pomaga najodločneje ohranjati naše Človeško dostojanstvo in narodnostno pripadnost. Danes je prav naša šola tista, v kateri lahko tudi otroci iz mešanih zakonov rastejo v neobremenjene ljudi v spoštovanju in spoznavanju obeh komponent lastne osebnosti in ne kot pohabljenci, ki so oropani za del dediščine, ki jim pripada. Zaenkrat jim italijanska šola te možnosti ne nudi. Ta knjiga nam bo tudi pomagala utrjevati zavest, da moramo prav vsi, šolarji, šolniki in starši nenehno rasti v odgovorne, razgledane in uravnovešene ljudi, ki ne živijo drug ob drugem ali celo drug proti drugemu, ampak drug z drugim. Vsi se zavedamo, da je negativnih vplivov ogromno. Med temi je tudi dejstvo, da so v Italiji vsi drugi interesi (politični, finančni, turistični), pomembnejši od šolskih. Pomislimo samo na volitve, ki tako nasilno posegajo v šolsko življenje in oškodujejo prav gotovo najšibkejše. Ko se na obzorju vendar pojavi kak načrt za spremembo, pa o njem razmišljamo (in ukrepajo) na podlagi gesel razgrajajočih dijakov po mestnih ulicah. NOVICE Krščanski demokrati kanclerja Kohla odločeni zmagati HAMBURG - »Zmagali bomo, Ce ne bomo pred nikomer pokleknili,« je nemški zvezni kancler Helmut Kohl dejal na kongresu kšCanskih demokratov CDU v Hamburgu. Kohl, ki nemško politiko vodi Ze od leta 1982, je napovedal oster boj za volilce. Okoli tisoC poslancev na kongresu je pozval k odločnosti, saj bo CDU na osemnajstih volitvah, med njimi tudi na predsedniških (16. oktobra), zmagala le z bojem. »Moramo se boriti«, je dejal Kohl, »pa čeprav nam bo veter pihal v hrbet, ali kot v tem trenutku, s strani.« Poslanci so bili nad Kohlovim polurnim govorom, ki ga je večinoma govoril na pamet, navdušeni, na koncu so stoje ploskali več minut. Komentatorji ocenjujejo, da je Kohlov govor znamenje, da je treba resignaciji stranke nemudoma napraviti konec. Le tri tedne pred regionalnimi volitvami v Spodnji Saški (13. marca), ki bodo otvorile sezono »supervililnega leta«, je kancler Kohl ostro napadel opozicijsko stranko socialdemokratov SPD. Pri tem se je skliceval na novejšo nemško zgodovino. Kohl namreč meni, da so socialdemokrati »izdali en del prihodnosti«, ko so prebivalcem vzhodnega Berlina priznali lastno državljanstvo, ločeno od zahodno nemškega. Uradna politika Bonna priznava samo eno nemško državljanstvo, to pa je leta 1990 tudi olajšalo združevanje. Socialdemokrati in njihov voditelj Rudolf Scharping bi po najnovejših raziskavah javnega mnenja dobili približno 40 odstotkov glasov, kar je mnogo več kot krščanski demokrati CDU ali njihova sestrska stranka CSU na Bavarskem. V Hannovru sedijo v parlamentu skupaj z ekološko stranko Biindnis90/Die Griinen. Konzervativci so v Nemčiji poosebljali moč za spremembo in varnost gospodarske rasti, je povedal Kohl. Socialdemokrati pa, nasprotno, »varujejo posestva«. V zunanji politiki jim Kohl očita težnjo po »izoliranosti«. »Smo in bomo evropska stranka,« je ponovil Kohl, dolgoletni zagovornik evropskega združevanja. Pod geslom »Svoboda in odgovornost« so predstavili novi strankarski program notranje, evropske in varnostne politike, objavili pa ga bodo v sredo, ko se bo kongres tudi končal, (dpa) ■ ■ ŠVICA / ALPSKA POBUDA »Prašvicarji« in zeleni so dokončno zaprli vrata Evropi Spor med francoskimi in nemškimi kantoni se vse bolj zaostruje ZURICH - Zgodilo se je, kot smo v Republiki napovedovali: Švicarji so se na nedeljskem referendumu odločili, da bodo podprli tako imenovano »alpsko pobudo«, ki zahteva, da se morajo do leta 2004 vsi tovori, ki jih sedaj prek Švice prevažajo s tovornjaki, »preseliti« s cest na tire. Zmaga zelenih in pa malega kantona Uri v srcu švicarskih Alp je bila sicer tesna. Le 52 odstotkov volilcev (954 tisoč) je glasovalo ZA pobudo in ker je glasovalo samo 40 odstotkov volilnih upravičencev, je praktično vsega 20 odstotkov odraslih Švicarjev odločilo, da se uprejo pritiskom Evropske unije, ki želi s Švico skleniti zanjo veliko ugodnejšo tranzitno pogodbo. Za sodelovanje in delno popuščanje evropskim tranzitnim zahtevam se je zavzemala tudi bernska vlada, ki pa je bila na čelu s prometnim ministrom Ogijem s svojimi argumenti tokrat precej neprepričljiva. Ogi je sinoči na televiziji žalostno ugotovil, da je vlada pač doživela poraz, vendar bo spoštovala odločitev volilcev. Hkrati je dodal, da bo sprejetje alpske pobude zelo otežilo švicarske pogajalske pozicije v Bruslju in še poslabšalo ne preveč rožnat gospodarski položaj. Trmasti »Prašvicarji« se groženj niso ustrašili in pokazali, da jim je prav malo mar, kaj si o njih mislijo evropski politiki in kaj se dogaja z njihovim okoljem. Alpe so s to odločitvijo verjetno ekološko rešene, zakompliciral pa se je notranjepolitični položaj v občutljivi večnarodnostni družbi. Francosko govoreči in Evropi dosti bolj naklonjeni kantoni so namreč »nemško« alpsko iniciativo zavrnili in v ponedeljek v vseh komentarjih glasno poudarjali, da jim je dovolj preglasovanj nemškega dela države. Ze ko je šlo za Evropski gospodarski prostor, so bili »Francozi« za, »Nemci« pa proti in z nedeljsko odločitvijo se je prepad med germanskim in francoskim delom še poglobil. Direktna demokracija zahteva pač svoje žrtve in zato se lahko zgodit, da v fanco-skem delu ljudje ne bodo več odhajali na volišča in da se bodo pojavile zahteve po večji avtonomiji Romandije, kot pravijo temu delu Švice. Kakorkoli že, Švica je med evropski sever in jug zabila klin, ki bo še kako odmeval v Evropski uniji in odločilno vplival na celotno prometno strategijo znotraj skupnosti. Najbolj žolčne reakcije lahko pričakujemo v Italiji, Nemčiji in na Nizozemskem. Švicarske trme pa so se razveselili Avstrijci, saj bo nedeljska odločitev »okrepila avstrijske pogajalske pozicije pri vključitvi v Evropsko skupnost«, kot je že v nedeljo zvečer izjavil zunanji minister Alois Mock. Zvone Petek Foto: Zvone Petek FELJTON: SLOVENCI V NOVEM SVETU (13) Primorska usoda Prva svetovna vojna je globoko in boleče prizadela zahodni del slovenskega ozemlja. Soška fronta je s svojimi milijoni žrtev povzročila tako v okolju kot pri ljudeh dolgotrajne posledice. Med vojno je na primer morala nuditi hrano in zaledje vojaškim formacijam in s tem prikrajšala kmete. Predvojne gospodarske razmere so zagotavljale relativno prosperiteto predvsem v vinogradništvu in poljedeljstvu. Slovenci so si v predvojnem času izoblikovali zadruge, hranilnice in druge finančne ustanove, ki so podpirale domačo proizvodnjo. Vino so prevažali v druge kraje cesarstva, s povrtninami pa so zalagali mesta. Vse to je po prvi svetovni vojni propadlo. Najprej italijanska vojaška okupacija, za njo pa nastop fašističnega režima sta povzročila prvo množično politi-čno-gospodarsko emigracijo Slovencev. Iz raznih virov se je zvedela številka 70 tisoč izseljenih Slovencev, pri čemer so všteti tudi begunci, ki se niso vrnili, železničarji, učitelji in uradniki, ki so jih italijanske oblasti odpustile, pa tudi študentje, ki so obiskovali visoke in druge šole na tujem - predvsem v Jugoslaviji, inteligenca, ki ni mogla trpeti raznarodovanja, ter na koncu kmetje, ki so izgubili premoženje, ustvarjeno pri prejšnjih rodovih. Raznarodovalna politika Mussolinijevega režima je bila povsem ja-- sna. Od sežiga Narodnega doma v Trstu leta 1920 naprej, še preden je prišel na oblasti, ni bilo več nobenega dvoma: imperativ fašistov je bilo »etnično čiščenje« priključenih pokrajin. Pomagali so si z vrsto ukrepov: od zadušitve hranilnic in zadrug do odkritih represalij in prepovedi uporabe slovenščine (najprej v šoli, pozneje v cerkvi ter celo na nagrobnikih). Raziskovalka in zgodovinarka dr. Milica Kacin VVohinz je pred kratkim objavila serijo tajnih okrožnic, ki povsem razgaljajo namene fašističnega režima. Citira tudi fašističnega sekretarja L. Ragusina-Righija, ki je v knjigi »Politica di confine« leta 1929 jasno začrtal vladni program. Rešitev problema drugorodcev je videl v kolonizaciji Julijske krajine po zgledu starega Rima. Programiral jo je v treh fazah: 1. očiščenje ambienta vseh tujih vplivov, da se bo drugorodno prebivalstvo vrnilo v prvotno stanje (teza fašizma, da Slovenci niso bili avtohtono prebivalstvo); 2. naselitev izbranih funkcionarjev in vojaštva v večje centre in 3. etnična preobrazba -»bonifikacija« dežele, kar lahko danes primerjamo s pojmom etnično čiščenje." V ta načrt je spadalo zavestno olajšanje izseljevanja. Ko je leta 1928 poveljnik policije E. Grazioli (zloglasni komisar Ljubljanske pokrajine med vojno), ki je služboval na Krasu, vprašal nadrejene, zakaj odhajajo najboljši in najmočnejši ljudje v Argentino (preko agentov zavarovalnice Lloyd), mu je odgovoril civilni komisar iz Komna, da odhajanje »ne sme biti v nobenem primeru ovirano, nasprotno, vladin namen je, da bi bilo na vse mogoče načine olajšano«. V luči takšnih izjav razumemo lahkoto, s katero so kandidati za izselitev dobivali vso potrebno dokumentacijo. To nam potrjujejo spomini novinarja in pisatelja Gvidona Juga, avtorja druge slovenske knjige v Južni Ameriki. Leta 1931 je v samozaložbi izdal knjigo Izseljenec - z vtisi s potovanja v Argentino in prvih trdih časov v izseljenstvu. Knjigo so slovenski časopisi v skupnosti reklamirali, vendar pa je doživela tudi ugodne ocene v domovini. Jug se je rodil 27. marca 1899 v Gorici, kjer je obiskoval najprej gimnazijo in potem učiteljišče. Med vojno je bil begunec v Gradcu in vojak na tirolski fronti. Po vojni pa je odšel v Jugoslavijo, kjer je maturiral na ljubljanskem učiteljišču. Njegovo življenje je bilo razgibano, nemirno, pogosto je menjaval službe in kraj bivanja. Prepotoval je Hrvaško, Srbijo in severno Afriko do Maroka. Pisal je in objavljal črtice in kratke povesti. Leta 1923 je odšel čez ocean, nenadno odločitev je skušal obrazložiti v knjigi: »Naše gore in naše ravnine ni- so bile več tiste. Vojna jih je raztreska-la in kjer je bilo prej cvetje, so bili sedaj nasejani grobovi. Tudi življenje se je spremenilo. Vsiljevali so nam navade, ki niso bile naše, jezik, ki nam je bil zoprn, ker nismo čutili z njim. Ječe so bile prenapolnjene naših mladih fantov, kjer so se jim vgrizli v prša oni strupeni bacili, ki ne spustijo več svoj plan. Mnoge so odpeljali, da se ne povrnejo več...« Potni list je Jug dobil v dveh urah, vendar mu je bilo sumljivo, saj so italijanski funkcionarji pokazali pretirano prijaznost. Zdelo se mu je, da pozdravljalo njegov odhod z veseljem. Med bivanjem v Genovi pa je naletel na izgubljeno fašistično izkaznico, ki je pripadala enemu od sosedov, s katerimi se je vozil do pristanišča in z njimi debi sobo. Pretresen se je ozrl po polni sobi sorojakov ter z obrazov skušal razbrati, kdo naj bi bil lastnik dokumenta. Med potjo na ladiji pa se je hote zapletel z enim teh sosedov v zaupen razgovor in ga prisilil, da se mu je izpovedal. Slovenec, imenuje ga samo Gustav, se je ponašal z raznimi podvigi kot skvadrist, s sežigom slovenskih domov pri sv. Ivanu, sv. Jakobu in z napadi na ljudske odre. Na koncu pa se je Jugu predstavil še kot soudeleženec pri sežigu Narodnega doma. Ne vemo, ah je pripoved v celoti ah samo delno resnična, res pa je, da so nekateri kompromitirani fašisti Piše: Dr. Irene Mislej dobili zatočišče v Argentini. V slovenskem časopisju lahko zasledimo nekaj, sicer redkih, obtožb o črnosrajčnikih med rojaki. Približali so se k Buenos Airesu, »vozili smo se po reki Rio de la Plata, ki je tako široka, da se ne vidi obrežja. Nekateri jo imajo za morje. Voda je rjava, blatna in neprozorna«. Prispeli so pred »velikansko poslopje, ki naj bi sprejel novodošle izseljence. Stavba je imela velik napis: PALACIO DE INMI-GRACION DE LA REPUBLICA ARGENTINA«. Bili so v Novem svetu, v Argentini. »Kaj bo Argentina za nas Slovence? Nova domovina, ki nam nudi svojo bodočnost, ah mačeha?« Jutri: Prva slovenska knjiga Majski trg v Buenos Airesu v začetku stoletja PAKISTAN / V KRVI ZATRTPODVIG SKUPINE AFGANISTANCEV AVSTRALIJA Policija ubila ugrabitelje 73 dijakov in učiteljev Ugrabitelji so zahtevali visoko odkupnino in odprtje meje Afganistancem Eden izmed otrok, ki so jih včeraj izpustili ugrabitelji (Telefoto AP) ISLAMABAD - Pakistanska policija je sinoči v krvi zatrla ugrabitev šolskega avtobusa s 73 otroki in učitelji. Vdrla je v poslopje in prišlo je do spopada, v katerem so bili trije ugrabitelji ubiti. V nedeljo so trije Afganistanci ugrabili šolski avtobus s 73 osnovnošolci in njihovimi učitelji v Pešavarju ter ga preusmerili v 170 kilometrov oddaljeni Islamabad. Tu se je šolski avtobus ustavil pred parlamentom, kjer so ugrabitelji izpustili večino otrok. Ugrabitelji so se z otroki zaprli v afganistansko veleposlaništvo. Tu so vCeraj izpustili še nekaj šolarjev, druge pa bodo šele potem, ko jim bodo oblasti priskrbele pet milijonov dolarjev odkupnine in helikopter za beg. Možje, ki še niso razkrili, kam nameravajo zbežati, so v začetku zahtevali, naj Pakistan pošlje 2.000 tovornjakov s hrano v Kabul oziroma naj odpre svoje meje afganistanskim pribežnikom. Pakistanske oblasti niso hotele pristati na zahteve ugrabiteljev in so jih pozvale, naj se mirno predajo. Policija in spe-cialci so obkolili ambasado. Ugrabitelje so prepričevali, naj se predajo, v zameno pa so jim obljubljali nekoliko milejšo kazen. Vsi pozivi pa so bili zaman. Ker so ugrabitelji vztrajali je sinoči policija vlomila v prostore afganistanskega veleposlaništva, ubila ugrabitelje in osvobodila otroke in učitelje. Domorodci so postali majhni, da so lahko sploh preživeli SYDNEY - Antropolog Colin Pardoe trdi, da so se avstralski domorodci prilagodili izumrtju velikih vrečarjev po zadnji ledeni dohi in da se je tudi njihova postava zmanjšala za petino. Ugotovil je, da se je v razdobju pred 10 do 6 tisoč leti postava prebivalcev rečne kotline Murray-Darlinga znižala v poprečju za 8 cm, teža pa za 12 kg. Par-doejeva teorija povezuje znižanje postave in teže s spremenjenimi načini lova. Medtem ko so prej lovili celo dvetonske živali, so v tem Času zaceli loviti manjše, ribe in ptice. Pardoe zavrača teorije, po katerih gre spremembe v postavi pripi- sati dejstvu, da so visoki ljudje paC izumrli, preživeli pa so manjši in bolje prilagojeni ljudje. Trdi, da je mogoče najti tudi drugod po svetu dokaze, da se je z manjšanjem plena manjšala tudi postava lovca. Na postavo so vplivale tudi podnebne spremembe, saj je mrzlo in suho podnebje ledene dobe postalo toplo in vlažno, kar je spremenilo ekosistem. Pardoe je tudi ugotovil, da se je z lovom na manjše živali spremenilo številčno razmerje prebivalstva. Plemena, ki so lovila velike živali, so štela 250-500 članov, plemena lovcev na majhne živali pa od 25 do 50 ljudi. Brazilija dosegla rekomi proizvod a še vedno ostaja stara »Belindija« SAO PAOLO - Brazilija je dosegla svoj Proizvodni rekord. Lani je njen notranji kosmati proizvod znašal 445 milijard dolarjev, tj. 4, 96 odstotka veC kot leto poprej, tako da se zdaj brazilsko gospodarstvo uvršča na 9. mesto na svetovni lestvici takoj za kanadskim in španskim. A če se proizvodnja veča, se istočasno dohodek na prebivalca v Braziliji manjša, še zlasti med revnejšim prebivalstvom. Te na prvi pogled protislovne podatke je v teh dneh objavil uradni brazilski inštitut za statistiko IB-GE. Oglejmo si jih nekoliko podrobneje. Posebno moCno se je dvignila industrijska proizvodnja, ki je v letu 1993 narasla kar za 9, 03 odstotka, dobro pa se je uveljavil tudi servisni sektor, saj je doživel 3, 53-odstotni porast, kakor tudi trgovina, ki je napredovala za 9, 03 odstotka. Zanimivo pa je, da je kmetijska proizvodnja za 1, 94 odstotka nazadovala. Pozitivni proizvodni trend se na neki naCin odraža tudi na finančnem področju. Borza v Sao Poalu je postala ena izmed najbolj donosnih na svetu. Omenimo naj, da je njen indeks lansko leto kar 114-odstotno narasel, tako da se v čedalje večji meri pojavlja tudi tuji kapital. Kljub vsemu temu ostaja inflacija v Braziliji še vedno zelo visoka: samo letošnjega januarja se je njena letna stopnja povečala za 41, 32 odstotka. Kot uvodoma rečeno, pa se kljub kolikor toliko uspešnim proizvodnim trendom v Braziliji socialne razmere na splošno slabšajo. To je mogoče lažje razumeti, Ce upoštevamo, da se je medtem tudi močno povečalo število brazil-skega prebivalstva, ki je zdaj že krepko preseglo 150 milijonov enot. Od leta 1980 se je proizvodnja povečala za 23, 54 odstotka, toda prebivalstvo je naraslo kar za 28, 2 odstotka. Poleg tega se bogasto kopici v Čedalje manjšem številu rok, tako da so socialne razlike vse večje. Računajo, da trenutno 32 milijonov Brazilcev ne razpolaga niti z življenjskim minimumom. In tako je Brazilija še vedno oziroma vse bolj »Belindija«, kakor so jo nekoč poimenovali z zloženko, sestavljeno iz prvega dela besede Belgija in zadnjega dela besede Indija, da bi podčrtali protislovnost njenega razvoja. Kakšna nadaljnja usoda se Braziliji obeta, je zdaj težko prerokovati. Mnogi pripisujejo velik pomen predsedniškim volitvam, ki bodo 3. oktobra letos. Kaže, da bo na njih prišlo do odločilnega spopada med voditeljem levice Inacio »Lulo« da Silvo in centristom Fernandom Henriqujem Cardosom. Prvi obljublja globoko socialno preobrazbo, drugi pa uživa zaupanje gospodarske elite. PARAGVAJ / OSEBA, KI SE JE V FRANCIJI SKORAJ NIHČE NE SPOMINJA Umil je Šakal: hotel je ubiti De Gaulla PARIZ - Zelo malo Francozov se danes še spominja, kdo je Šakal, terorist, ki je preteklo soboto umrl v Paragvaju, kjer je živel zadnjih 30 let. O njegovi smrti so včeraj na kratko poročali nekateri francoski dnevniki in televizijske postaje. Georges Watin, ki so ga imenovali Šakal, je zaradi srčnega napada umrl v okolici Asunciona v starosti 71 let. Zaslovel je v šestdesetih letih, ko je avgusta 1962 v Petit-Cla-martu v okolici Pariza skušal ubiti bivšega francoskega predsednika Charlesa De Gaulla. V tistem Času je bil VVatin pripadnik francoske skrajne nacionalistične skupine Organizacija tajne vojske, ki je ostro nasprotovala De Gaullo-vemu načrtu za alžirsko neodvisnost. VVatin je pozneje javno priznal, da se je v tistih letih udeležil kar sedmih atentatov na De Gaulla. Med spodletelimi poskusi je VVatin naštel nekaj zased ter bombo v cvetlični vazi, ki bi jo moral general prejeti v dar. Sakala'so naposled leta 1963 ujeli in ga obsodili na 147 let zapora, vendar mu je iz jeCe uspelo zbežati v Švico, kjer ga niso hoteli predati francoskim oblastem, ker so bili njegovi zločini političnega značaja. Leta 1965 se je VVatin, ki je bil po poklicu agronom in se je imel za »radikalnega socialista«, preselil v Paragvaj, kjer ga je švicarski konzul seznanil s krogom bivšega predsednika Alfreda Stroessnerja. V intervjuju za Časopis ABC Colom: je (še ta mesec) VVatin izjavil, da je odklonil ponudbo, da bi postal agent paragvajske tajne službe in da je v Paragvaju zadnja leta živel s skromno francosko pokojnino. Njegovo življenje je navdihnilo priljubljenega avtorja Fre-dericka Forsytha, ki je Šakalove podvige opisal v znani knjigi, po kateri so pozneje posneli tudi filmsko uspešnco z Edvvardom Foxom. VVatin je v nedavnem intervjuju poudaril, da je Forsyth večkrat odstopil od zgodovinske resnice. MINSK / ZARADI RADIOAKTIVNOSTI PO ČERNOBILSKI KATASTROFI IZ LETA 1986 V Belorusiji zboli izletov leto več otrok za rakom na ščitnici V nevarnosti naj bi bilo celo samo genetsko premoženje naroda« MINSK - Posledice Černobilske katastrofe so sčasoma Čedalje hujše. V Belorusiji, ki jo je leta 1986 eksplozija reaktorja v ukrajinski jedrski centrali najbolj prizadela, se pojavi raka na ščitnici neprestano množijo in dobivajo zaskrbljujoče razsežnosti. Najbolj dramatična pri vsem pa je okoliščina, da so žrtve tega strašnega obolenja na šCitni žlezi otroci, pa naj gre za tiste, ki so se rodili na kontaminiranih območjih, ali za one, katerih starši so bili izpostavljeni radioaktivnemu sevanju. Medtem ko so v obdobju 1986-1989 našteli »samo« 18 primerov raka na ščitnici, se je njihovo število povečalo v letu 1992 na 66 in lani že na 79. »Stanje je naravnost tragično, saj smo že zdaj na samem vrhu lestvice tovrstnih obolenj v svetu,« zatrjuje Jevgenij De-midcik, primarij centra za zdravljenje raka na ščitnici v Minsku, ki se je pravkar vrnil iz Italije, kjer je podpisal dogovor, po katerem bo prišlo v naslednjih mesecih na Apeninskih polotok 10.000 beloruskih otrok na zdravljenje v italijanskih bolnišnicah, nastanili pa jih bodo pri družinah, ki so se za to prostovoljno prijavile. »V nevarnosti je celo samo genetsko premoženje naše države, kar utegne vplivati še na tretjo generacijo,« dopolnjuje prof. Demidcika beloruski zunanji minister Peter KravCenko in nadaljuje: »Znanstveno sicer še nismo mogli preveriti, ali se genetske spremembe res širijo in kako, zagotovo pa vemo, da se bodo primeri raka med otroki še izdatno pomnožili.« Minister je dobil od beloruskih in ameriških strokovnjakov sveženj poročil, ki napovedujejo za prihodnje leto kar 150 primerov rakastega obolenja na ščitnici, torej skoraj še enkrat toliko, kot jih je bilo lani. Toda strokovni podatki in predvidevanja zadevajo tudi porast drugih hudih bolezni, na primer levkemije. Po mnenju prof. Demidcika je pravzaprav levkemija bolj tipična za žrtve atomske bombe v Hirošimi in Nagasakiju, a vendar. Kakor rečeno, je položaj na moC zaskrbljujoč in izvedenci pesimistično ugotavljajo, da smo še daleC od trenutka, ko se bo rakova krivulja spet upognila navzdol. Marsikateri kirurški poseg, s katerim so pomagali otrokom, je sicer uspel, osrednji problem pa tiči v pre-venciji, glede katere še nimajo docela jasnih pojmov. Kaj storiti medtem? Po sodbi prof. Igorja Dunajeva, ki vodi hematološki inštitut bolnišnice v Minsku, bi bilo treba z območij, ki jih je radioaktivnost najbolj prizadela, izseliti vse prebivalstvo, istočasno pa strogo prepovedati obdelovanje tamkajšnjih in okoliških zemljišč, s katerih prihajajo v prehrambni obtok radioaktivno sadje in povrtnine. Na območjih, kamor je pred osmimi leti veter prestavil radioaktivni oblak, živi danes približno dva milijona ljudi oziroma kar petina vsega beloruskega prebivalstva, kontaminirana kmečka zemlja, ki je še dolga stoletja ne bo veC mogoče obdelovati, pa znaša 20 odstotkov celotne površine Belorusije. Recepta, ki ga ponuja prof. Dunajev, ni lahko uresničiti, posebno še zaradi tega ne, ker se otepa država z globoko gospodarsko krizo. Dunajev se tega zaveda, v isti sapi pa se vprašuje: »Ali ima zdravje enega celega naroda sploh ceno?« AVSTRIJA Torek, 22. februarja 1994 NOVICE AVSTRIJA / ODMEVI NA REFERENDUM KOROŠKA / VOLITVE Resolucija Liberalnega foruma o Evropski uniji CELOVEC - Delegati Liberalnega foruma so v nedeljo na svojem drugem zveznem forumu sprejeli resolucijo, v kateri pozivajo vse odgovorne politike v državi, naj izkoristijo »zgodovinsko priložnost«, da postane Avstrija polnopravni elan Evropske unije. Liberalni forum ob tem poudarja, da se bo odločno uprl vsem poskusom, ki bi ogrožali tozadevna prizadevanja. Predsednica stranke, bivša Haiderjeva namestnica Heide Schmidt, je v zvezi z Evropsko unijo očitala zvezni vladi, da hoče le-ta, predvsem zaradi tranzitne pogodbe in kmetijstva, zavlačevati pogajanja v Bruslju s ciljem, da bi dokončna odločitev v teh vprašanjih padla šele po de-želnozborskih volitvah 13. marca letos na Koroškem, v Salzburgu in na Tirolskem. Obrambni minister VVemer Fasslabend za pristop k EU DUNAJ - Avstrijski obrambni minister VVemer Fasslabend je v nedeljski televizijski oddaji »Ura tiska« dejal, da bi avstrijski pristop k Evropski uniji pomenil najvažnejši vamostnopohhCni korak Avstrije po sprejetju Avstrijske državne pogodbe leta 1955. Članstvo v Evropski uniji pa bi po mnenju obrambnega ministra tudi bistveno zmanjšala nevarnost, da bi bila Avstrija nehote vpletena v vojaški konflikt v Evropi. V zvezi z Zahodno evropsko unijo pa je napovedal, da se bo Avstrija potegovala za status opazovalca. Na vprašanje, kaj meni o predlogu svobodnjakov po ustanovitvi poklicne vojske v Avstriji, pa je obrambni minister poudaril, da vztraja pri sedanji ureditvi, torej pri koncepciji splošne vojaške obveznosti. Dodal je še, da bi bila poklicna vojska manj učinkovita, hkrati pa bi stala za 10 do 20 milijard šilingov letno veC. Inflacija padla na 3,1 odstotka DUNAJ - Inflacija v Avstriji še naprej pada. Januarja letos je - po včerajšnji objavi statističnega urada -znašala samo še 3,1 odstotka. Decembra lani je inflacija dosegla še 3, 5 odstotka, Januarja leta 1993 pa je bila višja celo za cel odstotek (4,1 odstotka). Potrošniški indeks za januar bi bil še znantno nižji, Ce začetka leta 1994 ne bi prišlo do občutnih podražitev tarifov v javnem prometu. Avstrija ima v mednarodni primerjavi dobro pozicijo, saj je inflacija v Zahodni Nemčiji znašala 3, 5 odstotka, v Italiji pa 4, 2 odstotka. Nižja je bila na Nizozemskem (2,4 odstotka). Enotna lista za turistični bojkot Grčije in odločno podporo Makedoniji CELOVEC - Tajnik Enotne liste, narodne stranke koroških Slovencev, Rudi Vouk, v tiskovni izjavi poziva k turističnem bojkotu Grčije, dokler le-ta ne bo preklicala trgovinski bojkot Republike Makedonije. Tajnik EL v izjavi za javnost nadalje poziva avstrijsko zvezno vlado, naj na pogajanjih v Bruslju opozarja na to, da pod pogoji, kakršne je s trgovskim embargom ustvarila Grčija v preteklem tednu, tudi ni možna skupna zunanja politika Evropske unije. Od avstrijske zvezne vlade Enotna Usta nadalje zahteva, da vloži uraden protest pri grški ambasadi na Dunaju. Švicarji okrepili pozicijo Dunaja Tranzitna pogodba ne bo spremenjena ZSOnebo dala volilnega priporočila Slovenci na več listah DUNAJ/BRUSELJ - Nedeljska odločitev švicarskega prebivalstva, da se do leta 2004 popolnoma ukine težki tovorniški tranzit skozi to alpsko državo, je v avstrijskih političnih krogih pozitivno odjeknil. To predvsem iz vidika pristopnih pogajanj z Evropsko unijo, ki so v teh dneh vstopili v »vročo fazo« in pri katerih je vprašanje tovomi-škega tranzita ena izmed najbolj spornih toCk. Avstrijski minister Viktor Klima je odločitev Švicarjev označil kot pomemben signal za »prometno politiko, ki dejansko upošteva zaščito okolja in narave« ter dodal, da si lahko predstavlja, da bo švicarska odločitev imela za Avstrijo pozitivne posledice pri pogajanjih v Bruslju. »Naš argument, da je pred tovorniškim tranzitom treba ščititi avstrijsko prebivalstvo, je postal še bolj prepričljiv«, je dejal socialdemokratski politik in poudaril, da Avstrija ne bo odstopila od tranzitne pogdbe, kot to zahtevajo pogajalci Evropske unije. »Avstrija bo uniji zelo jasno povedala, da bi se v tem slučaju lahko zgodilo, da se bi tudi avstrijsko prebivalstvo izreklo za prepoved tovor-niškega tranzita, kot se je to zgodilo v Švici«, je Klima svaril Evropsko unijo in obenem namignil, da bi s tem lahko propadel tudi avstrijski pristop k EU. Pozicijo avstrijskega ministra za promet so podprli tudi vsi najvidnejši politiki. Kancler Vranitzky je sicer dejal, da ni možno primerjati eno državo z drugo, glede tranzitne pogodbe pa je poudaril, da je njena ohranitev »najvažnejši cilj« avstrijskih pogajalcev v Bruslju. Vicekancler Bu-sek in ministrica za zaščito okolja Rauch-Kallat pa sta v zvezi z tranzitom pozvala EU, naj se končno odpove svoji zahtevi po skrajšanju veljavnošt-ne dobe od leta 2005 na leto 2000 in izrazila upanje, da bo EU »le še prišla Avstriji nasproti«. Govornik Zelenih za prometna vprašanja Rudi Anschober pa je avstrijsko zvezno vlado pozval, da se priključi švicarski odločitvi, saj bi obe državi s prepovedjo tovor-niškega tranzita lahko dosegli odločilno preusmeritev tovornjakov na železnico. »Švicarska odločitev pomeni enkratno priložnost za popolno spremembo prometne politike v Evropi, ki je bila doslej naperjena proti človeku in naravi«, je dejal Anschober. Klubska predsednica Zelenih Petrovičeva pa je avstrijskim pogajalcem v Bruslju dala na pot, naj na osnovi švicarskega referenduma iztržijo še boljšo pogdobo z daljšo veljavnostim dobo. Za slučaj, da bi Avstrija klonila, pa je napovedala da bi tudi v Avstriji ustanovili Alpsko iniciativo proti tovor-niškem prometu. Sef svobodnjakov Haider se medtem igra že z idejo referenduma o prepovedi tovomiškega prometa v Avstriji. Dejal je, da švicarska odločitev sicer krepi pozicijo Avstrije v Bruslju, hkrati pa je svaril pred »prometnim peklom«, ki ga bo treba nujno preprečiti. (I.L.) CELOVEC - Upravni in nadzorni odbor Zveze slovenskih organizacij na Koroškem (ZSO) sta na svoji seji obravnavala tudi vprašanje bližajočih se deželnozborskih volitev na Koroškem. Odborniki so sklenili izjavo, v kateri ZSO »v smislu svojega odprtega pojmovanja narodnostne pripadnosti in svojega le-voliberalnega profila ne daje volilnih priporočil za eno ah za drugo stranko«. ZSO pa poziva Slovence k volilni udeležbi, »ker le tako lahko prispevamo, da 13. marca zvečer (dan volitev na Koroškem - op. ured.) ne bomo doživeli kakih neljubih presenečenj, ki bi ne bile v prid demokraciji«. Zveza slovenskih orga- Predsednik Zveze slovenskih organizacij M. Sturm. nizacij v tiskovni izjavi hkrati pozdravlja dejstvo, da koroški Slovenci na teh volitvah kandidirajo na različnih strankarskih listah« (Enotna lista, socialdemokratska stranka, ljudska stranka, Zeleni -op. ured.) ter da je tudi Liberalni forum ponudil kandidaturo koroškemu Slovencu. »To je izraz idejnopolitičnega pluralizma, ki je prisoten znotraj slovenske manjšine na Koroškem. Dejstvo, da Slovenci kandidirajo na različnih strankarskih listah, lahko prispeva k izboljšanju političnega vzdušja na Koroškem, kar je pogoj za ureničevanje pravic, ki izhajajo iz 7. člena Avstrijske državen pogodbe. Kajti narodnostna konfrontacija v preteklosti je privedla do tega, da so bile večinske stranke v vprašnajih odnosov med večino in manjšino ujete v past nemškega nacionalizma«, poudarja ZSO v tiskovni izjavi. ZSO svojo izjavo za tisk zaključuje z ugotovitvijo, da so se pogoji za konstruktivnješe reševanje odprtih vprašanj manjšinskih pravic izboljšali in s tem v zvezi izpostavlja ustanovitev manjšinskega delovnega krožka pri Zelenih ter »Delovne skupnosti avstrijske narodnostni v SPO«. Zveza slovenskih organizacij še ugotavlja, da so tudi znotraj OVP vidni določeni premiki v odnosu do manjšinskega vprašanja in da nena-zdanje tudi Liberalni forum zagovoraja sožitje in sodelovanje med večino in manjšino. (I.L.) KOROŠKA - SLOVENIJA / DANES ZASEDANJE KONTAKTNEGA KOMITEJA Koroška predlaga »srednjeročni scenarij« za zaprtje krške nuklearke Tiskovna konferenca vodje koroške delegacije Petra Ambrozija CELOVEC - Vprašanje zaprtje jedrske elektrarne v Krškem bo po besedah namestnika koroškega deželnega glavarja Petra Ambrozyja osrednja tema današnega prvega zasedanja kontaktnega komiteja med Slovenijo in Koroško v slovenski prestolnici. Koroška v tem vprašanju v Ljubjano prihaja s konstruktivnim stališčem, saj je Ambrozy na tiskovni konferenci dejal, da bo koroška delegacija predlagala izdelavo scenarija za »srednjeročen izstop Slovenije iz jedrske energije«. Ob tem je še poudaril, da se Koroška zaveda, da problem JE Krško ne bo možno rešiti od danes na jutri in brez pomoči iz tujine. V nasprotju k deželnim glavarjem Zernat- Ivan Lukan tom, ki je po predstavi ti vi poročil treh mednarodnih komisij o varnosti je- drske elektrarne v Krškem zahteval takojšnjo zaprtje nuklearke ali pa izpolnitev vseh 72 v poročilih navedenih potrebnih sanacijskih ukrepov, Ambrozy zadevo ocenjuje očitno bolj realistično. Dejal je, da zanj »srednjeročni scenarij« pomeni rešitev problema JE Krško v »prihodnjih petih do desetih letih«, nesporno pa je tudi, da bo Avstrija morala nuditi Sloveniji podporo pri načrtovanem prestopu na alternativne energetske vire. Kot znano, je tudi avstrijski fizik VVolfgang Kromp, ki je sodeloval v eni izmed treh mednarodnih komisij, ki so pregledovale JE v Krškem, predlagal, naj Avstrija Sloveniji pomaga ne samo pri izdelavi realistične analize gospodarske rentabilnosti krške nuklearke, temveč da je druga, še pomembnejša oblika pomoči ponudba alternativnih konceptov za slučaj, da bi Slovenija bila pripravljena izstopiti iz jedrske energije. Kromp je s tem v zvezi zahteval tako finančno kot tudi strokovno pomoč Sloveniji. Ambrozy je v pogovoru z novinarji še dejal, da bodo na sporedu še druge aktualne teme kot na primer vzpostavitev učinkovitega informacijskega sistema v slučaju naravnih katastrof. S strani Slovenije da je zaželjena razprava o realizaciji sporazuma o prosti trgovinski coni ter tudi manjšinsko vprašanje. Glede slovenske manjšine je Ambrozy menil, da gre tu bolj za v-prašanje, za katero je pristojna vlada na Dunaju. Namestnik deželnega glavarja Peter Ambrozy (SPO). GLASBENA UMETNOST Betettova listina domu »Sodalitas« v Tinjah na Koroškem Podelitev bo 3. marca v Ljubljani LJUBLJANA - Društvo glasbenih umetnikov Slovenije je sklenilo, da letošnjo Betettovo listino za zgledno sodelovanje z Društvom glasbenih umetnikov Slovenije pri širjenju glasbene kulture podeluje Katoliškemu Domu prosvete »Sodalitas« v Tinjah in rektorju Jožetu Kopeinigu. V utemeljitvi Društvo med drugim poudarja, da je duhovniška skupnost »Sodaliteta« ves cas skrbela tudi za izobraževanje in prosveto med Slovenci na Koroškem. Njeno delovanje da se je že pred in po 2. svetovni vojni osredotočilo v Tinjah, v katoliškem domu prosvete. »Vseskozi je ta hiša dialoga in srečanj med obema narodoma predstavljala most sožitja. Poleg tečajev, predavanj in slikarskih razstav pa je nastopilo tudi. veliko število glasbenikov. Vokalne skupine, zbori in solisti iz Slovenije, Avstrije in Italije zrcalijo enoten slovenski kulturni prostor. Nastopi tako uglednih, svetovno znanih izvajalcev kot so tenorist Anton Dermota , solisti Opere iz Ljubljane in številni vidni slovenski poustvarjalci -člani našega društva pričajo o bogato zastopani glasbeni dejavnosti v Domu v Tinjah«, je med drugim rečeno v sklepu društva. JANEZ SLAPAR O NACIONALNI VARNOSTI Odkar generalmajor Janez Slapar ni več načelnik republiškega štaba TO, v javnosti vse pogosteje nastopa v različnih razpravah o obrambni Problematiki. Ker gre za enega ključnih sodelavcev pri projektu Slovenskega osamosvajanja in nastajanja nove slovenske vojske, so njegova mnenja Se dodatno zanimiva, posebej