Leto: II. Maribor, sobota 10. septembra 1921. Številka: 203. Minister dr. Kukovec v Mariboru. - "I i w i . r . v Maribor, S. septembra. * Sinoči ob '20. uri se je zbralo v mali dvorani Narodnega d.ouia lepo število homišljenikov demokratsko stranke, da slišijo poročilo ministra m sooijalno 'skrb g. dva a Kukovca. Shod je otvoril ,v imenu krajevne orgaumacije JDS oživeli bojevnik za slovenafei Maribor •tfosp. • • v dr. Rosina Ui pozdravil g. ministra, nagiantjoč '.elike »usluge, ki si jih je pridobila se-flauja vlada za zgradbo jedimstvone in počile države. Spominjal se je tudi na-Omasti je, ki je tako odlično aodelo-'aUi.prJ osvobojencu vsega.načoda ter Pojava!' navzoče, naj vzkliknejo ik-raUn •\lefesancbu I._ trikratni »Živijo". Za njim je povzel besedo g. • minister dr. Kukovce . ^.obširno poročal o svojem delu* v vla- - 'J i- Osnovna točka njegovega delo . noga Programa je: dobra« p r a v a. TJpra-je tneba 'postaviti na noge, odstrani- • '.vse,'kar motr njeno pravilno delova-, Samo na ta načini pridemo do pogine "konsolidacije. Kdt minister se jo ; vedno zajedal, cla ni zastopnik 'katero ^osainezne po/krajine, linanvOČ minister *®-‘viso državo in je radi tega imel pred "6mi vedno le splošnonaVodnemteraše. ’ Ker v njegoV reeort spada invalidsko yPra«anje, ki je važno-.osobito za Srbi* Kjer- je vsled dolgotrajnih vojn veli- ■ finsko število invalidov, vdov in sirot, ■ 3® posvetil; vso pozornost uredivvi ipva- • adukiSga '^krl^fcva in so s tem kot laijjj- ■ Si pr. iz osvobojenih krajev -nekoliko OfI- »a srbske žrtve. Zavedal ,pa m je Hkoj.vprvem trenutku, da je.vxw*al ! minister delavstva 'r f .V.da mn je baš s tem uioverjena cua , ua ibolj težavnih in kočljivih nalog v državni upravi. Komunistično idejo po j grabili nasprotniki naše države in sku-, Hali državi podrezati korenine. Stavke ogrožale- razvoj skupke •stvari. proti-d Travna propaganda. je bila- vedno Jaj-. '*.Y P«rlam«ttt,je vstopilo 50 komu--ni-stičnih.poslancev, ki niso priznavali *wianje države in sedanjega, družabne-' 'ja rec^a> .ki' je v »azmerah, kakršne mo ' -^es,-. edina pozitivna ijodlaga neod- • Viflfu jugoslov. državi. Ko je komuni-’ S68»l,0ft1o po: -terorisiičnih sred- .< ™.vib in yi>rlzaril .pa-r atentatov, je bila v‘ada nrisjjjena izdati ostre ukrepe proti komunistom. 'kočljiv korak. zalčaj vladi >:e ne pričeto z ramih strani očitati, da je ie^«3ijonaTna in neprijazna naspro-ti ddavskrm težnjam. Ta očitanja bo ' zaka^ vladi Ježi na. sr-Dlagotr^delaVistva, kateremu 'm tudi «kusa z dobro zakonodajo izboljšati so- • u gospodarsko pozicijo. Javnost, zlasti pa. mesfiamski sloji, naj se Zaveda važnosti delavstva • v ’ razvoju celega naroda. Kot minister za socijal-Uo skrb je bil in 30 še danes v načelu „ ’ za 8 urni delavnik, čedpiral pa bo željo produktivnih' kY0_ Sov, da bi se dosegle rame Olajšave, so. veda lo v siporazumu z delavstvom.________ Rusija lepo uči, kam' vodijo izrastki so-(,ijalne borbe. Nam pa kažejo sedanji velesejmi,; razstavo i. dr., da je taktika nase demokracijo prava, da sporazum med. podjetnikom in delavcem ustvarja K T"sc napeho in da samo delo vodi k J^ bodočnosti vseh slojev in celega naroda. Kje so bile še pred 10 leti šan-■ce' »q„febe gofipodairslie uspehe, kakor Wa^3ih ka2e na pr. ljubljanski velese-. k^?WBn- .ie »astopana “»»jem-. J' madžarskih častnikov v Monošter. Vrhovno poveljstvo upornikov je v Mono štru. Poveljnik je polkovnik Haidy. Tgm se nahaja tudi skladišče, orožja. Avstrijsko-madžarski spor radi Burgenlanda. Antanta odobrava avstrijsko stališče, organizaciji madžarskih tolp v Zapadn' LDUDunaj, 9. sept. ,Pol. Korre- Madžarski. Vsebina tega poročila je spondenz* piše: Antantne sils so avstrij* posneta po gradivu, ki so ga poslali ski vladi zagotovile, da popolnoma odo- antantni zastopniki poslaniški konferenci, bravajo njeno stališče, ki ga je zavzela Ugotovljeno je, da je madžarska vlada v zapadnomadžarskem vprašanju. Avstrij- pripravljala na Burskem prevrat, ki naj ska vlada je sedaj medzavejniško komi- bi se razširil na Avstrijo in ki bi imel sijo generalov v Sopronjit obvestila, da namen onemogočiti izvedbo trianonske umakne svoje oroZništvo \z Zapadne .mirovne pogodbe. Na čelu tega gibanja, Ogrske, ako se ne napravi kmalu red, 1« se vodi iz Budimpešte, so Friedrich, ker ni pri volji, da bi izpostavljala. 2iv- Urmenczy, Szmerecsanyi in Sigrav. Ijenje teh ljudi, ki so bili poslani tja, Prostori _ prevratnikov se nahajajo na da čuvajo red. Avstrijskemu poslaniku Radayevi cesti. Tam zbirajo prostovoljce, v Parizu je bilo dano odločno zagoto* Prostovoljci imajo prosto hrano, obleko, vilo, da se mora mirovna pogodba iz- 100 kron dnevno, iti dovoljenje, da vršiti. Avstrija naj bo prepričana, da se smejo v sovražni deželi pleniti. Prosto-bo mirovna pogodba v resnici tudi iz- voljce pošiljajo pod vodstvom aktivnih vedla. Zanimivo poročilo o organizaciji madžarskih tolp. LDU Praga,/8. sept. »Prager Presse" priobčuje obširno poročilo o Zveza narodov o novih sprejemih članic. LDU Ženeva,«, septembra. Šesta bo imela nalog, referirati o prošnji za komisija Zveze narodov je razoravljala sprejem Madžarske, se je glede Mad-danes o sprejemu Madžarske, Estonske, žarske relativno ugodno povdarjalo, da Litovske in Litvanske. Na predlog Vi- je zastopana Francija po Renauldu in vianija se je sklenilo imenovati podko- da Cehojlovaska ni zastopana ter da misije. Na predlog lorda Cecila so so- bo fungiral Take .Ionescu kot zastopnik glasno sklenili, da so razprave komisije male antante. Nasprotno je manjkal javne. ■ : zastopnik Švice, o kateri se misli, da LDU Ženeva. S. • septembra. Ob bo gotovo za sprejem Madžarske, priliki razprav o sestavi podkomisije, ki Otvoritev zdravniškega kongresa v Ljubljani. LDU L'ju b.1 ja,ji,a,.9,,^e^t. Včeraj- Tabli konzul dr. Beueš, zastopniki nni-h-iije qtvojritve zdravniškega, kongresa, verze itd. Skupščino je oj^ril predsed-ki se je. vršila dopoldne v Narodnem aiik srbskega iidraivniškega društva domu, se je udeležil tudi. pokrajinski iprof. dr. Jovanovič-Batut, ki -je bil po-namestnik Ivan Hribar, ki' je pozdravil' ^neje iz\-oljen za predsednika kongre-feongres v imenu 'vlade, nadalje magi- na. Nato jo kongres, začel z meritornim ssfcratni ravnatelj dr, Zamik v imenu ideloan. mesta Ljubljane, češkoslovaški1 gene- Tabor samostojnih kmetov na Bledu. Ljubljani,.9. septembra. Včeraj temi Mikaradovie in Tajnšič, ki s» vsi se je vršil na Bledu kmetski tabor, ka- - govorili na taboan. Popoldne se je vr-terega jo priredil'SRS; Tabora so se šila raftava živine in dirka. Glasom med drugimi udeležili tudi poljedelski -Matov se je udeležilo kmetskega tabora minister g. Pucelj, tajuik skupščine dr. do 20.000 oseb. Janjič in nekateri srbski .poslanci, med Glavna skupščina Ciril ■ Metodove 1 drHŽbe. J Ljubl jana. 9..septembra. Včeraj zjutra j se je vrši] a .'32. redna glavna skupščina Ciril -.Metodove družbe v Ljubljani. V imenu pokrajinske v}ade je pozdravil udeležence pokrajinski na*. Državni odbor. TIP. Beograd, S. sept. V park-mentamik krogih se 'govori, da se bo v kratkem sestavil državni odbor, v ka-. terem bodo zastopani parlamentarci in Kastojpnlri. ministrstev. Ta novi odbor bo imel dolžnosti, da bo vršil priprave mestnik Ivan Hribar, v imenu Jugoslo- Ka vse državne in javne manifestacije venske matice in Sokolskega saveza pa ;in da bo vodil propagando v državi in dr. Vladimir Ravnihar. Pozi;? Narodnega doma v Rojanu. v inozemstvu. Aretirani boljševiki v Zofiji. TIP Zofija, 8. sept. Kakor poročajo tukajšnji listi, se je bolgarski vladi iposrečilo odkriti doforo organizi -ano so-cijalistično « revoluoijonamo - boljSe- LDU Ljubljana, 9. sept . Kalior poročajo listi iz Trsta, so fašisti v noči od srede na četrtek razstrelili in 7ažga-li Narodni dom v Bojanu pri .Trstu. —* Od poslopja, je ostalo samo so kup raz* viško družbo, Id je namerava/la. vprizo-valim- To je bil pbleg Natrodno^a doma ^ lošni prevrat v vseh balkanskih v Trstu in Narodnega doma. v Sv. Iva- državah. Člani te družbe so Bolgari, .Tunu pri Trstu že tretji Narodni dom, ka- goslavami in Grki. Celo družbo se je po-terega. so fašisti uničili1. r, h ' . . j-uredilo spraviti pod ključ. Nov atentat v Turinu. LDU Pariz. S.'sept, (Wolffoy ur.) Kaikor poroča »Int^nsigeant« iz Turina, je bila v ^ zdraviliškem dbmu v Varezzi vržena bomba, ko seje nahajala v njem velika množica ljudi-Težko ranjenih je bilo 5 žensk in 5 otrok. Tudi stvarne škode je precej. Romunski kralj v Švlej, ..U>II Bc t n. S,-;»«!p»fc«mibra. >B«wnafli* kralj jejdavi potoval aKoii’Beni itf Rdeč teror v Rusiji. • TIP Pari t, S. sept’. 'Ageneo Ha vaš javlja iz Londona: V Petrogradu, Kijevu in Odesi vlada zaradi rdečega terorja. panika. Mnogo oseb je bilo aretiranih, ko se jo zasledila antisovjetska zarota, ki jo je zasnoval profesor Tancjra-cev. Tangraceva in 60 drugih zarotni->v, med njimi princa Tumanova in rv«č sovietskih’1 fnt)K<*j’5oleg inva/Lid-skega zakona Se ustanovitev d e 1 a v * k k i h z b o v n i c in dela v-a k” tr b a, varovan je. • ?; •' Na političnem polju J so dosegli demokrati, speoijelno še .slo* vonski, lepe uspehe. Govornik je prepričan , da bo ostala sedanja demo-k r a t s k o - r a d i k a 1 n a k o a 1 i c i j a tudi v bodoče trdna in delazmožna, ker bodo na nji ležala še dolga leta težka bremena državne konsolidacije. Najnujnejša nalog«, je razdelitev države v, .administrativne enote. Na tem se dela ravno te dni. Nastopu slovenskih, demokratov, dr ja. Kukovca y miuistr. svetu in posl. dr. Žerjava in prof. Eei-snerja v zakonodajnih odborih je pripisati, da se bo Hrvatska razdelila, na mesto, predlaganih S oblasti samo na -I obliisti. Z vso verjetnostjo je pričakovali, da postane Maribor sedež samoupravne oblasti« s. čimer bo silno pridobil na svojem pomenu in bo lahko najaktivnejše sodeloval na utrjenju in razvoju nacijonaljie-ga življenja v tej »obmejni marki«. V samoupravniii administrativnih edini-ca-h bodo dani vsi pogoji 2» iiltenzivno gospodarsko politično delo. Demokrati-se bodo v vsaki obliki udeleževali