se, ker se močno razlikujejo od mnenj strokovnjakov, zaposlenih na obrambnem ministrstvu. Janeza Slaparja, ki je po novem zaposlen kot svetovalec za obrambna vprašanja predsedstva Združene liste, smo za pogovor zaprosili v trenu-tku, ko je obrambna problematika (spet) eno od najpomembnejših vpmSanj slovenske politične scene. V kakšni stopnji razvoja je v tem trenutku slovenski obrambni sistem, če o njem že lahko govorimo kot o konsistentni celoti? No, zanesljivo lahko govorimo o obrambnem sistemu. To dokazuje že dejstvo, da smo s kombinacijo sistema, ki je bil izoblikovan že v prejšnji državi ter z osamosvojitvenim delom in pripravami zagotovili in ubranili samostojnost Slovenije. Analize iz tistih časov so pokazale, da smo samostojnost ubranili, ker smo se naslonili na lastne sile in uporabili vse človeške in materialne potenciale. Slovenija ima pri oblikovanju vojne sestave izkušnje vse od leta 1968 in začetkov teritorialne obrambe, novost pa pomeni nastajanje mirnodobne sestave in seveda profesionalne strukture slovenske vojske. Zanesljivo je obstoječi obrambni sistem sposoben zagotoviti obrambo države, seveda ne pred katerimkoli sovražnikom ali kakršnokoli silo, pač Pa je sposoben učinkovito Politično zlorabljanje obrambe je škodljivo Vprašanje obrambnega tolarja se je zelo spolitiziralo uporabiti vse možnosti, ki jih ima država na voljo. Omenjali ste motivacijo, ki je označevala osamosvojitvena prizadevanja in obrambo države. Leta 1994 pa so motivi drugačni, veliki projekt je praktično uresničen, namesto čustev nastopa razum. To so za izgradnjo obrambnega sistema seveda drugačne okoliščine? No, ne bi rekel da takšne motivacije ni več: ljudje so se še vedno pripravljeni boriti za državo Slovenijo, res pa je, da v ospredje prihajajo druga vprašanja. S spremenjenimi političnimi razmerji v svetu se spreminjajo tudi razmišljanja pri nas, obramba pa v Sloveniji postaja predmet političnega obračunavanja... Ravno to sem mislil, ko sem spraševal o drugačni motivaciji, namesto državotvorne drže prevladuje politizacija... Se vedno sem prepričan, da so se državljani pripravljeni žrtvovati za samostojno Slovenijo, druga stvar pa je politično izrabljanje obrambe, ki je zelo škodljivo. Vprašanje je, kje je v parlamentarni demokraciji meja med obrambo in interesi strank: ne moremo pristati na tezo, da se stranke ne smejo »spuščati« v obrambo, pa tudi ne, da naj se z obrambo ukvarja samo aktualni obrambni minister. Temelje mora postavljati državni zbor, vlada naj vodi in usklajuje obrambne priprave, in končno, minister naj vodi obrambni sistem, vendar naj ga vodi, ne pa izkorišča za obračunavanja s političnimi nasprotniki. Obrambni pripravljenosti najbolj škoduje umetni konflikt o pristojnostih med obrambnim ministrom in vrhovnim poveljnikom ali pa poveljnikom in vlado, kot se včasih tudi želi tolmačiti. Umeten konflikt zato, ker obrambna zakonodaja velja, in upam si trditi, da je konsistentna in zadošča za normalno delovanje obrambnega sistema. Seveda jo je potrebno prilagoditi novim razmeram, nikakor pa ne moremo govoriti o pravni praznini. V tem umetnem sporu so se ljudje prisiljeni opredeljevati za eno ali drugo stran, obramba države pa ni izključna domena ne ministra ne predsednika države, pač pa države in njenih ustanov, ki morajo usklajeno sodelovati. Ce bi bil politični razkorak med osnovnimi nosilci osamosvajanja države leta 1991 takšen kot je danes, potem ne bi trajala 10 dni in ne bi bila tako uspešna, rezultat pa bi bil lahko bistveno drugačen. Koliko pa politizacija, o kateri govorite, označuje trenutno razpravo in sprejemanje zakona o obrambnem tolarju? Koliko je ta rezultat dejanske potrebe, koliko pa dnevnopolitičnih bojev? Ce govorim kot dolgoletni pripadnik teritorialne obrambe in kot nekdanji načelnik slovenske vojske, potem lahko rečem, da vojska denar potrebuje. V določenih segmentih bi ga rabila še več, kot je predvideno s proračunom in obrambnim tolarjem, vendar pa se je to vprašanje spolitiziralo. Odklonilno stališče določenega dela politične scene do obrambnega tolarja je pravzaprav odklonilno stališče do obrambnega ministra, ne pa do zagotavljanja osnovnih potreb vojske. Mislim, da v parlamentu ni ljudi, ki si ne bi želeli, da bi bila slovenska vojska kakovostna in imela ustrezne pogoje, ob tem pa se marsikdo zaveda, da je v tej državi potrebno reševati tudi druga vprašanja. Ne po- znam države, kjer bi bila vojska zadovoljna z denarjem, ki ga dobi, vendar se v modernih parlamentarnih demokracijah finančne razprave vodijo na relaciji minister in generalštab. Tu se usklajujejo, ne pa da je minister tisti, ki se kot politična osebnost »bori« za denar, hkrati pa odloča, kako ga bodo porabili. Pri obrambnem tolarju se mi zdi pomembno vprašanje ogroženosti Slovenije, ki seveda utemeljuje njegovo upravičenost. Slovenija je leta 1994 manj ogrožena kot je bila leta 1991, in če bodo šli trendi še naprej v to smer, je jasno, da ta sredstva potrebujemo zdaj, ne pa čez 5 let ah več. To samo dokazuje, da naj o teh stvareh odločajo tudi strokovnjaki. Pri razpravah o obrambnem tolarju je bilo opaziti ravno pomanjkanje odziva strokovnjakov. Mar to pomeni, da v Sloveniji sploh ni ustrezne strokovne javnosti, ki bi argumentirano nastopila, ali pa se ta zaradi kakršnihkoli razlogov ne želi javno opredeljevati? Strokovnih ljudi v Slove- niji ni veliko, nekaj pa jih je vendarle, ki bi svoje mnenje lahko povedati. Mislim, da je bilo pri nastajanju projekta slovenske vojske sodelovanje strokovnjakov zagotovljeno. Takrat smo za mnenje spraševali tudi generale bivše vojske, strokovnjake s fakultete, borce NOB in druge ter jih upoštevali, kolikor je bilo smiselno in mogoče. Pri obrambnem tolarju so se v strokovnih razpravah pojavljali samo ljudje z obrambnega ministrstva, ni pa bilo drugih strokovnih mnenj. Marsikateri strokovnjak ne pove svojega mnenja, ker pri nas prevladuje pravilo, da je tisti, ki misli drugače kot aktualni obrambni minister, proti slovenski vojski. Takoj ga napadejo, da žeti Slovenijo vrniti nazaj v nekdanjo Jugoslavijo, da je bil predstavnik prejšnjega sistema, skratka označen je za sovražnika te države. Zato se, zaradi ljubega miru, marsikdo ne spušča v diskusije, pri nekaterih pa gre tudi za možnost vplivanja na njihove pravice, recimo na pokojnine ati odkup stanovanja. Boštjan Lajovic ATLANTSKI SVET SLOVENIJE / RAZMERE V BIH Miru ne bo kmalu, vojna pa bo dolgotrajna in krvava Ob izteku ultimata zveze Nato bosanskim Srbom Ljubljana - slovenska vojaška analitika dr. Anton Žabkar in mag. Teodor Ceršak sta včeraj na tiskovni konferenci Atlantskega sveta Slovenje spregovorila o razmerah v Bosni in Hercegovini v luči izteka ultimata zveze NATO bosanskim Srbom. Ceršak je menil, da bo vojna v BiH še dolgotrajna, politično pravno delitev te države Pa je predvidel šele za naslednje stoletje. Dr. Žabkar, ki je operacijo opisal s prispodobo »veliko grmenja in malo dežja«, je potek dogodkov, ki ni privedel do pričakovanih letalskih napadov na vsak kos srbskega težkega orožja, ki ne bi bilo odstranjeno v skladu z zahtevo ultimata, skušal pojasniti s sa- mim načinom, kako je bil ultimat postavljen. Navedel je »mehčalne prvine«, ki so že vnaprej nakazovale potek dogodkov. Po njegovi oceni je mednarodna skupnost Srbom dala »nenavadno veliko časa za umik topništva« (v primeru zalivske vojne je bil rok dva ali tri dni), zlasti čuden pa je bil pas 20 kilometrov, ki so ga zahodni zavezniki določili Srbom. Dr. Žabkar je pojasnil, da imajo Srbi težko orožje z dometom prek 30 kilometrov. Opozoril je tudi na dejstvo, da ultimat ni omenjal ostrostrelcev, mitraljezov, strojnic in drugega lažjega orožja, ki ravno tako ogroža civiliste v Sarajevu. Menil je tudi, da so vremenske razmere, ki so jih zavezniki opisovali kot izredno težke, »normalne«, saj ni niti snežilo niti ni bilo viharja. Magister Teodor Ceršak je spregovoril o političnem ozadju, ki je pripeljalo do sedanjega stanja v BiH. Opozoril je na dejstvo, da v BiH ni do državljanske vojne, temveč je nekdanja JLA zasedla 60 odstotkov ozemlja BiH, praktično brez vojaških spopadov. Nato so izvedli politični udar, ko so vse občinske oblasti prevzeli srbski skrajneži, nato pa je sledila zadnja faza - rušenje BiH z lakoto in ustrahovanjem, je menil Ceršak. Paravojaške enote iz Srbije so v BiH izvajale množična grozodejstva. Sarajevo pa so izkoristili zato, da so na to mesto v celoti veza- li svetovne medije, je nadaljeval. Ceršak je svojo tezo pojasnil z dejstvom, da v BiH ni večjih spopadov med srbsko in muslimansko vojsko, so samo Srbi, ki oblegajo mesta in uničujejo civilno prebivalstvo. Oba analitika sta menila, da je mogoče pričakovati, da bodo Srbi spomladi, v ugodnejših vremenskih razmerah, podobno kot Sarajevo, napadli tudi druga mesta - Bihač, Maglaj, Tuzlo, Srebrenico in Gorazde. Ceršak je menil, da se s prihodom Rusov začenja »novo, precej drugačno obdobje vojne v BiH in drugačno politično reševanje«. »Velika Srbija je dejstvo in postaja strateška sila na Balkanu,« je Se dejal Ceršak. (STA) Pom svetovni javnosti LJUBLJANA - Slovenska vlada je ob ultimatu zveze Nato in zadnjih dogodkih v Bosni in Hercegovini sprejela poziv, ki ga je poslala Generalni skupščini, Varnostnemu svetu ZN in mednarodni javnosti. Vlada zahteva prekinitev pobijanja civilnega prebivalstva in umaknitev težkega orožja iz okolice Sarajeva in drugih območij, ki so gosto naseljena s dvilnim prebivalstvom. Slovenska vlada opozarja, da je treba trpljenje civilnega prebivalstva v Bosni in Hercegovini končati in omogočiti neoviran dostop humanitarne pomoči. Prav tako je treba prebivalcem vrniti zasebno lastnino in zaščititi sakralne objekte ter začeti z vračanjem ozemelj, ki so bila zavzeta s silo in etničnim čiščenjem. (STA) Baron de Coubertin in slovenske stranke Jelko Kacin Baron Piere de Coubertin je v zavest človeštva položil ne samo olimpijsko misel, in njene korenine, ki segajo v grško civilizacijo, ampak omogočil bienalno uprizarjanje vrhunskega medijskega dogodka, pri katerem pa vse manj šteje misel utemeljitelja: »Važno je sodelovati, ne zmagati.« Danes je važno samo zmagati, drugi del ostane kot tolažba premagancu, in uteha javnosti države, iz katere prihaja tekmovalec. Kljub imenitnosti športnih dogodkov, smo skoraj že na tem, da bi start ponovili ali tekmovanje preložili, če bi TV ne bila pravočasno nared. Dogodek je dogodek samo takrat, ko je transparenten za javnost, in več ko je javnosti, več Šteje zmaga- V politiki ni nič drugače. Štejejo samo zmage in to v prvi ligi. Tako je v svetu, tako je pri nas, razlik pravzaprav ni. Ali pa so, ko gre za dogodke, ki utegnejo biti tvegani in neprijetni. Po načelu »Važno je sodelovati, ne zmagati« in naj javnost to vidi, so se ravnali tudi v zvezi z ultimatom za umik težkega orožja iz Sarajeva in okolice. Čeprav so že dolgo vedeli, da zaleže samo sila ali zadostna grožnja z uporabo sile, so z njo in njeno uporabo odlašali dolge mesece in leta. Bili so zraven po načelu barona, dosegli pa dolgo niso nič. Potem so se poenotili, združili, zagrozili skupaj in dosegli umik. Nasprotna stran jih je začela upoštevati kot subjekt, iz objekta so napredovali na višjo raven. Ko so zalajali v zbom, se je karavana ustavila, in odšla v smeri, ki so jo določili ubrani glasovi pakta NATO. V slovenski politiki vstopamo v obdobje, ko se posamezne politične stranke povezujejo in združujejo, da bi dosegle boljše uspehe v prvi ligi in privabile več gledalcev na svoje tekme. Problem majhne države se odraža tudi v problemih majhnih strank in njihove premalo opazne in nezadostne odmevnosti, tako v javnosti kot pri njihovem vplivanju na dogajanje v njih in okrog njih. Ko smo se osamosvojili, se je v športu zastavilo vprašanje, kako nadomestiti razpad zveznih lig. Pokazalo se je, da gre bolj za problem panog kot lig. Panoga, ki je bila zadosti močna, se je ohranila in razvila, nekateri športi pa zamirajo. Ce gre samo za rekreacijo, to sploh ni problem, saj bo navdušencev vedno dovolj. Ko pa gre za ligaške tekme, je treba imeti dovolj ekip, in če so ekipe, je panoga in so tudi lige. Pri povezovanju naših sredinskih strank se vedno zastavlja vprašanje, kdo dobiva, kdo izgublja, kdo izginja in kdo se krepi. Nastanek nove stranke politične sredine, kakorkoli jo že kdo poskuša opredeliti ali diskvalificirati, je dolgoročen projekt, v katerem nastaja moštvo, ki se bo lahko soočilo s svojimi tekmeci na državni in lokalnih ravneh. Mnogi govorijo o utapljanju, toda utopijo se praviloma tisti, ki ne znajo plavati. Ne pomnim primera, da bi utonil tekmovalec na tekmi ali recimo udeleženec maratona jeklenih. Ti se odločijo in zavestno skočijo v vodo, da bi plavali proti cilju in po možnosti zmagali. Ko posamezniki ne zmorejo več, prenehajo z aktivnim tekmovanjem in iz tega ne delajo solzavih zgodb. Umaknejo se dostojno, brez moralnega mačka. Štiri ali pet strank, ki se povezujejo te dni, bo v novo stranko prispevalo veliko izkušenj, znanja in v naslednjih mesecih v medsebojnem notranjem tekmovanju soočilo svoje kvalitete in prednosti. Nikomur ne bo nič podarjeno zastonj, vsakdo se bo moral dokazovati vedno znova in zaslužnih naj ne bi bilo. Zaradi tega je zgodba o tem, kaj kdo izgubi, brezpredmetna. Vsi pa pridobijo veliko priložnost nastopiti v domači ligi in se pomeriti med seboj, da bi skupna selekcija lahko nastopila proti močnemu nasprotniku v naslednjem krogu. Pa ne gre samo za to, več igralcev omogoča sestavo večih ekip, več izkušenih trenerjev lahko trenira več ekip, več ekip omogoča več tekem in več zmag. Ne gre za romantično zgodbo o ljubezni na prvi pogled, ampak za trdo tekmo, ki vse udeležence znotraj ene same stranke sooči tudi med seboj. Do stopnje, s katero so se »dičili« trije mušketirji: vsi za enega, eden za vse, je še daleč. Združitveni kongres je začetek in ne konec nekega delovanja. Vse, kar se je zgodilo doslej, so bile predtekme in zato naj zmaga najboljši. Kdor si želi tekmovati, mu tega ne kaže odrekati, toda zavedati se je treba, da gre za prvo in drugo ligo in da je čas seznanjanja javnosti z novo športno panogo že minil. Danes vsi vedo, kaj je politika, doba romantizma je za nami, kaj bo jutri, bomo videli in vedeli po rezultatih jutrišnje tekme. Tekma pa je in bo vsak teden, zatišje bo le v poletni vročini, ko ni zdravo uganjati vrhunski šport, ampak se spodobi malo več lagodnosti in družinske rekreacije. . KULTURA Torek, 22. februarja 1994 IZ TUJINE FILM / UMRL REŽISER DEREK JARMAN Neprimerno za otroke NEW YORK - Metropolitan Museum v New Yorku obiskovalce z opozorilno tablo svari pred razstavljenimi slikami britanskega realista Luciana Freuda. “Razstava ni primerna za otroke! “ piše na tabli ob vhodu k delom vnuka Sigmunda Freuda; umetnik namreč slika ženske in moške v intimnih pozah. • “Med obiskovalci muzeja je tudi mnogo družin, ki jih želimo opozoriti, “ je izjavil predstavnik muzeja v četrtek. Kritikom se zdijo Freudova dela sicer odvratna, nikdar pa jim niso pripisovali pornografskih elementov. Mnogim obiskovalcem se zdi opozorilo nepotrebno, kajti v muzeju je nazadnje mogoče videti tudi grške kipe golih moških in žensk in Courbetove ali Renoirjeve akte. Se v sedemdesetih letih 19. stoletja je muzej grške kipe pokrival s figovimi listi. (dpa) Umrl P. K. Feyerabend DUNAJ - Avstrijski filozof Paul Karl Feyerabend, ki je bil znan kot miselni vodja uporniškega študentskega gibanja ’68, je v petek v Ženevi umrl za rakom. Avstrijski tisk je preminulega misleca označil kot pojav »lepe anarhije v teoriji«. Njegova »anarhistična teorija spoznanja« se je v šestdesetih povezovala z geslom »anything goes«. Feyerabend, rojen 13. januarja 1924 na Dunaju, je svojo filozofijo razvil v petdesetih letih v krožku Karla Popperja v Londonu, ki ga je kasneje tudi ostro kritiziral. Namesto kritičnega racionalizma je zagovarjal kreativnost in spontanost kot izhodiščno točko za napredovanje spoznanja v znanosti. Kritiki so mu očitali, da ima njegov zagrizen boj proti vsem dogmam poteze dogmaticnosti. Od leta 1958 do 1979 je Feyerabend poučeval na Univerzi Berkeley, kasneje pa je živel v Ziirichu. Eno njegovih najpomembnejših del je »Znanost kot umetnost«. (dpa) Reinhardtov! dediči dobili zemljišče BERLIN - Dedičem nemškega režiserja in gledališkega intendanta Maxa Reinhardta (1873 -1943) so vrnili obsežno zemljišče v središču Berlina. Hkrati so jim bile s tem tudi vrnjene pravice za Deutsches Natio-nal-Theater AG, ki ga je ustanovil Reinhardt. Slovesnosti so se med drugimi udeležiti režiserjev sin Gott-fried Reinhardt, vnuki Michael, Thomas in Christian, ter dolgoletni intendant Deutsches Theatra Thomas Langhoff. Na zemljišču je včasih stalo veliko gledališče, ki pa je bilo med vojno porušeno. Po vojni so palačo ponovno zgraditi kot Friedrichstadtpalast, leta 1985 pa jo nazadnje porušiti zaradi slabe gradnje. Re-inhardtovi dediči prek ameriškega arhitekta Petra Ei-senmana načrtujejo postavitev okrog 100 metrov visoke stavbe, katere dimenzijam pa nekateri berlinski urbanisti močno nasprotujejo. (dpa) Najdražje pohištvo LONDON - 90 let stara pisalna miza, ki jo je oblikoval škotski arhitekt in oblikovalec Charles Rennie Mackintosh (umrl je leta 1928 v starosti 59 let), je na dražbi dosegla astronomsko ceno - doslej še noben del pohištva ni bil prodan za tolikšno vsoto: privatni britanski zbiralec je zanjo odštel 793.500 funtov - 1, 7 milijona dolarjev. Predstavniki aukcijske hiše Christie^ so povedati, da so za zbirko 143 predmetov -gre predvsem za dele pohištva - iztržiti dvakrat več' kot so pričakovali: kupci Mackintishovih mojstrovin (pohištvo, skice, risbe) in nekaterih drugih predmetov, ki so jih oblikovati trije njegovi sodobniki, so namreč skupno odšteti 2, 2, milijona funtov (3, 3, milijona dolarjev). (Reuter) Borec za pravice homoseksualcev V eni londonskih bolnišnic je za aidsom umrl v nedeljo, tik pred zelo verjetno zmago v Berlinu LONDON - V eni od londonskih bolnišnic je v nedeljo umrl 52 letni britanski režiser Derek Jarman, avtor več kot desetih filmov, med njimi filma z naslovom VVittgenstein iz leta 1993. Njegovi nizkoprora-Cunski filmi sicer nikoli niso posegali med tiste najbolj priznane, vendar tudi niso ostali neopaženi, predvsem zaradi svoje homoseksualne vsebine in bogate metaforike. »Ce so moji filmi homoseksualne vsebine, je to predvsem zato, ker skušam pokazati solidarnost z ljudmi, ki so oropani pravice do svoje kulture in pravice do neke podobe, s katero bi se lahko identificirali,« je Jarman dejal leta 1991. Njegov zadnji film z naslovom »Modrina« (Blue), ki so ga predvajali v avgustu 1993, je tipizacija njegovega meša- nja upodabljajoče umetnosti z globokimi osebnimi čustvi. 90 minutni film, katerega edini »sestavini« sta modro platno in glasba, je zasnovan pravzaprav le na Jarmanovih zapiskih osebnih doživetij ob visenju med slepoto in vidom (zaradi virusa CMV je oslepel na desno oko), medtem ko je Aids okoli njega počasi sklepal svoj prijem. Svoj filmski prvenec »Sebastjan« (Se-bastiane) je posnel leta 1975, potem ko je po študiju na londonski šoli umetnosti »Slade« začel delati kot gledališki koreograf. Eno njegovih najboljših del je svojevrstna biografija z naslovom »Caravaggio« v kateri prikazuje življenje italijanskega slikarja v 17. stoletju. Njegov celoten opus, ki obsega 12 filmov in nekaj slikarskih razstav, je svetu zunaj homoseksualnega kroga precej tuj in skrivnosten. Njegovo delo se namreč naslanja bolj na nekaj, kar je tuje in osupljivo, je prej nekakšna vizualna fantazija, kot otipljiv scenarij. Leta 1986 je javnosti naznanil da ima virus HIV, vendar ni hotel podleči samopomilovanju, kar je jasno pokazal s filmom »Edvard II.« »Tudi jaz imam pravico do samospoštovanja.« Jarman se je zelo zavzemal za pravico homoseksualcev, da bi lahko svojo spolno usmerjenost izkazali že pred 21 letom. »Močno je upal, da bi lahko doživel glasovanje v parlamentu,« je dejal Peter Thatchell iz skupine za pravice homoseksualcev »Ou-tRage«. Zal ne. Jarman je umrl prav na predvečer dogodka, za katerega se je tako dolgo boril. (Reuter ,AFP) SMS1EME MOmCE L___________ J Marjana Lipovšek v Munchnu V okviru cikla Beriihmte Stimmen bo imela jutri v dvorani Herkulesaal, v Munchnu recital slovenska mezzosopranistka Marjana Lipovšek. Pri klavirju jo bo spremljal Charles Spencer. V istem ciklu se bo marca predstavil italijanski baritonist Piero Cappuccilli, aprila pa Meksi-kanski tenorist Francisco Araiza. Lutoslavvski dirigira Lutoslavvskega »Lutoslavvski dirigira Lutoslawskega« je naslov plošče, ki je izšla te dni z deli pred kratkim preminulega poljskega komponista. Posnel jo je na čelu orkestra Visoke glasbene sole v Karlsruhe v Nemčiji, kjer'je Lutoslavvski gostoval kot pedagog. Plošča vsebuje delo »Musi-que funebre«, ki ga je komponiral leta 1958 v zahvalo Bela Bartoku, dialog za violino in orkester iz leta 1984/85 ter Tretjo simfonijo. Upajo, da bo Liceo spet zaživel »Potrebovali bomo najmanj tri leta in 8 do 9 milijonov pezet za rekonstrukcijo teatra Licea,« je rekel arhitekt Ignasi Sola-Morales, vodja zgradbe novega gledališča. Teater Liceo v Barceloni, ki je popolnoma zgorel 31. januarja, je bilo eno največjih opernih gledališč na svetu. Sprejemalo je po 3500 poslušalcev. Prva predstava je bila 4. aprila leta 1847. Požar pa jo je že enkrat uničil, leta 1861. V Barceloni upajo, da bo nova operna hiša, ki bo ohranila staro nepoškodovano fasado, nared leta 1997, ko bo Liceo praznoval 150 let. Velikonočni festival v Bregenzu Nemški tenorist Rene Kollo bo glavna zve- zda na velikonočnem festivalu v Bregenzu, v Avstriji. Pel bo glavnega junaka v Wagnerjevi operi Parsifal, M bo na sporedu 1. in 3. aprila v Festspielhausu. Fesitval vsebuje tudi Beethovnova Deveta Simfonija (2. aprila), pod taktirko Poljaka Andrzeja Straszynskega. Neutrudljivi Placido Domingo Kot se dogaja že več kot dve desetletji, je rokovnik tenorista Placida Dominga prenatrpan. Potem ko je pel v Ziirichu vlogo Lorisa v Gior-danovi operi Fedora, se bo ves mesec mudil v New Yorku. V Metropolitanski operi bo najprej prevzel naslovno vlogo v Verdijevi operi Stiffe-lio, nato pa se bo predstavil z Otellom. Aprila bo nastopil v Dunajski državni operi v vlogi Cania v operi I Pagliacci. Pripravil: Mi. K. Ročna brizgalna iz Grahovega pri Cerknici NAŠA (NE) ZNANA BOGASTVA / SLOVENSKI GASILSKI MUZEJ METLIKA (17) Dediščina gasilcev v nekdanjem kinu V letu 1992 je Gasilska zveza Slovenije oziroma Slovenski gasilski muzej dobil nove prostore v nekdanjem metliškem kinu ob gradu. 22. maja 1993 je bila slavnostna otvoritev obnovljene stavbe in razstavnih zbirk v njej, obenem pa tudi prenovljenih razstavnih prostorov Slovenskega gasilskega muzeja v Metiiki, ki je bil ustanovljen ob stoletnici gasilstva na Slovenskem, leta 1969. Stalne zbirke: razvoj gasilstva od ustanovitve prve požarne brambe do druge svetovne vojne, gasilski tisk, Hacetovi nagrajenci in gasilski razstavni paviljon, kjer je predstavljena gasilska tehnična dediščina. V novih prostorih je prikazana dejavnost gasilcev po drugi svetovni vojni in re- gijski pregled gasilstva na. Slovenskem. Dislocirane enote: gasilska zbirka na Muti, v Sevnici, Tržiču in Žalcu. Najbolj zanimivi, privlačni in dragoceni eksponati Slovenskega gasilskega muzeja v Metliki so, kot nam iz muzeja sporoča kustosinja dipl. etnologinja Marjetka Balkovec, stare gasilske brizgalne, zbrane iz različnih slovenskih krajev. Med njimi še posebej izstopa ročna brizgalna iz Grahovega pri Cerknici, ki se ponaša z letnico 1836. Slovenskemu gasilskemu muzeju v Metliki je brizgalno marca leta 1984 podarilo Gasilsko društvo Grahovo pri Cerknici. Na štirikolesnem vozu leži močna hrastova kad, ki je znotraj obita z bakreno pločevino, deloma pa tudi zunaj z železno; Ima tri tlačne valje. Kad so z vodo polnili ročno, zato tudi nima priključka za sesalno cev. Na dnu kadi je železen vijak za izpuščanje vode. Brizgalna ima močno hrastovo dvokrako gonilno gred-z ročicama na vsakem koncu. Za poganjanje gredi so biti potrebni vsaj štirje močni možje. Pred kadjo je lesen zaboj za orodje, ki je hkrati rabil vozniku za sedež. Na njem je letnica 1836. Na desni strani kadi je na tečajih in dveh verigah pritrjena dvižna klop, namenjena za brizgalničarja. Po ljudskem izročilu je brizgalno vasi Grahovo daroval graščak z gradu Snežnik Naslov: Slovenski gasilski muzej Metiika, Trg svobode 4, 68330 Metlika, tel. 068/58-697. Odprto: vsak dan od 8. do 13. ure, ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. ure. * Pripravlja Tanja Fajon GOO Lillehammer ’94 PRISMUČALA JO JE ALENKA DOVŽAN V ALPSKI KOMBINACIJI Končno prva kolajna za slovensko ekipo Italijanska ženska štafeta 4x5 km osvojila bron KOLAJNE mmmmu Do ponedeljka, 21. februarja Država Z S B Sk Rusija 8 6 3 17 Norveška 8 6 2 16 ZDA 4 3 0 7 Nemčija 4 2 6 12 Italija 3 3 8 14 Kanada 2 2 2 6 Avstrija 1 2 2 5 Švica 1 2 0 3 švedska 1 0 0 1 Kazahstan 0 2 0 2 Nizozemska 0 1 3 4 Francija 0 1 2 3 Japonska 0 1 1 2 Belorusija 0 1 0 1 Finska 0 0 2 2 Slovenija 0 0 1 1 Današnji spored Olimpijski park 10.30 Smučarski teki, ženske, štafeta 4x10 km Olimpijski park 12.30 Smučarski skoki, ekipno tekmovanje Olimpijski amfiteater Hamar 19.00 Hitrostno drsanje, 1.000 m (moški), 3.000 m (ženske), štafeta Hakon Hall 16.30 Hokej, tekma končnice 21.00 Hokej, tekma končnice Končno! Tudi Slovenija se je prvič v svoji zgodovini in pod tem imenom uvrstila na lestvico dobitnikov olimpijskih kolajn. Za ta izjemni uspeh je včeraj poskrbela mlada Alenka Dovžan, ki si je že dan prej z izredno vožnjo v smuku zagotovila dobro iztočišče za poseg po olimpijskih kolajnah, včeraj pa je z dvema izjemno samozavestnima vožnjama v slalomu potrdila, da sloves, ki ga letos uživajo na svetovnih smučiščih Slovenke, ni grajen na pesku. Mladi slovenski šampionki je uspelo osvojiti bronasto kolajno za slovito Švicarko Vreni Schneider, ki je bila druga, kljub zaostanku v smuku in pa za zmagovito Švedinjo Pernillo VViberg, ki je bila tokrat res neustavljiva. Ce po koncu tega tekmovanja, zlasti v slovenskem taboru ni bilo veselja ne konca ne kraja je bilo razpoloženje v italijanskem bolj turobno: Morena Gallizio, ki je sodila (celo Se pred včerajšnjo drugo slalomsko vožnjo) v najožji krog kandidatk za osvajanje kolajn ni vzdržala hudega psihičnega pritiska, na progi ni pokazala vsega, kar zna in za borih 7 stotink sekunde je ostala brez kolajne. Za obliž na ranjena pričakovanja v ženski al- pski kombinaciji pa so spet poskrbele italijanske nordijke, ki so v štafeti 4x5 km osvojile bron ter so v postavi Vanzetta, Di Centa, Pa-ruzzi in Belmondo prehitele vso svetovno žensko tekaško smetano, razen Rusije, ki je zmagala in domačih Nor-vežank, katerim je pripadlo srebro. "Azzurre” so tako tudi včeraj poskrbele za italijanski imperativ na teh igrah: vsak dan vsaj ena kolaj- HITROSTNO DRSANJE 1500 M ŽENSKE Avstrijki Hunyady zlato HAMAR - Včeraj so za Emese Hunyady sanje postale resničnost. Madžarska hitrostna drsalka, ki tekmuje za Avstrijo, je namreč zmagala na 1500 metrov in Avstriji prinesla prvo zlato olimpijsko kolajno v hitrostnem drsanju. »Čudovito je, če lahko soustvarjaš zgodovino. Pokazalo se je, da sem vsa ta leta na pravi poti,« je povedala Emese Hunyady. Natanko pol sekunde je za njo zaostala Rusinja Fedotkina, bronasto odličje pa je osvojila velika favoritinja Nemka Niemann. »Bila sem živč- na in v prvem krogu sem zaradi padca na 300 metrov drsala bolj previdno,« je vsa v solzah dejala Nie-mannova, kar pa so bile solze sreče, kajti tekmovalka sama ni pričakovala kolajne na 1500 metrov. Rezultati: 1. Hunyday (Av) 2.02.19, 2. Fedotkina (Rus) 2:02.69, 3. Niemann (Nem) 2:03.41, 4. Blair (ZDA) 2.03.44, 5. Thomas (Niz) 2:03.70, 6. Bažanova (Rus) 2:03.99, 7. Položko-va (Rus) 2:04.00, 8. Dasca-lu (Rom) 2:04.02, 9. Haši-moto (Jap) 2:04.98, 10. Jong (Niz) 2:05.18. (J.M.) JUNAK DNEVA - ALENKA DOVŽAN Peljala sem na vse ali nič' Jasna Milinkovic LILLEHAMMER -Enajstega februarja, dan pred začetkom 17. zimskih olimpijskih iger, je Alenka Dovžan dopolnila Sele osemnajst let, deset dni pa je po vrsti uspešnih nastopov v tej zimi osvojila bronasto kolajno v alpski kombinaciji. Največ je mlada Mojstrančanka pričakovala v superveleslalomu, kjer ji je odličje tako rekoč splavalo po vodi, vendar pa je zmogla dovolj psihične trdnosti, da se ji je veliki met vseeno posrečil. »Vse se je izteklo na najboljši možni način. Po vseh zapletih sploh več nisem pričakovala tako dobrega rezultata v smuku, sedaj pa sem dobro odpeljala tudi v slalomu,« so bile prve Alenkine besede po tem, ko je osvojila bronasto odličje. Sedaj najbrž verjamete, da vendarle obstaja pravica? »Res je hudo, če se ves čas trudiš in ti nič ne uspe, pa čeprav veš, da si v dobri formi. Vem, da v superveleslalomu sodim v sam vrh, v smuku in slalomu pa nisem bila popolnoma prepričana, da lahko posežem tako visoko.« Kakšne misli so te obhajale pred startom drugega teka? »Ko se je pred mano podala na progo Martina Ertl, sem jo malo gledala in si rekla, da moram peljati na vse ali nič. Peljala sem res stoodstotno, gledala sem samo na progo in uspelo mi je, čeprav vožnja ni bila povsem brez napak.« Kaj so ti pred nastopom svetovali trenerji? »Nič posebnega. Kot na vsaki drugi tekmi so me opozorili na nevarna mesta na progi, toda vratca so bila postavljena tako tekoče, da ni bilo nobenih težav.« Te je kaj dajala trema? »Največ treme sem imela, ko sem pripeljala na cilj. Vse to čakanje, če bo kolajna ali je ne bo, me je "ubijalo”. Bilo je tesno, toda hvala bogu, da je bila sreča tokrat na naši strani, če nam je v prejšnjih dneh obrnila hrbet.« Kako si spala pred velikim nastopom? »Zelo slabo. Prehlajena sem in moram jemati tablete. Lotevala se me je lažja gripa, ponoči pa sem kar desetkrat vstala.« Kaj bi si sedaj najbolj želela? »Domov.« KOMBINACIJA / ALENKA DOVŽAN OSVOJILA BRON, KORENOVA NA 6. MESTU Prva kolajna Sloveniji Zlato kolajno prismučolo Svedinja Pernillo \Niberg, srebrno po Vreni Schneider - Moreno Gollizio četrto - Navdušenje v slovenskem taboru - Hrovatovo razočarano nad uvrstitvijo Alenka Dovžan je dočakala bronasto kolajno (Foto S, Zivulovič) HAFJELL - Pred drugo vožnjo kombinacijskega slaloma na zimskih olimpijskih igrah sta Morena Gallizio in Alenka Dovžan nagovarjali druga drugo, naj v drugem nastopu malo upočasni. Pri tem je bila očitno uspešnejša mlada Mojstrančanka, ki je Italijanko prehitela za sedem stotink sekunde in osvojila bronasto kolajno, prvo odličje slovenskih tekmovalcev in tekmovalk na zimskih olimpijskih igrah, odkar nastopajo samostojno. Zlato kolajno je dobila izvrstna Svedinja Pernilla VViberg, srebro pa je pripadlo Vreni Schneider. Na prvi slalomski progi (424 m), ki jo je z 59 vratci postavil švicarski trener Dubosson, se je pokazalo, da je imela Alenka Dovžan prav, ko je dan pred tekmo trdila, da so favoritinje za kolajno tri: VViberg, Schneider in Gallizio. Izrazito hitrejša je bila samo Svedinja, ki si je pri-smuCala prednost 6 desetink sekunde pred Italijanko, medtem ko je Schneiderjeva zaostajala za nadaljnjo sekundo. Dovžanova pa še za dve. Izvrstno je peljala tudi Katja Koren, ki se je po šele 25. mestu v smuku zavihtela na osmo mesto, zaostanek Urške Hrovat iz smuka je bil prevelik, da bi lahko posegla višje od 19. mesta, medtem ko je Spela Pretnar odstopila, potem ko se ji je že nasmihala dobra uvrstitev. V drugem nastopu, progo je tokrat s 57 vratci postavil italijanski trener Montagnoli, je Katja Koren svojo uvrstitev izboljšala še za dve mesti. Prehitela je namreC še 4« trat miral - odžeja do zmage naravna mineralna voda r fff ^ Miriam Vogt in Picabo Street ter bila v vodstvu, vse dokler skozi cilj ni pripeljala Nemka Martina Ertl. Alenka Dovžan je nato svoj nastop opravila, kot da bi bila najizkušenejša v belem ciskusu in prevzela vodstvo, na kar je z nestrpnostjo pričakovala še zadnje tri tekmice. Vreni Schneider je Moj-stranCanko prehitela, medtem ko Morena Gallizio ni vzdržala pritiska, tako da je imela Alenka pred nastopom Jasna Milinkovic Pernille VViberg kolajno Ze v rokah. Agresivna Svedinja se potem ni veC pustila zmesti in je z drugim Časom v slalomu in majhnim naskokom iz smuka za 13 stotink sekunde potisnila veliko Vreni na drugo mesto. Tako je princeska Pernilla še enkrat rešila Čast švedskih športnikov in športnic, ob uspehu pa sta ji Čestitala tudi švedski kralj Carl Gustav in kraljica Silvia. Na koncu je bilo veselo tudi v slovenskem taboru, v katerem so vsi žareli od zadovoljstva. K ar j a Koren je bila po smukaški tekmi razočarana, po slalomu pa je lahko samo obžalovala, da je bila nedelja njen edini slab dan na teh olimpijskih igrah, kajti v nasprotnem primeri bi tudi sama lahko stala na zmagovalnih stopničkah. »Z današnjim nastopom sem zadovoljna in bom z boljšimi občutki startala na naslednjih tekmah. Glavno je, da imamo kolajno, tako da nam bo sedaj veliko lažje. Res super: tri uvrstitve med de-setrico že imam in ne morem ničesar izgubiti. Moji zaostanki v velel-slalomu so še veliki, toda v slalomu imam ve C možnosti,« je vsa nasmejana pripovedovala Katja Koren. Kolajno so v slovenskem taboru prej pričakovali v superveleslalomu, ki je brez dvoma najmočnejša disciplina slovenskih deklet v tej zimi, toda ta kolajna v kombinaciji je pika na i letošnje sezone. »Dekleta so dokazala, da sodijo v sam svetovni vrh. Alenkina kolajna je fantastičen uspeh, vendar ne smemo pozabiti niti Katjinega šestega mesta. NaCrt smo izpolnili, toda olimpijskih iger še ni konec. V preostalih dveh disciplinah bomo skušali ponoviti rezultate s preteklih tekem. Pokazalo se je, kako prav smo ravnali, ko smo mlada dekleta vzeli v reprezentanco A in tudi v bodoče bo treba Cim veC graditi na mladih tekmovalkah,« je menil šef ženskih reprezentanc Jaro Kalan. V ciljnem prostoru slalomišCa v Hafjellu ni mogel ostati ravnodušen niti Tone Vogrinec, di- v kombinaciji, in mislim, da je to prav. Bila bi velika krivica, Ce bi smučarka, ki je bila lani neznana in je v tej zimi presenetila ves svet, ostala brez kolajne, Čeprav je v tako dobri formi. Njen nastop v kombinacijskem smuku je bil izvrsten, današnji slalomski vožnji pa povsem rutinirani. Peljala je tako dobro, da sploh ne morem verjeti, da Alenka ima toliko psihičnih kvalitet, da zmore pritisk. Ce bi še petkrat morala peljati po tej progi, bi vsakič odpeljala izvr- Katja Koren v akciji (Foto S. Zivulovič) rektor slovenskih al- stno. Imamo izredno ho-pskih reprezentanc, ki je mogeno ekipo. Druga od veselja metal kapo v drugo spodbujajo, vese-zrak. »To, kar so višje si- lijo se skupnih rezulta- le Alenki vzele v super- tov in ta ekipa nam bo veleslalomu, so ji vrnile pripravila še veliko ve- selja. To vedo tudi drugi, ki hodijo okoli mene, to so različni opremljevalci in sponzorji. Vlada že prava panika okoli Slovenije. Vsi se hočejo pogovarjati, toda vse prelagam na finale svetovnega pokala v Vailu,« je povedal priljubljeni Tone, ki je v zadnjih 15 sekundah Alenkinega smučanja izgubil 100 nemških mark, kajti vodja Elanove tekmovalne službe Boštjan Gaser je stavil z njim, da boA-lenka osvojila bron, medtem ko je Tone vztrajal pri Četrtem mestu. Urška Hrovat je bila slabe volje zaradi svojega slabšega nastopa v slalomu kot je sama pričakovala, v kombinaciji pa je na koncu pristala na 14. mestu. »Razočarana sem nad obema tekoma. V drugem sem naredila veliko napak, vendar upam, da bo do tekme vse v redu. Na treningu sem imela dober občutek, na tekmi pa ga ni bilo veC. Zelo sem vesela zaradi Alenkinega uspeha. Njej sam ga najbolj privoščila, ker je imela veliko smolo v superveleslalomu in ker vem, da je dobro pripravljena,« je v cilju pripovedovala Urška Hrovat, slovenski adut za slalomsko tekmo v soboto. Rezultati: 1. VViberg (Sve) 3:05.16, 2. Schneider (Svi) 3:05.29, 3. Dovžan (Slo) 3:06.64, 4. Gallizio (Ita) 3:06.71, 5. Ertl (Nem) 3:08.78, 6. Koren (Slo) 3:09.59, 7. Masnada (Fra) 3:12.02, 8. Gerg (Nem) 3:10.10, 9. Vogt (Nem) 1:40.53, 10. Street (ZDA) 3:10.15, 11. Hansson (Sve) 3:10.17, 12. Perez (Ita) 3:10.64, 13. Medzihradska (Svk) 3:12.37, 14. Hrovat (Slo) ŠTAFETA 4X5 KM/ LILLEHAMMER Italiji še en bron dalija je v štafeti 4x5 za ženske osvojila še eno bronasto kolajno... Uvrstila se je za Rusijo in Norveško, tokrat pa ima najbrž največ zaslug za uspeh Belmondova (AR) Po Sapporu 72 Italijani spet uspešni v bobu Huber in Ticci upata zdaj na dober nastop v štirisedu V italijanski odpravi še odmeva tretje mesto boba dvoseda, najbolj zato, ker so kolajno v tej disciplini pričakovali nic manj kot 22 let - od olimpijskih iger v Sapporu leta 1972. Dvojica Gunther Hu-ber-Stefano Ticci je lahko končno spravila med neljube spomine peto mesto iz Albertvil-la, kjer je bila po treh spustih prav tako kot v Lillehammerju na tretji stopnički. Z nekoliko boljšo telesno pripravljenostjo bi “azzur-ra” lahko celo naskakovala zlato ali srebrno kolajno. Huber in Ticci sta bila slabša od obeh Švicarskih posadk pri odrivu, v prvem delu proge sta plačala dolg manjše začetne hitrosti, v spodnjem delu pa sta vsakič uspela delno nadoknaditi večji del zaostanka. Nočemo trditi, da je slavje bobov We-derja in Gdtschla nezasluženo: lahko pa mirne duše zapišemo, da je Huber perspektivnejši tekmovalec, ker ima prirojen Cut za vožnjo. Pri bobu je odrivna faza dolga približno 45 metrov (za voznika nekaj manj). V tem delu je seveda zelo važno doseči Cimvišjo hitrost, katere učinki se poznajo do polovice proge. Zato so tekmovalci večinoma celo bivši šprinterji. Stefano Ticci ima na 100 metrov odličen rezultat 10,5 sekunde, American Randy Jones pa kar 10, 29. Spomnimo se tudi, da so v Albertvillu prav Američani za bob Stirised angažirali nic manj kot slavnega tekača na 400 metrov z ovirami Edwi-na Mosesa. Prav zaradi odlične telesne priprave so v prejšnjem desetletju to disciplino skoraj monopolizirali Vzhodni Nemci in Rusi. Gunther Huber je “izdal” sankaško tradicijo svoje družine, vendar je tudi za to našel hudomušno opravičilo: »Zame ne bi bilo veC prostora, ker nastopajo lahko le trije tekmovalci.