dela Tn borl>^ in tudi. v upravi -mesta Maribora ne bodo stali ob strani, zakaj . & prepuste upravo mesta naeioualno slabšim elementom, utegnemo izgubiti ono, kar nam je prinesla zgodovinska/ konj unktura. Demokratska, poslanca d« Žerjav in prof. Reisner delata z vso vneano na polju pozitivnega dela, v zakonodajnem odseku, finančnem 'odseku, itd. Kdor bi po iavestniih časopisih 0-cenjeval to delo, bi videl v demokratih' same »bankokratske« in »izvo^uiSjT-fske« strahove, ki nastajajo'samo r praznih glavah' in vsled dema.moštva raanih avstrajsklih' mentalitetov. Da pa bo stranka res dosegla uspehe, je 'Creba, da se njena formalna moč poviša. Samo od demagogije čisto zaslepljeni ljudje še lahko verujejo, da bodo jnogie o-< hraniti moč. in napredek naše države številne strančice, ki so nastale vsleid cepljenja. vecjaJi, močnejših' strank. Go« vonnik poživlja, vse napredne in yozi-tivno misleče elemente k’ skupnemu in vzajemnemu delu, opozarjajoč jj«. dej-' stvo, da v velikih za/paidnih demok-roci« jah nastopajo v političnih borbah 2—” stranke, dočim jih premore jia?a mala slovenska, pofltrajiiflia — 6. Ministrova izrvajanja so'bila spre je* ta z burnim odobravanjem. V debati jo g. d r. P a p u š naglasa! ]>otrebo, da. se v Mariboru ustanovi u-pravna oblasit, ki bo pritegnila v svoj krog zlasti del Koroške in Prekmurje. - Nadsvetnik g. dr. Peitler je in-terpcliral, kaj namerava, vlada storiti proti draginji. G. minister je v svojen) odgovoa'u ]X>vdarjail, da je v ustavni državi v vseh’ podobnih' vprašanjih merodajen parlament, ki je pa po ogromni večini agraren. Interesi agrarcev niso vedno v skladu z interesi konzumen-tov. Že obstoječe naredbe pa dajejo pokrajinskim upravam široko svobodo za! primerne ukrepe proti izkoriščevalcem ljudstva. Glavno sredstvo v boju protf draginji je v današnjih ramerah' — samopomoč. Zlastt zadruge so pri tem T)ok’azate uspeHe. N*-’io je stavil g. dr. R e is m a« vprašan! je i”- ixriitiki. -jr *r- * ..'.-'»v G. minister je padal pojasnila o aktuelndh zjunaraa apolitičnih vprašanjih.: o vzrokih izpraznitve Baranje, o laki Baroš, o trgovinski pogodbi z Italijo. Emme jo bil: naša država je obkoljena od starih narodnih nasprotnikov, naša volja na zima;] je odvisna od svetovnjoipolitieaiih oiniteljov. Mi moramo ojačiti državo na znotraj, pa so bodo pokazali uspehi na zamaj. V Mena smislu se je glasil odgovor na vprašanje g. A. B ratovža slede persokiielj v Julijski Benečiji. Izza aneksije je to notranja sadova Italije, spričo tega smo brez moči, tudi če nam bolest'.polni srce. Rešitev je v — meču, a katera vlada naj prevzame odgovornost, za tako dalekosežne korake?! Končno je g. dr, Heism a n predložil sledečo > resolneijoi , {■Zborovalui( zbrani na sestanku demokratske stranke v Mariboru dne 7. •septembra 1921. so vzeli z zadovoljstvom na znanje poročilo g. ministra drja Kukovca o njegovem delovanju v vladi, kakor tudi o delovanju njegovih tovarišev dr. Žerjava in prof. Rei-suerja v parlamentu, ter izrekajo gosp. ministru in vsem demokratskim poslancem popolno -zauipajnje. Zlasti ga prosijo, da sporaizumno z vsemi de-mokr. ministri in. poslanci zastavi svoj vpliv za to, da postane Maribor sedež samostojne pokrajinske oblasti.* Predlog je bil enoglasno sprejet in iseotanek zaključen. Splošni vtis Če primerjamo ta politični sestanek s shodi raznih nasprotnikov demokratske stranke, opazimo dvoje: 1. g. minister in voditelj demokr. stranke ni vplival na čustva in domišljijo poslušalcev, temveč na njih razsodnost in razum; ni operiral z demagoškimi puhli* cami in obljubljal stvari, ki vlečejo in se svetijo, ki pa so prazne vabe ali pa dosegljive le potom dolgega razvoja, intenzivnega dela in študija. Opozarjal je na praktično stran, življenja, na pot iz prakse k teorijam. To je porativnost demokratskega programa in v tem so razlikuje od raznih' kričaških’ strank. 2. Voditelj slovenskih demokratov ni niti z eno besedo napadel nasprotnih strank, priznal je celo, da jim pripisuje teoretska možtmost, da dosežejo več; opozoril pa je pri tem na dosedanjo iz-ikušnje. Nepristranski opazovalec, ki pozna politične prireditve drugih strank, je moral z zadovoljstvom kon-statirati politiko treznosti, razuma in pozitivnega dela nasproti politiki demagogije, strasti in večnega zanikanja ter ruSenja obstoječih vrednost, ki se odlikuje povrh tega še po velikanski samohvali. — Mi se vedno bolj in bolj cepimo zaradi teoretičnih nasprotij, pri tem pa propada država in vse ono-, Cesar pošteni ljudje ne bi zapisali propasti. Politična korupcija in splošna disorijentacija lahko uničite vse, kar je orožje prineslo. Za močne ideje je treba močnih sredstev, zato se mora volja koncentrirati. Meščanski sloji naj se zbližujejo z delavstvom in na mesto utopij naj zavladajo zakoni normalnega političnega, socijalnega, kulturnega in gospodarskega razvoja. M. E. GODOVSKT: II. umetnostna razstava v Mariboru. Stiplovšek-Vidmar. Ko sem stopil prvič v (prostore razstave ter le površno pregledal razstavljene slike, z željo, da dobim prvi glavni utis ter določim vsebino, tsem takoj dobil impresijo — da gre tu za dva mlada umetnika, oziroma za dva oči-vidna talenta, da je eden od njij.u že priliooo umerjen, medtem ko drugi komaj poizkuša dn da je valed tega pri enem mogoče še dane® pirilično sigurno očrtati pot nadaljnega razvoja, med tem ko se drugi nahaja na opasnem razpotju mnogih poti. Prvi je —; Stip-lovšek, drugi — Vidmar. •V prvi dvorani je izložil Vidmar, v Urugi Stiiplovšok. Razlika med prvo in drugo je_ —■ velika. Vidmar očividno stremi, a je že v stadiju, kjer nikakor no uspeva, kjer še ne moro najti konca one niti, potom katera jo našel Tezej izhod iz labirinta. Vidmar bo šele moral priti v ono perijodo, ko bo pred njogo-'vim dnjiorn ustala stotima id$j, ko eo Prva obrtna razstava v Mariboru. Maribor, 9. septembr*. Otvoritev razstave. Končno se je vendar uresničil sen naših podjetnih in neumornih obrtnikov — prva obrtna razstava v našem mestu je otvorjena. Otvoritev se je vršila včeraj ob 9. uri dopoldne na slovesen način v glavni razstavni dvorani pri Gotzu. Točno ob 9. uri se je zbralo povabljeno občinstvo k otvoritvi. In mea njimi, ki so se odzvali povabilu, smo z veseljem opazili tudi zastopnika naše centralne vlade, g. ministra za socijalno politiko dr. Vekoslava Kukovca, nadalje podžupana našega mesta g. Ivana Rogliča, zastopnika okrajnega glavarja g. dr. Mu« lačeka ter ravnatelja zavoda za pospeševanje obrti v Ljubljani g. inženerja Turnerja. Otvoritveno slovesnost je pričel neumorni predsednik društva slovenskih obrtnikov v Mariboru g. Fran Novak, ki je v svojem nagovoru pozdravil najprej omenjene štiri zastopnike naših vlad in oblasti, očrtal na to na kratko potrebo in pomen razstave oso-bito za naše obmejno mesto, ki bo 2e v najbližji bodočnosti postalo središče samostojne oblasti, pozval navzoče, da zakličejo trikratni »živijo* Nj. Veličanstvu kralju Aleksandru ter zaprosil g. podžupana Rogliča, da otvori razstavo. Za njim je govoril g. minister dr. Kukovec, ki je naglasil, da se vlada dobro zaveda pomena takih razstav, posebo pa še te razstave, da zna ceniti njen pomen ter da bo v bodoče z vsemi svojimi razpoložljivimi močmi delala na to, da se preskrbi obrtništvu potreben kredit ter da se osobito v Mariboru otvori strokovne obrtne Šole, iz katerih bo izšlo naše domače strokovno delavstvo, ki bo zavzelo ona mesta, ki se danes Žalibog morajo oddajati še tujcem, predvsem Nemcem. Naglašal je še posebej, da je ta razstava izključno le mariborskih obrtnikov, očrtal njen veliki gospodarski pomen, ter nato proglasil razstavo za otvorjeno. Za g. podžupanom je pozdravil razstavo v imenu deželne vlade slovenske ravnatelj urada za pospeševanje obrti g. inžener Turner. Po pozdravih in otvoritvi je sledilo ogledovanje razstavljenih predmetov, ki so vzbudili splošno zanimanje in kar je glavno: popolno zadovoljstvo glede krasnega in hitrega razvoja obrti v našem mestu. Razstava je nameščena v vseh prostorih GOtzove dvorane in je doslej razstavilo 88 podjetij, med njimi ogromna večina male obrti. Na razstavi so zastopane: zidarska in stavbena, verigarska, cementna, kamnoseška, sodarska, kotlar-ska, barvarska, usnjarska, milarska, sedlarska in jermenarska, tehtničarska, posteljnih žičaic, blagajn in kaset, ključavničarska, sitarska, pletarska, metalur-gična, kovaška, mlekarskih pomožnih proizvodov, kolarska, rakvarska, mlinarska, elektrotehnična, olepševalna, sladne kave, pivovarska, prekajevalska, pečarska in lončarska, vezeninska, slikarsku, zlatarska in graverska, kiparska, plakaterska, klavirska in ogljarska, rezbarska, sobo-slikarska, mizarska mala in velika, žele- bo porodilo naglo, istočasno na stotine nad, na stotino modusov, tako da na kraju ne bo vedel, kaiterega naj se oprime in bo padal gotovo dobo iz enega v drugega. Tedaj bo priredil raz-sta/vo, na kateri bomo videli mnogo kontrastov, mnogo različnosti, kakor da bi te razstavljene slike bile proizvodi mnogih slikarjev in ne enega samega; in komaj koncem vsega tega se bo odločil za eno samo smer, komaj tedaj ee bo umiril. To je njegova poit »Par aspora»..« katero mu prerokujem, to jo pot, po kateri morajo itd vsi umetniki njegovega temperamenta — bili že slikarji, kiparji, pesniki ali glasbeniki. In kdo bi ga v teh momarutih težkih Faustovskih borb sodili Saj končno daje direktivo samo eno: iskrenost. To je oni vrhunec, na katerem so se mnogi talenti ubili. Vidmar inldinira na kubizem. Naj pazi! Bojim se, da bi mogel na ta način zapasti v manirizam. Naj izpraša svojo vest! Na tej razsftavi dokumentira on dar kompozicije ter intenzivni občutek za liolir in ritem. To je glavno, kar mo- zarska, fotografska, tiskarska, tapetniška in dekoraterska, krznarska, slaščičarska, čevljarska, modistovska, klobučarska, krojaška, strojnopletarska, knjigoveška in cvetličarska obrt. Tekom včerajšnjega prvega dne je posetilo razstavo okrog 1000 ljudi, kar dokazuje, da zna naše občinstvo ceniti to razstavo, ki bo prinesla naši domači obrti novega razmaha