« Ticci je vperil pogled na naslednjo tekmo: »Upajmo, da bomo uspeh ponovili tudi v štirisedu«. Za to priložnost se bosta združili dvojici Huber/Ticci in Gesuito/T artaglia. NOVICE Z masko zoper mraz Na olimpijskih smučarskih progah je še vedno zelo mraz, Čeprav temperatura ne dosega veC -20 kot pred dnevi. Norveški gledalci pa se mraza seveda ne bojijo, saj vedo, kako se tej reci streže... Johannu Kossu bodo postavili spomenik Podvig, ki ga je na letošnjih zimskih olimpijskih igrah opravil Norvežan Johann Olav Koss je res enkraten: že osvojiti kar tri zlate kolajne na istih igrah je nekaj posebnega, kaj šele ce obenem v vseh treh nastopih postaviš še svetovni rekord! Zato se ne smemo Čuditi odločitvi norveškega ministra za kulturo Aseja Klevelanda, da bodo v notranjosti olimpijske palače v Hamarju postavili Kossu spomenik, ki bo stal ob kipu nekemu drugemu norveškemu športnemu junaku, Hajlli-su Andersenu. Ob tej vesti je Koss menil, naj denar, ki bi ga potrošili za postavitev spomenika, raje nakažejo v sklad za olimpijsko pomoč, njemu pa naj postavijo spomenik čez 50 let, Ce se jim bo še zdelo vredno. Darežljivi VVeissflog Tudi znani nemški skakalec s smučmi Jens Weis-sflog je mnenja, da sklad za olimpijsko pomoč trenutno potrebuje denarna sredstva. Zato je tudi odločil, da bo v primeru osvojitve še ene zlate kolajne, vso denarno nagrado, ki mu je bila obljubljena za zmago, podaril tej podporni ustanovi. ■d POGOVOR S PLANINCEM IN ČASNIKARJEM Ko bo tudi planinstvo postalo olimpijski šport... Norveška predraga za planince iz naših krajev 1 Duško Jelinčič sodi med tiste slovenske zamejske planince mlajšega rodu; ki so res mnogo osebno doprinesli k temu, da je ta zvrst našega družbenega udejstvovanja dobila širšo in bolj poglobljeno vsebino. Za to je poskrbel kot Časnikar s svojimi planinskimi članki in rubrikami, kot planinec s pohodi v razna gorstva, zlasti v Himalajo, kjer se je kot prvi zamejec (in sploh prvi iz naše dežele) povzpel nad magično mejo osem tisoč metrov, kot književnik, ki je s svojimi deli ovrednotil planinsko misel, kot planinski delavec, ki je s svojimi idejami večkrat hodil pred mnogimi drugimi oblikovalci take dejavnosti, pa še bi lahko naštevali. Vse to pa je nekako odsevalo tudi iz pogovora z njim, ob robu letošnjih lil-lehammerskih iger. Najprej vprašanje za planinca: Čeprav je Norveška zelo gorata dežela, s čudovito naravo se je tja doslej podalo le zelo malo slovenskih planincev. Zakaj? »Po eni strani vplivajo na to, verjetno, predvsem visoke cene, pa tudi velike razdalje in logistika. Tam namreč mreža zavetišč v visokih gorah še zdaleč ni tako razvejana, kot pri nas. Po drugi strani pa je tu tudi določena psihična predispozicija, da je za nas ta dežela manj privlačna. Tudi na Himalaji sem opazil, da tja zahajajo pretežno le pripadniki nekaterih narodov, drugih pa ne.« S panoramskih televizijskih posnetkov iz Lil-lehammerja je jasno videti, da so tam morali za smučarske proge izsekati na gorskih pobočjih velike jase. Kako gledate na to kot planinec? »Pri tem imam po eni strani zelo slab občutek, toda v meni je tudi nekakšna kontradiktornost: kljub temu slabemu občutku na takih jasah zelo rad smučam. Prepričan pa sem, da bodo v bodočnosti našli naCin za pametnejšo uskladitev zaščite okolja in potreb smučarjev.« V antični Grčiji so imeli bogovi domovanje na Olimpu, na gorskih vrhovih. Je med planinci še vedno zaznati tak mitičen odnos do gora? »Mislim, da je bil tak odnos še precej živ, dokler niso ljudje zaceli osvajati himalajskih osemtisoCakov. Toda ko so tudi v planinstvu dobili svoje mesto rekordi, zaslužkarstvo, karierizem in drugo je bilo tega v glavnem konec, vsaj v tem smislu. Mislim pa, da je v podzavesti pravega planinca ta mitični odnos do gora še vedno prisoten. Mislim, da Messner ni bil zadnji, ki ga je gojil.« Glede na to, da se alpinizem, v določeni obliki, razvija tudi v tekmovalni šport, lahko pričakujemo, da bo postalo nekoC, npr. tudi plezanje v ledu olimpijski šport? »Da, gotovo! Tako, kot danes plezajo po zaledenelih slapovih bodo nekoč gotovo tekmovali tudi na olimpijskih igrah. Sicer pa poznamo takih gorskih tekmovanj še veC. V Karakonunu poznajo, n.pr. nekak himalajski maraton, kjer tekači na višini 6.000 m teCejo veC deset km daleč.« In kakšna je vaša sodba o takem teku? »Mislim, da meji na kriminal.« Kakšen je vaš osebni odnos do predloga za olimpijske igre treh dežel? »Zamisel se mi ne zdi slaba, toda pri tem bi morali biti realni. Predstaviti bi treba tak naCrt v podrobnostih, šele potem bi lahko' videli' Ce je sprejemljiv.« Ce bi imeli hipotetično možnost sodelovati na igrah v Lillehammerju kot tekmovalec, pisatelj, Časnikar ah gledalec: kaj bi si izbrati? »Izbral bi vlogo športnika.« In katero panogo? »Gotovo smuk!« Kanal Ura Dogodek RAM 10.20 Smučanje, teki, moška štafeta 4x10 RAI 2 00.40 Smučanje, ekipni skoki na 120-metrski skakalnici 01.00 Hitrostno drsanje, kratke proge RAI 3 17.30 Vse barve belega SLOVENIJA 1 19.56 Lillehammer: ZOI94 SLOVENIJA 2 10.05 ZOI94 10.20 Smučanje, teki, moška štafeta 4x10 12.25 Smuč. skoki, ekipno s 120-metrske skakalnice 17.00 ■ ZOI 94 . 17.05 Smučanje, teki, moška štafeta 4x10 17.35 Smuč. skoki, ekipno s 120-metrske skakalnice KOPER 10.25 Smučanje, teki, moška štafeta 4x10 12.30 Smuč. skoki, ekipno s 120-metrske skakalni! ' 22.30 Dnevni pregled TMC 09.00 ZOI 94 10.20 Smučanje, teki, moška štafeta 4x10 17.50 ZOI 94 19.00 Olimpijski dnevnik 02.00 Hokej, posnetki LILLEHAMMER / V ŠTAFETNEM TEKU ZA ZENSKE NI BILO PRESENEČENJ Rusinje in Norvežanke premočne za... Di Cento Izredno formo Kornijke dobro obeto zo moroton no 30 km m '7 - i ' ..... ' Ljubov Jegorova je bila tudi v štafeti nedosegljiva (Telefoto AP) 2e po desetem dnevu tekmovanj so Italijani z bronom ženske tekaške štafete izenačili izkupiček iz Albertvillu, ko so osvojili štirinajst medalj. Manjka sicer nekaj najbolj žlahtnih odličij, za kar pa lahko še poskrbi moška štafeta, da o Albertu Tombi sploh ne govorimo. Ob absolutni premoči Rusinj, ki bi lahko tekmo zgubile le, če bi katera od tekmovalk zmrznila, je bil boj za ostali dve mesti na zmagovalnem odru omejen na reprezentance Norveške, Italije in Finske. Večina je oddala srebro Italijankam, upoštevajoč vrstni red iz lanskega svetovnega prvenstva v Falunu, zlasti pa odlično formo Manuele Di Cente. Ena lastovka pa ne naredi pomladi in kljub izvrstnemu teku Stefanie Belmondo in dostojnemu “capljanju” Gabrielle Paruzzi, so “azzurre” lansko uvrstitev poslabšale. Glavni vzrok za to gre iskati v katastrofalnem položaju po prvi izmeni, katerega krivka je Biče Vanzetta. Slab start in slab tek že priletne Vanzettove je dajal slutiti, da bo rezultat slabši od pričakovanega. Tako je Di Centova star-tala šele kot osma, a z najboljšim časov v klasičnem stilu nasploh prehitela kar štiri tekmice. V tretjem odseku, proge je šlo predvsem za to, da Paruzzijeva ne zaostane za Finsko. Nalogo je mlada tekačica iz Paluzze tudi izpolnila, tako da Stefania Belmondo ni imela večjih' težav pri zasledovanju Lukkarinennove, za kaj več (beri srebro) pa ni bilo časa. Kljub uspehu (?) se v italijanskem taboru ne morejo pretirano veseliti. Stefania Belmondo in Manuela Di Centa res spadata v sam vrh (pred njima je le fenomenalna Ljubov Jegorova), za njima pa zeva precejšnja praznina. Gabrielin Pa-ruzzi ima najboljša leta res še pred sabo, a šampionka vendarle ne bo, Biče Vanzetta in Guidi-na Dal Sasso pa nista več vrhunski tekmovalki. Rezultati: 1) Rusija (Jelena Vjalbe, Larisa Lazutina, Nina Gavriluk, Ljubov Jegorova) 57:12, 5 2) Norveška (Trude Dybendahl, Inger Nybra-ten, Elin Nilsen, Anita Moen) +30, 1; 3) Italija (Biče Vanzetta, Manuela Di Centa, Gabriella Paruzzi, Stefania Belmondo) +1:30, 1; 4) Finska +2:03, 4; 5) Švica +2:52, 6. HOKEJ NA LEDU / OLIMPIJSKI TURNIR Slovaška osvojila prvo mesto v B skupini Zadnja ekipa za četrtfinale bo znana ponoči po tekmi med Italijo in ZDA, ki jim je dovolj tudi neodločen izid LILLEHAMMER - V zadnji tekmi skupine A sta se pomerili obe moštvi, ki se nista uspeli uvrstiti v četrtfinale. Avstrijci pa so bili z odličnimi »av-stro-kanadčani« boljši in s 4:2 (1:1, 1:1, 2:0) premagali domačine. Ti so tako edina reprezentanca, ki na turnirju še ni dosegla točke. Rezultati - skupina B Švedska - Kanada 2:3 (1:1,1:2, 0:0) STRELCI: 0:1 (3) - Kon-tos, 1:1 (9) - Hansson, 1:2 (22) - Hlusko, 2:2 (26) - Loob, 2:3 (31) - Nedved KAZNI: Švedska 16 minut, Kanada 22 minut Slovaška - Francija 6:2 (4:1, 2:0, 0:1) STRELCI: 1:0 (6) - Satan, 2:0 (9) - Petrovicky, 3:0 (16) - Satan, 3:1 (18) -Pousse, 4:1 (19) - Satan, 5:1 (35) - Bača, 6:1 (40) -Pucher, 6:2 (47) - Barin KAZNI: Slovaška 8 minut, Francija 10 minut Slovaška si je z zmago nad Francijo zagotovila prvo mesto v skupini B, njen nasprotnik v četrtfinalu pa bo reprezentanca Rusije. V tekmi za drugo mesto v skupini B so Kanadčani premagali Švede, ki so se s porazom »izognili« četrtfinalnemu srečanju z Rusijo. Ne glede na to, da ruska reprezentanca letos ni tako močna kot pretekla leta, je Švedom glede tradicije lažji nasprotnik Nemčija, čeprav so Nemci varovance Viktorja Tihonova premagali s 4:2. Kanadčani se bodo pomerili s Cehi, Slovaki z Rusi, kdo pa se bo v zadnjem četrtfinalu pomeril z odličnimi Finci, pa je odvisno od srečanja ZDA in Italije. Američanom za vstop v četrtfinale zadostuje že remi, kljub temu pa se bodo zadnjemu četrtfinalistu skupine B vrata v polfinale skoraj gotovo zaprla že jutri, saj niti Američani, še manj pa Italijani, glede na prikazano igro ne bi smeli ogroziti finske zmage- Tekme od 9. - 12. mesta - danes Avstrija - Francija (16.30) , Norveška - zmagovalec tekme Italija/ZDA Četrtfinalni pari - vse tekme v sredo 23.2 Finska - zmagovalec tekme ZDA/Italija (16.30), Kanada - Češka (15.00), Nemčija - Švedska (19.30) , Slovaška - Rusija (21.00). ZGODOVINA ZOI Igre v Grenoblu v znamenju TV in reklame Blestel je Francoz KMy, ki je takoj zatem šel med profije Ce bi sodili 10. zimske olimpijske igre samo po številu gledalcev, ki so neposredno sledili raznim tekmovanjem, potem bi lahko ugotovili, da je zanimanje za to prireditev nekoliko upadlo. Da pa temu ni bilo tako, najbolje vidimo ob dejstvu, da je bilo v tem francoskem mestu tedaj ob 1500 časnikarjih tudi 1600 televizijskih mož, kar jasno kaže, da je ekran že povsem zavladal svetu, glavnina gledalcev pa je sedela lepo doma na toplem in mnogo ceneje, kot če bi šla v Grenoble ter udobno sledila tamkajšnjim dogodkom. Poleg tega vemo tudi danes, da je mogoCe tako videti več in bolje. Grenoble se je za igre potegoval predvsem zato, da je poceni prišel do sodobnih cest. Večina tekmovanj se je namreč odvijala precej daleč od tega mesta, zato je ob tej priložnosti država na teh relacijah zgradila nove ceste. Pa še nekaj je bilo vmes: Francozi so tedaj imeli v rokavu skritega asa (no, ravno preveC ga niso skrivali). To je bil izredni smučar Jean Claude Killy, ki je prinesel svoji domovini kar vse možne kolajne v alpskih disciplinah, kar je Galce spravljalo v pravi delirij. Toda Killy je bil tič posebne sorte, le da tedaj ostali njegovi rojaki tega niso vedeli, Mednarodni olimpijski odbor pa tudi ne. Sloviti smučar je namreč že pred igrami podpisal pogodbo z nekim ameriškim poslovnim človekom, da bo prestopil med profesionalce in bo to slavo dobro vnovčil, če bo opravil tak podvig. Ce bi to bilo tedaj znano, bi si Killy lahko ogledal igre le s kake tribune, Francija pa bi se obrisala pod nosom za kolajne in veselje. Bolj budno pa je Mednarodni olimpijski odbor gledal na razne reklamne napise, ki so rasli kot gobe po dežju na vsem, kar so tekmovalci nosili na sebi. To je bilo na moč navzkriž z olimpijskimi določili, a ker grožnja, da bodo alpsko smučanje enostavno črtali z olimpijskega programa ni bila sprejemljiva ne za ene, ne -za druge, je kompromis omogočil izpeljavo ZOI tudi na snežnih strminah. Glavno bitko za kolajno so spet bili Sovjeti in Norvežani, toda na koncu so imeli slednji v žepu en komad zlata več kot olimpijska zbomaja komanda. Slovenci so se za tedanje razmere odrezali razmeroma odlično: sedanji trener odličnih norveških smučarjev Zajc je bil 9., Ankeleto-va v slalomu 12., pa tudi sicer dva neslovenca v trideseterici jugoslovanske ekipe nista preveč kvarila zadovoljivih nastopov "plavili.” Posnetek z ogorčene tekme med Italijo in Francijo (Telefoto AP) Švedi so z enim golom razlike (5:4) premagali ZDA GLEDALIŠČE /RECENZIJA PREMIERE V SSG TRST Agonija na Krleževem površju SSG - TRST: Miroslav Krleža, V agoniji. Prevod Josip Vidmar, režija Boris Kobal, scena Tomaž Marolt, kostumi Bianka Adžic - Ursulov, lektor-stvo Jože Faganel. Igrajo Jurij Souček, Maja Blago-vic, Vladimir Jurc, Miranda Caharija. Premiera 18. 2.1994. Aktualnost predstavlje-nega dela je na dlani: pre-tres, ki ga je visoki sloj doživljal v Zagrebu ob razpadu Avstro-ogrske monarhije, je zelo podoben današnjemu stanju, ko ni vec gotovosti, ko nas škandali, korupcija, prevarantstvo dušijo, ko na novo odkrivamo v preteklosti zavržene moralne in etične vrednote. Krleževi junaki - pripadniki privilegiranega razreda išCejo ob doživljanju razkroja sistema potrditev samih sebe v po-zunanjenem ohranjanju lastne časti, ljubezni, plemenitega zadržanja. Tragično prepletanje čutenj in dogodkov je Krleža ubesedil z izredno tenkočutnostjo, saj je pri prikazu Časa in družbe izhajal iz lastnih spoznanj. Vidmarjev prevod ohranja očarljivost teksta. Lektorjeva veščina pa je pomagala oživiti s patino Časa obarvani jezik, ki kljub Časovni oddaljenosti ali pa prav zaradi nje nazorno posreduje različne odtenke prikazane družbe. Režiser B. Kobal se je odločil za avtorjevim navodilom zvesto postavitev in s tem izbral neokrnjeno sporočilnost teksta. Predstavi je sicer dal svoj običajni peCat z nihalom v ozadju prizorišča (fellini-jevski motiv, kot so bili v prejšnjih Kobalovih tržaških postavitvah: parnik, železniške tračnice, metanje vrvi), pri izoblikovanju predstave pa je izpostavil problem ljubezni, tako da je ostal socialno zgodovinski aspekt v ozadju. V prikazani igri replike o razkroju zunanjega in posledično tudi notranjega sveta izgubljajo svojo ostrino, ne pridobivajo pa novih razsežnosti, ki bi odražale režiserjevo zamisel. Da bi se po Kobalovem konceptu realizirala v tekstu prodorno zaznavana tragika ruše- nja čustev, bi bil verjetno moral zastaviti z igralci polnokrvnejšo igro. V tej postavitvi je poglavitna naloga Lembacha (J. Souček) reševanje že zdavnaj zaigrane časti, kot edinega preostanka nekdanje aristokratske drže. Z izkušeno kretnjo se giblje od prizorov izsiljevanja, krčevitega rotenja, onemoglega moledovanja, do groženj, ohole objestnosti in le na trenutke priklice pridih propalega plemstva. Protiigro je v vlogi Lavre Lembachove vodila Maja Blagovič. Nastopila je hladno, zadržano s sunkovito zastavljenimi replikami, kot odločna ženska, ki ve, kaj hoče. Tako nastavljen lik Se težko razvija in ob zasuku (smrti moža oziroma razkrinkanju zaupanja nevrednega ljubimca) ne učinkuje prepričljivo. Zato ne prihaja do izraza prava dimenzija sveta, ko se na tragiko kopiči Se druga tragika. Živčna razrvanost, dvomi, zavest o odgovornosti in končna odločitev, ki junakinjo razjedajo, zvenijo nedoživeto, papirnato. Taka je bila tudi igra Križovca (V. Jurc), ki naj bi predstavljal »novega« človeka. Celo drugo dejanje trajaoči dialog med njim in Lavro je zakrknil v obračun, ne da bi osvetlil pravi obraz nastajajočega sveta. Igralčeva odmaknjenost je besede izvotlila. Jezikovno in pojavno je za nekaj trenutkov obarvala interier Lembachovih Miranda Caharija kot Me-deleine Petrovna. Gostobesedno jezikanje intrigantke je v igro vneslo nekaj temperamenta ter svežine in razgibalo odrsko dogajanje. Izražala je prorompentno silo človeka, ki zna obstoječo zmedo izkoristiti. Scena in kostumi so se usklajevali z režiserjevim hotenjem in s poudarkom na Črnini podčrtali proces propadanja. Za ponazoritev dogajanja v današnjem svetu res dobro izbrana drama na odru ni zaživela. Manjkala ji je za Krležo značilna globinska dimenzija, kar je premierska publika tudi občutila. Bogomila Kravos Maja Blagovič in Vladimir Jurc v tržaški postavitvi Krleževe drame (Foto Ferrari) nlZŠLO LIKOVNA UMETNOST / MONOGRAFIJA JANEZA BERNIKA i NA KRATKO Romanje za človekom . Sodobnost, XLn, 1/2, izdaja DZS, 159 strani, cena dvojne Številke je 700 tolarjev Precej obsežen uvodni del dvojne Številke prinaša intervju z umetniškim vodjo MGL Zvonetom Šedlbauerjem, s katerim se je pogovarjal Ciril Zlobec- Poezijo v tej številki objavljajo M. Kravos, J-2ohar, C. Preželj, M. Vincetič, F. Frančič in M. Svetina Terčon. Preberemo lahko odlomek iz romana Saša Vuge Sli za vojsko so grobarji, prozo je prispeval tudi Lojze Krakar in sicer pod naslovom Rožic že dosti nahranili imam. Boštjan M. Z upancic se sprašuje, kaj je narobe z zahodno civili-žncijo, Dr. Marko Dvorak pa postavlja teze o narodu in družbi. Vasja Predan objavlja del svojih gledaliških dnevnikov, nastalih v zadnjem Času, Lojze Krakar pa si zastavlja vprašanje Was ist Kunst? in skusa nanj tudi odgovoriti. Dr. Ivo Fabinc se v svojem prispevku vrača h koreninam neenotnosti v Evropi, med tujimi avtorji pa tokrat lahko spoznamo japonskega pesnika in pisatelja Motooa Andoa. (V. S.) Janez Bernik, jedkanice in akvatinte 1952-1992. Zbirka Arkade, založila EWO d. o. o., tisk Delo, Ljubljana 1993, 1500 izvodov, trda vezava, 194 strani, 22 fotografij, 390 barvnih in Cmo-belih reprodukcij, cena 5.672, OO tolarjev. Pri založbi EWO, ki s svojo založniško dejavno- RAZPIS Zveza kulturnih organizacij Slovenije razpisuje naslednja priznanja za leto 1994: Odličje ZKOS z zlatim in srebrnim listom za dosežke na organizacijskem področju, Ažbe-tovo plaketo in listino za Sirjenje likovne kulture, Trubarjevo plaketo in listino za širjenje bralne kulture, Gallusovo plaketo in listino za dosežke na glasbenem področju, Linhartovo plaketo in listino za dosežke na gledališkem in lutkovnem področju, Maroltovo plaketo in listino za dosežke na folklornem področju, Ple-keto in listino Mete Vidmar za dosežke na področju sodobnega plesa, Plaketo in listino Franceta Kosmača za dosežke na filmskem področju. Rok za pošiljanje predlogov je 12. maj 1994, vse dodatne informacije pa so na voljo po telefonu (061) 217-860, oziroma na naslovni ZKOS Stefanova 5, Ljubljana. PR stjo teži k pomembnemu cilju - strokovno in dokumentacijsko dodelanemu predstavljanju opusov domačih likovnikov, je kot najnovejsa v zbirki Arkade izšla študija dela grafičnega ustvarjanja enega najpomembnejših slovenskih sodobnih umetnikov, Janeza Bernika. Povod zanjo sta bila lanski jubilejni 20. mednarodni grafični bienale in spremljajoča Bernikova razstava v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani. Monografija, ki je kot prva v zbirki posvečena grafiki, je skupen projekt založbe in MGLCja. Direktor slednjega, Zoran Kržišnik, je študiji prispeval uvodnik, v katerem pou- darja nujnost predstavitve vrednot slovenske grafike naši in tuji javnosti. Avtor same študije, izredni profesor na oddelku umetnostne zgodovine Filozofske fakultete in likovni kritik dr. Mil-ček Komelj, bralca (ali zaradi bogate slikovne opreme morda raje gledalca) popelje skozi različna obdobja in faze v razvoju Bernikovega osebnega sloga. Pregled začenjajo Bernikovi grafični listi, nastali Se v času Študija in specialk iz slikarstva (prof M. Sedej) in grafike (prof. B. Jakac), sledijo dela iz avtorjevega prvega znamenitega obdobja pismenk in rokopisov, ki so mu prinesla mednarodno veljavo, dalje obdobje re- dukcije oblik na povsem abstraktne forme, kombinirane s figuraliko in končno obrat k doslej zadnji fazi, ekspresivno deformirani figuraliki, v kateri si je avtor "upesnil svoj lastni evangelij". Tej, zadnji fazi je avtor študije namenil tudi največ pozornosti. Monografija obsega le del siceršnjega Bernikovega grafičnega opusa, ki pa razvojno vseskozi sledi siceršnji umetnikovi dejavnosti (druge grafične tehnike, slikarstvo, včasih kiparstvo in poezija). Monografijo odlikujejo obsežen katalog del ter biografska in bibliografska dokumentacija, ki sta ju prispevali Melita Stele Možina in Sabina Povšič. (V. U.) Janez Bernik, 13. 4. 1985, jedkanica in akvatinta B. Zora Tavčar malo drugače SEVNICA - Sevniška občinska knjižnica prireja zadnje čase vse zanimivejše pogovore z raznimi avtorji. Ob slovenskem kulturnem prazniku je bil to domačin, kipar samouk, tokrat pa tudi pesnik haiku stikov Rudi Stopar, v tem tednu pa prof. Zora Tavčar iz Trsta. SevniCanom seveda nikoli ni bila zamejka, saj izhaja iz bližnje Loke pri Zidanem mostu. Srečanje z njo ni bilo le intimno po tem, ko je avtorica prebrala vrsto zanimivih in sočnih pripovedi iz svoje mladosti, temveč neposredne predstavitve številnih dejavnosti, ki jih ta avtorica iz roda znanega pisatelja Tavčarja z Gorenjske vse po vrsti uspeSno opravlja. Je namreč tudi podpredsednica društva Slovenskih pisateljev, a se po njeni izjavi celo pisateljsko svetovljanstvo neha menda že pri Sežani. Tržaška Mladika ima zavidljivih 1.000 naročnikov. Tavčarjeva ne piše le iger, pesmi, kritik, preverja Se jezikovno znanje takih in drugačnih uradnikov vse do Rima, (čeprav je v pokoju), temveč je Se žena, mati...Sama je povedala odgovor kako to vse zmore? »Delam organizirano, hitro, predvsem pa z gorenjsko trmo,« je dejala in razodela, kakšno je bilo njeno uveljavljanje ob tako pronicljivem pisanju in nasploh osebnosti kot je njen mož Rebula. S seboj je imela tudi svojo mamo, ki hčeri tudi ni ostala dožna. Skratka, mnogo več kot le literarni večer. V Sevnico je zato niso prišli zaman pozdravit loški rojaki. Knjižnici je poklonila tudi dve svoji najnovejsi knjigi. Odgovarjala je tudi na politična vprašanja, kjer po njenem v Trstu vsekakor ni toliko Crnosrajčniške zatohlosti kot se dozdeva nam celincem ob branju vsakodnevnega tiska. Tudi zavoljo tako prodorne Slovenke kot je Zora Tavčar ob svojem možu pisatelju Rebuli in njegovem krogu. Sevniška knjižnica je bila ta večer domala premajhna za vse izobražence in tudi šolarje. Leti jo bodo, kot kaže, kmalu povabili medse samo zase. (A. Z.) Emonica spet dejavna LJUBLJANA- Po dveh letih protesta proti politiki Ministrstva za kulturo (in zato ne-izdajanja knjig), se je lastnik založbe Emonica Dušan Cunjak odločil (menda na pobudo pesnikov), da zopet požene stroje in začne izdajati knjige. Za začetek sta izšli pesniška zbirka Primoža Reparja Onkraj sveta je krhka pajčevina in Praktična elektronika, ki jo je spisal Milan Cunjak. Založba Emonica naj bi do konca leta izdala Se obilo knjig, med njimi dela Andreja Lutmana, Berte Bojetu, Viktoja Blažiča, Sama Resnika, Jožefa Ropoše in Ivana Crniča pa tudi knjigo o Ljubljani ter knjigo o Janši. (V. S.) DAN PO IZTEKU NATOVEGA ULTIMATA Zatišje, ki Sarajevčane navdaja s še večjo grozo Rado bi verjela, a ne morem, pravi prebivalko prestolnice SARAJEVO - Letala Nata so v ponedeljek, na prvi dan po izteku ultimata, parala sarajevsko nebo, otroci pa so se sankali po mestnih parkih. Bosansko prestolnico je zbudilo hrumenje vsakovrstnih letal, reaktivnih, na propelerje, bombnikov, lovcev in helikopterjev. Poveljstvo modrih čelad je opozorilo, da bo v ponedeljek vse, kar se bo znašlo znotraj 20-kilometrskega kroga, v katerem je večina srbskih topov pod nadzorom Unproforja, postalo tarča letalskih napadov. Toda na zasneženih pločnikih tega še zmeraj obleganega mesta, s prebival- NOVICE KAIRO, JERUZALEM - V egiptovski Tabi so se včeraj nadaljevala izraelsko-palestinska pogajnaja o umiku izraelske vojske iz Gaze in Jeriha. V okviru tridnevnih pogajanj se bosta sestala dva komiteja; prvi je zadolžen za prenos civilne oblasti Palestincem v Gazi in Jerihu, drugi pa za varnostna vprašanja. Izraelski finančni minister Avram Šota je Palestincem odsvetoval ustanovitev lastne valute, saj bi to lahko še poslabšalo ekonomsko osnovo na zasedenih območjih. Več sto židovskih naseljencev je včeraj po vsem zahodnem bregu protestiralo proti uboju neke noseče Izraelke. Demonstranti so postavljali cestne barikade in Palestincem preprečevali vstop v Izrael, sežigali avtomobilske gume in kamenjali mimoidoče Palestince. (Reuter, STA, telefoto: AP) DANES PO SVETO KRAKOV, BUDIMPEŠTA - Obisk ruskega zunanjega ministra Andreja Kozirjeva ŽENEVA - Obnovitev gruzinsko-abhazijskih mirovnih pogajanj HARARE - Začetek južnoafriške turneje visoke komisarke ZN za begunce Sadako Ogata MOSKVA - Obisk kiigizijskega predsednika Akaje-va pri ruskem predsedniku Jelcinu MADRID - Obisk izraelskega premiera Jicaka Rabina VATIKAN- Objava papeževega pisma o družini HAMBURG - Kongres vladajoče stranke CDU Stopnjevanje nasilja v JAR JOHANNESBURG - Južnoafriška vlada in ANG sta včeraj pozvala desničarje, naj se sprijaznijo s prehodom v demokracijo in tako pripomorejo k zmanjšanju napetosti v državi, saj so izbruhi nasilja vse pogostejši. V Pieter-martizburgu so neznanci podtaknili bombo v stolpnico, kjer skupaj živijo Črnci in belci. Žrtev ni bilo. Policija pa je prepričana da so številne bombe, ki so jih odkrili, podtaknili prav skrajni desničarji, ki nasprotujejo ukinitvi apartheida in demokratičnim volitvam. Vseafriški ko-gres pa je vCeraj v Cape Tavvnu zagrozil, da bo obnovil gverilsko vojno proti beli večini, če ne bo vrnila države Črncem. Ta konec tedna je v napadih skrajnežev izgubilo življenje že več kot 34 ljudi. (Reuter, telefoto: AP) Pogajanja o palestinski avtonomiji stvom, katerega upi so bili tolikokrat izigrani, ni opaziti bistvenih sprememb. »Sicer pa nikoli nisem verjela, da bodo bombardirali Srbe,« meni 35-le-tna Ana na poti v svojo ambulanto. »In danes me je še bolj strah kot prej, saj je morala naša vojska oddati orožje, Srbi pa so še zmeraj tu. Modre Čelade so ničkolikokrat že dokazale, da niso nobeno jamstvo za našo varnost. Ta zatišja me navdajajo z grozo,« nadaljuje, »saj je zmeraj sledilo obdobje, ki je bilo še hujše kot prej.« V središču starega mesta življenje poteka tako kot vsak ponedeljek zjutraj. Dolge vrste pred pekarnami, skupine pred oglasi, na katerih skušajo najti kakršno koli obvestilo o sorodnikih, o katerih že dolge mesece ne morejo izvedeti nic. Žarki medlega zimskega sonca komaj prodrejo skozi meglo. Oblaki so visoko, zato mraz manj pritiska. Tem hujše je zato breme tišine, ki težko lega nad vse in jo vsake toliko Časa prerežejo letala. Fuad Pekič, 48-letni optik, zagotavlja, »da se življenje ne bo zares spremenilo, vse dokler ne bo konec obleganja. Srbi so se mogoče res umaknili, kar je Cisto v redu, toda zdaj nas oblegajo modre čelade! Vse skupaj pa dokazuje samo to, da je s Srbi mogoCe govoriti samo tisti jezik, ki ga razumejo, jezik sile, ki bi edini lahko zagotovil uspeh.« V noCi od nedelje na ponedeljek, uro pred iztekom ultimata, je generalni sekretar Nata izrazil svoje veselje ob tej »zmagi sarajevskega ljudstva«. Elma, simpatična 29-letna risarka, ki se skuša ogreti v slabo zakurjeni kavarnici, besna zamrmra »zmaga, zmaga, toda ali lahko sploh odidemo od tu kot zmagovalci ali kot begunci? Kje pa. Srbom se je še enkrat posrečilo preslepiti svet. Zjutraj sem gledala njihove topove z mojega okna. Zdaj nas obtožujejo celo, da smo sami povzročili pokol na tr- žnici. Samo mislim si, kaj se bodo lahko še zmislili. Smo kot poskusni zajčki v njihovem laboratoriju. OZN, Nato, Srbi in ves svet na nas paC preiskušajo svojo mednarodno politiko.« Mudžim Suško, 36-letni vojak, naslonjen na železno zaveso, s katero je zaprta trgovina, ne more skriti svojega grenkega razočaranja. »Srbi so umaknili samo svoje staro in pokvarjeno orožje in modre Čelade so jim nasedle kot majhni otroci. Dostikrat sem videl pripadnike Unproforja Cisto zraven srbskih topov, ki so streljali na mesta, ne da bi se zganili. Kako naj potem danes verjamem, da bo drugače?« Poveljnik Fuad, ki brani Sarajevo že od prve ure in ima zdaj na skrbi XV. brigado je prepričan, »da smo zdaj v najhujšem položaju; odslej ne bo veC mogoCe razkleniti obroča s silo. Zdaj sicer v nas niso veC uprte cevi srbskih topov, a hkrati smo obljubili, da ne bomo zaceli nobene ofenzive. To lahko traja 15 let.« Na cestišCu se sneg spreminja v brozgo in beli oklepniki z oznakami UN v hitri vožnji na veliko škropijo mimoidoče. Tudi sneg na pločnikih se spreminja v brozgo, ki manj kot visoki kupi snega ovira številne sanke, naložene s plastenkami vode, ki jih ljudje tovorijo domov. 24-letna Snežana Burič prihaja z izpita, ki ga je opravila na domu svojega profesorja. »Dekan je danes prepovedal vstop na fakulteto v pričakovanju zračnih napadov,« zavzdihne. »Imam celo prijatelje, ki so se dogovorili, da bodo noč prebili pred televizijskimi napravami, da bi vse to videli... Sama ne verjamem v zmago, vse dokler ne bom smela domov, v četrt, ki je zdaj v srbskih rokah in v kateri že dve leti, kot v kletki, živi moja mati. Ne verjamem v zagotovila OZN. Strašansko rada bi verjela vanje, a tega preprosto ne zmorem več.