in bo vsestransko zbližala naše obrtnike ne-le med seboj, ampak tudi s konsumenti. Seznani tvrdk In razstavljenih predmetov. V glavni dvorani so razstavili: Franjo Spes ml., zidarski moister: načrte enodružinskih hiš; Ferdo Franki, izde-lovatelj verig (v Studencih): več verig različnih velikosti ter razne dele verig; Ferdo Rogatsch, obrtnik cementnih izdelkov: cementne cevi, plošče, ograje in tlak; Rudolf Kiffmann, mestni stavbenik: slike hiš, ki jih je tvrdka izgotovila, načrte zgradb ter zid sistema ,Lean“; .Hitrozid", družba za zgradbo malih stanovanjskih hiš: modele mslih hiš iz gi-psa, načrte, vzorec zidu in strehe; Jugo-slovensko inženersko podjetje: deske in steno Iz tektona; Karla Kocijančiča dediči, kamnoseštvo: tri nagrobne kamne iz marmorja ter marmornate plošče za pohištvo; Pavel Ledinek, sodar: tri velike in dva mala soda; Henrik Oman, kotlar: kotel za kuhanje žganja, vazo ter kuhinjske izdelke; Ludovik Sabukov-šek, tvornica barv: oljnate, akvarelne in druge barve, lake, čopiče, palete itd.; Viljem Freund, tovarna usnja: različna usnja do najfinejših; Prva mariborska tovarna za milo: podstavek, zgrajen iz kosov mila, vrhu katerega se nahaja kip iz pravljice o »Zlatorogu*; Ivan Kravos, sedlar, jermenar in torbar: šest različnih jako elegantnih konjskih oprem; Franjo Žnidar, izdelovatelj tehtnic: tri decimalne tehtnice, tri trgovske tehtnice, tri tehtnice na utež, dve kuhinjski tehtnici ter malo mostovnico; Servat Makoter, izdelovatelj posteljnih žičnic: šest posteljnih žičnic ter vzorec mreže za žičnice; Franc Schell, izdelovalec blagajn in kaset: dve veliki blagajni, kasetno blagajno, razne dele blagajne ter ornamentov; Franjo Farič, strojni in stavbeni ključavničar: pralni stroj, mlin za sadje ter dele štedilnika; Franjo Kumerc, ključavničar: tri štedilnike (pri enem je izdelal pečarska dela g. Filipič); Josip Antloga, izdelovalec sit, košar in pletenega pohištva: sita, žične mreže, mrežno omaro za meso itd.; »Kovina* d. d. metalurgična industrija; dve škropilnici za trte, električne žice vseh vrst, pletene in gole, kljuke za vrata iz medi, razno orodje in dele; Josip Pečar, kovač in podkovski mojster: voz; Erich Eisenmann, tvornica pomožnih mlekarskih izdelkov: sirilne praške; Josip Stajnko, kolarski mojster: sani; Ivan Bezjak, sedlar: dva komata; A. Miškovič & M. Ussar, tvornica kovinskih rakev: tri kovinske rakve; Simon Forstnerič, stavitelj umetnih mlinov: mlin za luščenje prosa; »Melistroja*, družba za električno industrijo: stroj za praženje kave ter dele električnih strojev: Olepševalno društvo: razne cvetlice itd.; Viktor Jarc, tovarna sladne kave: paviljon zavojev sladne kave; Tomaž G6tz, pivovarnar, paviljon, ram podčrtati. Z gotovostjo pa se mi zdi, da morem reči, da je njegova bodočnost v grafiki. Da li on sam to občuti, se je li poizkušal na tem polju, te-ga ne vem. Njegove oljnate slike vsebujejo žirv ritem barv, no ono tiho harmonijo, ampak »ritem plesa«. Želel da bi se v tej nevarni dobi razvoja čuval upliva mladih' revolucijonarcev, negotovih ali polugatovih slikarjev, ki sami š^lo eksperimentirajo. Nočem mu dociraiti, toda svetujem mu iskreno, naj 60 postavi pod vpliv starih bizantinskih slikarjev, monumentalnih' arhitektonskih' egipčanskih" skulptorjev in umetnosti diluvija. Ker teži za primitivnim izražanjem^ kompliciranih efektov, jih bo tam — našel. Polog roga pa mu priporočam tudi renesanco. Naj pije vodo iz studenca. Mnogo jasnejša je bodočnost Sliplov-šeka, ki vstvarja mirno in doživlja v formi in v barvi — a ne v ideji. Ali boljo rečeno: Vidmar apercipira svet Jdeoplasti^no, Stiplovšek pa temu ,na-, sprati' fizioplastiono. Stiplovšekova dela so mnogo bolj izgotovljena &&So. Vidmarjeva. Sti£lav.-i kjer toči pivo lastnega proizvoda; Herman VŽogerer, tovarna za mesne izdelke: paviljon, kjer prodajajo svoje izdelke; Pavel Heričko, pečar in lončar: peč in dva štedilnika ter Miha Počivalnik, tvor* nica vozov: model elegantne kočije. (Dalje pri£\ Notranja in zunanja politika. * Položaj v Avstriji. Ameriški bankir Samuel Untermeyer, ki je pred kratkim prepotoval Češkoslovaško in Avstrijo, je izjavil dopisniku „Newyork-Herald", da je Avstrija v zelo težkem položaju. Zmanjkala so ji vsa sredstva. Edini izhod bi bil v tem, da bi se ji zagotovilo posojilo za nakup surovin in živil. To posojilo bi lahko dobila tudi pri zasebnih kapitalistih. Francija je proti priključenju Avstrije k NetnčiJ' in tudi v Avstriji ^e mnenja o tem ce* pijo. Le v skrajnem slučaju bi se to sredstvo vporabilo kot izhod iz sile. 0“ zaveznikov skorajda ni pričakovati n* nančne pomoči, ker daje finančni pojP' žaj Avstrije premalo jamstva za kredit« Zasebno posojilo bi bilo tedaj najuspešnejše sredstvo za konsolidacijo avstrijskih' finančnih razmer. Avstrija bi dobila Amerike dva milijona dolarjev za ti0' bavo živil, nadalje pa tudi posojilo znesku 250 milijonov dolarjev. Teh 250 milijonov dolarjev bi Avstrija vračala v obrokih po 50 milijonov. Kot jamščl°0 za to posojilo bi morala Avstrija