« Michel Moutot / AFP Bosanski premier v Washingtonu VVASHINGTON - Ameriški predsednik Clinton zatrjuje, da s ponedeljkovim jutrom ni konec ultimata, la naj Sarajevu po deset tisoč žrtvah obstreljevanja v zadnjih dveh letih končno prinese premirje. Dobro obveščeni mediji pa poročajo, da je v ameriški prestolnici zavladalo veselje, ko so ugotovili, da jim ne bo treba bombardirati srbskih položajev v okolici Sarajeva. Bela hiša kljub temu že poskuša posredovati pri iskanju diplomatske rešitve za vojno v Bosni in Hercegovini. Podpredsednik Gore in zunanji minister Christopher sta v ponedeljek sprejela bosanskega ministrskega predsednika Harisa Silajdžiča. Podrobnosti pogovorov še niso sporočili javnosti, zato pa so znane diplomatske možnosti, o katerih razmišlja VVashington. S prvo naj bi bosanske Muslimane prepričali k razdelitvi Bosne na tri dele in Srbe ter Hrvate k zamenjavi ozemelj za ugodnejšo muslimansko državo. Z drugo pa naj bi najprej po sarajevskem vzorcu prisilili Srbe in predvsem Hrvate k prenehanju obleganja tudi drugih muslimanskih mest. V ZDA se mnogi zavzemajo tudi za oborožitev muslimanske vojske. O tej možnosti pa bodo najbrž razmišljali šele po morebitnem propadu drugih diplomatskih pobud. B. K. Na Palah so se ruskih tankov razveselili tudi srbski otroci Clelefoto: AP) ITALIJA / TELEVIZIJA JE LJUDI PRIKOVALA PRED ZASLONE Radovedneži so v Avianu vso noč zaman čakali začetek kazenske ekspedicije AVIANO - Kar precejšnja množica je včeraj pozno ponoči stala v bližini ameriškega letalskega oporišča v Avianu. Čakali so in poslušali, ah bo vendarle kako letalo poletelo proti Sarajevu. Toda v Avianu je vladala popolna tišina. Tokrat ni bilo niti običajnih izvidniških poletov in motorji velikih jeklenih ptičev so bili ugasnjeni. Vendar pa je množica pred vrati jasno prikazovala vzdušje, ki je vladalo včeraj v Italiji. Ta je namreč najbližja zahodnoevropska država Bosni in Hercegovini; z njenih oporišč in letalonosilk na Jadranu bi morala poleteti letala. Italija je bila torej tokrat bliže vojni kot kdajkoli po koncu druge svetovne vojne. Prav zaradi tega so italijanske televizijske mreže včeraj ponoči oddajale posebna poročila. Kar na štirih mrežah - na prvi in tretji mreži državne televizije Rai in na dveh Berlusconijevih mrežah - so ob pol enih pripravili posebno oddajo ob pričakovanju izteka ultimata. Najbolje je bil pripravljen prvi Raiev dnevnik: v studiu je bil poleg dežurnega urednika tudi direktor Mitja Volčič, imeli so neposredne povezave s Sarajevom, Brusljem, VVashingtonom in Avianom. Tudi Berlusconijevi mreži Canale 5 in Rete 4 sta imeli posebnega dopisnika iz Sarajeva. Gledalci so tako dobili popolno sliko o dogajanjih in v poročilih, ki so v primeru prve televizijske mreže trajala poldrugo uro, tudi informacijo, da zaenkrat letalskih napadov ne bo. Komentatorji so poudarjali, da je bil odločen poseg Nata tokrat učinkovit, ob tem pa je bilo prav na vseh mrežah slišati vprašanje, zakaj je mednarodna javnost Čakala tako dolgo. Volčič je svoj neposredni prenos končal prav z ugotovitvijo, da bi tak poseg, če bi se Zahod zanj pravočasno odločil, lahko preprečil veliko število žrtev. J. J. N. Aviano: M 6 se je pravkar vrnil z izvidniškega poleta nad Bosno (AP) Srbi hvalijo sebe in ruske odrešenike BEOGRAD - Dejstvo, da srbskih položajev v Bosni niso bombardirali, si tukaj razlagajo kot uspeh ruske iniciative pet minut pred dvanajsto. Večina si je oddahnila, nekateri pa celo proslavljajo. Jugoslovanski zunanji minister Jovanovič meni, da je vse skupaj posledica »dosledne in neustrašne politike Srbov v Bosni in ZRJ«. »Ta miroljubna načela so naletela na odobravanje tistih, ki niso naklonjeni Natovemu avanturizmu in ki ne želijo, da pride do rušenja ravnotežja in pogojev za stabilnost na tem območju. Pri tem mislimo predvsem na Rusijo in nekatere države z vzhoda,« je bilo rečeno v prvi uradni izjavi iz Beograda. Radovan Karadžič je na Palah zatrdil, da je v okolici prestolnice ostala le še zanemarljiva količina orožja, pa še za tega strokovnjaki ZN vedo. Po njegovih besedah srbska stran v Bosni nadzira 72 odstotkov ozemlja, 65 odstotkov pa ga je neposredno v njenih rokah. Ta odstotek so pripravljeni zmanjšati na 64, toliko pa »po katastru pripada Srbom«, meni Karadžič. Podpredsednik Koljevič je za Radio Beograd povedal, da so se »Rusi vrnili na Balkan«, nato pa je previdno dodal, da prihajajo v okviru ZN. Menda je za Srbe njihov prihod psihološko pomemben, ne gre pa pozabiti niti politicno-diplomatskega pomena te poteze. Z vrnitvijo Moskve na svetovno politično sceno se ponovno vzpostavlja tudi svetovno ravnotežje in odslej, kot je dejal Koljevič, »bodo tudi Srbi imeli svojega zaveznika, ne le Hrvati in Muslimani, ki jih podpira Nemčija in še kdo«. Beograd je prepričan, da bo umiritev položaja v Sarajevu vplivala na celoten proces reševanja bosanske krize, o Čemer pričata ponedeljkov sestanek VS ZN in srečanje predstavnikov ZDA, Rusije, Francije, Velike Britanije in Nemčije v Bonnu. Nacionalistične organizacije so v Beogradu pripravile tudi dvoje demonstracij. Prvi shod je izrazil ogorčenje nad Francozi, Ceš da so izdali tradicionalno prijateljstvo med narodoma, drugi pa je potekal pred ruskim veleposlaništvom. V znak hvaležnosti, seveda. Davor Kriška . ZDA IN RUSIJA V BOSANSKEM OGLEDALU_ Američani nočejo videti nove Rusije Ali lahko Washington zaupa samo obrambnemu ministru Gračevu? VVASHINGTON - Iz Be-e hiše odmeva zadovolj-sJvo> ker se je v severnoatlantski vojaški zvezi zbranim prestolnicam po-srlef'*l° s strogo in nepopustljivo politiko utišati srbska topovska gnezda ok-r°g Sarajeva. Administra-cija predsednika Clitnona Pa je tiho o diplomatski klofuti, ki jo je prejela med svojim prvim odločnim ukrepanjem na Balkanu. Samo nekaj ur preden so Rusi in Srbi razgla-slli> da bodo ruski vojaki nadzorovali umik težkega orožja, se je ameriški državni sekretar Warren Christopher pogovarjal z ruskim kolegom. Andrej Kozirjev ni ameriškemu državnemu sekretarju niti z besedico omenil rusko-srbskega dogovora. Ko si je Bela hiša opomogla po presenečenju, je lahko samo Se pozdravila prihod ruskih vojakov na območje morebitnega bombardiranja kot dejanje v duhu zahodne pohtike, Ce že ne v dogovoru z njo. Toda washingtonski zunanjepolitični analitiki, ki že razmišljajo o ameriških korakih za zagotovitev vsaj približnega miru v Bosni, bodo morali odslej v bosansko formulo prišteti tudi ruski dejavnik. Najnovejši razvoj ameriško-ruskih odnosov je videti kot uspešno končana seansa klicanja duhov. Američani, ki so dve leti opravičevali svojo nedejavnost na tleh nekdanje Jugoslavije s strahom pred njeno rusko ponovitvijo, so nenadoma našli Ruse kar na svoji balkanski poti. Medtem ko je Zahod omahoval, so v Moskvi sestavili svoje zunanjepolitične prednostne naloge in postavili slovansko in pravoslavno sestrično Srbijo na vrh seznama. Videti je, da Rusi zdaj vedo, kaj hočejo - pomagati beograjskemu režimu pri zaokrožitvi velike Srbije -in Česa noCejo - vloge nemočnega opazovalca zaho- dnih zunanjepolitičnih posegov, kakršno so igrali na primer med zalivsko vojno. Zato pa Američani ne vedo, kaj naj počnejo z novimi samostojnimi glasovi iz Moskve. Med razmišljanji, kako naj odgovorijo na poboj na sarajevskem trgu, so morali Američani poslušati ruske grožnje o vsestranski vojni, ki jo je izrekel namestnik zunajega ministra Vitalij Curkin, poleg tega pa se predsedniku Clintonu dva dni ni posrečilo priklicati ruskega voditelja Borisa Jelcina na telefon. Bela hiša skuša za javnost zmanjšati pomen teh ne preveč prijateljskih diplomatskih dejanj države, ki so jo po koncu hladne vojne razglasili ne le za prijateljico, ampak celo za zaveznico, povrh pa še opredelili kot območje najpomembnejših ameriških varnostnih interesov. Vitalij Curkin se je »napačno izrazil«, je ruskega namestnika zunanjega ministra popravil VVarren Christopher. Boris Jelcin pa je imel pomembnejše sestanke od pogovora z ameriškim predsednikom, so razumevajoče povedali v Beli hiši. Ko se je predsednik Clinton med svojim januarskim obiskom v Moskvi srečal z meščani, je ruske interese v »bližnji tujini« celo primerjal z ameriškimi v Panami ali na Grenadi. Nič Čudnega, Ce so se voditeljem baltiških držav dvignili lasje, pa čeprav Bela hiša še vedno uradno zahteva umik ruskih vojakov iz teh držav. V Tadžikistanu, ki je sam zaprosil za ruske vojake, pa zanesljivo nihče ne bo nasprotoval ruskim »mirovnim« akcijam. V VVashingtonu so presliša- Poveljnik Boorda svari, da ultimat ostaja obljuba NEAPELJ - Ameriški admiral Mike Boorda, poveljnik sil Nata v južni Evropi, je v ponedeljek povedal poročevalcem, da lahko Se vedno ukaže letalskim enotam nad Bosno, naj napadejo, Ce bi prišlo do novega obstreljevanja Sarajeva ali Ce bi Srbi zaceli vračati na stare položaje topniš-*v°. ki so ga umaknili zaradi ultimata. »Bombardiranje ni bilo grožnja,« je dejal. »Bilo je obljuba in Se vedno drži.« Po njegovih besedah so enote Nata sposobne nemudoma razširiti operacijo tudi na druga oblegana območja v Bosni, ce se za to odločijo zavezniki in organizacija ZN. »Analize položaja na bojišču sicer še zbiramo, vendar smo pripravljeni takoj udariti, Ce bo treba. Tudi naša misija v Sarajevu še ni končana. Ce bo od kjerkoli priletela na mesto kakšna granata, Admiral Boorda (Telefoto: AP) bomo ukrepali.« Prav tako bodo zahodna letala, kot je zatrdil Boorda, preprečila vsak poskus srbskih vojakov, da bi se spet polastili orožja, ki so ga predali pod nadzor mirovnih sil. Admiral je še dodal, da o kakšnem podaljšanju roka za umik sploh ni bilo govora. Z generalom Cotom pa sta tri ure pred iztekom ultimata ugotovila, da se zaradi slabega vremena in pomanjkanja informacij s terena ne bo mogoče stoodstotno prepričati, ah so Srbi pravočasno izpolnili zahteve. Nepregledanih je ostalo sest srbskih položajev, vsaj za štiri pa se je kasneje izkazalo, da so prazni. Nicholas Doughty / Reuter Bill Clinton in Boris Jelcin se ogledujeta v bosanskem zrcalu li tudi izjavo zunanjega ministra Kozirjeva, da v državah nekdanje Sovjetske zveze ne bodo trpeli nobenih tujih vojakov. Ameriška vlada vsaj v javnosti noCe niti pomisliti na možnost, da bi ji lahko ruski medved, ki hoCe očitno sodelovati v zunanjepolitičnem plesu, kdaj stopil na noge. Amerika še vedno upa, da bo lahko sodelovala z Rusijo, zato ta trenutek ne bi poslušala Georga Kerrna-na, ki je leta 1945 kot veleposlanik v tedanji Sovjetski zvezi vključil alarm proti Stalinu in začel hladno vojno. Ob vse očitnejših znamenjih ruskega nasprotovanja zahodni politiki ter ob Se vedno nerazčiščenih odnosih med Američani in njihovimi evropskimi zavezniki pa so mnogi že zdaj zadovoljni, da Clintonova administracija ni tako korenito skrčila ameriške vojske, kot je obljubljala pred letom dni. Morda je bil zato obrambni minister Pavel GraCev, strokovnjak za ocenjevanje oboroženih sil, edini iz ruskega tabora, ki je pravočasno obvestil Američane o ruski pomoti bosanskim Srbom. Toda ameriško zunanjepolitično moštvo še vedno ni dovolj uglašeno za prepričljiv nastop na mednarodnem odru. Novi ameriški obrambni minister VVilliam Perry podatka ni prenesel svojemu predsedniku. Barbara Kramžar O čem pišejo drugje po svetu »ZN in velesile za prekinitev sovražnosti ponujajo politični blagoslov za polovico BiH, ki so jo zavzeli Srbi, in za Četrtino, ki so si jo Hrvati prilastili na enak naCin. Ker ji ni uspelo preprečiti vojne pred svojimi vrati, se je Evropska unija ponovno pokazala le kot politični palček, ki ni sposoben povzdigniti glasu. Kar trenutno naznanjajo v Parizu, Bonnu in Londonu, je velika Srbija, srednje velika Hrvaška in nekakšen islamski emirat ali sultanat. Pravica je postala posmeh, nasilje se je splačalo.« (France Soir, Pariz) »Ce se je težko odločiti, ali je rezultat v Bosni in Hercegovini posledica ultimata zveze Nato ali ruske diplomacije ali pa je zmes obojega, potem je različna razlaga tudi dobra. Živimo pac v svetu, v katerem imamo pravico po dveh letih porazov biti zadovoljni z nekaj manj kot stoodstotnim uspehom, ko se ta konCno pojavi. Srbi ultimata sicer niso izpolnili v celoti, toda njihova prizadevanja so bila resnična in ne nepopona.« (Guardian, London) »Dan po izteku ultimata bi morala Nato in Organizacija združenih narodov spoznati, da sta šele na začetku. Toda pritisk na sprte stani sedaj nikakor ne sme popustiti, vsaj do takrat ne, dokler se dokončno ne bo zaključil boj proti obleganju Sarajeva. Končni rezultat pa bo moralo nekaj deset tisoC pripadnikov modrih čelad zagotovo nadzorovati še veC let. Očitno pa je, da ima taksna rešitev malo možnosti. Zahteva namreč veliko mero soglasja svetovne javnosti, stalno pripravljenost, da se vmeša z grožnjo in nasiljem, in da nosi stroške.« (Siiddeutsche Zeitung, Munchen) »Beseda vodje bosanskih Srbov Karadžiča kot ponavadi ni bila nic vredna. Štiriindvajset ur pred iztekom ultimata zveze Nato je obljubljal, da bodo Srbi umakniki vse svoje orožje iz okolice Sarajeva. V nedeljo pa je moral odposlanec Združenih narodov Akaši naznaniti, da niso odstranjeni vsi topovi. Slabo vreme... Srbi so z umikom zavestno zavlačevali. To je bil pravzaprav del njihovega naCrta spodta-kniti ultimat; zaradi nekaj deset topov Nato vendarle ne bo začel z zračnimi napadi in s tem tvegal spor z Rusi. Srbi špekulirajo tako, kot je nekdaj Sadam Husein - s šibkostjo zahodnih demokracij.« (Kurier, Dunaj) MAKEDONIJA / MODRE ČELADE EU / PRITISK NA GRČIJO ZARADI SANKCIJ ZOPER MAKEDONIJO Unprofor se boji vojne na Kosovu in v Makedoniji Pogovor s poveljnikom civilnega sektorja Unproforja Atene zaradi kršitve določil dvanajsterice pred sodišče? Komisar Hans van den Broek bo odpotoval v Atene in Skopje SKOPJE - Janusz Sznaj-der je šef civilnega sektorja Unproforja v Makedoniji, "reden je prišel v Skopje, je služboval pri Unficypu, mi- j na Cipru. Odkar so julija lani v okviru Unproforja prispeh v Makedonijo pripadniki ameriške vojske, so se na tem območju vrstila ugibanja, kakšna sta pravzaprav cilj in motiv njihove prisotnosti v vojašnici Petrovec. Kaj torej počnejo Američani v Makedoniji? S tem, ko je poslal svoje vojake v Makedonijo, je predsednik Clinton izrazil neposreden interes za ohranitev stabilnosti na tem delu Balkana. Prav s prihodom Američanov v Skopje je Unprofor dobil povsem novo razsežnost. Prvič se je namreč zgodilo, da so ameriški Častniki in vojaki pod »de- žnikom« ZN. Enote Unproforja imajo v Makedoniji 1100 pripadnikov, 320 jih prihaja iz ZDA. Ali je res, da imajo le ameriške modre Čelade pravico upombiti orožje, Ce bi jih napadli med nadziranjem makedonske severne meje? Vse enote, ki delujejo v okviru Unproforja, imajo svoj pravilnik. Tudi ameriška. Tako imajo pravico do samoobrambe. Pred dnevi so tukajšnja sredstva javnega obveščanja napovedala, da bo v državo prišlo še tri do pet tisoC pripadnikov ameriške vojske. Ali to drži? •To bi bilo mogoCe le, Ce bi tako sklenil VS ZN. Tudi mi smo prišli v Makedonijo v skladu z resolucijama 842 in 893. Prej pa bi se morali o vsem sporazumeti makedonska vlada, ZDA in poveljstvo Unproforja. Po mojem gre za dezinformacijo, Sekretar ameriških oboroženih sil We-st je 14. februarja med obiskom svojih enot zagotovil, da se VVashington ne pripravlja na tak korak. Položaj v Makedoniji je v mnogočem odvisen od razvoja dogodkov na Kosovu. Ce tam izbruhnejo spopadi, bo Unprofor sposoben preprečiti, da bi v vojni vrtinec potegnilo tudi Makedonijo? Eden poglavitnih razlogov, da smo tukaj, je prav gotovo strah pred razširivijo morebitnega spopada s Kosova na Makedonijo. To bi namreč pomenilo začetek splošne balkanske vojne. Povsem teoretično vprašanje je, kakšen človeški, vojaški in finančni potencial bi v tem primeru potrebovali. Trenutno take naloge ne bi mogli uspešno izvršiti. Blerim Shala BRUSELJ - Evropska komisija meni, da gospodarska blokada Grčije proti Makedoniji ni v skladu z določili EU. Tiskovni predstavnik EU je dejal, da je taksen ukrep po veljavni zakonodaji evropskega sodišča utemeljen le v primeru, ce sta v nevarnosti javni red in varnost države Članice EU in ju vlada ne more zagotoviti z drugimi sredstvi. Ministri so zahtevali, da atensko vodstvo utemelji svojo odločitev, grški minister Pangalos je odvrnil, da za to ni nobene potrebe. Evropska komisija bo v nekaj dneh odločila, ali bodo Grčijo postavili pred sodišče, van den Broeka pa so ministri pooblastili, da odleti v Atene in Skopje in skuša zgladiti nesoglasja. Makedonija je grški ukrep pa je označila kot »kršitev mednarodnih pravic«, (dpa) Iz Soluna bodo v Makedonijo potovala le še zdravila in hrana (Telefoto: AP) TV SPORED Torek, 22. februarja 1994 SLOVENSKI PROGRAMI IT SLOVENIJA T Muro v živalskem vrtu Živali nastopajo, ameriški film Zgodbe iz školjke Sezamova ulica, 5/13 del am. otroške nanizanke Univerzitetni razgledi, ponovitev Poročila Video strani Mostovi TV dnevnik 1 Mladi virtuozi: Fagot, 6. oddaja Pot v šolo, 1/6 del nizozemske nanizanke Regionalni studio Koper Pari, tv igrica Risanka TV dnevnik 2, vreme Lillehammer - ZOI '94 Žarišče Pričevanja o zvestobi: Slovenci v Argentini, 8/9 del slovenske dokumen. serije: Doma na tujem Osmi dan TV dnevnik 3, VPS 2240 Sova Razcepljene konice, 2/6 del angl. humoristične nanizanke Igrajo: Anita Dobson, Peter Blake, Harry Ditson, Barbara New, Nimmy March, Robin Davies. Lee VVhittock in drugi; režija Alan J. W. Bell. Sled zločina: Primer zastrupljenk v Valenciji, 6/11 del španske nanizanke Video strani IT SLOVENIJA 2 10.00 10.05 15.50 16.30 17.00 18.45 19.30 20.05 20.35 22.00 00.00 00.10 Video strani Lillehammer - ZOI '94: Tek 4 x 10 km (M), prenos Skoki 120m, ekipno, prenos Gospodarska oddaja 10000 obratov Sova, ponovitev Na programu, 7., zadnji del ameriške nanizanke Lillehammer -ZOI '94: Tek 4 x 10 km (M), posnetek Skoki 120m, ekipno, posnetek Prisluhnimo tišini Dnevnik 2 Zelena ura 2. tekma polfinala EP v košarki: Smelt Olimpija - Aris, posnetek iz Ljubljane 5. tekma finala končnice: Olimpija Hertz - Acroni Jesenice, posnetek iz Ljubljane Poslovna borza Video strani Jk KANALA Borza dela Video strani MacNeil in Lehrer komentirata, oddaja v angleščini Skate TV, svetovno PRO rolkarsko prvenstvo Videoponedeljek, ponovitev LuC svetlobe, ponovitev 106. dela ameriške nadaljevanke Spot tedna Video strani Borza dela Video strani A-Shop Skate TV, svetovno PRO rolkarsko prvenstvo On je v mojih možganih, ponovitev ameriškega filma Igrajo: Terry Londaree, Farrah Forke, Joe Lombardo in drugi: režija Jerry Sangiuliano. LuC svetlobe, 107. del ameriške nadaljevanke Jazzbina, ponovitev 54. oddaje Kandidat, dokumentarec DW Rodeo, glasbena oddaja Nedolžna žrtev, ameriški film Igrajo: P .J. Soles, Kit Taylor, Grigor Taylor, John Warnock, Susan Stenmark in drugi; režija Colin Eggleston. Jazzbina, 55. oddaja Nastopili bodo: Count Basie, Lionel Humpton, Fats VValler, Jimmy Rushing, Teddy Povvell, The Mills Brothers in drugi. Poročila Spot tedna CMT Borza dela Video strani g 1 KOPER 1 Studio 2 pogovor MMW KOROŠKA 19.30 Cas v sliki ® RAI 1 Jutranja oddaja Unomat-tina, vmes(7.00, 8.00, 9.00, 9.30, 10.00) dnevnik, 7.35 gospodarstvo Nan.: Cuori senza eta Risanke: Calimero ZOI:- tek, 4x10 km M Dnevnik iz Milana Dnevnik Nan.: Blue jeans Vreme, devnik in rubrika TGl Motori Dok.: Kvarkov svet Pustni koncert Mladinski variete: Uno per tutti, vmes risanke, aktualnosti Nan.: Zorro Danes v Parlamentu Dnevnik 1 Variete: Fortunatamente insieme Nan.: In viaggio nel tempo (i. Scott Bakula) Variete: Miraggi Vreme, dnevnik, šport Variete;: Miraggi Aktualno: Al voto al voto (vodi Lilli Gruber) Dnevnik Gassman bere Danteja Nan.: Nasty Boys - La fine del gioco Dnevnik in vreme Danes v Parlamentu Dok.: Strade di altre citta Patente da campioni 1 P‘ RAI 2 Spoznavajmo biblijo V kraljestvu narave Otroška oddaja Jutranji dnevnik Nan.: Lassie Nad.: Quando si ama Aktualna oddaja: Detto tra noi (vodi M. Medici) Dnevnik Variete: I fatti vostri Dnevnik, gospodarstvo in vreme Nad.: Beautiful, 14.20 Santa Barbara Kronike v živo: Detto tra noi (vodi P. Castelli) Dnevnik in Iz Parlamenta Pogum življenja Šport Nan.: Hunter Vreme, devnik in šport Variete: Ventieventi TV film: Un figlio a meta (dram., i. A. Giordana, Gigi Proietti) Aktualno: Mixer Dnevnik in vreme Variete: Indietro tutta! vodi Renzo Arbore) ZOI: skoki K 120 m, ekipno, 1.00 hitrostno drsanje short track Videocomic A, RAI 3 Pregled tiska Jutranja odd. Laltrarete Odprta šola Kulturni dnevnik Tortu-ga, 8.30 Tortuga DOC Idealna knjižnica Parlato semplice Dnevnik 3 iz Milana Parlato semplice, 2. del, Odkrivajmo Benin Znastveni dnevnik ■ Deželne vesti,dnevnik B TGR Bellitalia Šport: odbojka, nogomet, kolesarstvo. Derby Zimske olimpijske igre Dok.: Geo - Arabija Šport, Insieme, vreme Dnevnik, Deželne vesti BlobCartoon, 20.05 Blob Una cartolina Chi 1’havisto? Dnevnik in vreme Milano, Italija Nan.: Occhi di Lynch Dnevnik, vreme, filmske novosti Fuori orario g? RETE 4 B Koper Nan., 71.15 La verita Lillehammer - ZOI '94: Nad.: Piccola Cenerento- Tek 4 x lOkm (M), pre- la, 9.00 Buona giornata nos Nad.: Anima persa, lO.OOSoledad, 11.00 Feb-bre d’amore, 11.45 Mad-dalena, vmes (1130) TG 4 Skoki K-120m, ekipno, prenos TV novice Ponedeljkov športni pregled, ponovitev Dnevnik, 14.00 Sentieri, 15.00 Primo amore, 15.30 Time Out, tv nanizanka Principessa Slovenski program: Variete: Buona giornata Studio 2, pogovor Kviz: La veritž, vmes Primorska kronika (17.30) dnevnik TV dnevnik Rubrika o lepoti Čarobna svetilka, otroški Funari News, vmes program (19.00) dnevnik Koncert resne glasbe Film: 11 colonnello von Dokumentarni film Ryan (vojni, ZDA '65, i. TV dnevnik F. Sinatra, T. Hovvard) Lillehammer - ZOI '94: Film: 11 padrino - Parte 2. Dnevni pregled (dram., ZDA '74, r. F.F. Slovenski program: Coppola, i. Al Pacino, Sportel, vmes (23.30) dnevnik oddaja o zamejskem Radio Londra športu in športnikih Pregled tiska S CANALE5 Na prvi strani Maurizio Costanzo Show Aktualno: Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Lasciate un messaggio Kviz: Sarh vero? ' Agenzia matrimoniale Otroški variete Dnevnik Kviza: OK il prezzo 6 giusto, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5 Striscia la notizia TV film: Passiom (dram., i. Vima Lisi, G. Albertaz-zi, G. Proietti, 6. del) Aktualna odd.: Diritto e rovescio (vodi Enrico Mentana) Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (24.00) dnevnik Sgarbi quotidiani ITAUA 1 S TELE 4 19.30, 23.05 Dogodki in odmevi Cafih dello šport Film Otroški variete Nanizanke Odprti studio Aktualno: Tu, Italija Otroški variete Odprti studio Varieteja: Non a la RAI, 16.00 Smile Nan.: I ragazzi della pra-teria, 17,05 Agli ordlni papa Šport studio Nan:: SuperVicky, 18.30 Bayside School, 19.00 II principe di Bel Air Odprti studio Radio Londra Variete: Karaoke Film: pronti a tutto (krim:, ZDA '89, i. Anthony Edtvards) Šport: Torkov priziv Sgarbi quotidiani Studio šport Aktualno: Tu Italija » Avstrija 1 Čas v sliki Pri Huxtablovih Klub za seniorje Pan-optikum Kapitan Nemo, angl. film Pomorska svilena cesta, serija Cas v sliki Družinske vezi V puščavi ne teče voda, angl. komedija Otroški program Knjiga o džungli Pandin klub Rečni kralji, serija Pierre in Isa, serija VVurlitzer Cas v sliki Gozdarski inšpektor Buchholz Znanost Cas v sliki Dva v Avstriji Zmešnjava Visoka družba, franc.-ital. politična drama Igrajo: Alain Delon, Jean-ne Moreau in drugi; režija Pierre Granier-Deferre. Čas v sliki Druga žrtev, ameriški film Poročila (•) MONTECARLO 19.30, 22.30 Dnevnik, 13.00 Šport 17.50, 23.45, 2.00 Zimske olimpijske igre Variete: Noi non ci San-remo Show Aktualno: CNN Nevvs lmsof"Avstrija 2 Lillehammer - ZOI '94 Tek 4 x lOkm (M) Skoki K-120m, ekipno, prenos Hokej: A5 - B6 Pri Huxtablovih: Cliff za kazen ostane v šoli Vse devetke, igra Zvezna dežela danes Cas v sliki Kultura Lillehammer - ZOI '94 Olimpijski studio Hitrostno drsanje lOOOm (M), kratke proge Hitr. drsanje 3000m (Z) Naredi si sam Univerzum: Lepi in grdi Novo v kinu Večerni studio Lillehammer - ZOI '94: Hitrostno drsanje Hokej: B5 - A6 S.O.S.-Pogrešani, 7., zadnji del []j|] Hrvaška 1 Dobro jutro Poročila Zimski šolski spored Dober dan, uCenci Orjaški hrasti Lonjsko polje Hrvaški dramatiki Deklica iz prihodnosti, 5/24 del nadaljevanke Poročila TV-koledar Divja vrtnica, 32/199 del mehiške nadaljevanke Državnik novega kova, 12/14 del am. humoristične nanizanke Ciklus filmov Spencerja Tracyja: Sodnik Timberlaine, ameriški eb film 1947 Po romanu Sinclaira Lewisa Igrajo: Spencer Tracy, Lana Turner, Zachary Scott, Tom Drake in drugi; režija George Sidney. Monofon Učimo se o Hrvaški Poročila Glavni odmor Obnova Hrvaške Hrvaška danes Poročila Kolo sreče Santa Barbara, 643. del ameriške nadaljevanke Dnevnik 1 Tretji božic, dokumentarna oddaja V velikem planu Poročila Akustikoteka, glasbena oddaja Slika na sliko Poročila v angleščini Sanje brez meja D? 0 Hrvaška 2 TV-koledar Lillehammer - ZOI '94: Skoki K-120m, ekipno, prenos Risanke Zastrupitve v Blackheatu, pon. 1/3 dela angl. nadaljevanke Lillehammer - ZOI '94: Dnevni pregled Tek 4 x lOkm (M), posnetek Skoki K-120m, ekipno, posnetek Dnevnik 1 2,4 otroka, 2/7 del angl. humoristične nanizanke Zastrupitve v Blackheatu, 2/3 del angleške nadaljevanke Terra X, 1/8 del angl. dokumentarne derije Dokazi, 9/16 del serije Dnevni pregled ZOI '94 @ Madžarska Sončni vzhod, jutranji informativni magazin Cez dan Riviera, serija Petrocelli, ameriška kriminalka Igra Opoldanski zvon Telešport - ZOI '94 Za šole Zoom-English Magazine Dnevnik Tele video '94 Zunanje zadeve, serija Izvid Studio '93, razstava Za boljši jezik Vklopi Maček v žaklju, kviz Katoliška kronika Pravljica Dnevnik Poljub, mami madžarski film Gospodarski magazin Dober večer, Evropa Lillehammer - ZOI '94 Car športa TV SLOVENIJA 2 20.05 ZELENA URA, znanstvena oddaja Vsi, ki se vozimo po naših slabih in prenatrpanih cestah, si želimo modemih hitrih cest. Toda po drugi strani bodo avtoceste huda ekološka obremenitev za majhen slovenski prostor, saj je samo vozni pas iz asfalta in betona širok najmanj 26 metrov, da ne govorimo o površini križišč, postajališč in vsega drugega, kar sodi k avtocesti. V oddaji ZELENA URA, ki jo pripravlja in vodi Borut Mencinger, bomo osvetlili to problematiko na primeru načrtovane avtoceste Ljubjana-Arja vas pri Celju. TV SLOVENIJA 1__________17.25 POT V ŠOLO, nizozemska nanizanka Nizozemska nanizanka POT V ŠOLO je nastala na zanimiv način. Ustvarjalci so se pogovarjali z vrsto otrok, ki so potem opisovali svojo pot v šolo, kakor jo vidijo sami, z vsemi razmišljanji, fantazijami, ki sodijo zraven, z vsemi srečanji, igricami, rituali in dejavnostmi, ki so v zvezi z vsakodnevnimi in tudi posebnimi doživetji. Ves ta material so potem zbrali in uporabne pogovore, ki so nudili dovolj opore za dramatizacijo, izločili, naredili izbor in napisali scenarije. Rezultat je tukaj. Epizoda DUH je dobila na otroškem festivalu v Chicagu 1993. leta drugo nagrado. RADIO SLOVENIJA 3 17.00 SVATOVSKE PESMI Igorja Stravinskega To pot smo oddajo namenili glasbi Igorja Stravinskega ubrani na temo svatba in svatovske navade. Za uvod bomo najprej poslušali svatovske ljudske napeve iz voroneškega okrožja, ki so jih zapisali neznani glasbeniki. Ruski svatbeni običaji so skozi stoletja postali prireditev s stalnimi utečenimi plesnimi in glasbenimi točkami. Vsak del ženitovanja je bil enako pomemben - od dvorjenja, fantovščine, simboličnega odkupa neveste do same poroke in poročnega sprevoda - in vsakemu so po tradiciji pripadali posebni plesi in pesmi. l/s r,"'A RETE 4 22.45 IL PADRINO II (GODFATHER), ameriški film, 1974 Režija: Francis Ford Coppola; Igrajo: Robert De Nlro, Diane Keaton, Al Padno in drugi. Mladi Vito Corleone se izseli iz rodne Italije v New Vork. Njegov uspeh je hiter, čeprav nezakonit: kmalu namreč vodi newyorško prostitucijo in ustanovi obširno mrežo igralnic. Po drugi svetovni vojni postane »družina« Corleone šibka. Vitov sin Michael prevzame očetovo mesto na čelu »družine«... The Godfalher II ni le nadaljevanje Coppolove uspešnice, saj poudarja predvsem sicilijanski izvor Corieo-nejev, ki v prvem filmu ni izstopal. Film je prejel sedem oskarjev. Svoj prvi oskar je prejel tudi Robert De Niro, ki v filmu igra mladega Vita. r,'"* KANAL A 20.15 NEDOLŽNA ŽRTEV, ameriški film Igrajo: P. J. Soles, Kit Taylor, Grigor Taylor, John War-nock, Susan Stenmark In drugi; Režija: Colin Eggleston. Glasbo za film je napisal Brian May, član legendarne skupine Queen. Govori o ženski, ki spozna, da je njen mož množični morilec, mu to pove ter pred njim pobegne v Avstralijo. Tam zaživi novo življenje, a ne za dolgo. Kmalu za tem, ko se ponovno poroči izve, da ji je mož že nasledi. TV SLOVENIJA 1_______ PRIČEVANJA O ZVESTOBI, doma na tujem 20.50 Sočnosti vipavskega narečja, mehkobi dolenjskega naglasa, gorenjski tršatosti, vsemu temu je moč prisluhniti v vsakdanjem življenju Slovencev v Argentini. Družinski utrip, skrb za socialni položaj in varovanje duhovnih vrednot odstirajo skrivnost narodnostne trdoživosti in osebne sreče, ki ju slovenska skupnost izpričuje navkljub življenju v zdomstvu. ______TV SLOVENIJA / NOVOSTI_ Zimske počitnice na televiziji Poseben program za otroke Pred vrati so zimske počitnice in v Otroškem in mladinskem programu že pripravljajo poseben dopoldanski počitniški program za te dni. Program bo trajal, tako kot počitnice, od 21. do 25. februarja in nato od 28. februarja do 4. marca. Začel se bo, tudi tako kot že v prejšnjih počitnicah, ob 9h in trajal približno tja do lih. Tatjana Trtnik, ki skrbi za ta program, si ga je zamislila kot nekakšno filmsko matinejo: "Zeleh smo si filmov, ki so ustrezni za mlado populacijo, in ki imajo hkrati se dodaten pomen v filmski zgodovini, so ali mejniki ali kaj podobnega in so nekako v pomoC pri filmski vzgoji mladih. Otroci danes v kinematografih in na raznih satelitskih postajah vidijo preveč filmov dvomljive vrednosti in filmov z malo vsebine pa veliko nasilja, v kinoteko pa praviloma ne zahajajo in ne poznajo filmov, ki so sicer stari, a pravi biseri." Tokrat niso imeli možnosti uresničiti vseh svojih želja. Urednik filmske redakcije Marjan Maher se je posebej potrudil in priskrbel 5 filmov, ki bodo morda bolj po meri mlajših Solarjev, kar v štirih od petih filmov so v glavnih vlogah živali. To so filmi: CLARENCE-SKILASTI LEV, ki ga otroci poznajo iz serije Daktari, risana pravljica ZADNJI SAMOROG, LASSIE POPOTNIK z znamenitim in nadvse popularnim škotskim ovčarjem ter ŽIVALI NASTOPAJO, ki je nekak pregled filmov, v katerih nastopajo živali. Povsem drugačen pa je peti film iz počitniškega sporeda, to je film ZIMSKE OI V SAPPORU. To je dokumentarno igrani film o zimskih olimpijskih igrah na Japonskem pred 22 leti, kar bo posebej zanimivo, saj bodo prav v Času zimskih počitnic letošnje zimske olimpijske igre v Lillehamme-rju. Po filmu pa bodo vsak dan zavrteli še epizodo zabavne angleške mladinske serije Z VRHA. Pripoveduje o prigodah na otroški igralski akademiji, ki jo obiskuje tudi gospod, ki se je v svojih zrelih letih odločil postati igralec. MUSIČ TELEVISION 06.00 Awake on the Wild Side: 09.00 Video; 12.00 Soul Of MTV; 13.00 Greatest Hrts; 14.00 Video; 16.30 Coca Cola Report; 16.45 MTV v kinu; 17.30 Dial MTV; 18.00 Musič Nori Stop; 20.00 Greatest Hrts; 21.00 Most VVanted; 22.30 Beavis & Butthead; 23.00 Ponovitve; 00.00 Rock Block SKY ONE 07.00 The DJ Kat Shovv; 09.55 Risanke; 10.30 The Pyramid Game; 12.00 Sally Jessy Raphael; 13.30 Paradise Beach; 14.00 Barnaby Jones; 15.00 Top Of The Hill, 2. del; 16.00 Drugačen svet; 16.45 DJ Kat Shovv; 18.00 Star Trefc 19.30 E Street; 20.00 M.A.S.H.; 20.30 RJI House; 21.00 Nerešene skrivnosti; 22.00 Melrose Race; 23.00 Star Trek; 00.00 Nedotakljivi PRC7 05.30 Serije, ponovitve; 11,35 Roseanne; 12.05 Pri Huxtablovih; 12.35 Skrivnostni otok, pon. brit. pustol. filma; 14.25 Hardcastle & McCormick; 16.25 Risanke; 17.55 Parker Levvis; 18.25 Krila; 18.55 Roseanne; 19.15 Pri Huxtablovih; 20.00 Poročila; 20.15 Žrtev ljubezni, am. tv film; 22.05 Poročevalci; 23.05 Poročila; 23.15 Interface, ameriški zf film; 00.45 Starsky & H uteh, serija PREMIERE 07.00 Romeo; 09.30 Sanje brez konca, am. film; 11.00 Podnajemnik, am. film; 13.15 Kino '94; 15.55 Na robu prepada, am. tv kriminalka; 17.25 Ko se znoči, moja draga, am. kriminalka; 19.30 Kino '94; 20.15 Sangaj leta 1920, hongkon-ški film; 22.25 Mesečniki, am. grozljivka; 23.45 Late Night With David Lettemnan SATI 09.05 Ponovitve serij; 13.00 Ladja zaljubljencev; 14.00 Sosedi; 14.30 Alf; 16.00 Vesoljska ladja Enterprise; 17.00 Pet krat pet; 17.30 Regionalna poročila; 18.00 Pojdi na vse!; 19.00 Poročila; 19.30 Kolo sreče; 20.15 Zlata parada popevk; 21.10 Reševalci; 22.00 Ugovarjam!; 23.00 Spie-glova TV reportaža; 23.35 Pozor, skrita kamera EUROSPORT 07.30 Olimpijsko jutro; 08.00 Alpsko smučanje (2), pon.; 09.00 Umetnostno drsanje, ples, prosti program; 10.15 Tek 4 x 10 km (M), prenos; 12.45 Skoki, ekipno, K-120m, prenos; 15.00 Umetnostno drsanje, ples, prosti program; 16.15 Hokej, polfinale-za 9-12. mesto, prenos; 19.00 Hitrostno drsanje lOOOm (M); Hitrostno drsanje 3000m (Z), Štafeta; 22.30 Hokej, polfinale- za 9-12. mesto; 23.30 Olimpijska poročila RTI 09.00 Serije, ponovitve; 12.00 Opoldanski magazin; 14.10 Umor je njen konjiček, serija; 17.00 Kdo je šef?; 17.30 Strašno prijazna družina; 18.00 Družinske vezi; 18.45 Poročila; 19.10 Eksplozivno; 19.40 Dobri časi, slabi časi; 20.15 Columbo: Umor po naročilu, am. tv kriminalka; 22.10 Quincy; 23.10 Gottschalk’ 00,00 Poročila RTI 2 05.45-17.00 Ponovitve; 17.00 Ženska za 7 milijonov dolarjev; 17.50 Umik; 18.20 Nasmehnite se, prosim; 18.55 Poročila; 19.00 Angel se vrača, serija: 20.00 Poročila; 20.15 Dvakrat v Rim in nazaj, am. tv film; 22.00 Poročila; 22.15 Souvenirs, sou-venirs, francoski film SKY MOVIES 15.00 Forty Guns To Apache Trail; 17.00 Joe Panther; 19.00 Mrs. Arris Goes To Pariš; 21.00 Fre-ejack; 23.00 JFK MOVIE CHANNEL 15.00 Not VVrlhout My Daughter; 17.00 The Dragan That Almost Wasn't; 19.00 The Treasure; 21.00 The Prince Of Tides; 23.15 Rage And Ho-nor II: Hostile Takeover FILMNET + 14.00 Crooked Hearts; 16.00 K-TV; 18.00 Jungle Fever; 20.15 Blood Ties; 22.10 Batman Retums; 00.20 Iran Maže SUPER CHANNEL 05.30 Verska oddaja; Novice; Gospodarstvo; Super Shop; 17.30 Evropsko gospodarstvo: 18.00 Današnji Show; 19.00 Poročila; 19.30 On The Air; 20.00 Dokumentarec; 21.00 Ushuaia, dokum. serija; 22.00 Poročila; 22.30 Gospodarstvo; 22.45 Market Wrap; 23.00 Jay Leno Shovv CNN 05.00-22.00 Worid News; 06.30 MoneyUne; 10.30 VVorid Report; 11.30 Business Report; 12.30 Business Day; 13.30 Business Asia; 14.00 Larry King U-ve; 16.30 Cnn & Co; 19.00 VVorid Business To-day; 20.00 International Hour; 22.00 VVorid Business Today Update; 22.30 Shovvbiz Today Slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17,00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 8.30 Dnevnikov odmev; 8.40 Minute za smeh; 10.30 Pregled slov. tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Ekološki kotiček; 17.00 Ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slov. zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute za; 21.05 Premiere; 21.50 Intermezzo; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 23.05 Literarni nokturno. Psihologija; 11.30 Aktualnosti; 12.00 Romagna mia; 13:00 Glasba po željah; 14.05 Turistična oddaja; 14.45 Seriamen-te parlando; 16.00 Modri val; 18.00 Covermania; 18.45 Zvoki iz preteklosti; 20.00 Prenos RMI. R. Glas Ljubljane 5.15, 7.15, 10.15, 13.15, 14.15. 17.15, 19.15 Novice; 7.30 Loto; 8.15 Napoved; 9.25 Kam danes; 11.00 Anketa; 12.00 BBC novice; 12.15 Novinarjev gost; 13.55 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.10 Spoznajmo se; 16.45 Nasveti; 18.15 Tema tedna; 20.00 Labirint znanja; 21.30 Ta nori torek; 1.00 Sat. progr. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30. 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.40 Koledar prireditev; 10.40 Primorski val; 11,35 Obvestila; 12.00 Opoldne; 13.00 Val 202 - Fiesta latina; 14.00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.40 Tema popoldneva: šolstvo; 17.50 Šport; 19.30 Štos - še v torek obujamo spomine; 21.00 Od dejanj k besedam; 22.20-23.00 Stoletja improvizirane glasbe. Slovenija 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasbena matineja; 10.05 Kulturni globus; 11.05 Človek in zdravje; 11.35 Izbrali smo; 13.05 Enajsta šola; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTS; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Ljudsko izročilo; 16,40 Esej; 17.00 Glasba I. Stravinskega; 18.00 Koncerti; 19.30 Arije in monologi; 20.00 Literarni večer; 20.45 S koncertov; 22.05 Pretok Idej; 22.25 Glasba našega časa. Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.40 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.20 Tema dneva; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 13.00 Pesem tedna; 17.00 Na vrtiljaku z Romano; 17.50 Koristne informacije; 18.50 Radio jutri. Radio Maribor 6.00. 8.00, 10.00. 12.00, 13.00,14.00, 15.00 Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 9.05 Štajerske m iniature; 11.45 Infoservis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gorco; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 17.45 Šport; 20.00 Študij in glasba; 21.00 Kulturno umetniški program. Radio študent 11.00 Vžig; 12.00 Kondicija dvojlškega sistema; 14.00 OF (24 ur in-fo); 17.00 Joculator; 19.00 Tolpa bumov: Barmarket-Gimmick; 20.00 Under-ground International; 21.00 Hard'n Heavy; 24.00 Radio satelit. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,5 -93,8- 100,3- 100,6- 104,3 -107,6 MHz) 6.00 Otvoritev; 8.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6,30 Jutranjik, Lil-lehammer 94; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Modri val; 8.15 Vsak dan je dober dan; 9.15 Lillehammer;, 9.50 Iz odvetnikove pisarne; 11.00 Hladno, toplo, vroče; 12.30 Opoldnev-nik; 13.00 Jagode in podoknice; 14.30 Lillehammer; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.35 Iz kulturnega sveta; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta, 2. del; 19.00 Dnevnik - prenos RS; 19.30-23.15 Večerni program Modrega vala RK. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 7.05 Dobro jutro, otroci; 8.00 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Aktualnosti; 9.32 Bilo je nekoč; 9.40 Izbrali ste; yl0.00 Pregled tiska; 10.35 Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar In Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Skozi tančico molka; 8.30 Soft mušic; 9.00 Iz studia z vami, 9.15 Odprta knjiga: Oštrigeca (Marjan Tomšič, 19. del); 10.30 Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.45 Primorska poje: ZPZ Ivan Grbec; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Mladi val: Gastronomlk-viz; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Božanska komedija: Vice (prevod in priredba A. Capuder, r. S. Verč, 21. del); 18.40 Slovenska lahka glasba; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30. 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 18.00 Otroški vrtiljak; 20.30 Smeh in glasba. Radio Koroška 18.10-19.00 Partnerski magacin. ZNANJE Torek, 22. februarja 1994 ZANIMIVA ZNANOST (14 Skrivnostno tretje oko »Zemljanov« Boris Sergejev Železniškemu peronu se počasi približuje otroški turistični vlak. Velika rdeča lokomotiva s škripajočimi zavorami upočasnjuje hitrost. Za njo se zvija na desetine velikih temnozelenih vagonov z velikimi, čistimi okni, na katera odznotraj pritiskajo številni sploščeni nosovi - nad njimi pa oči, vse v parih, v treh, štirih vrstah, črne, plave, rjave, zelene. Kot kakšna fantastična zver vlak opazuje okolico s tisočerimi pazljivih očes. »Tisočerooka!« reče nekdo od čakajočih na peronu. In še prav ima; vlak namreč zelo spominja na turbelarija, ploščatega črva, čigar prednji del telesa je posut z vrsto majcenih, skorajda mikroskopskih očesc; še plazi se podobno kot črv: počasi, z enakomernimi zvijajočimi gibi. Oči so zelo pomembno čutilo. Nič čudnega torej, da jih ima veliko živali na desetine, celo na stotine! Bolj ko so oči primitivne, več jih žival mora imeti za svoj obstanek; in bolj ko so se skozi evolucijo vidni receptorji izpopolnjevali, manj in manj so jih živali potrebovale. Obstajajo tudi enooke živali: veslonogi rakci, ki so dobili ime po mitičnih enookih velikanih stare Grčije - kiklopih. Kiklopci zelo lepo živijo samo z enim očesom. Kolikšno število oči bi bilo najidealnejše? Vprašanje sploh ni tako enostavno, kot je videti na prvi pogled, in nanj Se zdaleč ni lahko odgovoriti. Število oči, neizogibnih za določeno žival, je odvisno od stopnje njihove dovršenosti ter od njenega načina življenja. Na Zemlji obstajajo bitja, ki so nekoč imela zelo dobre oči, ko pa so se preselila na področja brez svetlobe - kot recimo pečin-ske ribice - so oči popolnoma izgubile. Očitno je, da se glede vprašanja o potrebni količini oči lahko povsem zanesemo na naravo. V procesu evolucije je vsaka vrsta živali dobila natanko toliko oči, kolikor jih je potrebovala za normalen obstoj. Vretenčarjem - mednje spada tudi človek -, ki imajo zelo komplicirano zgrajene in visokorazvite možgane ter zelo izpopolnjene oči, jih docela zadostuje troje. Resnično: troje! Nikar se preveč ne čudite... Ribe, dvoživke, plazilci, ptice in sesalci, med njimi torej tudi vsakdo od nas, imajo po troje očes. Le da na obstoj tretjega očesa pozabljamo, ali pa zanj enostavno ne vemo - kar ni nič nenavadnega, saj se pri ljudeh odvečno oko skriva v globini možganov in je z vseh strani obkroženo z možganskim tkivom, tako da ga od zunaj seveda ni mogoče videti. Pa tudi ne imenujemo ga »oko«, marveč »epifiza«, kajti tretje oko se je v procesu evolucije vretenčarjev razvilo iz pravega očesa v zelo pomembno žlezo. Skrivnostno tretje oko ni veliko. Človekovo tehta samo 0, 1 do 0, 2 grama, torej znatno manj kot tretje oko današnjih krokodilov ali izumrlih pošastnih kuščarjev. Tretje oko nižjih vretenčarjev pa se po svoji sestavi po ničemer bistvenem ne razlikuje od navadnih oči. Od zunaj ima kristalno telesce, v notranjosti pa odkrijemo steklasto tvorbo, nekakšno mrežo celic, občutljivih na svetlobo, ter ostanek ovojnice krvnih žil. Iz očesa, po pričakovanju, potuje tudi živec. Znanstveniki so bili nemalo presenečeni, ko so pred dobrimi sto leti odkrili ta nenavaden organ. Koliko različnih domnev je sprožilo to odkritje! Znanstvenikom je bilo povsem nejasno, kaj naj bi opazovalo skrivnostno oko v možganih. Morda z njegovo pomočjo človek vidi in se zaveda svojih misli in občutij? Slišati je bilo še številne druge, nič manj fantastične predpostavke. Skrivnost funkcije tretjega očesa se je pričela odstirati v trenutku odkritja, da ga imajo prav vsi vretenčarji. Večina vretenčarjev, tudi žabe, ga ima na vrhu lobanje. Kuščarji ga imajo neposredno pod kožo - pa čeprav je oko pokrito samo s prozornimi luskami, kot naprimer pri iguanih, velikih južnoameriških kuščarjih, ali pa zgolj s tanko prozorno opno, kot naprimer pri haterijah iz Nove Zelandije - kar kajpak pomeni, da tretje oko lahko celo gleda! Znanstveniki so pričeli intenzivno proučevati funkcijo dopolnilnega temenskega očesa. Raziskave so potrdile, da to oko zares reagira na svetlobo in da celo razlikuje barve! To je kajpak presenetljivo, kajti navadne oči številnih, živali barv sploh ne razlikujejo. Materije so zelo stara bitja, pravzaprav živi fosili. Živeli so že v tistih pradavnih časih, ko so Zemljo poseljevali ogromni kuščarji, in odtlej se niso niti malo spremenili. Znanstvenikom se je porodila ideja, da so v daljnih časih najbrž vsa bitja gledala v svet s tretjim očesom - in ta domneva se je že kmalu potrdila kot pravilna. Paleontologi (znanstveniki, M preučujejo izumrle živali) so že zdavnaj postali pozorni na nejasno odprtino na zgornjem delu lobanje izumrlih kuščarjev velikanov. Izkazalo se je, da je na tem mestu bilo tretje oko, ki je po velikosti le malo zaostajalo za bočnim. Dvoma ni bilo več: v prastarih časih so živali aktivno uporabljale vsa tri očesa! To je bilo po vsem sodeč zelo ugodno: preden je žival priplavala iz vode, je nad površino potisnila vrh svoje glave in si s tretjim očesom ogledala, kaj se dogaja na belem svetu. Tovrstna previdnost je prišla prav tudi roparicam (neopazno prežanje na plen), pa seveda tudi njihovim žrtvam. S tem je bilo pojasnjeno tudi vprašanje, kako je tretje oko nastalo in za kaj so ga živali v preteklosti uporabljale. Se zmeraj pa je ostalo nejasno, čemu sluzi tretje oko današnjim živalim. Ker je pri večini plazilcev skrito pod luskami, namreč ne more ničesar zaznavati. Če bi bilo popolnoma nepotrebno, pa bi ne bilo mogoče, da bi se tako dolgo ohranilo: odmrlo bi na enak način kot so odmrle zadnje okončine kitov; znanstveniki namreč predobro vedo, da organi, ki so izgubili svoj pomen, kaj kmalu izginejo. Ge se je tretje oko ohranilo vse do dandanes, to potemtakem pomeni, da tudi nečemu sluzi. Toda čemu? Raziskave o tem vprašanju so se nadaljevale... (B. K.) EKOLOGIJA / MIKROPROCESORKO TIPALO ZA BOLJŠI IZKORISTEK Manj onesnaženo ozračje Patent za manj razvite države Sončni zahod v onesnaženem ozračju ... Ciudad de Mexico ima med vsemi prestolnicami sveta največje težave z izpušnimi plini, saj poganja večino avtomobilov običajni bencin, tako da si pri nadzoru onesnaženja ne morejo pomagati s katalizatorji. Lani pa je majhna družba iz Združenih držav razvila'mikroprocesorsko napravico, ki močno omeji emisijo strupenih snovi in obenem zmanjša porabo goriva. Vgradnja naprave je preprosta: treba jo je le priključiti na vplinjač. »Tipični avto iz mehiške prestolnice je že priletnejši Volkswagen, priljubljeni hrošč. Ker leži Ciudad de Mexico na nadmorski višini 2400 metrov, poganja vozila zelo bogata mešanica zraka in goriva - celo 8:1 -, da lahko razvijejo dovolj moči,« pravi Ste-phen Bryen iz podjetja Le-an Power Corporation iz Marylanda. »V mešanici je tako veliko bencina, da ga precej sploh ne zgori, tako da je zrak nad Ciudad de Mexico nasičen s ogljikovodiki iz izpušnih plinov avtomobilov, tovornjakov in avtobusov.« Družba Lean Power vgradi v avto mikroprocesorsko tipalo, ki nadzira vrtenje vztrajnika in s tem meri izkoristek motorja. Naprava nato zmanjšuje delež goriva v mešanici, dokler moč ne začne upadati. »Izpušni plini so najčistejši, če sta zrak in gorivo pomešana v razmerju 19:1,« je povedal Bryen, »motor pa razvije največjo moč pri razmerju 12:1.« Procesor družbe Lean Power nadzira vztrajnik, ki se v običajnih avtomobilih zavrti od 600 do 6000-krat v minuti, pač glede na prestavno razmerje ih hitrost. Število obratov v minuti se nekoliko poveča ob vsaki eksploziji v cilindrih motorja, nato pa nekoliko upade. Ker so ob pospeševanju eksplozije mešanice vse pogostejše, se čas med zaporednima pospeškoma vztrajnika nekoliko skrajša. Ce teče motor enakomerno, pa si pospeški sledijo v enakih presledkih. Magnetno tipalo stokrat v sekundi pomeri ta vzorec pospeševanja in zaviranja vztrajnika ter s tem ugotovi, ali se motor vrti enakomerno. Če se, napravica zvečuje delež zraka v mešanici, dokler motor deluje gladko. »Pravzaprav gre za to, da držimo motor na dieti pri vseh hitrostih, ne da bi zmanjšali moč,« je dejal Bryen. V podjetju Lean Povver so povedali, da so preskusi pri mehiški podružnici Forda pokazali, da napravica zmanjša koncentracijo ogljikovega monoksida za 60 do 70 odstotkov. Množina ogljikovodikov v izpušnih plinih upade za 20 do 40 odstotkov, pa tudi dušikovih oksidov je približno petkrat manj. Stephen Bryen je še dodal, da poraba goriva obenem zmanjša za 10 do 15 odstotkov. »Če nam bo z mehiškim proizvajalcem uspelo ustanoviti mešano podjetje, bodo naše napravice stale od 125 do 150 dolarjev,« je dejal. »To bo za lastnika povprečnega avtomobila sicer precejšen izdatek, taksistom in avtobusnim podjetjem pa bi prihranek goriva že v nekaj mesecih povrnil denar. Mehiška vlada se zaveda obupnega stanja ozračja nad prestolnico in utegne predpisati naše napravice kot del obvezne opreme avtomobilov, prav tako kot zahtevajo oblasti v razvitejših deželah katalizatorje.« V podjetju Lean Povver upajo, da bodo spočetka njihov trg starejši avtomobili z motorji z vplinjači -predvsem zaradi obsežnosti onesnaženosti ozračja v državah v razvoju. Bryen pa dodaja, da bi bilo z isto tehnologijo tipal in s podobnimi algoritmi za nadzor razmerja goriva in zraka mogoče povečati tudi izkoristek motorjev z neposrednim vbrizgavanjem goriva. Jonathan Beard -PrZ- ENERGETIKA / HITREJŠI IN CENEJŠI PLUGI S postopkom elektroosmoze do prihranka goriva pri oranju s traktorjem Oranje terja velik del energije, ki jo potrosijo kmetovalci z vsega sveta. Skupina ameriških raziskovalcev pa trdi, da bi - Ce bi v to opravilo vložili le malo elektrike - lahko prihranili celo deset odstotkov goriva, ki ga pombijo traktorji za premagovanje trenja v prsti. Orodja za obdelovanje zemlje režejo prst mnogo lažje, Ce jih podmažemo s tankim slojem tekočine. Dennis Lar-son z Univerze Arizona si je zamislil, da bi bilo mogoče to plast ustvariti s pomočjo elektroosmoze: pri tem procesu teče voda iz omoCenega področja skozi prepustni ali polprepustni medij proti suhim krajem. Larson je povezal je- kleno rezilo pluga z negativnim, diskasto ploščo, nameščeno za rezilom, pa s pozitivnim polom enosmernega izvora električnega toka z napetostjo od 5 do 40 voltov. Ioni iz vode so se oprijeli rezila pluga in oblikovali nekajmi-krometrsko plast, skozi prst pa je tekel električni tok jakosti od 0.2 do 2.6 miliampera. »Z elektroosmozo so poskušali že prej, a je vselej izgleda-lo, da bi bil izvor toka, ki bi v zadostni meri zmanjšal trenje, preprosto predrag. Upamo, da bo z boljšim elektronskim nadzorom in možnostjo uporabe toka iz omrežja ta zamisel končno prišla na polja,« je povedal Larson. Pre- skuse, ki so jih opmvili v Arizoni, so izpeljali v laboratoriju v metrski koritasti posodi s prstjo in s tokom iz omrežja. Pri oranju na polju bi bržkone potrebovali večjo moč -najbrž več, kot lahko zagotavlja motor traktorja. »Najti moramo varen, ekonomičen in dovolj velik ter stabilen izvor enosmernega toka, ki bi ga bilo mogoče namestiti na vozilo,« pravi Larson. Tak izvor bi lahko bile sončne celice. »Zamisel o podmazova-nju plugov ni nova,« je dejal Larson. »Naleteli smo na ameriške, sovjetske in kitajske članke - nekateri so bili objavljeni že v dvajsetih letih -, ki govorijo o zmanjšanju Za deset odstotkov manjša poraba goriva pri oranju ... trenja pri oranju, kar naj bi prihranilo nekaj energije ali pospešilo delo. Ljudje so poskušali prekriti rezila s teflonom in podobnimi mazivi. Drugi so skušali voziti vodo, ki naj bi igrala vlogo maziva, na traktorjih, pa se je pokazalo, da je ne morejo natovoriti toliko, da bi bilo vredno truda.« Larson priznava, da bo potrebnih še precej preskusov na poljih, preden bo elektroo-smoza postala stvarnost. »Pri naših testih smo odkrili, da je prihranek energije močno odvisen od vrste prsti in hitrosti oranja,« je dejal Larson. » V enem primeru - ilovnato zemljo z od 12 do 17% vlage smo orali s hitrostjo 9 km/h -pa smo dosegli 32-% prihranek energije. Menimo, da naš postopek ne predstavlja nevarnosti za voznika traktorja. Stroški porabljene elektrike so zmerni. Največji izdatek bi bila namestitev in vzdrževanje priprave.« Jonathan Beard -PrZ- V zbirki Manager Gospodarskega vestnika je te dni izšla nova knjiga. Izdali so prevod dela hrvaškega psihiatra, psihoterapevta in komunikologa Pavaa Braj-Se: Managerska komunikologija (Komuniciranje, problemi in konflikti v podjetju), ki jo je prevedla Dubravka Gradišnik. PSIHOLOGIJA / PAVAO BRAJŠA - NOVA KNJIGA, Managerska komunikologija Avtor je slovenski javnosti znan po delih drugačne vsebine, a vendarle delih, ki so in zadevajo medčloveške odnose. Interpersonalna komunikologija kot znanstvena disciplina in interpersonalna komunikacija kot veščina sta poštah strateški vedi in strateška instrumenta sodobnega razvitega managementa. Ce današnji manager porabi 80 odstotkov svojega delovnega časa za neposredno komuniciranje s svojimi sodelavci in partnerji, potem je nedopustno, da to dela amatersko, nešolano in nevešče. Knjiga P. Brajše naj bi torej bila prvi učbenik za interpersonalno managersko komunikologijo pri nas. »Podjetje sestavljajo ljudje, ki komunicirajo med seboj, skušajo reševati skupne probleme in razreševati medsebojne konflikte. Komunikacija, problemi in konflikti so tako sestavni del vsakega podjetja. Skoraj nemogoče si je predstavljati podjetje, ki deluje brez medsebojnega komuniciranja sodelavcev, brez skupnega reševanja kompleksnih problemov v njem in brez razreševanja konfliktov med tistimi, ki komunicirajo in rešujejo te probleme,« je v predgovor zapi- sal avtor. Pavao Brajsa je danes znanstveni sodelavec zagrebške medicinske fakultete za področje socialne psihiatrije in višji znanstveni sodelavec Fakultete za organizacijo in informatiko v Varaždinu za področje interpersonal-ne komunikologije v mana-gementu. Vodi psihiatrično bolnico pri Varaždinu. Strokovno se je izpopolnjeval v Miinchnu in Ziirichu in je član uredniškega kolegija časopisa Zeitschrift fiir syste-mische Therapie. Predava na mednarodnem podiplomskem študiju Instituta za zakonsko in družinsko terapijo in svetovanje v Gradcu. Za slovenske pedagoške delavce (te dni je pri nas izšla tudi njegova Pedagoška komunikologija) vodi komunikacijske treninge na Ptuju, za ma-nagerje pa na Bledu in v Bohinju. Doslej je spisal že dvaj- set knjig in nekatere (Človek, spolnost, zakon, pa Se da živeti v dvoje?, Očetje, kje ste?, Vodenje kot medsebojni proces in druge) so že izšle tudi v slovenskem jeziku. S področja timskega dela sta denimo znani njegovi knjigi Timsko delo in Upravljanje kot medčloveški odnos. Vrsto let se ukvarja s človeškimi vm in potenciali (human resour-ces management), posebej še z interpersonalno komunikologijo v podjetjih in je za to področje tudi svetovalec v Številnih slovenskih in hrvaških podjetjih. Vse našteto bi seveda moralo biti jamstvo za kakovost Brajšinega raziskovalnega dela na področju ma-nagerske komunikologije - je pa verjetno res tudi to, da bo za mnoge slovenske manage-rje njegova knjiga preprosto pretežka. Matija Hudovernik gledališča SLOVENIJA LJUBLJANA Cankarjev dom, tel.: oni/ 222-015 Danes, 22. februarja, ob 20. uri: Beth Henlev - ZLOČINI SRCA (SD). V četrtek, 24., in v petek, 25. februarja, ob 20. uri: {van Cankar - POHUJŠANJE V DOLINI SENT-FLORJANSKI (KD). V nedeljo, 27. februarja, ob 18. uri: OB LETU OSOREJ (SD). DRAMA SNG, tel.: 061/221-511 Danes, 22. februarja, ob 19.30: H. Ibsen - RO-SMERSHOLM, za abonma torek in izven. Vsredo, 23. februarja, ob 19.30: W. Shakespeare -IjaLALJ HENRIK IV., za abonma sreda in izven. Predstava bo se v četrtek, 24. februarja, ob isti uri, za abonma četrtek in izven. V soboto, 26. februarja, ob 19.30: M. Frisch - DON JUAN ALI LJUBEZEN DO GEOMETRIJE, za tzven in konto. MALA DRAMA SNG, tel.: 061/221-511 V sredo, 23. februarja, ob 20. uri: B. Starr - MOŠKI POD POSTELJO. Razprodano! V četrtek, 24. februarja, ob 20. uri: I. Torkar - BALADA O TASaa, za izven in konto. V petek, 25. februarja, ob 20. uri: A. Nicolaj -BLAGI POKOJNIKI, DRAGI MOŽJE, za izven. OPERA, tel.: 061/331-950 "®^°, 23. februarja, ob 19. uri: Verdi - RIGO-LETTO, za izven in konto. V s°boto, 26. februarja, ob 19. uri: Bizet - CAR- MEN, za izven in konto. V torek, 1. marca, ob 19. uri: Verdi - TRAVIATA, za izven in konto. MGL, tel.: 061/210-852 Danes, 22. februarja, ob 19.30: A. Miller - SMRT TRGOVSKEGA POTNIKA, za abonma Študentski B. Predstava bo Se v četrtek, 24. februarja, za abonma Študentski C. MAU ODER MGL: Danes, 22. februarja, ob 17.30: G. Barilly - MEDENI MESEC, za izven in konto. Predstava bo Se v soboto, 26. februarja, ob 22. uri, za izven in konto. Šentjakobsko gledališče, tel.: 061/312-860 V petek, 25. februarja, ob 17. uri: D. Totheroh - A. Jelen - UKRADENI PRINC IN IZGUBLJENA PRINCESKA, za izven. V nedeljo, 27. februarja, ob 16. uri: A. Lindgren -V. Arhar - Stih - PIKA NOGAVIČKA, za izven. kd Španski borci, tel.: oei/1404-183 V petek, 25. februarja, ob 20. uri: Ray Cooney -POKVARJENO. Gostuje gledališče Tone Čufar iz Jesenic. KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/ 332-288 V petek, 25. februarja, ob 21. uri: gledališče Ane Monro - VARIETE. V soboto, 26. februarja, ob 17. uri: MEH ZA SMEH v izvedbi gledališke slcupine Unikat. V nedeljo, 27. februarja, ob 20. uri: Zijah A. Sokolovih - GLUMAČ... JE GLUMAČ... JE GLUMAČ. VODNIKOVA DOMAČIJA, tel.: 061/1593-395 V sredo, 23. februarja, ob 19.30: E. Flisar - TRI-STAN IN IZOLDA. LGL, tel.: 061/314-789 Danes, 22. februarja, ob 16.30 in 18. uri: Jan Malik - ŽOGICA MAROGICA. Predstava bo še v sredo, 23. februarja, ob 18. uri. CELJE SLGC, tel.: 063/25-332 V četrtek, 24. februarja, ob 11. uri: L. Pirandello -KOT ME TI HOCES, za abonma Srednja frizerska tekstilna strojna Sola n Celje. DNEVI KOMEDIJE '94 V petek, 25. februarja, ob 16. uri: simpozij na temo Kako smo ustvarjali komedijo v foyerju SLG Celje; ob 19.30:1. Torkar - REVIZOR ’93. Gostovanje PGK. V soboto, 26. februarja, ob 19.30: M. Gavran -MOZ MOJE ŽENE. Gostovanje Mojega gledališča iz Ljubljane. KRANJ PGK, tel.: 064/222-681 V soboto, 26. februarja, ob 19.30: Ray Cooney -ZBEŽI OD ŽENE. Razprodano! MARIBOR DRAMA, tel.: 062/ 221-206 Danes, 22. februarja, ob 19.30: Dante-Proldč-Pan-dur - LA DIVINA COMMEDIA - Infemo. V petek, 25., in v soboto, 26. februarja, ob 19.30: Dante-Prokič-Pandur - LA DIVINA COMMEDIA -Purgatorio. V nedeljo, 27., in v ponedeljek, 28. februarja, ob 19.30: Dante-Prokič-Pandur - LA DIVINA COMMEDIA - Paradiso. V galeriji Vodnikova domačija v Ljubljani bo v četrtek, 24. februarja, ob 18. uri otvoritev razstave slik VELJKA TOMANA Razstavo bo odprl prof. Franc Zalar. Nastopil bo ansambel Šok. Sam pod soncem, akril pl., 1993, 50 x 60 cm RAZSTAVE SLOVENIJA FURLANIJA-JULUSKA KRAJINA TRST Kulturni dom SSG gostuje danes, 22. t. m., ob 14. uri v KD S. Kosovel v Sežani z dramo M. Krleže »V agoniji«. V četrtek, 24. t.m., ob 16. uri (red I) ponovitev drame Miroslava Krleže »V agoniji« v izvedbi SSG. Režija Boris Kobal. Nastopajo J. Souček, M. Blagovič, V. Jurc in M. Caharija. Verdi - Dvorana Tripcovich Operna sezona: danes, 22 t.m., ob 20. uri (red E) bo na sporedu deveta predstava dela H. Berlioz »Faustovo pogubljenje«. Dirigent Michel Tabachnik, režija Ivan Stefanutti, sodeluje zbor »I piccoli cantori della citta di Trieste«. Zadnja predstava jutri, 23. t. m., ob 20. uri (red C). Gledališče Rossetti V teku je predprodaja vstopnic za Marivauxovo delo »II gioco delTamore e del caso«, ki bo na sporedu od 1. do 6. marca. Odrezek St. 7G (rumen). Gledališče Cristallo-La Contrada Danes, 22. t.m., ob 16.30 bo na sporedu delo A. De Benedettija »L’onorevole, il poeta e la signora«, ki ga predstavlja gled. skupina Fa-scino E.T. iz Rima. Režija Antonio Calenda. Igrajo Ivana Monti, Andrea Giordana in Giampiero Bianchi. TRŽIČ Občinsko gledališče Jutri, 23. t. m. in v četrtek, 24. t. m., ob 20.30 gostovanje gledališke skupine Teatro di Leo z delom L. Pirandella »I giganti della monta-gna«. KOROŠKA CELOVEC Mestno gledališče: danes, 22. t.m. ,ob 19.30 G. Verdi - opera »Ein Maskenball«. Ponovitev v četrtek, 24. t. m., ob 19.30. Jutri, 23. t. m., ob 19.30 Coline Serreau »Hase Hase« (Zajec, zajec). ROZEK V Kulturni dvorani na Muti, Moschitz, Rožek, ob ponedeljkih, od 20. ure dalje plesni tečaj »Od valčka do sambe«. RAZNE PRIREDITVE SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM, tel.: 061/222-815 Danes, 22. februarja, ob 19. uri: dr. P. VIKTOR PAPEŽ OEM in prof. PAVEL KOGEJ - Ločitve (zakonov) zdaj so časi? (sejna E3). V sredo, 23., in v četrtek, 24. februarja, od 18. do 22. ure: delavnica MARKA POGAČNIKA 1994 (SD). V četrtek, 24. februarja, ob 19. uri: ALEŠ DEBELJAK - Sveta vojna in Islam (sejna E3). KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/332-288 Y sredo, 23. februarja, ob 20. uri: predavanje iz cikla Vesela znanost o okolju RUDI RIZMAN -Nacionalizem - pro et contra. VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65 Danes, 22. februarja, ob 18. uri: predavanje dr. BORISA PATERNUJA - Pogled na sodobno slovensko poezijo. V sredo, 23. februarja, ob 17. uri: v otroški knjižnici v Vodnikovi domačiji predstavitev ilustracij in pogovor s slikarjem MARJANOM MANČKOM. GLEDALIŠKI KLUB KRKA, Dunajska 65 Danes, 22. februarja, ob 19.30: srečanje z LAD-KOM KOROŠCEM. GLEDALIŠKI IN FILMSKI MUZEJ, Mestni trg 17 Danes, 22. februarja, ob 18. uri: predavanje VLADIMIRJA STOJISAVLJEVICA - DO YOU LOVE ME. ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE RS, Miklošičeva 23 Danes, 22. februarja, ob 19. uri: javna tribuna 7 STOLETIJ FRANČIŠKANOV V BOSNI. ŠOŠTANJ Obeležitev 50-letnice smrti pesnika Karla Destovnika - Kajuha - danes, 22. februarja: v Kajuhovem domu v Šoštanju ob 10. uri: otvoritev prenovljene pesnikove hiše; v Domu kulture ob 11. uri: simpozij - Kajuh in literarnozgodovinska misel; pri Žlebniku ob 16. uri: poklon pesniku; v knjižnici Velenje ob 18. turi: predstavitev spominske monografije Kajuh - pesnik vseh letnih časov. VELENJE KNJIŽNICA VELENJE V četrtek, 24. februarja, ob 19. uri: 3. družinsld večer - JELKA in DARJA REICHMAN. LJUBLJANA CANKARJEV DOM, Prešernova 10 Razstava JOŽETA CIUHE - Iz pariškega ateljeja je na ogled do 20. marca. MESTNA GALERIJA, Mestni trg 5 Razstava Zimski salon 1994, na kateri se s slikami, instalacijami in objekti predstavljajo umetniki VOJKO ALEKSIČ, OTO RIMELE in ANDREJ TROBENTAR, je na ogled do 26. februarja. MODERNA GALERIJA, Tomšičeva 14 Retrospektivna razstava OHO je na ogled do 13. marca. Razstava JOSEPHA BEUYSA je na ogled do 20. marca. Razstava PEDRA CABRITA REISA - EG HO DER WELT IH je na ogled do 27. februarja (Mala galerija). JAKOPIČEVA GALERIJA, Slovenska 9 Razstava RINALDA OLTV1ERIJA je na ogled do 27. februarja. BEŽIGRAJSKA GALERIJA, Dunajska 31 Razstava DUŠANA TRŠARJA - Objekti in risbe 1973-1983 je na ogled do 27. februarja. GALERIJA COMMERCE, Einspielerjeva 6 Razstava slik KAREN SOKLIČ je na ogled do 4. marca. GALERIJA KRKA, Dunajska 65 V četrtek, 24. februarja, bo ob 13. uri otvoritev razstave akvarelov JANEZA LOGARJA. Razstava bo na ogled do 30. marca. GALERIJA PIC LEK, Verovskova 57 Razstava olj slikarke BRIGITE POZEGAR-MULEJ je na ogled do 11. marca. GALERIJA SKUC, Stari trg 21 Razstava slik SVETLANE JAK1MOVSKE-RODIC. je na ogled do 4. marca. GALERIJA TIVOLI, Pod turnom 3 Razstava JOŽETA CIUHE je na ogled do 6. marca. GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65 V četrtek, 24. februarja, bo ob 18. uri otvoritev razstave slik VELJKA TOMANA. Razstava bo na ogled do 15. marca. KNJIŽNICA J. MAZOVCA, Zaloška cesta 220 Razstava kolažev KATARINE STOKAR z naslovom Veliko drevo miru je na ogled do 17. marca. SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ, , Muzejska 1 Razstava Tekstil v kmečld hiši iz Etnološkega TRST Galerija Bassanese: do 9. marca bo na ogled razstava »Nicoletta Costa za Janka in Metko«, skice in scene, ki so jih uporabili pri operi. Art Gallery Do 26. t.m. so na ogled dela desetih tržaških slikarjev. MILJE Občinska razstavna dvorana: na ogled je fotografska razstava Photo Imago »Paesaggio - Territorio«. muzeja Budimpešta. NUK, Turjaška 1 Razstava ALKIMIJA, SVETA VEDA NASA - Alkimisti in Paracelsus (1493 - 1541 - 1993) je na ogled do 4. marca. DOBRNA HOTEL DOBRNA Razstava del kiparke ALENKE VICELJO je na ogled do 1. marca. KOČEVJE LIKOVNI SALON KOČEVJE Razstava IVANA VARLA je na ogled do 4. marca. KOPER GALERIJA LOŽA V petek, 25. februarja, bo ob 19. uri otvoritev skupinske medregionalne likovne razstave. Razstava bo na ogled do 1. aprila. GALERIJA MEDUZA, Čevljarska 34 V petek, 25. februarja, bo od 19.30 otvoritev razstave risb, akvarelov in gvaSev STANETA KREGARJA. Razstava bo na ogled do 31. marca. NOVA MESTO DOLENJSKI MUZEJ V petek, 25. februarja, bo ob 18. uri otvoritev razstave z naslovom PIRANSKO PRISTANIŠČE. PIRAN GALERIJA MEDUZA 2 Razstava tapiserij, del v tehniki makrameja in risb MARKE DANC ROTH je na ogled do 25. marca. MESTNA GALERIJA PIRAN Razstava del umetnikov - udeležencev likovne delavnice Slovenija, odprta za umetnost - Snežnik je na ogled do 31. marca. ROGAŠKA SLATINA RAZSTAVNI SALON ZDRAVILIŠČA Razstave slik ALIČE JAVSNK je na ogled do 11. marca. SLOVENJ GRADEC GALERIJA LIKOVNIH UMETNOSTI, Glavni trg 24 Razstava del slikarja TADEJA POGAČARJA je na ogled do 6. marca. VELENJE GALERIJA IVAN NAPOTNIK Razstava DUŠE KAJFEŽ je na ogled do 2. marca. Galerija Slama: do 26. t.m. je na ogled razstava del Davida Smytha. Koroška dež. galerija: do 27. t.m., je na ogled razstava del Felixa Esterla. BV-Galerija: do 2. marca je na ogled razstava del Urbana Krkoska. HiSa umetnikov: do 28. t.m. je na ogled razstave »Center Pariz«. BOROVLJE V galeriji Rieser je na ogled razstava del 50 koroških umetnikov. BELJAK Mestna galerija: do 19. marca razstavlja Peter Krawagna. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA GLASBA SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM, tel.: 061/222-815 V petek, 25. februarja, ob 20. uri: koncert Simfonikov RTV Slovenija, za zeleni abonma. RDEČA DVORANA MAGISTRATA Danes, 22. februarja, ob 19. uri: koncert ANDREJE MARKUN -klavir. GALA DVORANA NA METELKOVI V četrtek, 24. februarja, ob 20.30: koncert skupine OVERFLOW. NARODNA GALERIJA, Cankarjeva 20 V Četrtek, 24. februarja, ob 20. uri: koncert LONDON FESTIVAL ORCHESTRA. Program: Purcell, Tippett, Britten, Vaughan VVilliams, Holst. K4, Kersnikova 4 V sredo, 23. februarja, ob 22. uri: PURE LAINE. CELJE GLASBENA ŠOLA CELJE V sredo, 23. februarja, ob 19.30: veCer kabaretnih pesmi JANE MANNING - sopran. MARIBOR MAU ODER V sredo, 23., in v Četrtek, 24. februarja, ob 21. uri: koncert VLADA KRESLINA - Najlepsa leta našega življenja, za izven. ROGAŠKA SLATINA Danes, 22. februarja, bo ob 20. uri v Razstavnem salonu zdravilišča veCer kabaretnih pesmi JANEMANNIG- klavir. ŽALEC DOM n. SLOVENSKEGA TABORA V soboto, 26. februarja, ob 18. uri: koncert Mladinskega pihalnega orkestra Žalec. FJK TRST Kulturni dom V torek, 1. marca, ob 20.30 bo na sporedu 4. abonmajski koncert Glasbene matice. Nastopila bo komorna skupina Gallus consort (Bina Slama - alt, Janko Ban -čembalo, Miloš Pahor - Tenor, Erika Slama - flavta, Vasja LegiSa - violončelo, Marko Feri - kitara. Na sporedu Sammartini, Hanael, d’Arcano, Stamic, Haxdn, Mozart, Merku, Viozzi, Slama, Tarsia. Gledališče Rossetti 26. in 27. t. m. koncert Lu-cia Dalle. Izven abonmaja. Za abonente popust. Predprodaja vstopnic je v teku pri blagajni gledališča Rossetti. Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 28. t.m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil trio Debussy. BBC CLUB V petek, 25. t. m., ob 21. uri bo nastopila skupina reggae glasbe Melones. MILJE Gledališče Verdi V soboto, 28. t. m., ob 21. uri nastop jazz ansambla Joe Diorio Quartet. TRŽIČ Občinsko gledališče V sredo, 2. marca, ob 20.30, veCer indijske glasbe. GORICA Katoliški dom FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Mlela V petek, 25. t.m., v dvorani Ville Primc (Sahta di Gretta 38) bo ob 18. uri govoril Marcello Pezzeti iz Milana na temo »Shoan in mass media«. KOROŠKA CELOVEC V Mohorjevi knjigarni je na ogled razstava »Planine v sliki«. ROŽEK Galerija Sikoronia: Na ogled je razstava K. Goliie in K. Tutte. V petek, 25. t. m., ob 20.30 bo nastopil violinist Marco Fornaciari ob klavirski spremljavi Massima Lam-bertini. JADRANJE / NA TEKMOVANJU V MARKAH 4. mesto oplemenitila zmaga v zadnji regati Miran Guštin 11, Andrej Močilnik pa 28. ANCONA - Udeleženci jadralnega tekmovanja v kraju Ci-vitanova Marche, ki je Stelo kot druga moška selekcijska preizkušnja za nastop na svetovnem prvenstvu v razredu evropa (ki bo julija v Franciji), so se pošteno premrazili, saj jim vremenske razmere res niso prizanesle. Na njej so nastopili tudi trije tekmovalci barkovljan-skega TPK Sirena, poleg Mirana Guština in Andreja Močilnika, tudi Arianna Bogateč, ki ji je tekmovanje služilo predvsem kot koristen trening. V prvem dnevu so opravili dve regati v resnično težkih pogojih, saj je zeblo, morje je bilo razburkano, veter pa je pihal s hitrostjo od 8 do 11 metrov na sekundo. Drugega dne je jakost vetra upadla, pokukalo pa je tudi sonce, tako da je bila temperatura zraka nekoliko višja. Na absolutnem končnem vrst- nem redu je prvo mesto zasedel Tržičan Martino Boletti z enim prvim in dvema drugima mestoma v posameznih plovih. Arianna Bogateč je bila na koncu četrta s serijo zelo dobrih uvrstitev in zmago v zadnji regati, na kateri je drugouvrščenega Bolet-tija, kasnejšega zmagovalca, prehitela za dobrih petdeset metrov. Bogatceva je tudi na tem tekmovanju potrdila, da je v dobri formi, saj se je v prvem dnevu (6. in 4. mesto) v vetru in valovih povsem enakovredno kosala s fizično močnejšimi moškimi tekmovalci. Izbira, da sodeluje na tem tekmovanju, je bila zelo posrečena, saj se je spopadla z ambientalnimi raz-meramii, ki so bolj spominjale na nastop nekje na severu celine. Precej zadovoljiv je bil tudi nastop ostalih dveh naših tekmovalcev. Miran Guštin je dose- gel uvrstitev na končnem 11. mestu, najboljši pa je bil v tretji regati, ko je zasedel 9. mesto. Andrej Močilnik je pokazal, da se bolje znajde v moCnem vetru, posebno soliden pa je bil v prvi regati, ko je pristal na 17. mestu, po prvi boji pa je bil tudi dvanajsti.. Naslednja prekizkušnja (mešana konkurenca) bo v začetku marca v Neaplju. Rezultati: 1. Martino Boletti (SVOC TržiC) 6 toCk (2„ 1., 10., 2.); 2. Mario Rabbo (Rapallo) 16 (38., 2., 2., 5.); 3. Davide Fontana (Aeronautica militare) 17, 40 (1., 3., 11., 6.); 4. Arianna Bogateč (TPK Sirena) 18 (6., 4., 5., 1.); 5. Giovanni Bonzio (Desen-zano) 19, 70 (8., 6., 1., 4.); 11. Miran Guštin (TPK Sirena) 53 (14., 12., 9., 15.); 28. Andrej Močilnik (TPK Sirena) 82 (17., 23., 24., 25.). _____ODBOJKA / 1. MOŠKA DIVIZIJA_ Slogaši po dveh kolih brez poraza V 1. ŽD: črn dan Sokola, tesen poraz Brega 2. ŽD: Koimpexu gre od rok, Boru pa ne 1. MOŠKA DIVIZIJA Pallavolo Trieste - Sloga 0:3 (6:15,10:15,8:15) SLOGA: Kerpan, Maver, Pertot, Miot, Veljak, Germani, Glavina, Ritossa. Sloga je v drugem kolu zmagala proti ekipi, ki je po mnenju nekaterih spadala med favorite za napredovanje. Gre namreč za mlado, vendar dobro ekipo, ki ji manjkajo prav izkušnje. Slogaši so imali prav gotovo sreCen dan, saj so igrali zagrizeno in koncentrirano, dobri so bili v polju in na servisu. Tako so bili stalno v vodstvu, razen v začetku drugega seta, ko je Pallavolo izkoristil nekaj napak slo-gašev, zmagovalec pa ni bil nikoli v dvomu. OSTALI IZIDI: Old Cats -Volley club 2:3, Le Volpi -Pallavolo Trieste 0:3, Nuova Pallavolo - Sant’Andrea 0:3, SanfAndrea - Old Cats 3:0, Prevenire - Nuova Pallavolo 1:3. VRSTNI RED: Sloga in SanfAndrea 4, Volley club, Pallavolo Trieste in Nuova Pallavolo 2, Prevenire in Old Cats 0. 1. ZENSKA DIVIZIJA Breg - Orna 2:3 (16:14, 5:15,11:15,15:12,11:15) BREG: Giorgi, Zeriali, Glavina, F., M. in S. Sancin, A. in S. Mauri, Bandi, Petti-rosso, Slavec, Canziani. Mlade igralke Orne so s svojim nastopom presenetile, saj so pokazala dobro obvladanje vseh tehničnih elementov, posebno ostro so servirale, v polju pa igrale zelo dinamična. Ker so se tudi Brežanke trudile, da bi zmagale, lahko reCemo, da je bilo srečanje borbeno in tudi dokaj atraktivno. Potem ko so Brežanke v pr- ODBOJKA / ZENSKA MLADINSKA PRVENSTVA Borove mladinke prve brez izgubljenega seta Sokol na solidnem 3. mestu, Koimpex (4.) bi zmogel več - Kontovel A in Bor vodita med naraščajnicami ODBOJKA / MOŠKA MLADINSKA PRVENSTVA Koimpex med mladinci korak od naslova viceprvaka - Boru tudi povratni derbi »dečkov« Naraščajniki Sloge začeli sezono s prelahko zmago vem setu nadoknadile zaostanek 13:10 in set tudi zmagale, so v drugem setu popolnoma odpovedale, v naslednjih treh setih pa je bila tekma izenačena, v bistvu pa je zmagala ekipa, ki je v ključnih trenutkih naredila manj napak in igrala nekoliko bolj preudarno. Poleg Daniele Zeriali, ki je tudi tokrat igrala tako kot zmore, je treba pohvaliti tudi Susanno Sancin. Killjoy - Sokol 3:0 (15:7, 15:2,15:3) SOKOL: Švara, Legiša, Kobal, Golemac, Peric, Se-mec, RadetiC, Ban, Cebulec, Visentin, BrišCek Killjoy je potrdil, da upravičeno meri na napredovanje, toda Sokol je žal prav proti enemu najboljših tekmecev v ligi odpovedal na vsej Črti, tako da je bil visok poraz neizbežen, nerazumljivo pa je, zakaj so naša dekleta igrala tako slabo. OSTALI IZIDI 6. KOLA: Juha - Sgt 0:3, Club Al tura -S. Andrea 3:2, Pallavolo Trieste - Virtus 0:3, Kontovel ni igral. VRSTNI RED: Club Altu-ra in Killjoy 10, Sgt 8, Pallavolo Trieste in Orna 6, Sokol, Breg, S. Andrea in Virtus 4, Juha 2, Kontovel 0. 2. ZENSKA DIVIZIJA Sloga - NPT 3:0 (15:1, MLADINKE Sgt A - Sokol 1:3 (15:12,9:15,6:15,13:15) SOKOL: Švara, Golemac, Peric, Semec, RadetiC, Vižintin. Sokolovke so se tokrat srečale s slabšim nasprotnikom in so zaigrale precej pod svojimi sposobnostmi. Delno opravičilo je lahko odsotnost nekaterih igralk zaradi bolezni, tako da so Nabrežinke nastopile le v sedmih. Kljub temu pa so slabšega nasprotnika le premagali. Koimpex - Prevenire 3:0 (15:7,15:4,16:14) KOIMPEX: Dapretto, Medani, Perini, Sh-gliani, Tensi, Zubalic, Živec. V svojem zadnjem nastopu so se slogašice pošteno oddolžile Prevenireju, ki jih je dokaj nepričakovano premagal v prvem delu. Tokrat se naša dekleta niso pustila presenetiti in so vseskozi trdno držala vajeti igre v svojih rokah. Izenačen je bil le tretji set, ko je Koim-pex nekoliko popustil, vendar je bil v končnici le prisebnejši, da bi mu zmaga mogla uji-ti. Koimpex je tako prvenstvo zaključil na četrtem mestu, to je na zlati sredini, kar pa je po mnenju trenerja Peterlina, glede na igralski kader, nekoliko manj od pričakovanega. (INKA) Bor - Pallavolo 3:0 (15:5,15:5,15:1) BOR: Gregori, Ažman, Cok, Flego, Pitacco, Vodopivec, Benevol, Guštini, Faimann, Gruden, Zadnik. Borovke, ki so že v prejšnjem kolu osvojile pokrajinski naslov tudi z drugouvrščenim Pallavolom niso imele težav. Prvenstvo pa so zaključile brez izgubljenega niza, kar priča, da niso naletele na kolikor toliko enakovrednega nasprotnika. Končno zmago je bilo pričakovati že pred prvenstvom, sedaj pa bo treba branih deželni naslov prvakinj, kjer pa bo naloga mnogo bolj zahtevna. (Dejan) KONČNI VRSTNI RED: Bor 24, Pallavolo Trieste 18, Sokol 16, Koimpex 10, Prevenire 8, Sgt A 6, Sgt BO. TTEKT.TCR Koimpex - Bor 0:3 (10:15,3:15,1:15) KOIMPEX: Ban, Franco, Furlan, Kalc, Kocjančič, Kufersin, Marucelli, Sossi. BOR: Gmden, Faimann, Zadnik, Bogateč, Tomaselh, Severi, Miličevič, Flego, Stemad, Babuder. Derbi na Opčinah ni izpolnil pričakovanj, to pa predvsem po krivdi domače ekipe. Por, ki je iz kola v kolo bližji osvojitvi pokrajinskega naslova v tej konkurenci, je bil vsekakor že pred tekmo favorit, od slogašic pa smo vseeno pričakovali vec odpora oziroma boljšo igro. Koimpex pa je odpovedal na vsej Crh, zaigral povsem zmedeno in zdelo se je, da so se igralke že v naprej vdale v usodo. Tekma se je tako odvijala povsem enosmerno v korist Borove ekipe. (Inka) OSTALI IZIDI 14. IN 15. KOLA: Oma -Sgt 3:1, Pallavolo B - Virtus 0:3, Virtus - Pallavolo A 0:3. VRSTNI RED: Bor (13) 24, Pallavolo (12) 22, Ricreatori (12) 18, virtus (14) 14, Koim-pex (12) 12, Altura (13) 10, Oma (13) 10, Pallavolo B (11) 4, Sgt (13) 0. NARA5CAJNICE Skupina A Virtus - Kontovel A 1:2 (15:13,7:15,8:15) KONTOVEL: Sossa, Konbau, Škrk, Stoka, Obad, Mihe, Bukavec. Prav prah najvenamejšemu konkurentu v skupini so Kontovelke zaigrale v okrnjeni postavi, a so kljub temu dosegle pomembno zmago. V prvem setu se je poznala neuigra-nost, pri rezultatau 11:11 pa so Kontovelke naredila nekaj napak in tako izgubile set, a so v nadaljevanju zaigrale bolj odločno in prepričljivo strle odpor nasprtonic. Breg-S. Andrea neodig. S. Andrea se je na igrišču predstavil le s petimi igrtalkami. Breg bo torej dobil tekmo brez boja. VRSTNI RED: Kontovel 11, Virtus 10, Breg 8, Sokol 6, Pallavolo Trieste 3, Sloga B 1, S. Andrea 0. Skupina B Sloga A - Kontovel B 3:0 (15:3, 15:1, 15:11) SLOGA A: Canziani, DAgoshni, Ferluga, Furlan, Hrovatin, Kette, Mihe PavahC, Sossi, Strajn, Žagar. KONTOVEL B: Businelh, S. in I. Kante, Brezovec, Živec, Bahgelli, Agoshni. Druga Kontovelova naraščajniška postava, ki nastopa v glavnem z igralkami, ki so mlajše od zgornje starostne meje, je bila na gostovanju na Opčinah brez moCi proti boljšim in starejšim slogašicam. Te so zmagale brez težav, saj so bile v vsem boljše od Kontovelk Tem pa gre vse priznanje za veliko požrtvovalnost, ki so jo pokazale v tretjem setu, skozi vso tekmo pa jim je velika trema preprečila, da bi osvojile kako točko vec. Pallavolo Altura - Bar 0:3 (9:15,3:15,6:15) BOR: Macho, Rogelja, Sadlovski, Samec, Miličevič, Posar, Smotlak, Frandohc, Furlani. Tudi v tretjem kolu so Borovke prepričljivo zmagale ter tako potrdile dosedanjo premoč v skupini. Borovke so nastopile v nepopolni postavi, le v prvem setu so prod borbenim domačinkam naletele na odpor, nato pa ni bilo težav. Trener Sandra Foraus je izkoristila priložnost, da je poslala na igrišče vse igralke. (Dejan) VRSTNI RED: Bor 9, Sloga A 7, Oma 4, Altura in Ricreatori 2, Kontovel B 0. (Ricreatori in Oma imata tekmo manj) MLADINCI SanfAndrea - Koim-pex 1:3 (15:6, 11:15, 6:15, 9:15) KOIMPEX: DrasiC, Germani, Kralj, Ritossa, Strajn, Veljak, Volčič. V srečanju, ki ni odločalo veC o lestvici, je Koimpex premagal skromnejši SanfAndrea. Tekma ni bila na visokem tehničnem nivoju, domačini pa so sicer boljše slogaše presenetili v prvem setu. To pa je bilo tudi vse, kar jim je uspelo narediti, saj so se naši fantje v nadaljevanju zbrali in z bolj umirjeno in zbrano igro brez težav osvojili osmo zmago. S tem kolom je uradnega tekmovanja konec, Koim-pex pa mora odigrati še zaostalo tekmo z ekipo Volley Club za zmago pa bi na drugem mestu na lestvici prehiteli tržaški NPT. Prevenire - Bor 0:3 (7:15,10:15, 6:15) BOR: FurlaniC, Šušteršič, Čuk, Pertot, Pieri, Smotlak, Talotti, Mauri. Proti šibkemu nasprotniku so borovci na najbolj naCin sklenili letošnje prvenstvo mladincev. Tehnično slab Prevenire ni delal težav, Čeprav so zaigrali s postavo dečkov, kajti Taberni in Domio sta bila odsotna. V prvem setu je Šušteršič dosegel kar 13 zaporednik toCk na servisu, tudi v nadaljevanju je bila premoč borovcev očitna, za zanesljivo zmago pa zaslužijo pohvalo za igro v napadu Talotti in Pieri ter Mauri, ki običajno manj igra, tokrat pa je dobro opravil svojo nalogo. (Dejan) OSTALI IZID 14. KOLA: Nuova Pallavolo - Volley club 2:3. ZAOSTALA TEKMA: Prevenire - Volley club 1:3. NEPOPOLNI KONČNI VRSTNI RED: Pallavolo Rufo (12) 24, Koimpex (11) in Nuova Pallavolo (12) 16, Bor (12) 12, Vol-ley club (11) 8, S. Andrea (12) 6, Prevenire (12) 0. DEČKI Bor - Sloga 3:1 (15:3, 15:10,12:15,15:4) BOR: FurlaniC, Šušteršič, Cuk, Pertot, Pieri, Smotlak, Talotti, Krmec, Mauri, Seppi, Bosari. SLOGA: Germani, Ritossa, DrasiC, Peterlin, Corbatti, Sossi, Grilanc, Milic, Rebecchi. V zadnjem kolu v prvenstvu dečkov je bil na sporedu derbi, z istim izidom kot na Opčinah so tudi tokrat slavili borovci. Prvi set je gladko pripadal borovcem, v drugem so Borovi igralci po visokem vodstvu z 10:0 popustili, seta sicer niso zapravili, zato pa opogumili Slogo, ki je z dobro igro osvojila tretji set. V Četrtem setu pa so Borovi dečki spet prijeli vajeti igre v svoje roke ter z zmago potrdili, da so zasluženo druga sila prvenstva za premočnim Nuo-vo Pallavolo Trieste. (Dejan) NEPOPOLNI KONČNI VRSTNI RED: Nuova Pallavolo Trieste (12) 24, Bor (12) 20, Volley club (11) 12, Sloga (10) 10, S. Andrea (12) 8, Rum Baker (11) 6, Pallavolo (12) 0. NARAŠČAJNIKI Virtus - Sloga 0:3 (2:15, 3:15, 3:15) SLOGA: Grilanc, Malalan, Milic, Peterlin, Rebecchi, Andrej in Boris Sossi, Stopar. Slogini najmlajši so v soboto opravili svoj krstni nastop, saj so v prvem kolu počivali. Do prvih toCk so prišli brez najmanjših težav saj so bili začetniki Virtusa res preskromni, da bi lahko slo-gašem ogrožali pot do zmage. Se največ težav je našim fantom povzročalo pravzaprav pravilo, da morajo servirati od spodaj in so tako zgrešili vec servisov kot bi jih sicer z zgornjim udarcem. Svoj doprinos k zmagi so dali prav vsi igralci, tudi najmlajši, ki so se z odbojko zaceli ukvarjati šele pred kratkim. VRSTNI RED: Bor, Sloga in Virtus 2, Pallavolo Trieste in Ricreatori 0. 15:8,15:3) SLOGA: Babudri, Ban, Dapretto, Kalc, Kocjančič, Meriani, Perini, SosiC, Tensi, Zubalic, Živec. Slogi je zadostovalo 44 minut igre, da je prišla do svoje druge prvenstvene zmage. Nasprotnic je bilo samo šest in še te so na tekmo prišle neposredno pred njenim začetkom. NPT je vsekakor ekipa pravih začetnic in je torej ena slabših konkurentk v ligi. Tekma je vseskozi potekala v eno samo smer, trener pa je v vsakem setu poslal na igrišče drugačno postavo. Bor - Prevenire 1:3 (11:15,2:15,15:12,10:15) BOR: Faimann, Zadnik, Bogateč, Tomaselh, Severi, Flego, Macho, J. Miličevič, Z. Miličevič, Sadlovvski. Borovke so tudi v drugem kolu ostale praznih rok, vendar z igro niso razočarale. V prvem setu so celo vodile 9:1, nato se je zataknilo, starejši in bolj izkušeni Prevenire je to izkoristil ter tako osvojil prva dva niza. V tretjem so naše igralke uredile svoje vrste, zaigrale bolj prepričljivo ter tretji niz tudi zmagale. Četrti set je bil izenačen do izida 8:8. Rezultat pa je drugorazrednega pomena, kajti cilj je, da vse igralke, ki med tednom redno trenirajo, tudi na tekmi Cimveč igrajo. (Dejan) Drevi na Športelu V televizijski oddaji Sportel (TV Koper ob 22.50) bo drevi govor o problematiki športnih objektov. Gostje v studiu bodo Milan Tavčar, Andrej Carli, Carlo Grgič, Igor Dolenc, Vera Tuta Ban, Tamara Blažina, Niko Pertot, Ivan Peterlin, Mirjan Žagar, Bogdan Petelin, Drago Milic in Marino Kokorovec. Predvideni sta tudi reportaži z odbojkarskega derbija dečkov Bor - Sloga in derbija košarkarske promocijske lige Kontovel - Sokol. ŠPORT Torek, 22. februarja 1994 29 ^ROKOMET / ZENSKA C LIGA Po ostri igri Kras v Padovi osvojil točko Domačinke zelo grobe Padova Cellini - Kras Zgonik 17:17 (17:8) . KRAS ZGONIK: K. Cal-zi. V. Bizjak, N. Bizjak 3, D. Ferluga 6, V. Ferluga, V. Kermec, T. Kermec, E. Milkovič, V. Jagodic 7, F. Frasinelli, K. Citter % Krasovim rokometašicam v nedeljo v Padovi ni uspelo premagati domačega Cellinija in tako kot prva tekma v Zgoniku se je tudi ta končala z delitvijo točk, Čeprav bi Krasovke tudi tokrat zaslužile zmago. Domačinke so že na začetku prikazale običajno grobo igro, vendar so naše igralke ohranile mirne živce in na provokacije niso reagirale. Zrelo so odigrale ves prvi polčas in ga tako zaključile tudi z vodstvom 8;7, predvsem po zaslugi Nataše Bizjak, ki je res dobro igrala. V drugem polčasu pa se v športni palači v Padovi začelo z zmerjanjem naših igralk, pri tem pa so sodelovali vsi od gledalcev do nasprotne ekipe in celo sodniške mize. Našim igralkam so takrat deloma popustili živci, sodniki so dosodili nekaj izključitev in Krasovke so se tako znašle le š štirimi igralkami na igrišču. Nasprotnice so stvar izkoristile, izenačile in nato tudi prvič povedle s 17:16. V zadnji minuti so naše ponovno izenačile, si spet pridobile žogo, a je prehitri pisk sodnikov prekinil akcijo. Zgo-niške rokometašice so se morale tako zadovoljiti z eno samo točko. Pohvalo tokrat zasluži vsa ekipa od vratarke Calzijeva do vseh ostalih igralk, ki so zrelo in pošteno izpeljale v pravem Športnem duhu igro do konca. (Vesna) KOŠARKA / DR2AVN1 KADETI Bor potrdil tretje mesto V zaostali tekmi Krečičevi varovanci boljši od Adija Bor Radenska - Adi Ronchi 98:87 (53:37) BOR: Jagodic 0, Oberdan 16 (4:7), Požar 13 (8:10), Jogan 22 (6:9), Velinski 15 (5:11), Uršič 32 (4:5), Galeone 0, Kazer ni vstopil, Del Monaco 0; trener KreCiC, prosti meti 26:40, skupno osebne napake 19,5 osebnih napak Oberdan v 35’, tri točke, Jogan 2, Uršič 2. V zaostalem srečanju 11. kola prvenstva so se Borovi kadeti z zmago proti Adi Ronchi utrdili na tretjem mestu. Čeprav je bila zmaga zgolj prestižnega pomena, saj so se Krečičevi varovanci že uvrstili v nadaljni del prvenstva, so se naši podali na igrišCe zelo odločno. Posledica tega je bil odličen začetek tekme in vodstvo s 30:7 v osmi minuti. Tedaj pa je nasprotnikov trener Rorato zahteval že drugo minuto odmora in ukazal consko postavitev 3-2, ki je povsem zmedla borovce. Naši so bili tokrat oslabljeni pod košem, saj so manjkali Lapelj, Stokelj in Sancin, zato je vsaka odbita žoga končala v rokah visokih igralcev Adija, ki so znižali zaostanek na samo 10 točk (27:37) v 15. minuti. Tedaj pa so Velinski, kar 15 skokov, in ostali zaigrali nekoliko bolj pametno v napadu in s consko obrambo 1-3-1 ukradli nekaj žog in tako mimo zaključili polčas in tekmo samo. Trener KreCiC je po tekmi takole dejal: »Vesel sem zmage in predvsem končnega tretjega mesta, ki nam omogoča napredovanje v nadaljni del prvenstva. Čestitam vsem svojim fantom, ki so s trdim delom dosegli zaželjeni cilj. To pa je odraz tudi odlične skupinske igre, ki so jo moji varovanci predvajali skozi ves del tega prvenstva.« (Mat) KOŠARKA / PRVENSTVO DEČKOV Zanesljiva zmaga Jadrana V prvenstvu »propaganda« so borovci in jadranovci izgubili DEČKI Jadran Farco - Latte Carso 108:80 (60:35) JADRAN FARCO: Mura 2, Kalc, Brun-dula 7 (1/3), Lakovič 10 (2/2), Guštin 32 (8/10), Zobin 20 (2/5), Stefančič 37 (17/20), Ieram (0/2). jadranovci so vse Četrtine vodili, Čeprav so igrali proti višjemu nasprotniku. Pokazali so izredno borbenost in tako povsem zasluženo osvojiti dve točki (Martin Guštin). PROPAGANDA Jadran - Poggi 42:107 (20:46) JADRAN: Kocjančič 16 (2:8), TauCer 1 (1:2), Žagar 2, Lakovič 16 (1:2), Bottosso, Kalc, Ieram (0:1), Sibelja 2 (0:2), Gregori 4 (4:6), trener Vremec. Proti tehnično boljšim in predvsem fizično postavnejšim košarkarjem Poggija so naši po pričakovanju visoko izgubili. V prvi četrtini so se še upirali gostom, saj so zaostajali le za 9 točk (9:18). V nadaljevanju pa je Poggi učinkoviteje igral v napadu in ob polčasu povedel za 26 točk. Tudi v drugem polčasu je bila premoč gostov očitna in zaman je bila požrtvovalnost naših igralcev. (M. Guštin) Barcolana - Bor 100:70 (43:25) BOR: Zeriali, Smilovič 6 (2:4), Bosari 9 (1:2), Stokelj 34 (4:7), Kafol 8. Floridan 8 (2:4), Strani 3 (1:2), Verri 2 (0:2). TRENER: Walter Corbatti. PON: Smilovič (32’). PM: 10:21. Borovci so v tem kolu igrali res dobro, saj je Barcolana še nepremagana. Ta ekipa je tesno premagala ekipe kot SGT, Don Bo-sco in Poggi in tako cilja na sam vrh lestvice. Naši so tokrat igrati precej dobro skozi vso tekmo, kar je novost, saj so borovci ponavadi igrali le pol tekme dobro, ali zaceli slabo in v drugem polčasu nadoknadili. Tokrat so se vsi potruditi, boljše kot običajno pa je igral Goran Floridan. (Niko) Erika Milkovič (Kras) Prosek zmagal kljub »pustni« igri V 1. diviziji Prosek - Amatori Basket 66:46 (19:31) PROSEK: Ban 14, Gregori, Rupel 2, Verša 6, Sterni 9 (3:6), A. Emili, Gruden, Cuk 15 (5:7), Grilanc 18 (2:2), Nabergoj 2, trener I. Emili. TRI TOČKE: Ban 2. V vrstah Proseča-nov je ves prvi polčas na tej tekmi očitno vladalo pustno razpoloženje. Na srečo so tokrat naleteti na zelo skromnega nasprotnika, ki je na predzadnjem mestu. Naši košarkarji so v prvih 20 minutah dosegli samo 19 točk. Pro-sečanom ni šlo in ni šlo od rok predvsem v napadu, kjer so povsem odpovedali. Tudi v obrambi gotovo niso igrali najbolje, saj so jim skromni gostje dati 31 točk. Tudi v nadaljevanju je kazalo, da se Prosečani niso povsem »zdramili«. Igrali so še naprej slabo in šele v 30. minuti so prvič povedli z 41:38. Tedaj je v ospredje stopil Corrado Cuk, ki je bil izredno uspešen pod košema in je v tem delu dosegel 15 točk. Gostje so nato popustili, postali vse bolj živčni, tako da so v preostalih minutah dosegli le še 6 točk.ProseCani pa so vendarle zaigrali, kot zmorejo in zanesljivo zmagali. Od posameznikov bi tokrat omenili le Corrada Cuka za igro v drugem polčasu. (Marko Rupel) izidi in lestvice Mladinski nogomet Deželni mladinci IZIDI 19. KOLA: Cormonese - Ronchi 0:3, Itala San Marco - Ponziana 1:0, Juventina - San Giovanni 4:4, Lu-cinico - San Luigi 1:1, Monialcone - San Canzian 1:0, San Sergio - Portuale 3:2, Staranzano - Fortitudo 1:2. VRSTNI RED: Ronchi 31, San Sergio 29, San Luigi 25, Itala San Marco 24, Cormonese 21, Ponziana in Portuale 20, San Giovanni in San Canzian 18, Staranzano 17, Monialcone 14, Lucinico 12, Fortitudo 10, Juventina 7. PRIHODNJE KOLO: Fortitudo - San Sergio, Ponziana -Staranzano, Portuale - Cormonese, Ronchi - Juventina. San Canzian - Itala San Marco, San Giovanni - Lucinico, San Luigi - Monialcone. Pokrajinski mladinci IZIDI 18. KOLA: Campanelle - Domio 0:5, Chiarbola -Primorje 3:0, Montebello D. Bosco - Union 3:3, Mugge-sana - San Marco 5:1, Otimpia - Zarja Adriaimpex 1:1, Opicina - Costalunga 3:0, Zaule - Adriatica prekinjena, SanfAndrea prost VRSTNI RED: Opicina 32, Otimpia 28, Domio 27, Chiarbola 24, Zarja Adriaimpex 23, Costalunga 22, Muggesana 21, SanfAndrea 18, Adriatica in Primorje 16, Zaule R 12, Montebello D. Bosco in San Marco 8, Union 5, Campanelle 4. PRIHODNJE KOLO: Adriatica - Montebello Don Bosco, Costalunga - Otimpia, Domio - Opicina, SanfAndrea -Campanelle, San Marco - Zaule R., Union - Chiarbola, Zaija Adriaimpex - Muggesana, Primorje prosto. Naraščajniki IZIDI: CCS - Montebello D. Bosco 0:0, Domio - Portuale 0:1, Esperia - Primorje 1:3, Fortitudo - Chiarbola 0:3, Otimpia - Altura 3:0, Opicina - San Sergio 2:2, SanfAndrea - Costalunga 1:1, Ponziana prosta. VRSTNI RED: Otimpia 35, San Sergio 34, Opicina 27, Portuale 25, Domio 24, SanfAndrea 22, Fortitudo 20, Ponziana 17, Chiarbola in Primorje 16, CCS 15, Costalunga 13, Montebello D. Bosco 11, Esperia 4, Altura 0. PRIHODNJE KOLO: Chiarbola - CCS, Costalunga-Otimpia, Montebello D. Bosco - Domio, Ponziana - Fortitudo, Portuale - Opicina, Primorje - SanfAndrea, San Sergio - Esperia, Altura prosta. Najmlajši IZIDI: Altura B - Otimpia 1:2, Bor Farco - Opicina 2:0, CCS - San Sergo 2:3, Don Bosco B - Altura 0:4, Domio - Triestina 0:8, Esperia - Chiarbola 0:2, Portuale - Montebello D. Bosco 3:0, Roianese - Costalunga 1:4, San Sergio B - Fani Otimpia 0:1. VRSTNI RED: Portuale 39, Triestina 38, Otimpia 34, Bor Farco 32, Altura 30, San Sergio, Opicina in Fani Otimpia 28, Costalunga 22, CCS 21, Esperia 18, Chiarbola 17, Montebello Don Bosco 15, San Sergio B 13, Don Bosco B 10, Altura B 8, Domio 7, Roianese 2. PRIHODNJE KOLO: Altura - Portuale, Altura B - Bor Farco, Chiarbola - CCS, Costalunga - Don Bosco B, Montebello Don Bosco - Esperia, Fani Otimpia - Otimpia, Opicina - San Sergio B, San Sergio - Domio, Triestina - Roianese. Košarka 1. divizija - Skupina B IZIDI 5. KOLA: Bevirosso - Polet Metra 47:65, Prosek - Amatori 66:46, Total - Saba 90:75, Gel. Nicola - DLF 84:52, Serr. Drago - Acli 65:68. VRSTNI RED: Prosek 10, Polet Metra in Acli 8, Gel. Nicola in Total 6, Serr. Drago in Bevirosso 4, Saba in Amatori 2, DLF 0. PRIHODNJE KOLO: Polet Metra - Virtus basket, DLF -Prosek. MLADINSKI NOGOMET / NA TRŽAŠKEM IN GORIŠKEM NOGOMET / PRVENSTVO ZAČETNIKOV IN CICIBANOV Zanesljivi zmagi »najmlajših« Bora Farco in Sovodenj Pri naraščajnikih Primorje premagalo skromno Esperio Vse tri naše ekipe uspešne Zarja A dosegla kar 8 golov Tesna zmaga Zarje B - Doberdobska Mladost brez težav naraščajniki Esperia - Primorje 1:3 (1: Strelci za Primorje: ai Kuk in Migliani. PRIMORJE: Gregori (Gr Lovrečič, Lorenzi, Braini, F Blazina (Bukavec), Ban, Ki ghani, Gurman, Ota (Iozza) Naraščajniki Primorja dolgem času spet prišli do V gosteh so premagali sibk d. ki je na predzadnjem m prvih 40 minutah rdeče-i niso dobro igrali, vendar s temu vodili z 2:1. Primorji vedlo z avtogolom, drogi: ekipa igrala boljše in s Miglamja z glavo povece tat na 3:1. (Gorazd) NAJMLAJSI Bor Farco - Opicina 2:( BOR FARCO: Jaš Greg zh|> Skrij, Umari, 13. Jar 14. Berce. Strelec za Bor Farco (2). Po tritedenskem zastoju so »plavi« spet stopiti na igrišCe in s klasičnim rezultatom premagali enakovredne tekmece z Opčin, ki so se sicer dobro upirati in izvrstno igrati v obrambi. Do zmage so borovci prišli z dvema zadetkoma Manzina, ki je izkoristil edini dve napaki gostov v obrambi. Omeniti moramo, da je naša združena ekipa igrala v dokaj okrnjeni postavi, na klopi pa so imeti le dva poškodovana igralca, ki ne bi mogla zaigrati niti v primem potrebe. Igra je bila vseskozi zanimiva in privlačna, čeprav večjih priložnosti za zadetek v prvem polčasu ni bilo in obe obrambni vrsti sta bili skoraj vedno na pravem mestu, če izvzamemo zadetek Manzina, ki je lepo izkoristil nesporazum Opencev, preigral obrambo z vratarjem vred in dosegel vodeči zadetek. Po odmoru so biti gostje nevarnejši, ustvariti so si dve lepi priložnosti za remi, toda tokrat je vratar borovcev odločno posredoval in rešil svoja vrata. Proti koncu srečanja so bili naši uspešni še enkrat in tako rešili vprašanje zmagovalca, (d.gr.) Audax - Sovodnje 1:3 (0:1) Strelca Florenin, Devetak, au-togol SOVODNJE: Devetak D. (Per-na), Cotič (Nikolič), Moro, Figel (Mozetič). Pavšič, Zanier, Bagon, Jelen, Devetak M. Ferletič M (Fer-letič D.), Florenin. Sovodenjci so se kljub poprečni igri z gostovanja vrnili z dvema točkama. V začetku so igrali dobro, kasneje pa je zbranost upadla in tako se je prvi polčas končal le z golom prednosti za Sovodnje, kljub temu, da so imeli številne priložnosti, da bi dosegli več zadetkov. V drugem polčasu se je igra izboljšala tudi po zaslugi Dimitrija Ferletiča, ki se je vrnil po večmesečni odsotnosti (na začetku prvenstva si je zlomil nogo) in je v drugem delu s svojim vstopom v igro večkrat ogrozili domačo obrambo. Ko je že kazalo, da se bo tekma zaključila s 3:0 za Sovodnje, je sodnik dosodil enajstmetrovko za Audax in domačini so tako dosegli častni zadetek. (Pavšič Aljoša) ZAČETNIKI NA TRŽAŠKEM Zarja Adriaimpex A - Costalunga 8:0 (5:0) ZARJA ADRIAIMPEK A: Furlan, Grgič, Škabar, Zomada, Cemjava, Babudri, Gabrovec, Pahor, To-mizza (Tul), Švara (Jerman), Kapun. Strelci za Zarja Adriaimpex A: Švara (3), Gabrovec, Tomizza, Zomada, Kapun, Pahor. lWa ekipa Zarje Adriaimpex je premočno zmagala proti skromni Costalungi. Naši mladi nogometaši so začeti in končati srečanje na nasprotnikovi polovici igrišča, osemkrat pa je moral gostujoči vratar pobrati žogo iz mreže. Srečanje je bilo odločeno že v prvem delu, ki so ga zarjani dobiti s 5:0. Tokrat so se razigrali skoraj vsi napadalci, še najbolj pa je bil uspešen Švara s tremi zadetki, (d.gr.) Zarja Adriaimpex B - San Luigi B 1:0 (1:0) STRELEC za Zarjo Adriaimpex: avtogol ZARJA ADRIAIMPEX B: Furlan, Vitomir Kriz-mančič, Škabar, Grgič, Pavletič (Gregori), Zomada, Švara, Tomizza, Ivo Križmancič, Giraldi, Strajn (Emili). Začetniki naše B združene ekipe so povratni del prvenstva začeti z zmago proti solidnemu San Lui-giju. Čeprav je srečanje vseskozi ovirala burja, je bila tekma zelo živahna, tekmeca pa sta bila vseskozi enakovredna. Kljub temu so naši nogometaši ze takoj na začetku srečanja prišli v vodstvo s pomočjo auto-gola, minimalno prednsot pa so nato znali obdržati do konca. Zarjani so biti na splošno nevarnejši in bi dvakrat lahko povečati prednost, toda vratar gostov je bil vedno na mestu. Tržačani so proti koncu srečanja poskušati nekaj več, toda solidni Zomada in živahni Škabar sta jih učinkovito zaustavljala Ze pred kazenskim prostorom, tako da večjih priložnosti za gol niso imeti in se rezultat ni spremenil, (d. gr.) NA GORIŠKEM Mladost - Real Isonzo 3:0 (0:0) STRELCA: Ferletič 2, Spacal 1. MLADOST: Gergolet, Mauri, Cotič, Cingerli, S. Tomšič, R. Tomšič, Monti, Valle, Todde (Spacal), Ferletič, Lavrenčič. Doberdobci so povsem zasluženo zmagati. Ze v prvem polčasu so imeti nekaj zelo ugodnih priložnosti za zadetek, toda do gola ni prišlo. V drugem pa so še odločenje napadali in tudi dosegli tri zadetke. Prvega je dosegel Ferletič s prostim strelom, drugega Spacal, ki je bil najprisebnejši v nasprotnikovem kazenskem prostoru, tretjega pa spet Ferletič na asistenco z glavo Spacala. CICIBANI Mladost - Real Isonzo 0:2 (0:0) MLADOST: Francescotto, Peric, Galtiussi (Nikolič), Semolič, Ferlež, Terpin, Braschina (Ponzetta). Končni izid ne odraža pravega stanja na igrišču, saj sta si bila Mladost, M je nastopila v dokaj okrnjeni postavi, in Isonzo enakovredna tako glede igre kot glede priložnosti za zadetek. Isonzo je v drugem polčasu povedel po grobi napaki doberdobske obrambe. Naši nogometaši so takoj reagirali in s stalnimi napadi spraviti v težave gostujočo obrambo. Do zadetka pa ni prišlo. Prav ob izteku srečanja je Isonzo v protinapadu dal še drugi za- detek (A.F.) ŠPORT Torek, 22. februaija 1994 NOVICE Christie šele drugi LONDON - Olimpijski zmagovalec in svetovni prvak v sprintu Britanec Linford Christie je prvič po letu 1988 izgubil na prvenstvu Velike Britanije. V teku na 60 metrov ga je z istim končnim rezultatom 6.56 sekund (odločal je fo-to-finish) premagal Michael Rossvess, medtem ko je tretje mesto osvojil s samo stotinko sekunde zaostanka svetovni rekorder in prvak na 110 m z ovirami Colin Jackson. McGrathova uspešna tudi med dvojicami OKLAHOMA CITY - V finalu dvojic mednarodnega ženskega teniškega turnirja v Oklahoma Cityju sta Američanki Patty Fendick in Mere-dith McGrath premagali nizozemsko - ameriški par Manon Bollegraf in Katrino Adams z rezultatom 7:6 (7:3) in 6:2. McGrathova, ki je 66. na WTA lestvici je že predtem v finalu posameznic tega turnirja z nagradnim skladom 150 tisoč dolarjev premagala Nizozemko Brendo Schulz z rezultatom 7:6 (8:6) in 7:6 (7:4) ter zabeležila svojo prvo zmago na WTA turnirju. Nov evropski rekord v ženskem skoku s palico LANDAU - Nemka Nicole Rieger je na mitingu v Landau postavila nov evropski rekord v skoku s palico. Preskočila je 401 cm. Michael Chang zmagovalec PHILADELPHIA - V finalu teniškega turnirja v Philadelphiji je Američan Michael Chang premagal Nizozemca Paula Haartiuisa z rezultatom 6:3 in 6:2. V finalu dvojic pa sta Paul Haarhuis in Jacco Eltingh brez težav z rezultatom 6:3 in 6:4 premagala Američana Jima Grabba in Jareda Palmerja. WTA lestvica LONDON - Najnovejsa ženska računalniška lestvica od 21. februarja 1994: 1. Graf (Nem) 441.1746, 2. Sanchez - Vicario (Spa) 266.3824, 3. Martinez (Spa) 198.2038, 4. Navratilova (ZDA) 193.8450, 5. Sabatini (Arg) 147.6729, 6. Novotna (Ceš) 144.7536, 7. Fernandez (ZDA) 141.1305, 8. Date (Jap) 133.5833, 9. Malejeva -Fragniere (Svi) 124.0505, 10. Huber (Nem) 105.3824. ATP lestvica MONTE CARLO - Na najnovejši svetovni računalniški lestvici tenisaCev se je Šved Stefan Ed-berg po zmagi v Stuttgartu, prebil iz petega na tretje mesto. Tudi Goran Ivaniševič je pridobil eno mesto. ATP lestvica od 21. februarja: 1. Sampras (ZDA) 4573, 2. Courier (ZDA) 3007, 3. Edberg (Sve) 2993, 4. Stich (Nem) 2928, 5. Bruguera (Spa) . 2797, 6. Ivaniševič (Hrv) 2579, 7, Medvedev (Ukr) 2392, 8. Chang (ZDA) 2389, 9. Martin (ZDA) 2242,10. Gustafsson (Sve) 2141. Veliko zanimanje za finale italijanskega košarkarskega pokala MILAN - Na včerajšnji predstavitvi finala italijanskega košarkarskega pokala, ki bo 3. in 4. marca v Casalecchiu pri Bologni, so povedali, da je bilo prodanih vseh 8.500 vstopnic za oba veCera (606 milijonov lir dobička). V prvem polfinalu se bosta (ob 18. uri) pomerila Stefanel in Benetton, ob 20. uri pa bosta igrala Glaxo in Buckler. Izvedelo se je, da bo finalno tekmo neposredno preašala TV postaja Montecarlo (4. 3. ob 20.30). Na zmago računajo vsi. Trener Benettona Frates je dejal, da bi osvojitev pokala pomenila za njegovo moštvo začetek preporoda, TanjeviC (Stefanel) upa, da mu bo končno uspelo nekaj zmagati v Italiji, Bucci (Buckler), ki je pokal osvojil s tremi različnimi klubi, je prepričan v možnosti svoje ekipe, Marcelletti (Glaxo) pa meni, da se bosta v finale uvrstila Glaxo in Benetton, ker sta Bucci in TanjeviC formo svojih igralcev planirala za končnico prvenstva ne pa za pokal. V Milanu so tudi analizirali trenutni položaj italijanske košarke. Rečeno je bilo, da so od televizijskih hiš dobili manj denarja, a zanimanje TV gledalcev narašča, ker zdaj po TV prenašajo celo tekmo. Povečal, čeprav le za spoznanje, se je tudi obisk na tekmah, od 32 prvoligaških klubov pa je le eden brez finančnega pokrovitelja. Geslo za prihodnja leta je »igrati več in porabiti manj denarja«. Podpredsednik zveze Roberto Allievi je s tem v zvezi dejal, da bo prišlo do restruktu-racije prvenstev. V Al ligi bo le 14 moštev z dvema tujcema, v A2 ligi pa jih bo 18 (naslednje leto 16) z enim tujcem. V prvem delu sezone bo v Al ligi vsaka ekipa odigrala 26 tekem, pred končnico pa bo vsak odigral v gosteh tri tekme z moštvom, ki je pred njim na lestvici, doma pa tri z moštvom, ki je za njim. Zmagovalec A2 lige se bo avtomatično uvrstil v Koračev pokal. Švedi zmagali na turnirju v Miamiju Kdumbjja druga MIAMI - Nogometna reprezentanca Švedske je zmagovalec turnirja v Miamiju, na katerem so sodelovale še reprezentance Kolumbije, Bolivije in ZDA. Švedi so prvo mesto osvojili zahvaljujoč zmagi nad ZDA s 3:1, medtem ko so Kolumbijci premagali Bolivijo z 2:0. Ker so v dveh tekmah (medsebojno srečanje se je končalo brez zadetkov) dosegli gol več, so bili Švedi prvi. Srečanje med Švedsko in ZDA se je začelo s presenetljivim vodstvom Američanov, toda Švedi so počasi prevzeli pobudo in z zanesljivo igro v prvem delu dosegh dva, v drugem pa še en zadetek.Za ZDA je vodilni zadetek dosegel Perez, strelci za Švede pa so bih Lars-son v 30., Andersson v 34. in Lillenberg v 56. minuti. Kolumbija, ki je igrala brez poškodovanega Valderrama, je brez težav premagala Bolivijo. Prvi zadetek je po samostojni akciji dosegel napadalec Parme Asprilla v 29. minuti, končni izid pa je v 77, minuti iz enajstmetrovke postavil Perez. IZIDI: Kolumbija -Švedska 0:0, ZDA -Bob vi ja 1:1, Švedska -ZDA 3:1, Kolumbija -Bolivija 2:0. KONČNI VRSTNI RED: 1. Švedska 3 (razlika v golih 3:1), 2. Kolumbija 3 (2:0), 3. ZDA 1 (2:4), 4. Bolivija 1 (1:3). _____AVTOMOBILIZEM / FORMULA ENA Veliki upi Ferrarija v letošnji sezoni Jean Todt je prepričan, da jih čaka precej uspehov Predsednik Ferrarija de Montezemolo, voznika Berger in Aleši ter direktor Todt ob novem ferrariju (AP9 RIM - S Peugeotom je Jean Todt zmagal povsod, kjer se je dalo, toda njegov cilj je bil tudi uspeh v formuh 1. Sedaj je prepričan, da lahko s Ferrarijem izpolni svoje ambicije. »Ferrarijevim navijačem ne obljubljam ničesar, vsi bi seveda želeb, da bi bilo to končno Ferarijevo leto, vendar pa mislim, da je vse nared za uspešno sezono,« je dejal Ferrarijev športni direktor Todt na nedeljski športni oddaji Grl. »Gerhard Berger je na poskusnih vožnjah izboljšal rekord proge v Fiorenu, kar je bilo za vse nas lepa vzpodbuda. Ta teden pa bo še pomembnejši, saj bomo opravili nekaj zelo zahtevnih testov, poleg tega pa se bomo primerjah tudi s konkurenco,« je še dodal Todt. Pivi dve vozili za sezono 1994 sta že nared. Jean Aleši ju je včeraj poskusil, danes pa se bo ves Ferrarijev štab preselil v Barcelono, kjer bo Berger od četrtka do sobote preizkušal oba avtomobila. Od nedelje do torka pa bo vozili preizkusil še francoski voznik. Todt je tudi povedal, da v Ferrarijevem taboru že mislijo na vozilo za prihodnje leto, saj bo s prihodnjo sezono prišlo tudi do sprememb v pravilniku. Zato bodo morali povsem drugače načrtovati vozilo. Po vsej verjetnosti se bodo odrekli 12-valjnemu motorju in se opredelili za 10-valjnega. »Sedanji motor je zelo močan, toda modemi prijemi v formuh 1 nas silijo, da najdemo druge rešitve. Vem, da se navijači sprašujejo, kdaj bo Ferrari končno zmagal. Navijače prosim, naj nam zaupajo, kot mi zaupamo vanje. Prepričan sem, da se bomo vesebb še marsikatere zmage,« je še pristavil Todt. r KOLESARSTVO / PO SICILIJI M Prva letošnja zmag Maurizia Fondriestc a a TERRASINI - Italijan Maurizio Fondriest je zmagovalec 3. etape kolesarske dirke »Mednarodni teden Sicilije«, njegov rojak Rodolfo Massi pa je ohranil prvo mesto v skupni uvrstitvi. Etapa je bila dokaj razgibana, kolesarjem pa se je tudi precej mudilo, ker so vremenoslovci napovedovali hudo poslabšanje vremena, ki jim zaradi močnega vetra in dežja že tako ni bilo naklonjeno. Petindvajset kilometrov pred ciljem so se v beg podali Furlan, Berzin in Forconi, po sedmih kilometrih pa jih je ujela skupina petih kolesarjev, med katerimi sta bila tudi Fondriest in Massi. Zadnji kilometer so označevali ozki ovinki, ciljna ravnina pa je merila samo 100 metrov. Za Fon-driesta je bila to prva zmaga v letošnji sezoni, v Sprintu pa je bil zanj najbolj nevaren Stefano Co-lage, ki se je tudi pritožil, da ga je pri Sprintu oviral neki motociklist televizijske ekipe. Skupni vrstni red: Massi 12.02.34, 2. Coppolil-lo (oba Ita) + 7 sek., 3. Berzin (Rus) +9, 4. Rebellin +15, 5. Casagrande i.