zast«; viti svoje carinske dohodke, tobaCS' monopol in druge državne dohodke. * Angleži podpirajo povratek Habsburžanov? Beograjska »Politika poroča iz Pečuja: Pod vplivom velikega britanskega konzorcija, ki je kupil 4° odstotkov vseh delnic pečujskih rudo1' kov, večino delnic Prvega donavskega parobrodnega društva in večino deluj*-madžarskega parobrodnega društva J™ T. E. F., je _ konferenca veleposlanik^ izvršila znani pritisk na našo vlado, za< htevajoč, da se takoj izprazni Baranja; Povrh vsega tega pa britanski kapitalist’ pripravljajo v zvezi z diktatursko vlu^ v Budimpešti privoljenje velevlasti povratek Habsburžanov na Madžarsko^ V Luganu se je zadnje dni mudil ne#, ugleden angleški politik in se v naj' strožjem inkognitu sestal z bivšim cf sarjein Karlom. O čem sta razpravljal na tem tajnem sestanku, ni znano, veW dar pa se v dobro poučenih diplomi skih krogih domneva, da bo Anglija fla enem prihodnjih sestankov Vrhovneg3 sveta sprožila vprašanje referenduma n* Madžarskem o povratku Habsburžan«^ na prestol. *" .— .............. i IM Zanimivosti. Staro rimsko mesto v Švici. Roni' genovi žarki razkrinkali tatico. — Z® povzdigo porodov. — Mati 23 otrok’. Največji teleskop na svetu. — Od deJ lavca do profesorja. — Beda in boga1 stvo v Rusiji. V svoji knjigi o galski vojni opis«1 jo Julij Caesatr dvanajst naselbin P4* ozemlju današnjo Švice. Ena teh n^ šedc se odlikuje po krasnih' Kompozi^ jah z uspelimi barvami, a kar je glav-1 no: po celokupnem razpoloženju s\ike‘ Njegovo slike so umirjene; na njih ^ pozna, da zmaoi vsaka m&o dovršen1 efekt, priveden do konca, med tem je Vidmar na koncu vstvai*jainja še ^ ©fekitu, v katerem jo počel. Radi te?Jl donaša vsaka Sbiplovškttva slika no^ d,oživljaj, med tem ko so pri Vidmarji razno slike izrata istega noute5ene£A efekta. Stiplovšek ima globoko ra«um0V^" nje za pisaž. _ Initei-esantino je omenit;, da na. razstavi ni niti enega portreta. To n1'’ jo žal. Vrlo žal. Posebno pri Vidmarji bi bilo zanimivo videti portret. V celoti: Dva mlada umetnika voliJ Ko bodočnosti, .Ta,z jima želim s svoj** strani veliko muk, boli, stradanja ran. belini jima, da prodno dospe ta vrhunec fie stokrat padeta in se Še f*tC' Icrat Kopet dvigneta. — Mislim, da jim*1, boljšega no morem želeti, ker tudi i** sam zoznam pota onih, M iščejo novo« ki vstvarjajo, tudi.iaz sam/nosaiamnji' hovo poln Maribor, ti. septeraora T92F __ % sslbiu se rje nahajala na polotoku, Kx ga tvori reka A ar blizu Berna. Letos so tam začeli izkopavati ter so odkrili celo rimsko mesto. Po raztopljenem steklu, ki so ga našli med iakopinami, ee sodi, da je mesto svojčas uničil požar. Našli so razentega razno orožje in 5ie-kaj keltiškega denarja in tempelj. Izkopavanje se bo nadaljevalo. V malem mestu X. je bila ne k a ženska obtožena, da je taanošnjemu zlatarju ukradla dva dragocena prstana. Zena je seveda trdovratno tajila, t,em polj, ker tudi pid natančni telesni preiskavi niso ničesar našli. Navsezadnje jim je prišlo na misel, da so dali žensko z rontgenovimi žarki razsvetliti in fotografirati. Slika je jasno kazala dve temni točki, ki so jih spoznali za prstane, ki jih je — pogoltnila. Primerna količina ricinovega olja je spravila prstane zopet na dan, ženo pa v zapor. ■n * . v Francija je s strahom ugotovila, da %ni porodi vsako leto nazadujejo ter ”iGuo prebivalstvo letno zmanjša za poli 100.000 prebivalcev. Vsled tega hočejo organizirati posebna društva, ki s9 bodo bajvila z družinami, ki imajo ffl.15.ogo otrok ter skrbela za to, da se bo Produkcija« otrok dvignila* . V Castel Franca di Solto v bližini 1‘laretfiee je porodila kmetica Ana Abalt^te dni svoje 23. dete. Vsi otrobi so živi in zdravi. Malo preobilen božji blagoslov! V Cliile gradijo največji Teleskop a svetu. Teleskop bo imel 15 m v predoru ter bo 35 milijonkrat povečava!. 1 ref]nja oddaljenost lune od zemlje «iaša krog 384 tisoč kilometrov. Co bi Gledali hm o en milijonkrat povečano, 7,30 videli na 3S4 m; stem novim tele-skopora se bo torej videla luna čisto lik • T^lje, na 15 m! » Žagal ceslu vlrtuos na' goslili Viktor V0c je bil te dni1 imenovan za profe-^»‘ja na konservatoriju v Bratislavi, j vojča;s je bil Švec čisto pri,prost de-Jjvec, imel pa je izredno veselje do Stasbe. Na mu manjkalo talenta in s 'm vz,trajinostjo se jo povzpel do Resorja na. konservatoriju. Tudi re-slučaj! . Ob naavečji'bedi se širi v Rusiji Največ j e bogastvo. V nekem ruskem gorskem kopališču je priredil »elegantni« svet tekmo v — eleganci. Kot naj-klegantnejša je bila pripoznana žena Nekega sovjetskega poslanika, ki v Parizu prosi —i pomoči zoper bedo in Slad. , Dnevna kronika. — Nova obsodba klerikalne žur-J*5Ustike. Ljubljanska porota je obsodila odgovornega urednika „Slovenca“ mesec zapora ali 1500 dinarjev denarne kazni, ker je v „Slovencu izžel dopis »Kulturni boi v šoli", naperjen proti nadučitelju v Cerkljah Lapajnetu. V tem dopisu se je nadučitelju na žaljiv način očitalo, da dela ined šolskimi ?troci politično propagando. V razpravi ie nastopilo mnogo prič, med njimi več piskih otrok. Dognalo se je, da so bila 'a očitanja tendencijpzno zavita z na-•fienom, da škodujejo neklerikalnemu učiteljstvu. Ali se še kateri duhovnik Sramuje, da »katoliško* čaospisje zaporedoma dobiva od sodišča pečat nesramne častikraje? — »Slov. Gospodar" zlezel pod Klop. „Slov. Gospodar* ima posebno Veselje z našim učiteljstvom, ki po ogromni večini ne mara pod »oberko-*Hando“ fajmoštrov in kaplanov, V svoji krščanski ljubezni do bližnjega ga skoraj v vsaki številki parkrat opsuje in oklofuta. Tako je svojčas očitalo našim Učiteljem, da so vohuni davčnih oblasti da nosijo krivdo, če se kmetom predpisuje previsoka dohodnina. Ta brezpri-Rierna demagogija je naletela na krepek odpor v učiteljskih vrstah. Na zadnjem zborovanju v Rogaški Slatini je bil storjen sklep, da se »Slov. Gospodar" postavi pred sodišče. Tega pa' so se gospodje v Cirilovi tiskarni zbali kakor hudič blagoslovljenega križa. Zadnji »Slov. Gospodar* prinaša ponižno izjavo, v kateri pravi, da ni mislil žaliti vsega učiteljstva itd. Te skromne vrstice pa seveda ne bodo zbrisale onega vtisa, ki ga je dobilo kmetsko ljudstvo, ko je čitalo v „Slov. Gospodarju* nesramne napade na učiteljstvo. — Kdo straži državne meje. Pod tem naslovom je prinesla „Straža* infa-men članek, v katerem napada našo slavno vojsko. Piše, da smo čakali, da bo naša vojska zasedla Koroško vsaj do Drave in nato dalje. Kar se tiče Koroške, naj »Straža* in njena klika še malo počaka, pa ji bomo povedali, kdo je največji krivec pri začasni izgubi Koroške. Ko se bomo pa borili za osvobojenje in ujedinjenje Koroške Jugoslaviji, tedaj med boritelji gotovo ne bo ne »Straže*, ne njene črne vojske. — Učiteljstvo se opozarja, da sta v Pobrežju “do 12. t. m. razpisani 2 moški službi, Prosilci, ki imajo veselja do telovadbe in glasbe, so dobrodošli. — Ime je fzpretnenll g. dr. Slavko Weixl, odvetnik v Murski Soboti, ki se sedaj piše Vesnik. — Novo fašlstovsko divjaštvo. Iz Trsta poročajo, da so fašisti pognali v zrak še zadnji slovenski azil v Trstu, Narodni dom v Rojanu. V zgradbo so vrgli vžigalno bombo, ki je uničila in vpepelila vse. S tem so sedaj tržažki fašisti nnišili še zadnje, kar je preostalo. Cesa se bodo lotili sedaj? — Padel z drevesa. V sredo dne 7. t. m. je 49-letni posestnik na Prevaljah, Franjo Skitek trgal hruške. Pri tem se mu je zlomila veja, padel je z drevesa ter si zlomil desno nogo pod kolenom. Z železnico so ga pripeljali v Maribor, odkoder ga je rešilni oddelek prepeljal v bolnico. — Iz Ormoža. Pred leti je prišel g. Ivan Rojs, takratni žandarmerijski straž-mojster gologlav in brez orožja domov. Kaj se mu je le bilo zgodilo? Noreti je začel — kajti bil je nato vpokojen — kot slaboumen ter dobiva še danes kot ne popolnoma pri zdravi pameti — pokojnino — kot invalid — na možganih. To kažejo tudi vsa njegova dejanja. Ce pride k občinski seji, je pijan ter razgraja, če započne kako drugo delo, kaže, da ie res nenormalen. Ia od tega'človeka se pusti komandirati, po njegovem zatrdilu — vse volilstvo mesta Ormoža. Ce je res? Kot ne popolnoma normalen opravlja tudi posle pri ormoški — prej Geršakovi posojilnici. Da tudi tukaj ne bo šlo vse v redUj bi si lahko vsak mislil — kajti pri vpokojencih — na slabih možganih, to ni izključeno. In res. Ker ima sam s politiko veliko opravila, ker mu je ta glavno opravilo, se bržkone pusti na-domestovati po svojem nedoletnem, osemnajstletnem sinu. Saj je vendar vse eno — ali je Ivan Rojs starši ali ie Iv2n Rojs mlajši, samo da je Ivan Rojs. In tako mladi Ivan Rojs kot Rojs ml. pridno podpisuje hranilne knjižice ormoške posojilnice, akoravno bi Rojs starši moral kot bivši stražmojster dobro ved«ti, da tega mladoleten fant storiti ne more, da ga zato ne more nobeno načelstvo in tudi noben občni zbor pooblastiti. Toda gospod Ivan Rojs še marsikaj ne ve, kljub temu, da hoče vse vedeti. Toda ne čudimo se, na možganih opešanemu človeku, Čudimo se pa Tomažu Korparju, da kaj takega pri ormoški posojilnici dopusti ter slaboumnega Rojsa ne odkriža. v______________________Vlagatelj. Mariborske vesti. Maribor, 9. septembra. m V petek ob 20. ur! zvečer bo v Narodnem domu zadnji koncert kubanskih kozakov z izpremenjenim programom. Napolnite dvorano; nikomur ne bo žal! m Koncert kubanskih kozakov v Narodnem domu je privabil sinoči toliko občinstva, da so mnogi morali oditi, ker niso dobili vstopnic. V veliki dvorani se je zbralo čez 500 ljudi. Občinstvo je z napetim zanimanjem sledilo pesem za pesmijo. Kako krasni glasovi, kako dovršena tehnik«, koliko čustev in melodijoznosti je v tem petju 1 Ta šepet je šel od poslušalca do poslušalca. Vsaki točki je sledil buren avplavz. Dočim je v dvorani bučelo in šumelo navdušenja, so pevci na odru ohranili čudovito miren in do skrajnosti discipliniran nastop. Eksotične so bile kozaške molitve, muzičke slike s plesom. Oder je prikazoval gozd z gorami v ozadju. Luči so bile deloma pogasnjene, deloma prekrite z rdečimi senčnicami. Koliko orijentalskega duha je bilo v teh jutranjih molitvah, ki se izpremene v ples veselja in življenja, ko vstane solnce nekje nad visokim Kaz-bekom! . « * Divno so peli tudi srbsko pesem: »Tamo daleko*, ki je končala z vzklikom »Živela Rusija.