č., 6. Fondriest (vsi Ita) +17. r TUJA NOGOMETNA PRVENSTVA / NAJBOLJ ZANIMIVO JE NEMŠKO PRVENSTVO h V Nemčiji na vrhu velika gneča Shelske vaje napada Barcelone MUNCHEN - Čeprav iz tehničnega vidika ni najbolj zanimiva, je nemška »Bundesliga« zelo privlačna zaradi izredne izenačenosti. Preobratov na vrhu lestvice ne manjka, v vsakem kolu je na sporedu vsaj en direktni spopad, tako da po dobri polovici prvenstva lahko v boj za naslov poseže kar osem moštev. Na vodilnem mestu je zdaj novinec Duisburg (1:0 proti Werderju), pa čeprav ima negativno razliko v golih (29:30). »Zebre« so se doslej res imenitno zdržale, čeprav so imele tudi zvrhano mero sreče. Po porazih v prejšnjem kolu sta si opomogla Kaiserslautem in Bayem: oba sta zmagala celo v gosteh. Prva je bil uspešen v Numbergu z letošnjim šestnajstim golom Kuntza, Bavarci pa so pod taktirko odhčnega Matthausa zmaga-b v Leipzigu. Eintracht nadaljuje svojo črno serijo: v zadnjih sedmih tekmah je nabral le dve točki in tako na mah zgubil veliko prednost. Cmo-rdeči so podlegli na igrišču Karlsruheja, ki spet igra v lanskem slogu. Kirjakov in tovariši so neugoden tekmec za vsakogar, potegujejo pa se lahko celo za končno zmago. VRSTNI RED: Duisburg 27, Eintracht, Bayern, Kaiserslautem, Hamburger SV 26, Bayer Leverkusen, Werder 25, Karlsruhe 24. V angleški prvi kgi so odigrah le pet srečanj 30. kola in osmino finala državnega pokala. S sedmo zaporedno prvenstveno zmago se je Blackbum približal Manchester Unitedu »samo« na sedem točk. Tako majhno prednost so »red devilsi« zadnjič imeh pred štirimi meseci. Polemike načenjajo stabilnost pri Liverpoolu, krivca pa so že našb v vratarju Bruceju Gro-belaarju, ki je glavni krivec za zadnja dva poraza v Southamptonu in Leedsu. V pokalu je izpadla večina pol-profesionalnih ekip, posloval pa se je tudi Kindermin-ster, ki mu ni uspel veliki met, da bi se kot prvi petoligaš uvrstil med najboljših osem. VRSTNI RED: Manchester U. (-2 tekmi) 67, Blackbum (-2) 60, Arsenal (-1) 47, Leeds (-2) 46, Nevvcastle (-2) 45. V Franciji je 01ympique zapravil edinstveno priložnost, da bi spet odprl boj za naslov. Pariš Saint Germani je namreč v soboto na Parku princev le remiziral proti Lyonu, vendar so Marseibčani v nedeljo nepričakovano premagani zapustih igrišče Bordeauxa, ki je sicer zdaj na tretjem mestu, a že dalj časa ni igral po svojih močeh. Monaco je z zmago okrepil možnosti za uvrsbtev v pokal UEFA, vendar bo pot še precej težka. Na dnu sta Angers in Toulouse bržkone odpisana, za končnico za obstanek pa je glavni kandidat Martigues. VRSTNI RED: Pariš Saint Germain 42, 01ympi-que 37, Auxerre, Nantes in Bor-deaux 32. V španski Ligi gre Barcelona iz ekstrema v ekstrem: po šestih prejetih golih jih je ta teden nebogljeni Osasuni nasula osem: akterji »goleade«, kakršne ne pom- nijo od sezone 64-65, so bib Ro-mario trikrat, Koeman dvakrat ter Amor, Quique in Stojčkov po enkrat. Očitno se je moral Cmyiff zjokati, da so “blau-grana” zaigrali na nekdanjem nivoju. »Leteči Holandec« pa se kljub izgubljenemu naslovu lahko tolaži s sinovimi uspehi: 19-letni Jordi je namreč med drugohgaši z drugo ekipo Barcelone doslej dosegel sedem zadetkov. Zmagal je tudi Real Madrid, ki je mestni derbi proti Atle-ticu osvojil z zadetkom mladega Moralesa: zanj je to drugi gol v dveh tekmah. V večerni tekmi je Deportivo La Coruna zmagal v San Sebastianu in se Real Socie-dadu maščeval za domači poraz iz prvega dela. Oddahnil ali celo popustil je Sporting Gijon, ki je doživel drugi zaporedni poraz, slab dan pa je v Zaragozi imel tudi Athletic Bilbao. VRSTNI RED: Deportivo La Coruna 36, Real Madrid 31, Barcelona 30, Sporting in Athletic 27. DIMITRIJ KRIŽMAN ~5anKE7ODGOVOR NA KRITIKE-! Err lisiisk :i zavod brani obnašanje bank v reseciji Izpolnile so vse temeljne naloge DOLINA / DELOVNI OBISK DELEGACIJE OBRTNE ZBORNICE SLOVENIJE Prve konkretne vezi med obrtniki z obeh strani meje Skupni cilj, da se konkurečnost spremeni v zdravo partnerstvo RIM - Banca cTltalia odklanja kritike, ki so se z več strani (tudi iz agencije Moody’s) zgrnile nad italijanske banke glede njihovega zadržanja v lanskem ob-dobju gospodarske krize. »Odgovor bančnega sistema na recesijo je bil pozitiven,« odgovarja Pierluigi Ciocca, ki pri emisijskem zavodu skrbi za ekonomske raziskave, »povečanje mase neizterjanih kreditov Pa je v razmerah najtežje recesije v povojnem Času razumljiv pojav.« Ciocca je posegel v razpravo na predstavitvi knjige »Evolucija finančne strukture v Italiji po letih trideset«, ki je rezultat znanstvene raziskave pod vodstvom Francesca Parilla. Svoj zagovor obnašanja italijanskih bank v teku recesije je Ciocca utemeljil z ugotovitvijo, da se je bančni sistem rešil, ker je izpolnil štiri glavne naloge: 1.) prosta posojila je omejeval zelo previdno, da ne bi zadušil podjetij in zato v Italiji lani ni prišlo do krčenja kreditov (tim. credit crunch); 2.) srednjeročne vrednotnice je prodal v prvi polovici lanskega leta, da je lahko potem kupil kratkoročne zadolžnice in tako realiziral plusvalen-ce, izhajajoče iz nižanja obrestnih mer, kar je v skladu z izvirnimi cilji kreditnih podjetij, 3.) potrdil je, da spoštuje dolžniške obveznosti do tujine in pri tem pokazal vso prožnost; 4.) kljub splošnemu težkemu položaju je spodbujal varčevanje in pri zbiranju vlog praktično »postrgal dno«. Vse to je prispevalo- je poudaril Ciocca - k izboljšanju kosmatih rezultatov lanskega poslovanja glede na leto 1992, kar se bo ugodno izrazilo v kapitalizaciji. Sicer pa se je kapitalna osnova bank modro višala v vseh zadnjih letih, tako da so lahko zavodi kljubovali recesiji z višjimi glavnicami. Predvidevanja za prihodnost pa po besedah Pierluigija Ciocce temeljijo na predpostavki, da bo do zagona prišlo že v teku letošnjega leta. Pač pa po mnenju predstavnika Bance d’ Italia ostaja še veliko dela na področju davčne preureditve, saj je italijanska bančna »industrija« v primerjavi z ostalimi evropskimi in svetovnimi veliko bolj obremenjena tako z neposrednim kot s posrednim davčnim pritiskom, višja pa je tudi kvota obvezne rezerve. To pa je poglavje - je zaključil Ciocca - ki se ga bo moral lotiti novi parlament. Boris Simoneta TRST - Ce sodimo dan po jutru, potem lahko tvegamo napoved, da so slovenski obrtniki iz obmejnih območij Slovenije in Furlanije-Julijske krajine na sobotnem delovnem srečanju v Dolini z velikimi obeti zapisali novo stran v razvijanju medsebojnega sodelovanja, in to v duhu pristne podjetniške naravnanosti in preseganja ne le državno-pravnih okvirov, ampak predvsem utesnjujočih in egocentričnih miselnih zapor, ki so doslej zavirale možnosti hitrejše rasti poslovnega povezaovanja. Sicer moramo še počakati, da bi videli, kaj se bo iz teh prvih konkretnih stikov pravzaprav izcimilo, vendar je gotovo, da se nekaj le premika: zaznati je novo podjetniško miselnost in prepričanje, da je napočil pravi trenutek za Sirjenje poslovnih obzorij. Prvi zametek dogovora za tesnejše sodelovanje med Obrtno zbornico Slovenije in Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem se je porodil na lanskem mednarodnem obrtnem sejmu v Celju in bil potrjen na sejmu malega gospodarstva v Sežani, v Dolini pa so v soboto vzpostavili prve konkretne vezi med llivUENJŠKO ZAVAROVANJE / USTANOVA ISVAP Manj skrivnosti v zavarovalnicah Po novem več razvidnosti pri sklepanju zavarovalnih polic S februarjem so obljube italijanskih zavarovalnih družb glede donosnosti življenjskih zavarovanj nekoliko bolj transparentne. Ustanova ISVAP, ki je zadolžena za nadzor nad njihovim poslovanjem, zahteva namreč po novem večjo jasnost pri sklepanju pogodb med zavarovalnim agentom in potencialnim zavarovancem. Zavarovalne družbe bodo morale upoštevati znižanje obrestnih mer in padec donosnosti vrednostnih papirjev. To naj bi se najprej zgodilo pri samih projekcijah ovrednotenja premij oziroma pri izračunavanju zaključnega kapitala zavarovanca ob izteku zavarovanja ali v primeru smrti. Doslej so zavarovalne dražbe te projekcije izvajale na podlagi povprečne donosnosti italijanskih državnih obveznic v zadnjih dvajset letih, ki je npr. lani znašala 10,89 odstotka. Lahko pa so se posluževale tudi najnižje donosnosti internega sklada v zadnjih treh letih ali pa triletnega povprečja. Od tako pridobljenega rezultata naj bi-85 odstotkov Slo klientu, 15 pa naj bi si jih zavarovalnica pridržala za s troske. Po novem zavarovalnice pri projekcijah ne bodo smele več uporabljati odstotka, ki bi bil višji od 10, hkrati pa bodo morale natačno izračunati, kolikšen delež bo dejansko pripadel klientu, medtem ko so doslej ta delež navadno računale pavšalno. Vse te izračune (tim. nota informativa) bodo morali zavarovalni agenti izročiti potencialnim klientom, ti pa bodo morali izračun potrditi s podpisom na polici. Z zahtevo po izročanju informativnega lista poskusa ISVAP tudi povečati stopnjo razvidnosti in konkurenco med zaro-valnimi družbami. Ustanova je omejila tudi možnosti nediskrimini-ranega objavljanja finančnih rezultatov življenjskih zavarovanj, ki ne ustrezajo donosnosti v zavarovanje investiranega denarja, saj navadno gre za donosnost internega sklada, v katerega se steka od 75 do 95 odstotkov vplačane premije. Zadnje zahteve ustanove ISVAP gredo torej v pravo smer zaščite zavarovancev, vendar gre resnici na ljubo za sorazmerno majhen korak naprej, saj zavarovalne družbe Se • vedno niso obvezane, da kliente seznanijo s svojim zaslužkom pri posredovanju (tim. carricamenti) in s tem, kolikšen delež police investirajo v poseben interni rivalutacijski sklad, o donosnosti katerega smo govorili, (ok) r ’ o . Predsednik Konzorcija za obrtno cono Dolina Dušan Pangerc pozdravlja goste v obratu Klavdija Ote (Foto Križmančič) obrtniki iz zamejstva in celotnega obmejnega pasu v Sloveniji, ki gre od Kopra, Izole, Pirana, in Sežane do Postojne, Nove Gorice, Ajdovščine in Idrije. Uradni del srečanja je potekal v sejni dvorani dolinske občinske hiše, kjer je udeležence pozdravil tamkajšnji župan Marino Pečenik. Orisal je občinsko stvarnost, obrtnikom pa je zaželel, da bi postalo njihovo vodilo iznajdljivost in razvijanje podjetniških sposobnosti. Miha Grah, predsednik Obrtne zbornice Slovenije, je naprej ugotovil, da je do delovnega srečanja prišlo sicer pozno, vendar je še vedno dovolj možnosti, da ti stiki obrodijo sadove. Manjšina bi ne smela biti ovira ali breme, temveC most za vzpostavljanje vezi med državama. Zato slovenski gospodarstveniki z obeh strani meje ne smejo ocenjevati drug drugega kot konkurenta, temveč kot partnerja, ki bo odpiral tudi širši trg, še zlasti glede na posebno geografsko lego Slovenije. Zaželel si je miru in strpnosti in podaril, da se bo v perspektivi odprlo tudi nekdanje jugoslovansko tržišče. S skupnimi močmi se lahko dobro dela in ustvarja večjo akumulacijo. Italija odigrava pomembno vlogo v okviru Evropske unije, je dejal, zato morajo gospodarstveniki navezati tesnejše stike, da italijanska stran postane pomemben blagovni partner, kot je to že npr. Nemčija. Predsednik je izrekel priznanje dolinski občini, da je znala spodbuditi uresničitev tako funkcionalne obrtne cone, ki bo nedvomno prispevala h gospodarski rasti in tudi k politični uveljavitvi celotne skupnosti. Predsednik obrtne sekcije pri SDGZ Drago Ota je pohvalil prizadevanja gospodarstvenikov iz Slovenije, ki začenjajo razmišljati in delovati v »akcijskem razponu 360 stopinj«. Slovenska manjšina lahko odigrava vlogo povezovalca v gospodarski izmenjavi med Italijo in Slovenijo. To velja še zlasti za obrtnike in malo trgovino, tudi v perspektivi prodora na balkansko tržišče. Ota je v zgodovinskem izseku orisal 50-letna prizadevanja SDGZ kot stanovske organizacije, ki povezuje in usklajuje interese gospodarskih operaterjev na vseh področjih poslovanja, z nudenjem strokovnih storitev, pa tudi spodbujanjem in uresničevanjem pobud širšega obsega. Nakazal je možnost, da bi se strokovnih tečajev SDZPI udeležili tudi obmejni obrtniki iz Slovenije. Po teh uvodnih »političnih« posegih se je pozornost preusmerila na spoznavanje pravne ureditve poslovanja v obeh državah, ker je bila pravzaprav osrednja tema tega srečanja v luči širjenja poslovno-blagovnih stikov prek meje. Slavko Pukl, strokovni delavec za zunanjo trgovino pri OZS je ugotovil, da Slovenija kot mlada država Se nima zakonske stabilnosti na področju zunanje trgovine, tako da zadevne zakone komaj sprejemajo oziroma usklajujejo. Velja pa načelo svobodnega poslovanja podjetnikov iz tujine, ki so vsestransko izenačeni z domačimi in so torej obravnavani kot enakopravni subjekti. Možna so statusna in pogodbena vlaganja, pa tudi odpiranje podružnic. Odpad- le so vse omejitve v zvezi s pretokom kapitala. Tuj državljan lahko samostojno ali v mešanih podjetjih svobodno posluje na praktično vseh proizvodnih področjih. Govor je bil tudi o carinskih olajšavah, o obdavčitvi, prometnem davku in o lastništvu poslovnih zgradb. Zakon dovoljuje, da je podjetje v stoodstotni lasti tujega državljana, v primeru solastništva pa dejansko ni nobenega problema. Posebnih ovir ni niti pri ustanavljanju podružnic oziroma predstavništev. Zakon ne omejuje števila zaposlenih, v za javnost odprtih prostorih pa je pogovorni jezik slovenščina. Dobiček je obdavčen pri viru, in sicer v višini 30 odstotkov, možen pa je njegov prenos, tudi v tretjo državo. Direktor SDGZ Vojko Kocjančič je orisal zapleten okvir birokratskih predpisov, ki obrtniku iz Slovenije znantno otežujejo možnost, da bi razvil dejavnost v takšni ali drugačni obliki v Italiji. Posebno v obmejnem pasu učinkuje precej negativno predpis o obvezni pridobitvi vstopnega in bivalnega dovoljenja, kar dejansko onemogoča storitve manjšega obsega. Novi sporazum, ki ga bosta podpisali Italija in .Slovenija, naj bi zadovoljivo rešil to vprašanje po vzorcu, ki velja z Nemčijo. Kljub tem omejitvam pa je kar dovolj možnosti za sodelovanje: pri nakupu repromateria-lov, pri prodaji oziroma dodelavi polizdelkov in pri tržnem plasiranju. Slovenski obrtniki v Italiji lahko s svojo strokovnostjo in tehnološkimi izkušnjami postanejo dragocen poslovni partner. Predsednik združenja italijanskih obrtnikov v Istri Mario Carboni je predstavil svojo organizacijo, ki že sodeluje z italijanskimi obrtniki iz FJK in Veneta, a je pripravljena sodelovati tudi s člani SDGZ, ker je prepričana, da sta napredek in ustvarjanje bogastva mogoča le z medsebojnim spoznavanjem in izmenjavo informacij. Robert Vidoni je orisal področja delovanja zunanjetrgovinskih operaterjev SDGZ, ki so zainteresirani za razvijanje poslov z obrtniki iz Slovenije, uradni del srečanja pa je sklenil predsednik SDGZ Boris Siega, ki je z zadovoljstvom ugotovil, kako tradicionalno sodelovanje s Slovenijo dobiva vse širšo razsežnost. Zavzel se je za ustvarjanje skupnega gospodarskega prostora z zdravim partnerstvom, katerega idealni povezovalec bi bil skupni slovenski jezik. Nič manj pomemben ni bil dragi del srečanja. 46 obrtnikov iz Slovenije (največ je bilo ključavničarjev in izdelovalcev kovinske opreme, gradbenikov, vulkanizerjev in strugarjev) in njihovih 29 kolegov iz tržaške oziroma goriške pokrajine (največ je bilo gradbenikov in elektroinštala-terjev) se je predstavilo z navedbo svojih dejavnosti in poslovnih želja, nakar so se po področnih skupinah porazdelili ob omizjih in zaceli kot na nekaki poslovni borzi tkati mrežo - prepričani smo uspešnega - medsebojnega sodelovanja. Gostje iz Slovenije so si dopoldne z zanimanjem in neprikritim občudovanjem ogledali nove delovne prostore v smotrno urejeni obrtni coni v Dolini in se podrobneje seznanili z dejavnostmi tamkajšnjih obrtnikov. 32 Torek, 22. februarja 1994 GOSPODARSTVO IN FINANCE MADŽARSKA / DR2AVA IMA PRI POBIRANJU DAVKOV VELIKO TE2AV Zakaj bi dajali državi, kar potrebujejo sami! Madžari nikakor ne sodijo med zagrete davkoplačevalce BUDIMPEŠTA - Madžarski davkoplačevalci na veliko goljufajo, vendar jim namerava davčna administracija kmalu stopiti na prste. Od Svetovne banke je namreč dobila posebno posojilo za posodobitev svojega poslovanja, hkrati pa je svojim inšpektorjem obljubila visoke nagrade, Ce bodo pri delu uspešni. Madžarska si je začela resno prizadevati za višji davčni prihodek, saj se zaveda, s kakšno nejevoljo ga davkoplačevalci plačujejo. Toda-vlado Čaka še dolga pot, preden bo lahko razglasila dokončno zmago v tej fiskalni igri mačke in miši, ki postaja vse bolj zapletena, Čimbolj se madžarsko gospodarstvo centralizira, je izjavil Peter Torok, podpredsednik državnega Urada za davčni in finančni nadzor (-APEH). V nedavnem intervjuju je Torok povedal, da Madžarov »nikakor ne bi mogli« označiti kot redne davkoplačevalce, ki so zavestno pripravljeni prispevati svoja sredstva znotraj kapitalistično oblikovanega davčnega sistema, ki ga je Madžarska uvedla leta 1988. Torok je celo priznal, da številni Madžari pridnega davkoplačevalca označujejo kot tistega, ki preprosto ni dovolj pameten, da bi se izognil davčnim zankam. Tako na vprašanje, koliko davka plačajo, večina madžarskih podjetnikov odgovarja z vprašanjem: »Ali potrebujete recept?« Lahkotnost, s katero se ljudje izognejo plačevanju davkov, močno prizadeva davCno disciplino in precej vznemirja javne uslužbence, katerih plaCe so javne, saj so prepričani, da se jim godi krivica. »Skoraj vsak že ve za primer svojega soseda, ki je prodal hišo, ne da bi za to plačal kakršenkoli davek,« je povedal Torok. »To pa je zelo neprijetno.« Meni namreč, da so Madžari utajili za 300 milijard forintov (3 milijarde dolarjev) davkov, kar je državo stalo 100 milijard forintov (1 milijardo dolarjev) oziroma vsote, s katero bi lahko zapolniti velikanski proračunski primanjkljaj. »Madžarska se še vedno otepa s posledicami prejšnjega režima, v katerem je obstajalo naravno nasprotje med posameznikom in državo,« meni David Young, mlajši svetnik računovodskega podjetja Priče VVater-house, ki ima svojo podružnico v Budimpešti. »Ljudje so prepričani, da imajo pravico goljufati državo.« Relativno nizka raven prihodkov, pri kateri se začenja madžarska davčna lestvica oziroma višina davkov, ki bremeni podjetja, ljudi spodbuja, da niso pripravljeni odšteti vsega, kar dolgujejo, je še dodal. APEH bo uporabila posojila Svetovne banke za izpopolnjevanje svoje računalniške mreže in izboljšave finančnega nadzora, da bo povezala podatkovne baze na območju cele države in zagotovila večjo učinkovitost pri izterjavi davkov, davčnim zavezancem pa ponudila boljše storitve. Po Torokovih priCakova- Madžarski poslovnež: Želite recept za utajo davka? VELIKA BRITANIJA / NALOŽBE ZA VEČJO PRODUKTIVNOST, Podjetja morajo ujeti konkurenco Recesija je močno zmanjšala naložbe LONDON - Po grenkih izkušnjah dve leti trajajoče recesije je britanska industrija zdaj pripravljena na večja vlaganja, s katerimi bo lahko zadostila večjemu povpraševanju in izboljšanju svoje konkurenčnosti, so sporočili analitiki. »Vlaganja v proizvodnjo bodo ob nadaljnjem naraščanju izvoza postala drugi oporni steber gospodarskega okrevanja,« je izjavil ekonomist Andrevv Sentance iz Centra za gospodarske napovedi na londonski Business School. Prepričan je, da bo to dvoje nadomestilo dosedanje povpraševanje na domačem tržišču, ki je doslej prispevalo k izboljšanju položaja britanskega gospodarstva, saj so povečani davki in manjši prihranki že moCno naCeli tiste vsote gotovine, ki je bila namenjena za nakupe. Ekonomisti ugotavljajo, da bodo morala podjetja nameniti večje vsote za ohranitev tistih stopenj produktivnosti, ki so jih dosegla v obdobju recesije, in za ohranitev svoje navzočnosti na tujih tržiščih. Vlaganja so potrebna zato, da bi njih bo lahko Madžarska že v dveh letih dosegla standard na tem področju. Po letošnjem naCrtu pa naj bi 2000 davčnim inšpektorjem dovolila, da zadržijo 20 odstotkov vsote utajenih davkov, do višine 18 milijonov dolarjev. (Reuter) AVTOMOBILSKA INDUSTRIJA / HONDA »VRAČA UDAREC« Prodali bodo delež v Roverju Novica o tem je včeraj povzročila padec vrednosti delnic BMW TOKIO - Honda je včeraj s sporočilom, da namerava prodati svoj lastniški delež v Roverju in tako pretrgati kapitalske vezi z britansko skupino Rover, odločno odgovorila nemškemu Bayerische Motoren Werke zaradi njegovega nenadnega nakupa hol-dinške družbe Rover. »Obvestiti smo BMW o Hondinih namenih, da pretrga kapitalske odnose s skupino Rover,« je izjavil predsednik Honde Nobuhiko Kavvamoto neposredno po pogovorih, ki jih je imel s predsednikom upravnega odbora BMW, Berndom Pischetsriederjem. Pogovori so potekati na sedežu Honde v Tokiu, udeležil pa se jih je tudi predsednik Roverja John Tovvers. Predstavnik BMW v Munchnu je izjavil, da njihova družba sicer razume ta korak Honde, vendar je ob tem dodal, da gre zgolj za kapitalski ukrep, ki pa v ničemer ni prizadel poslovnega sodelovanja Honde z Roverjem. Kavvamoto pa je dodal: »Zaradi našega poslovnega sodelovanja z Roverjem, bomo na prihodnjih sestankih proučili vrsto zdaj veljavnih pogodb med Hondo in Roverjem. Do zdaj je bilo sodelovanje z Roverjem sestavni del naše evropske strategije. V prihodnje si bomo prizadevali za bolj neodvisno sodelovanje v Evropi, pri katerem se bomo naslonili na lastne sile,« je dejal Kavvamoto. Honda ima 20-odstotni delež v skupini Rover, BMW pa si je z nakupom krovne družbe Rover pridobil 80-od-stotni delež. Honda, ki je zelo tesno sodelovala z Ro-, verjem 15 let in to družbo podpirala kot britansko družbo, je osupnila zaradi nenadnega nakupa nemškega avtomobilskega proizvajalca, do katerega je prišlo v zaCetku februarja. Zato so predstavniki BMW, na Čelu s predsednikom Pischetsriederjem pripotovali v Tokio, da bi tam pojasniti, kakšne namene imajo z Roverjem. Včerajšnji sestanek je bil tako prvo srečanje med BMW in Hondo potem, ko so objaviti novico o naku- pu. Dosedanje sodelovanje Honde z Roverjem je moCno presegalo 20-odstotni delež. Honda je dobavljala Roverju motorje, opravljala nadzor nad proizvodnjo nekaterih modelov, zagotavljala licence za motorje ter za proizvodnjo transmisije, zlasti pa sodelovala pri razvoju novih modelov. Roverju je tudi prodajala nekatere rezervne dele. Rover pa je Hondi dobavljal osebna vozila za prodajo na Japonskem ter zagotavljal nekatere rezervne dele za model Accord, ki ga izdelujejo v Britaniji. Rover ima prav tako 20-odstotni delež v Hondinem britanskem obratu v Swindonu, Honda Mfg. Ltd. Zelo tesna povezava med tretjim japonskim proizvajalcem avtomobilov, Hondo in Roverjem se je začela aprila 1990. Kljub napovedani prekinitvi kapitalskih odnosov z Roverjem, Kavvamoto ni povedal, ali bo Honda svoje delnice prodala BMW, krovni družbi Roverja, ali kateri koti drugi stranki. (Reuter) Ne znajo izkoristiti azijskega trga BERLIN - V prihodnjih letih Nemčiji ne bo uspelo zmanjšati trgovinskega primanjkljaja z vzhodnoazijskimi državami, Čeprav nemški izvoz na ta hitro se razvijajoča tržišča narašča, je sporočil Nemški inštitut za gospodarstvo (-DRV). DRV, ki ima svoj sedež v Berlinu, tudi napoveduje, da se bo nemški izvoz na to območje v prihodnosti moCno povečal. Prav tako pa se bo povečeval tudi nemški izvoz iz vzhodnoazijskih držav, zaradi Cesar se bo Nemčija še naprej morala soočati s precejšnjim plačilnim primanjkljajem. Nemški izvoz v vzhodno Azijo je v lanskem letu naraščal po povprečni 10-odstotni stopnji, v podobnem ritmu pa bo naraščal tudi v prihodnje, meni DRV. Inštitut tudi ugotavlja, da so bile Japonska, Kitajska in Tajvan najpomembnejše vzhodnoazijske države, v katere je Nemčija izvažala v letu 1992. Na prvem mestu pa je bila Japonska z 2, 3-odstotnim deležem pri celotnem izvozu Nemčije. Sicer pa je dosegel izvoz v vzhodnoazijske države v celotnem izvozu Nemčije že 10-odstotni delež. Največ je na to območje izvozila nemška strojna industrija, ki ji pripada kar 20-odstotni delež celotnega nemškega izvoza v vzhodnoazijske države, ugotavlja DRV. (Reuter) Britanci so za red na trgu kapitala LONDON - Pri Securities & Investment Board (SIB), ki je najvišji britanski nadzornik na trgu denarja in vrednostnih papirjev, so predlagali ustanovitev posebnega svetovalnega telesa, ki bi zagotavljalo ustrezno izvajanje poslovne politike na trgu kapitala. Ta organ naj bi bil sestavljen iz predstavnikov tistih nadzornih teles, ki spremljajo poslovanje na trgu kapitala, eno leto pa naj bi deloval poskusno, so zapisali pri SIB. Novoustanovljeno telo naj bi bilo usposobljeno »za hitre svetovalske storitve posameznim nadzornim organom, zlasti pri vprašanjih, ki se porajajo povsem na novo«. Poslovanje na britanskem finančnem trgu sicer redno nadzoruje pet organizacij, ki za svoj nadzor postavljajo različne pogoje in se pri njem ravnajo po različnih pravilih. Novoustanovljeno telo naj bi zato del svojega Časa posvetilo tudi razvoju standardov za nadzorne organe, so pri SIB zapisali v svojem predlogu, ki so ga dokončno izoblikovali septembra in novembra lani po 40 intervjujih s poglavitnimi udeleženci na trgu kapitala. Približno tretjina vprašanih je bila iz britanskih investicijskih družb, tretjina iz borznih hiš, preostale sogovornike pa so poiskali med elani britanske vlade, v menjalnicah in trgovinskih organizacijah ter na področju zunanje trgovine in informacijskih sistemov. Predlog SIB je nastal tudi zaradi skrbi, da bi se novi trgi, ki so v zadnjih 15 letih nastali zunaj klasičnega borznega parketa, povsem ne izmuznili nadzoru. Ti trgi bodo v prihodnje naraščali še hitreje, in sicer zaradi večjih možnosti menjalne in posredne trgovine ter uporabe različnih elektronskih sistemov trgovanja, ki bodo vlagateljem.z vsega sveta omogočili večji dostop na britanski trg kapitala. (Reuter) zadržali dosedanjo uspešno konkurenčnost, v katero je industrijo prisilila recesija. Ko je prišlo do zmanjšanja povpraševanja, so bila podjetja prisiljena zmanjšati stroške svoje proizvodnje. Odpustiti so morala odvečno osebje in zmanjšati stroške na enoto posameznega izdelka, da so lahko preživela vse pritiske, ki so naCeli dobičke. V Centru za gospodarske napovedi napovedujejo, da se bodo sredstva neto vlaganj letos povečala za 4, 5 odstotka, v letu 1995 za 5,8 odstotka, leta 1996 za 5,2 odstotka in leto pozneje za 5,7 odstotka. V primerjavi s temi napovedmi se je vsota neto vlaganj v letih 1990 do 1993 po ocenah zmanjšala za kar 11 odstotkov. Svetovni gospodarski forum, na katerem so razvrstili podatke dvaindvajsetih clanic Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (-OECD), je Britanijo glede na infrastrukturna vlaganja uvrstil na 22. mesto, pri raziskavah in razvoju na 21. mesto, pri šolanju ustrezno usposobljenih inženirjev na 22. mesto in v šolstvu na 20. mesto. Po najnovejšem pre- gledu podatkov, ki jih je zbrala Konfederacija britanske industrije, krovna organizacija delodajalcev, se položaj v industriji izboljšuje. Veliko podjetij namreč prav letos načrtuje nova vlaganja v modernizacijo strojev in odpiranje novih obratov. Sedanja nižja cena kapitala v primerjavi z začetkom recesijske-ga obdobja podjetnikom že omogoča, da od projektov lahko pričakujejo večjo donosnost. Zaradi večjega dobička in predvsem širjenja okvirov, v katerih ga je mogoče doseči, bodo imela podjetja podjetja vec denarja za neposredna vlaganja, s pristankom na nižje stopnje donosa. »Izboljšalo se je predvsem vzdušje za sprejemanje odločitev.« Analitiki za letos napovedujejo 3, 9-odstotno povečanje vlaganj. Tudi Peter VVarburton iz Robert Fleming Securities je prepričan, da bodo vlaganja kmalu začela naraščati. »Vrh, ki bo dosežen pri izkoristku zmogljivosti v drugi polovici letošnjega leta, bo pomenil tudi odločilen zagon za vlaganja.« (Reuter) ŠVICA / DENARNA POLITIKA^ Centralna banka bizda rast franka Hitro rast lahko ogrozi okrevanje gospodarstvo in izvoz v Nemčijo ZURICH - Švicarska centralna banka je povečala likvidnost na denarnem trgu, v tem ukrepu pa analitiki vidijo zanesljivo znamenje, da utegne Švica kmalu znižati svoje obrestne mere. Prav tako v tem tudi vidijo sporočilo Švicarske narodne banke (SNB), da vrednosti švicarskega franka ne bodo veC zagotavljati z višjimi obrestnimi merami. »Ce se bo vrednost švicarskega franka še krepila, utegne ogroziti okrevanje gospodarstva,« je izjavil John Noorlander, analitik pri Svviss Bank Corp. (SBC). Zaradi moCno okrepljenega švicarskega franka v primerjavi z nemško marko, je precej prizadet izvoz Švice v Nemčijo, ki je njen naj večji trgovinski partner, kar bi utegnilo upočasniti letošnji gospodarski zagon po obdobju recesije. Ker se švicarska centralna banka ne oklepa politike uradnega menjalnega tečaja, banka tudi ne nadzoruje natančno gibanj tečajev, zaradi Cesar je zaskrbljena spričo inflator-nega učinka, ki ga utegne povzročiti strmo naraščanje vrednosti franka. Švicarske obresti na denarnem tržišCu so naraščale v skladu z monetarno politiko ameriških zveznih rezerv. Pred naraščanjem obresti so pričakovali, da bo Švica nadaljevala z zniževanjem obresti v -skladu z upadanjem inflacije. Torkovo znižanje obrestnih mer, za katerega se je odločila Bundesbank, pa je opozorilo na padajoči trend. Analitiki ugotavljajo, da si centralna banka prizadeva predvsem, da bi denarno tržišče ne razumelo napak njenih prizadevanj, v smislu, da zadržuje obrestno mero ali da se je celo odločila za drugačno politiko, zaradi katere bi vrednost franka lahko Se bolj narasla. (Reuter) SHS SAM M. GOSPODARSTVO IN FINANCE Torek, 22. februarja 1994 MENJALNIŠKI TEČAJI 21. februar 1994 JjQ®njalnica Nemška marka (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečai za 1 ATS) Italijanska lira (tečai za 100ITL) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni VSBBammrnm A^?nka LJub|jana AMTK plus Ljubljana 77,87 78,29 11,05 11,16 7,96 8,06 - - - - - - Avtohiša Ljubljana* 78,10 78,30 11,05 11,12 8,00 8,08 AZur Grosuplje 78,00 78,20 11,02 11,13 7,84 8,10 Bund Ljubljana 77,80 78,25 10,80 11,12 7,80 8,05 BTC Sežana Banka Vipa Nova Gorica 77,65 77,97 78,20 78,19 11,00 10,96 11,15 11,08 7,90 7,97 8,02 8,04 Come2us* 77,89 78,27 11,04 11,12 7,87 8,07 Creditanstalt Nova banka U D°m caffe Domžale* 77,85 78,30 11,04 11,20 11,15 7,95 8,15 77,80 78,10 11,06 7,95 8,10 Emona Globtour L) 77,80 78,27 10,97 11,17 7,85 8,00 Eros Ljubljana* 78,10 78,20 11,05 11,10 7,90 8,05 Eros Kranj* Eurotaurs Ljubljana 78,10 78,20 11,05 11,10 7,90 8,05 77,80 78,25 10,95 11,10 7,95 8,10 Firadas Idrija - - - - - - \ Hida Hipotekarna banka Brežice* Hram Rožice, Mengeš* 78,05 77,70 77,95 78,10 78,30 78,20 11,06 10,98 11,08 11,09 11,16 11,15 8,00 7,88 7,92 8,05 8,07 8,12 Idila Sečovlje* 77,77 78,12 10,92 11,06 7,92 8,07 ■lirika Ljubljana (WTC) 78,02 78,05 11,08 11,10 8,03 8,04 llirika Slovenj Gradec 77,85 78,22 11,04 11,08 7,96 8,05 Hinka Postojna 77,65 78,10 10,87 11,07 7,85 8,03 Hinka Sežana 77,97 78,06 10,98 11,08 8,01 8,02 Ulrika Jesenice 77,91 78,24 11,02 11,09 7,97 8,04 Invest Škofja Loka Italdesign Nova Gorica 77,96 78,20 11,00 11,12 7,98 8,03 Klub Slovenijales U 78,00 78,15 11,00 11,09 7,99 8,05 Kompas Hertz Celje* 77,80 78,30 11,02 *11 02 11,08 11,08 7,87 7,87 8,06 8,06 Kompas Hertz Velenje* 77,80 78,30 Kompas Hertz Idrija* 77,80 78,30 11,02 11,08 7,87 8,06 Kompas Hertz Tolmin* 77,80 78,30 11,02 11,08 7,87 8,06 Kompas Hertz Bled* Kompas Hertz Nova Gorica* Kompas Hertz Maribor* Kompas Holldays 77,80 77,80 77,90 77,96 78,30 78,30 78,20 78,24 11,02 11,02 11,03 11,00 11,08 11,08 11,09 11,15 7,87 7,95 7,87 8,00 8,06 8,03 8,06 8,12 Komercialna banka Triglav 77,89 78,89 11,01 11,17 7,91 8,04 Kreditna banka MB d.d.* 77,35 78,25 11,00 11,12 7,82 8,10 LB d.d. Ljubljana 77,88 78,38 11,02 11,14 7,87 8,05 LB splošna banka Celje 77,35 76,74 78,45 78,28 11,01 10,86 11,10 7,85 7,99 7,96 LB splošna banka Koper* 11,08 7,73 LB komercialna banka NG LB Dolenjska banka NM 77,90 78,25 10,95 11,12 7 97 8,01 77,40 78,40 11,00 11,15 7,95 8,06 LB banka Zasavje, Trbovlje 77,70 78,30 11,05 11,14 7,85 8,04 Ljudska banka d.d. U 78,00 78,30 11,12 7,87 8,04 Libertas Koper* 77,80 78,10 10,98 11,08 7,90 8,01 Ma Vir 77,90 78,20 11,00 11,10 8,02 8,15 Madat NG, Šempeter* 77,98 78,30 11,00 11,10 7,97 8,04 M banka Ljubljana 77,89 78,27 11,02 11,12 7,90 8,05 Medla* 78,00 78,10 11,06 11,10 8,00 8,05 Niprom Ljubljana - - - Petrol Ljubljana 78,00 78,15 11,06 11,10 8,00 8,05 Poštna banka Slovenije* 76,63 78,15 10,71 11,07 7,70 7,98 Probanka Maribor 77,80 78,40 11,02 11,16 7,90 8,08 Pigai Solkan* 77,80 78,00 10,91 11,06 7,96 8,05 Pigal Ilirska Bistrica* 77,50 77i90 10,91 11,06 7,93 8,05 Pigal Kobarid* 77,80 78,00 10,91 11,06 7,93 8,05 Publikum Ljubljana - - - - - - Publikum Celje - - - - - - Publikum Krško - - « - - - Publikum Maribor - - - - - - Publikum Mozirje . - - Publikum Novo mesto - - - - - - Publikum Tolmin - - - - - - Publikum Sevnica _ - - - - - Publikum Šentilj - - - - - Publikum Šentjur pri Celju - - - - - - Publikum Trebnje - - - - - - Publikum Žalec - - - - - - Poja Ljubljana 77,85 78,30 11,04 11,14 7,95 8,10 Shalabv Koper 77,80 78,04 10,95 11,05 7,85 7,99 SKB d.d. ** 77,48 77,68 11,01 11,04 7,98 8,00 Slov. hran. in posojil. Kranj 78,05 78,25 11,05 11,12 7,96 8,06 Slov. invest. banka L)* 77,80 78,30 10,90 11,15 7,90 8,08 Slovenijaturist Ljubljana* 78,10 78,20 10,95 11,10 7,90 8,05 Slovemjaturist Maribor* 77,85 78,20 11,03 11,08 7,65 7,90 Slovenijaturist Jesenice 77,95 78,25 11,02 11,11 7,94 8,06 Sonce Ljubljana 77,90 78,10 11,06 11,14 7,95 8,07 SZKB d.d. Ljubljana* 77,90 78,25 11,00 11,10 7,92 8,08 Špacapan Komen - - - - - - Tartarus Postojna 77,60 78,16 10,95 11,07 7,83 8,00 Tentours Domžale 78,00 78,30 11,04 11,13 7,95 8,10 Tori Ljubljana 77,90 78,35 11,01 11,11 7,80 8,12 ^| UBK Ljubljana 77,80 78,30 11,05 11,15 7,97 8,07 Uplmo Ljubljana 78,02 78,12 11,08 11,10 8,00 8,04 Tečaj velja danes:" Zaračunavajo provizijo: * * MENJALNICA HIDA 061/ 1-333-m BANKA SLOVENIJE Tečajna lista St. 036 z dne 21.2.1994-Tečaji veljajo od 22. 2. 1994 od 00.00 ure dalje država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija 036 avstr, dolar 1 95,4431 95,7303 96,0175 Avstrija 040 šiling 100 1101,7796 1105,0949 1108,4102 Belgija 056 frank 100 376,2567 377,3889 378,5211 Kanada 124 dolar 1 99,8745 100,1750 100,4755 Danska 208 krona 100 1981,9173 1987,8809 1993,8445 Finska 246 marka 100 2405,4462 2412,6843 2419,9224 Francija 250 frank 100 2278,7827 2285,6396 2292,4965 Nemčija 280 marka 100 7747,0088 7770,3198 7793,6308 Grčija 300 grd 100 — 53,6626 53,8236 Irska 372 funt 1 — 190,0620 190,6322 Italija 380 lira 100 7,9833 8,0073 8,0313 Rep. Hrvaška 385 hrv. dinar 100 — 2,2000 — Japonska 392 jen 100 125,9818 126,3609 126,7400 Nizozemska 528 gulden 100 6904,6765 6925,4529 6946,2293 Norveška 578 krona 100 1789,7915 1795,1770 1800,5625 Portugalska 620 escudo 100 76,3700 76,5998 76,8296 Švedska 752 krona 100 1681,7981 1686,8587 1691,9193 Švica 756 frank 100 9187,9525 9215,5993 9243,2461 Velika Britanija 826 funt šterling 1 197,2233 197,8168 198,4103 ZDA 840 dolar 1 133,7908 134,1934 134,5960 Evropska unija 955 ECU 1 149,9395 150,3907 150,8419 Španija 995 peseta 100 94,9396 95,2253 95,5110 ZA DEVIZE Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 22. februarja 1994 št. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj) tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) (A) tolarski del (B) devizni skupaj del APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 10. MAJA 1994: 1,500,000 772,575 768,689 1,541,264 77 103,0100% 102,4919% 102,7510% 150,000 77,257 76,869 154,126 21. FEBRUAR 1994 država banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Pliberk 8,50 9,00 Avstrija Posojilnica Železna Kapla 9,00 10,00 Avstrija Posojilnica Borovlje 8,75 9,20 Avstrija Posojilnica Šentjakob 9,00 9,50 Avstrija Posojilnica Ločilo 8,90 9,40 Italija Kmečka banka Gorica 12,30 12,70 Italija Tržaška kreditna banka 12,90 13,00 21. FEBRUAR 1994 v Ul RAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1640,00 1690,00 nemška marka 965,00 985,00 francoski frank 282,00 290,00 holandski gulden 854,00 880,00 belgijski frank 46,45 48,00 funt šterling 2432,00 2507,00 irski šterling 2338,00 2410,00 danska krona 244,75 252,00 grška drahma 6,45 6,80 kanadski dolar 1225,00 1265,00 japonski jen 15,55 16,10 švicarski frank 1134,00 1170,00 avstrijski šiling 136,25 140,50 norveška krona 221,00 228,00 švedska krona 206,00 214,00 portugalski escudo 9,30 9,70 španska pezeta 11,60 12,10 avstralski dolar 1170,00 1205,00 madžarski florint 11,00 15,00 slovenski tolar 12,30 12,70 hrvaški dinar 0,15 0,22 21. FEBRUAR 1994 v URAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1645,00 1695,00 nemška marka 965,00 985,00 francoski frank 282,00 292,00 holandski gulden 854,00 874,00 belgijski frank 46,50 48,00 funt šterling 2435,00 2500,00 irski šterling - 2340,00 2400,00 danska krona 245,00 252,00 grška drahma 6,60 7,10 kanadski dolar 1230,00 1265,00 švicarski frank 1142,00 1167,00 avstrijski šiling 137,00 141,00 slovenski tolar 12,30 12,70 18. FEBRUAR 1994 v DEM | valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar - 1.719 - francoski frank 29.379 - nizozemski gulden - 89.125 - belgijski frank - 4.853 - španska peseta - 1.221 - danska krona - 25.545 - kanadski dolar - 1.284 - japonski jen - 1.641 - švicarski frank 118.430 avstrijski šiling - 14.224 - italijanska lira - 1.027 - švedska krona - 21.610 MEDPODJETNIŠKI TRG Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 22. februarja 1994 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država valuta enota nakupni prodajni Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji so o trenutne tečaje na tre šiling frank marka lira funt dolar (vimi. Pri kon u deviz oz. 100 100 100 100 1 1 kretnih roseben 1114,7204 2305,5477 7838,0000 8,0771 199,5398 135,3623 raslih je možno ods doaovor. 1116,8537 2309,9600 7853,0000 8,0925 199,9217 135,6213 opanje glede na banka valuta nakupni prodajni Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je DEM DEM nožno odstc 78,35 78,35 panje. 78,55 78,55 Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 22. februarja 1994 od 00.00 do 24. ure banka valuta nakupni prodajni Creditanstalt - Nova banka Bank Austria UBK banka SZKB Devizni tečaji za USD. ATS. UT in CNF so dc nutno veljavni tečajnici Banke Slovenije, Slovenije povečano oziroma zmanjšano odkup prilivov in prodajo deviz do ECU = selečaj določi v .* 'orazumu, * Banke, ki objavljamo tečaje, se zavezi objavljenem tečaju in v skladu s tekstom, k DEM DEM DEM DEM ločeni na pc pri drugih v za 0,25-odst 30.000 na dc emo kupovc dopolnjuje p 78,30 78,28 78,28 78,35 dlagi srednjih t alutah pa je ra otne točke. Te n. Pri večjih pril ati in prodajati ogoje nakupa 78,50 78,48 78,48 78,50 Bčajev po tre-zmerje Banke čaji veljajo za vlh in nakupih ujo valuto po li prodaje. 21. FEBRUAR 1994 v LIRAH valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar — 1676,010 — ECU — 1879,140 — nemška marka — 970,760 — francoski frank — 285,450 — funt šterling — 2474,130 — holandski gulden — 865,130 — belgijski frank — 47,132 — španska pezeta — 11,892 — danska krona — 248,240 — irski funt — 2375,580 — grška drahma — 6,700 — portugalski escudo — 9,566 — kanadski dolar — 1250,290 japonski jen — 15,797 — švicarski frank 1152,290 avstrijski šiling — 138,060 — norveška krona — 224,250 — švedska krona — 210,500 — finska marka — 301,440 — avstralski dolar — 1196,670 — 21. FEBRUAR 1994 v ŠILI NGIH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 11,9000 12,4000 kanadski dolar 8,8500 9,2500 funt šterling 17,5500 18,3500 švicarski frank 816,0000 846,0000 belgijski frank 33,4000 34,7000 francoski frank 203,0000 211,0000 holandski gulden 615,5000 639,5000 nemška marka 689,3000 715,3000 italijanska lira 0,6990 0,7390 danska krona 175,5000 182,5000 norveška krona 158,5000 165,5000 švedska krona 148,0000 155,0000 finska marka 212,0000 222,0000 portugalski escudo 6,8500 7,2500 španska peseta 8,4500 8,9500 japonski jen 11,2500 11,6500 slovenski tolar - - hrvaški dinar - | Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute. PROSTI ČAS IN RAZVEDRILO Torek, 22. februarja 1994 POTOPIS / TUNIZIJA BI SKODELICO ČAJA (9) Do sončnih obal Čaj ima najmanj dvajset Afrike ni daleč <«> dobrih lastnosti Obisk slikovitega mesteca Sidi Bou Said Poleg v piramido zloženih orjaških podolgovatih lubenic, se je zvrstila galerija mesa, ob ogledovanju katerega bi se marsikdo brez posebnih pomislekov opredelil za vegetarijanca. Glave ovac, krav in velikih rib z grozečimi zobmi pred stojnicami z mesom naj bi pričale o njihovi svežosti. Toda izbuljene oCi nepoznavalce gotovo bolj odvračajo od nakupa, kot pa jih privlačijo. Tu so Se lončarji pa prodajalci cunj, ki jih mečejo sem ter tja, kot na kakšni ceneni razprodaji. Vmes je moč zaslediti tudi svetovne znamke Leviš, Benet-ton in druge, sumljivega izvora. ZaCuda trgovci niso vsiljivi, kar pa pravzaprav ni čudno, saj sem zaidejo le redki turisti. Njim so namenjeni bazarji polni suvenirjev in značilnih tunizijskih izdelkov. Stara prestolnica ob morju Z udobnim primestnim vlakcem sem obiskal bližnjo Kartagino oziroma razvaline nekoč cvetočega mesta, ki pa me zaradi soparne vročine in izgube na pol prazne denarnice niso kaj prida navdušile. Kartagina je postala nadvse pomembna trgovska naselbina v Času, ko so tod vladali FeniCani, ki so jo ustanovili v začetku 9. stoletju pr. n. S. V nekaj sto letih se je Kartagina spremenila v milijonsko mesto, po moCi enakovredno Rimu. Razvila se je v spoštovanja vredno pomorsko silo, svoje kolonije pa je imela tudi na bližnji Siciliji, na Sardiniji, v Španiji, Galiji in na zahodni afriški obali. Leta 146 pr. n. S. je mesto končalo v razvalinah, saj so ga v punskih vojnah porazili in popolnoma razdejali Rimljani. Na tleh Kartagine so Rimljani kasneje zgradili mesto po svojem okusu, ki je kmalu postalo pomembno gospodarsko, kulturno in intelektualno srediSCe severne Afrike. Ziv-žav na plažah Sredi opoldanske pripeke sem ostanke rimskega imperija raje zamenjal za obisk slikovitega mesteca Sidi Bou Said. Naselje snežno belih hiš z modrimi ograjami, vrati in ličnimi polkni enakih barvnih odtenkov je zgrajeno na visokem klifu, s katerega se odpirajo Čudoviti pogledi na dobrih sto metrov niže ležečo obalo. Mestece je še posebno priljubljeno med premožnimi sloji, ki sem ubežijo pred gneCo in vročino tunizijske prestolnice. Igor Fabjan (Se nadaljuje] V starem delu Tunisa je nešteto zanimivosti (Foto: Igor Fabjan) Za mnoge ljudi je še vedno »strup« ali kvečjemu poživilo Maurice Messegue, odličen poznavalec zdravilne moCi rastlin in vnet bojevnik za varstvo okolja, v svoji knjigi »Narava ima vedno prav« odkriva številne vire življenjske in zdravilne moCi narave, skrite v zelenjavi in zeliščih. Zanimivo je, da v poglavju o pijaCah ne najdemo prav nobenega recepta za pripravo zeliščnih Čajev. Ponudi nam recept za encijanovo vino, majaronovo mleko, robidov sirup, pa za božansko pijaCo hidromel, ki so jo menda pili bogovi na Olimpu... Messegue svetuje, da naj se človek naposled le pobota z naravo, in med drugim zelo jasno pove, da resne bolezni Se tako odbcen ze-hšCni Caj ne more ozdraviti. Priporoča naravni način življenja in vneto zagovarja misel, da je vse v naravi urejeno in smiselno in da bi bil ta red popoln, Ce bi se vanj vključil še človek, Ce bi se Čutil njegov del. Ce se vrnemo k Čaju, k »pravemu« Čaju, lahko rečemo, da je za mnoge ljudi še vedno »strup« ali kvečjemu poživilo. No, izjema je ruski Caj, ki ga preprosto imenujejo pravi Caj in so ga mame vedno imele na zalogi, Ce bi se po naključju zgodilo, da bi kdo prevečkrat hodil tja, kamor gre še cesar peš. To se je pogosto dogajalo zlasti spomladi, ko so otroci radi preverjati, Ce je sadje na sosedovem vrtu že zrelo, ati ko je ata v delavski menzi »že spet jedel polpete iz zmletega mesa, za katerega nikoli ne ves«. Lahko da ni bilo krivo zmleto meso, ampak kakšen cviček, ki ga je kdo pod suknjičem prinesel v tovarno. To so biti Časi, ko so že- ne še znale ščititi svoje može, in Ce jih je zaradi zmletega mesa preveč »pognalo«, so jim kuhale ruski Caj in na cviček sploh niso pomislile. Zato je potem kakšen strog alkoholog pisal, da so krive žene, ker svoje može pravzaprav ženejo v strašne alkoholne vode. Tudi otroci smo dobili ruski Caj in - verjemite - včasih ga je pila tudi mama. Ne vem, zakaj so ga nekatere pile po kakšnem sestanku ZPM ali sindikalni zabavi ob dnevu žena. Morda so jedle zmleto meso ati pa je kak aktivist pod roko nabavil kakšno vince »nekontroliranega« porekla. Danes imajo mame Drogine Čaje vseh vrst: proti nespečnosti, žolčnim, želodčnim in kdove kakšnim težavam. Na trgu zeliščarice v ličnih vrečkah prodajajo sto in veC vrst posušenih travic in rožic ter v eni sapi zdrdrajo, katere je treba le pretiti, katere samo prevreli in katere so najbolj učinkovite, Ce jih kuhate. Seveda pa je tudi Caj, o katerem smo sedem tednov največ pisali, še kako zdravilen. Zdravniki, farmacevti in drugi znanstveniki; ki na Kitajskem raziskujejo vpliv Čaja na organizem, so na nekem simpoziju presenetiti s trditvijo, da uživanje Čaja blaži škodljive vplive radioaktivnega sevanja, ki ga povzroča dlje Časa prižgan televizijski sprejemnik. Raziskovanja so se nadaljevala in nekateri izsledki so pokazali, da Caj lahko ustavi nastajanje rakavih celic ter zmanjšuje možnost srčnih in možganskih obolenj, do katerih prihaja zaradi ateriosklero-ze. Pri tem so imeti seveda Kitajci v mislih svoj »Ca«, ne kakšen zvarek, ki ga je morda kdo »krstil« za Caj. Eden od znanstvenih posvetov o zdravilni moCi Čaja je posebno pozornost posvetil ugotovitvam, kako Caj deluje na srce. Na njem so poskušali strniti ugotovitve kongresa v Hangzho-uu. Se enkrat so poudariti, da ima po starem kitajskem verovanju Caj najmanj dvajset dobrih lastnosti: sprošCa možgane, Cisti kri, preprečuje nočne more, krepi spomin, bistri oči, povečuje zbranost, krepi sposobnost mišic... Seveda se mnogi s trditvijo, da je tudi pitje »pravega« Čaja zdravo, ne bodo mogli strinjati, saj je dolgo veljalo, da je to strup; in to celo hujši kot prava kava. Najbrž je treba tudi s Čajem ravnati tako, kot ravnamo z nekatero hrano in pijačami. Enemu godi in celo po- maga pri različnih tegobah, drugemu pa ni všeč in mu lahko celo škodi. Nekaj zdravilnega ima prav gotovo tudi pravi Caj. Ce se vrnemo na začetek 17. stoletja, ko je bil v Evropi še redkost, so ga imeti za zdravilo in ga prodajali v lekarnah. Holandski zdravnik Cometius Decker je v svojem Tractat van tret Ex-cellente cruyt Thee že leta 1679 priporočal osem do petnajst skodelic čaja na dan, dovoljeval pa jih je tudi do petdeset in v nekaterih primerih celo do dvesto. Trdil je, da je mogoče s Čajem uspešno zdraviti celo kugo... Verjetno z njim ne kaže pretiravati, da pa bi ga imeti le za zdravilo po uživanju nezrelih sadov s prepovedanega vrta ali pokvarjene hrane v delavski menzi, bi bilo kar preveč žaljivo, se vam ne zdi? (K. L.) Bumi m Plečnik Plečnik je visoko cenil pogansko umetnost, jo občudoval, kar se Čuta tiče, vendar je zatrdil, da duše ni v teh delih! Torej so pogani hoteli ustvariti lepa, velika dela in so se v tem izpopolnjevali. Niso pa imeli namena ustvariti Bogu dopadljivih del, v tem smislu, da bi bila dobronamerna, kipeča in vabeča k Bogu, ki samo dobro hoče. Zato so njihova dela za kristjana prazna, bile pa so dobe, ko so bila zanj ta dela Se kaj hujšega, da ne reCemo grda. Plečnik je silno ljubil znamenja in kapelice na razpotjih in po Sirnih poljih. Povedal je, kako so preprosta in smotrno postavljena za orientacijo, je pa tudi rekel, kam krenejo misli človekove, ko gre mimo in se vanje zazre! Mislim, da je sedaj razumljivo, zakaj je PleCnik nekatera svoja dela odstranil, Ce jih je le mogel. (Vem za tri.). Ce je imel še tako dober namen, pa je opazil, da se je zmotil in da je delo ljudem v spotiko ali pohujšanje, je takoj odstopil. Čeprav mi ni nikoli povedal, zakaj ni nadaljeval v Čudovitem stilu, ki ga je nakazal s cerkvijo sv. Duha na Dunaju, nam postane vzrok jasen: Cerkev je bila tako rekoč že ob porodu spotika. Tako je PleCnik sam od sebe zavrgel to, kar ga je povzdignilo, zaradi Cesar je zaslovel. In ta nenavadni, edinstveni pojav lahko razumemo le ob predpostavki - hotel je dobro, ker je dobro delati božja zapoved. V nekem pismu je prosil, naj se neko njegovo delo ohrani, ker so slovenski mojstri v njem pokazali, vse svoje velike sposobnosti in ljubezen, in ne, ker je njegovo! Služil je umetnosti, da je učil, navajal ljudi k dobremu in jih prej ali slej pripeljal k Bogu. Bil je kapelica, kjer je gorela lučka in se je človek potolažil. Ne poznam primera, ki bi kazal najmanjše Plečnikovo zlonamerno hotenje. »In odpustite svojim dolžnikom! Veste, kaj se to pravi?« In je odpustil, odpustil - kar je najvažnejše - iz srca! Nikoli ni pogreval svojega očitka. Njegovo življenje je bilo vzorno kot življenje nikogar, kar sem jih poznal. Kdo se je mogel ob Plečnika spotakniti, mu kaj nekorektnega očitati? Bil je nepopisno dober, a ne po svoji naravi. Opisal sem dogodke, ki pričajo, da po naravi ni bil hladnokrven in prizanesljiv, ni bil usmiljen ne odpustljiv - ni bil dober -ampak so v njem divjali nedopovedljivi viharji. Zastava Plečnik ni bil samo globoko veren, na njem je bilo tudi nekaj svetniškega. Ta človek, ki je znal animirati vso družbo tudi do polnoči, je živel samotno sam zase v svoji hiši, kamor je redko kdo stopil do Časa, ko ni več hodil na tehniko. (Se nadaljuje) Danes goduje Marjeta Kortonska, spokornica Sveti Frančišek Asiški je ustanovil tri redove: prvega za redovnike, drugega za redovnice in tretjega za spokornike in spokornice. In kakor veljata sveti Frančišek in sveta Klara za svetnika prvih dveh redov, velja za svetnico tretjega sveta Marjeta (Margareta) Kortonska. Rodila se je leta 1247 pri Cortoni v pokrajini Toskani. Mati ji je kmalu umrla, mačeha pa zanjo ni imela prav nic srca. Zato je pri sedemnajstih zapustila dom in postala ljubica graščaka iz Montepul-ciana. Pri njem je lepotica sicer živela v izobilju, ni pa dočakala obljubljane poroke. Po devetih letih skupnega življenja so graščaka umorili in Marjeta se je sprva želela vrniti k očetu, ki pa ji je na zahtevo mačehe pokazal vrata. V trenutkih stiske je Marjeta našla rešitev v pokori. Odšla je v frančiškanski samostan v Celle, kjer je po treh letih preizkušnje oblekla spokorno obleko frančiškanskega tretjega reda. Živela je v pokori in molitvi ter se borila proti svoji lepoti, ki jo je zapeljala v grešno življenje. Ljudje so v njej kmalu videli svetnico in trumoma prihajali k njej po pomoC. Umrla je po 29. letih hude pokore. Pokopali so jo v samostanski cerkvi v Cortoni. Na njenem grobu se je kasneje zgodilo več Čudežev. Upodabljajo jo kot tretjerednico frančiškanskega reda s križem v roki ter z rožnim vencem za pasom. (Vir: Leto svetnikov) PROSTI ČAS IN RAZVEDRILO Torek, 22. februarja 1994 35 __ SLOVENSKA MESTA / KOČEVJE (9) Skrb za »zelena pljuča« Slovenije V bližini je veliko naravnih znamenitosti Po zadnjih podatkih je v Kočevju 9548 prebivalci' z gostoto 24, 25 na kvadratni kilometer, ima deset krajevnih skupnosti in 163 naselij. Obsega 766 kvadratnih me-frov zemljišča, od tega je 32.006 hektarov gozdne površine, 1296 hektarov neobdelane zemlje in 43841 hektarov kmetijskih zemljišč. Reka Rinža, ki teCe skozi mesto, je po kakovosti voda v Sloveniji med tretjo in Četrto stopnjo onesnaženosti. Prebivalci, občinski možje m naravovarstveniki bi se lahko nad tem podatkom resno zamislili in Rinžo očistili, jo naselili z ribami, ki jih nekoč v reki ni manjkalo. Kočevje je od Ljubljane oddaljeno borih 65 kilometrov in je po krivici zapostavljeno. Med naravnimi znamenitostmi si je. vredno pogledati Krajinski park doline Kolpe, Loško steno, Golteniški Snežnik, Veliko ledeno jamo, Jamo treh bratov, VanCevo jamo, Rajhenovsko jelko, Kočevsko kotlino z Rogom in Predgrad. V mestu samem je knjižnica, ki je pričela z delom leta 1951 in je naslednica čitalnice. Imajo petdeset tisoč knjig. Kakor vse knjižnice v državi se tudi ta srečuje s prostorsko stisko in pomanjkanjem sredstev. Sedaj se dogovarjajo za obnovo bivše kavarne Zvezda, kamor naj bi se preselila knjižnica. Zanimiv je tudi Pokrajinski muzej, zgrajen leta 1951, ki je pred kratkim gostil zanimivo razstavo z naslovom Pozabljena dediščina Kočevarjev. Kočevje prireja vsako leto tudi likovni salon. Omeniti velja še nekaj pomembnih mož in žena, ki živijo v mestu ali so bili v njem rojeni: magister Staško Južnič, Erik Sugler, ki študira klavir na konservatoriju v Moskvi, profesor Humek Miloš, pobudnik za kočevsko gimnazijo, Figar Vekoslav, organizator gledaliških predstav, knjiže-vnica Lela B. Njatin (roman Nestrpnost), Lado Švigelj (knjiga o medvedih) ter Ciril Strumbelj, ki v sodelovanju z mednarodno lovsko zvezo in Avstrijci pripravljajo študijo o risih. Posebnež mesta pa je gospod Herman Kotar. Kočevska narodna noša Mesto ima dve osnovni šoli. Darja Žužek je menotrica dejavnega astrološkega društva, ki deluje pod okriljem ene izmed šol. Pomembno za razvoj KoCevja, njegove okolice z vidika turizma in večjega prihodka je podjetje Gozdno gospo- darstvo Kočevje. Skrbijo za veliko površino zemljišča, poraslega z nepreglednimi gozdovi, ki pa so kot »zelena pljuča« ključnega pomena ne samo za KoCevje, temveč za vso Slovenijo. Metja Stritmar (Konec) LABIRINT ZNANJA Kviz »Labirint znanja« je na sporedu vsak torek od 20. do 21.30 na valovih Radia Glas Ljubljane (100.2 in 99.5 MHz), v njem pa lahko sodelujete le s prijavnico, ki jo objavljamo na tej strani. Izpolnite prijavnico, jo izrežite in nalepite na dopisnico oziroma dajte v kuverto ter pošljite na naslov RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana. Ce boste izžrebani, se bo v torek zveCer pri vas oglasil telefon in nežni glasek bo rekel: »Halo, tukaj Labirint znanja...«. In potem boste odgovarjali na lahka in težka vprašanja, ki jih zastavljata Alenka Sivka in Tomaž Sršen. Pravilni odgovori pa prinašajo Čeden kupček denarja... LABIRINT ZNANJA Naslov: Glasbena želja: Prijavnico pošljite na naslov: RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana, za LABIRINT ZNANJA Horoskop zapisal B.R.K. OVEN 21. 3. - to. 4.: Zamikalo vas bo, da bi svoj psihološki talent razvili do konca, zato se boste zaceli razgledovati po ustrezni literaturi. Modrost in znanje gresta skupaj. BIK 21.4-20. 5.: Zlahka boste odkrili, da je vzrok vašega beganja v temeljni ogroženosti, ki se je zažrla v vašo dušico že v dobi vašega otroštva. Tudi to je rešljivo. DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: Nekoga, ki je v smeri duhovnosti prilezel že zelo daleč, boste izbrali za svojega osebnega vodica. Iskreno se bo odzval, saj bo tudi on izbral vas. RAK 22.6. - 22. 7.: Moč vaših slabosti bo delno upadla že s tem, da jih boste prisvojili ter razumsko obdelali. Preostanek boste rešili s prijemom, ki ga poznate samo vi. LEV 23. 7. - 23. 8.: V toplem objemu se bosta mimo in trezno pogovorila o korenu nesporazuma ter ga v vzdušju obojestranskega spoštovanja tudi uspešno rešila. Čestitke k uspehu! DEVICA 248.-22.9.: Pomočnik vam bo v zameno za nebesa ponudil nekaj skromnejših, a dosegljivejših ciljev, vendar brez uspeha. Zadovoljil vas bo šele s svojo ljubeznijo. TEHTNICA 23.9. - 22.10.: Naposled vama bo le uspelo: doživela bosta trenutek vrhunske ljubezni, ki vama bo odtlej večna svetilka po poteh odstranjevanja notranjih ovir. ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: Dobri boste do drugih, pa ne zaradi koristi, ampak iz iskrenih človekoljubnih vzgibov. Spoznali boste nekoga, ki vas bo spremljal še vrsto zanimivih let STRELEC 23. 11.-21. 12.: Dokončno boste spoznali, da je ena sama temeljita in globoka vez neskončno boljša kot tisoč površnih poznanstev. Zaželeli si boste utrditev vezi. KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Partner, ki vas bo opazoval od daleč, bo spočetka precej ljubosumen in zavisten, Čeprav vas bo iskreno občudoval. Tako zelo, da vas bo poprosil za nasvet. VODNAR 21. 1. - 19. 2.: Vaša ljubezen do poze uspešnega in odločnega korenjaka se bo žal še povečala, saj vam bo prav ta poza pričarala zavidanja vreden kupček denarja. RIBI 20. 2. - 20. 3.: Nikar svojega bližnjega ne obtožujte za grda čustva, saj jih ne proizvaja sam. Pomagajte mu raje, da se jih osvobodi ali pa zaprite svoje jasnovidne oči. KRIŽANKA Vodoravno: 1. naravno skrivališče živali, 6. nenadna smrt, 9. Odisejev oče, 10. naplacilo, nadav, 11. mesto ob Irti-šu v Rusiji, 12. podelitev imena, 13. mejna reka med Bosno in Hercegovino ter Hrvaško, 14. monarhija v Himalaji s poletnim glavnim mestom Thimpu, 15. rimska 501, 16. sveCan dvorni ples iz 16 stoletja, 17.' francoska igra s kartami, 19. majhno dirkalno vozilo, 20. slovenski mednarodni košarkaški sodnik (Iztok), 24. prebivalec jadranskega polotoka, 26. lesen po-dnožek, 29. kemijski znak za renij, 30. mesto severozahodno od Gibraltarja (La), 31. žito, ki ga gojijo na umetno poplavljenih poljih, 32. zapustitev bojišča, 33. glavno mesto Jordanije, 34. domača oblika imena Ignacij, 35. mesto med Barletto in Barijem na jugu Italije, 36. zemeljska ožina na Malaki, 37. zavestno nesramen človek. Navpično: 1. slovenski letalski konstruktor, eden od graditeljev planiških skakalnic (Stanko), 2. nosilni trak, ki se nosi preko rame, 3. gozd, 4. rimsko mitološko podzemlje, 5. začetnici nekdanjega smučarja Thoenija, 6. vstopnica, 7. francoska pisateljica, avtorica erotičnega romana Emmanuelle (Emmanuelle), 8. mesto ob Gangesu v Indiji, 12. pisemska ovojnica, 14. osnovni del batnih strojev, 16. servieta, 18. površinska mera, 21. kemijski znak za erbij, 22. vulkansko otočje v Mikroneziji, 23. gorovju podobna, 1796 metrov visoka planota v jugozahodni Sloveniji, 25. moderen ples, 26. glas ob padcu kamna v vodo, 27. slab pesnik, 28. reka ponikalnica na Planinskem polju, 31. zdravilna rastlina, 33. ime rallyista Vatanena, 35. kemijski znak za tehnecij. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 • 12 13 • 14 15 • 16 17 18 19 • 20 21 22 23 24 25 26 27 28 • 29 30 • 31 32 • 33 34 35 36 37 •5[XUI0 ‘BX>[ ‘lUBjp ‘3BN ‘UBmy ‘5[rum ‘Zli ‘B8UH ‘ati ‘roprud ‘ubi}si ‘suratj ‘pmf ‘aiieos ‘euBABd ‘IG ‘uBjna ‘BUfp ‘}si5[ ‘)[SUiQ ‘bjb ‘:iieeq ‘de^ ‘3opq :OUABIOpOy\ Aaussa ŠAH a b c d e f g h Schlechter - Meitner / Dunaj 1899 Na kraljevem krilu ima Cmi izpostavljenega kralja, toda zaradi razredčenega materiala ni videti, kako beli lahko izkoristi to slabost. Poleg tega črrii preti z vpadom dame na prvo vrsto. Prav zato se prva poteza belega ponuja sama. Beli na potezi zmaga! Rešitev naloge Beli najprej s kmetom napade Črnega kralja 1 ,g4+ fg4 2.hg4+! Kh4 Potem pa sledi presenečenje z žrtvijo dame 3.Dh6:+H Dosežena je željena pozicija. Črna dama se usmeri na pasivno polje in kjer nima možnosti napada na belega kralja, ki Črnemu spleta matno mrežo. 3...Dh6: 4.Kh2! in črni se je vdal, saj je nemočan pred pretnjo 5,Lf2 mat! 3 b e d e f g h Benoit - Roovtov / Belgija 1975 Na odprtih linijah in diagonalah gospodarijo bele figure in črnemu je ostalo samo nekaj taktičnih možnosti napada po h liniji in morebitnem aktiviranju črnopoljnega lovca. Ugotovite kako je beli, ki je na potezi, odstranil iz obrambe aktivne črne figure in zmagal. Rešitev naloge Aktivno Črno trdnjavo iz h linije je beli usmeril na polje f8 s potezo 1.T/8+!! Tf8: Seveda ne l...Lf8: ali l...Sf8: zaradi 2.Te8 mat. Tudi po 2.Lf8: ko je beli odstranil nasprotnikovo trdnjavo in preti 3.Te8 mat, Črnemu ni pomoči. 2...Sf6 3.Lg7: in Črni se je vdal! Silvo Kovač Pisalo se je leto 1917 HoCemo kruha in prekinitev vojne! Dolgotrajno zatiranje in nemiri, ter nasprotovanje ruskega naroda, da bi se še naprej bojeval v prvi svetovni vojni, so bili vzrok za številne izbruhe nasilja, katerih cilj je bil strmoglavljenje obstoječe vlade. Car Nikolaj D. se je odločil, da bo nemire s silo zatrl, toda takšni načrti revolucije niso mogli preprečiti. Stavkovno gibanje je naraščalo in položaj je bil iz dneva v dan bolj zaostren. Najbolj bojevito razpoloženje je bilo v Peterburgu, kjer so 17. februarja po ruskem koledarju zaceli stavkati delavci Putilov-ske tovarne, 23. februarja leta 1917 pa so stavkali delavci kovinske in tekstilne industrije. Zahtevali so kruha in prekinitev vojne. Policija prva dva dneva še ni smela streljati, smela je samo pretepati in to pooblastilo je krvavo resno izkoristila. Po treh dneh spopadov so se začele aretacije, vendar je bilo že prepozno. Stavka je prerasla v vstajo. Posledica zmage februarske revolucije je bil odstop carja in ustanovitev nove vlade. PREBLISK Življenje in zaupanje se izgubita samo enkrat. ruski pregovor 36 Torek, 22. februarja 1994 VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE —.or-------- EVROPA / NA VZHODU SUHO, ZAHOD DE2EVEN ALPE JADRAN / VEČINOMA SONČNO 1010 “D 970 980 990 1000 * • 1010 1000 990 980 1020 X5 X 1010 Vremenska slika: Nad Sredozemljem in vzhodno Evropo je območje visokega zračnega pritiska. Oslabljena topla fronta se severno od Alp pomika proti vzhodu. V višinah priteka k nam od zahoda nekoliko toplejši zrak. C A središče središče ciklona anticiklona OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG mm na dan 10-30% 4 * pod 10% pod 5 44 ** 5-10 4** *** 30-50% 10-30 1 i i 1 \L- \1/ sl/ \1/ ♦666 Jr- It* ^ 30-60 444 *** 444 *** nad 60 nad 10 m/s DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 6.54, zašlo pa ob 17.38. Dan bo dolg 10 ur in 44 minut. Luna bo vzšla ob 13.47, zašla pa ob 4.11. RAZMERE NA CESTAH Ceste po Sloveniji so suhe in normalno prevozne. Promet poteka tekoče, le na mejnem prehodu Dolga vas morajo vozniki tovornih vozil za izstop iz države čakati do 4 ure. FURLANIJA-JK Piancavallo 70/150 cm Fomi di Sopra 50/150 cm Zoncolan 70/110 cm Trbiž 30/150 cm Nevejsko sedlo 75/260 cm Sauris 40/60 cm VENETO Sappada 35/130 cm SLOVENIJA Cerkno od 85 do 90 cm Golte 70 cm Kanin od 45 do 240 cm Kobla od 20 do 70 cm Kope do 100 cm Kranjska Goi •a do 50 cm Krvavec do 75 cm M. Pohorje do 135 cm Pokljuka od 60 do 80 cm Rogla od 100 do 120 cm Soriška planina- 80 cm Vogel 180 cm PLIMOVANJE Danes: ob 1.20 najnizje -7 cm, ob 6.55 najvisje 31 cm, ob 13.44 najnizje -48 cm, ob 20.22 najvisje 32 cm. lutri: ob 1.57 najnizje -17 cm, ob 7.38 najvisje 38 cm, ob 14.14 najnizje -54 cm, ob 20.45 najvisje 40 cm. Slovenija: Pretežno jasno bo, Sosednje pokrajine: Vetino-le občasno se bo zmerno po- ma jasno bo, le v Avstriji bo oblačilo. Dnevne temperature zmerno do pretežno oblačno, bodo od 3 do 7, na Primorskem okoli 10 °G V Sloveniji: Sončno bo. V Obeti: V četrtek bo oblač-zahodnih krajih se bo po- no, občasno bodo rahle pa-poldne pooblačilo. Začel davine, v nižinah kot dež. bo pihati jugozahodnik. TEMPERATURE ALPE JADRAN včeraj ob 7. in ob 13. uri LJUBLJANA.... -4/6 TRST............. 5/- CELOVEC...... -6/5 BRNIK............ -7/5 MARIBOR...... -6/2 CELJE........... -6/4 NOVO MESTO... -4/4 NOVA GORICA.. -3/10 MUR. SOBOTA.. -4/4 PORTOROŽ..... -1/8 POSTOJNA..... -5/7 IURSKA BISTRICA. -2/10 KOČEVJE...... -5/5 CRNOMEU...... -4/5 SLOV. GRADEC.. -8/6 BOVEC........ -/- RATEČE....... -8/7 VOGEL........ -4/- KREDARICA.... -10/-6 VIDEM............ -V- GRADEC....... -6/2 MONOŠTER..... -5/3 ZAGREB....... -3/3 REKA............ 5/11 TEMPERATURE PO EVROPI včeraj ob 7. in ob 13. uri HELSINKI..... -12/-9 STOCKHOLM.... -8/-5 MOSKVA....... -14/-7 BERLIN.......... -4/0 VARŠAVA...... -1/-1 LONDON....... -2/3 AMSTERDAM.... -9/0 BRUSELJ...... -8/-1 PARIZ........... -8/3 DUNAJ........ -5/1 ZuRICH....... 1/3 ŽENEVA....... 4/8 RIM............. 7/14 MILAN........... -1/3 BEOGRAD...... -9/0 BARCELONA.... 6/19 ISTAMBUL..... 5/12 MADRID....... 1/14 LIZBONA...... 12/17 ATENE........... 8/15 BUCAREST..... 2/5 MALTA.......... 12/16 PRAGA........ -8/1 SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE Michael Jackson razočaral »fanse< LAS VEGAS - Dvanajst tisoč oboževalcev Michaela Jacksona, ki so plačali več sto dolarjev za vstopnico, je zapustilo veliko dvorano hotela MGM v Las Vegasu z dolgim nosom. Na veliki prireditvi, ki jo bo drevi predvajala NBC, namreč Jackson ni hotel nastopiti. Sicer pa je zvezdnik pripeljal v Las Vegas vso svojo družino: kar dvajset, med katerimi oče Joseph in mati Katharine, jih je na odru pelo »Goin’ back to Indiana«. Manjkala je samo La Toya Jackson, Michaelova sestra, ki je brata obtožila spolne zlorabe mladoletnikov. Na manifestaciji so tudi podelili nagrado igralki Elisabeth Taylor in ustanovitelju založbe plošč Motovvn, Berryju Gordyju. Jackson, ki je bil napovedan kot zvezda večera, pa je povedal samo en stavek: »Ljubim vas: ljubezen, zvestoba in prijateljstvo.« Ona se slači, medtem pa drugi kradejo AMSTERDAM - Zgodilo se je na Nizozemskem. Lepa mlada ženska je stopila v veleblagovnico ter se med cvetačami in pralnimi praski začela slačiti. Medtem ko so jo kupci in prodajalci presenečeno gledali, pa so njeni pajdaši izpraznili blagajno. Tolpa je bila »uspešna« na delu dvakrat, sedaj pa so časopisi zadevo tako razbobnali, da verjetno v tretje ne bo šlo več. Uradno samo arabščina TRIPOLIS - Kdorkoli bo v uradnih spisih uporabljal jezik, ki ni arabščina, bo odslej v Libiji plačal globo v višioni od 350 do 1000 dolarjev. Tako določa novi zakon, ki se pridružuje celi kopici islamskih zakonov, ki so v veljavi v Libiji. Med temi je tudi šarja, ki določa, da je treba tatovom odsekati roko, prešuštnike pa bičati. Ko gozdarji sprožijo diplomatski spor TOKIO — Na vidiku je nov diplomatski spor med Severno in Južno Korejo. Kakih 100 severnokorejskih gozdarjev, ki so bili zaposleni v Sibiriji, je zaradi neurejenih razmer v Rusiji zbežalo v Južno Korejo in zahtevalo politični azil. Ni znano, kako bo odgovorila juZnokorej-ska vlada, ki je vsekakor zaskrbljena zaradi že itak krhkih odnosov s severno sosedo. Slon CNN proti miški CN MADRID - Velika severnoameriška televizijska hiša je sprožila Širokopotezno pravno akcijo proti skromni španski televizijski družbi. Na eni strani luže je to CNN, ena najpomembnejših televizijskih mrež na svetu, na drugi strani pa CN (Canal Norte tv) iz San Sebastiana de los Reyes, 18 kilometrov od Madrida, s komaj štirimi zaposlenimi in nekaj urami oddaj ob koncu tedna. Vendar se CNN boji konkurence in je zato zahtevala od pristojnih Španskih oblasti, naj majhne družbe CN ne registrirajo. In kot se v sodobni družbi rado dogaja, že kaže, da bo morala CN pristati na zahtevo po spremembi imena... Kako je z varnostjo v evropskih galerijah PARIZ - Tatovi, ki so zbežali-z dragocenim »Krikom« Edvarda Muncha, so Narodni galeriji iz Osla pustili šaljivo sporočilo: »Hvala za pomanjkljivo varnost.« Sporočilo je nekakšno opozorilo vsem muzejem v Evropi. Glavne evropske muzeje, kot so pariški Louvre, Hermitaž v Sankt Peter-sburgu ter Uffizi v Firencah, je kraja Munchove slike opozorila, da ni nobena galerija varna pred tatovi, je dejal Maurice Graveaud, ki skrbi za varnost francoskih muzejev. Izjavil je, da gre za protislovje: »Zaščititi moramo umetnine, kot da so zakladi v banki, obenem pa jih moramo kazati javnosti. Tatovi izkoristijo vsako vrzel.«-V Oslu so samo splezali po lestvi, razbili okno, pograbili Munchovo mojstrovino in izginili. Leta 1982 so v Narodni galeriji v Oslu tatovi odnesli Rembrandtova, Picassova, Gauguinova, Van Goghova in Goyeva dela, vredna okrog 6, 7 milijona dolarjev. Leta 1991 so iz Van Go-ghovega muzeja v Amsterdamu ukradli 20 umetnin, vključno z »Avtoportretom« in »Tihožitjem s sončnicami«. Istega leta so iz Narodne galerije v Pragi odnesli štiri Picassova dela, vredna 30 milijonov dolarjev. Lanskega julija so iz londonskega British MuKcniina ukradli antične rimske zlate in srebrne predmete. V vseh naštetih primerih so mojstrovine nato našli, saj jih je zelo težko prodati. - Muzeji bi morali večino denarja, ki ga imajo na razpolago, porabiti za učinkovite varnostne sisteme, nimajo pa ga niti za restavriranje umetnin, in to je problem.