* Ta vzklik se je razširil na vso dvorano. Koncert je doživel popolni moralični in gmotni uspeh. Onim, ki so vpijali v dušo te krasne glasove ostani sinočnji večer Še dolgo v spominu! m Delavska zbornica v Mariboru. Na predvčerajšnem sestanku Demokrat, stranke je izjavil minister za socijalno skrb, da se najbrž ustanovi tudi v Mariboru delavska zbornica. m Na demokratskem večeru v Narodnem domu v soboto zvečer je vsled bolezni predsednika krajevne organizacije g. prof. Voglarja predsedoval g. dr. Rosina. G. prof. Voglar je še vedno težko bolan. m Zvišanje cene plinu. Vsled zvišanja cen premogu zviša mestna plinarna s 1. septembrom ceno plinu od 6 na 7 kron za m3, dokler se ne postavi novi kotel. Po dovršenju tega dela, (okoli januarja p. 1.) se bo cena plinu znižala za 50 odstotkov. m Velike vojaško-sokolske prireditve v Mariboru. Kakor smo že javili, se vrše v času od 26. septembra do 2. oktobra v Mariboru velike voja-ško-sokolske prireditve. Impozanten bo nastop vojaštva- in Sokolstva v nedeljo dne 2. oktobra. Opozarjamo že sedaj na te prireditve, ki so po svojem značaju za Maribor še popolnoma nove. Mi bomo od časa do časa prinašali po-probne informacije. m Gospode trgovce in obrtnike opozarjamo na ugodno priliko inseriranja, ki jo nudi sedanja obrtna razstava v Mariboru. Razstavo bo poleg domačega in okoliškega prebivalstva posetilo tudi obilo tujcev, ki bodo radi orijen-tacije oitali gotovo pridno naše liste, posebno oglase. Po oglasih v krajevnem časopisju se zrcali številnost, moč in raavoj krajevne trgovine in obrti. Da bo zrcalo tem popolnejše, je treba da se inseratni del kar najbolj raaSki. Kdor bo inseriral te dni, bo imel gotovo dvojen uspeli’. m Začetek šolskega leta 11921—22. na drž. vinarski sadjarski šoli v Mariboru je IG. septembra t. 1., kakor je bilo že razglašeno. Tega dne med 10. in .12. uro se imajo prijaviti vsi učenci v pisarni ravnateljstva. Ta stara kmetijsko-strokovna šola se naj ne zamenjuje z novo srednjo vinarsko, sadjarsko in poljedelsko šolo v Maribox*u, za katero se določi začetek šolskega leta posebej pozneje. m Slov. planinskemu društvu so darovali za kočo na Klopnem Vrhu sledeči gospodje: trgovec J. N. Šoštarič, Maribor. 11 m blaga za žimnice; tovarnar A. Vesten, Celje, 4 umiva.lne garniture; profesor,Ivo Bogovič, Maribor, K 100; profesor Jaka Zupančič, rav. drž. realke Mb. ‘20 K; prof. I. Toffan, 20 K, prof. Jos. Pirnat, 20 K; gospa. skega dela, kar ji.lt imamo: sdEfalj Ma« 'tjaZc, ilustrirati od akad. slikarja tnki-,parja Frama Kralja. Delo je izrednega ijMuneiiia za razvoj naše m upodabljajoče vimatnostL Cena enemu 5».vpdir lega de-* Ta, ki je najlepši kros slovenske hiše, •je K 140.—. Naroča se v ,Marn’boru.pri tajniku Narodnega gledališča, Silve* sirit Škerlu, kjer jo tudi I iavod dela na ogled. —J*. O delu.samem imuesestio y kratkem obširnejšo, ocpuo. Sokolstvo. 'o Sokolskih' razglednic — šest vrst r- Ima.šo večjo število v zalogi »Sokol« tv-. Mariboru. Naročajo in • dobivajo se, ikomad ix> 1 K, tv f Sokolski pisarni v Narodnem domu ob iirajdniii urah'. Bratje im eestipe.dn(vsi ki. ste naši, u-UiorabljajitR. vedno iu. jjavspd-samo so* koikse razglednice. Gospodarstvo. . Stanovanjsko vprašanje in graditev: r - i ■ lesenih hiš. Staai-ovanjskp vprašenje je eno inij-Jbolj perečili uprašanj sedanje dobe. — "o-nianjkanju rianovan.j, s niplimi stroški inv kratki dol vi- . .f r „ t u -,.,i ;t> + « « :*s .•->-,M ' v -~0— j V, ' • • g Okoli 2&850 kg- pra*Uih zabojev, škatle iz kositra, pleha, olt konzerv, itd. različnih’ voMarii se nahaja v inten-daatskih .slagailiščiH v .Ljubljani, Mari-boiur ihi Celju. .Od te, količino je v; intendant. slug. v Ljubljani 10.2p0 kg, v Mariboru 15.000 kg, j- Celju 1.600: kg. Ta materi jal namerava so prodati najliolj-šemu ponujana...Pomivaju se interesenti da stavijo svoje pismene alF ustmene ipoundbe do Ki. septembra 1921.' pred-, poldne inteadanturi Dravske, divizijske ohladi i oziioma. Koimuida n tu voj-nog okrhga v Mardhoru in Celju, kjer se bo zaključila pogodba ta dan z naj-:in>vdljnejši'ui poniijučom. Iuteiesoniti morajo položiti kot. kavcijo. 10 odse od ponujene cene. Ponudbe kolekovati z '2 d iu. Navedeni materijal je na upogled v intenclankskem sjagalištu v Ljubljani oziroma v Mariboru in Cel ju. j g Prosta trgovina v Nemčiji. Naša j trgovski agencija v Monajkovem je ob-j vestila ministrstvo trgovine ut industrije, da je v Nemčiji kontrola nad trgovino z živili., večmoona ukinjena. —■ ječme- na, ovsa, otrobi, in kakor hitro se bo ugotovil kontingent, tudi koruze. Zelo se povprašuje za suhimi slivami, in suhim sadjem, pred vsem pa se zahteva: svilnea,^cenjenla, hrastovi in 1)ukori pragi, jabolka in slive za. 3:uHauje likerjev, na drugi : strani pj, ponujajo raznovrstno železi.*, tekstilno blago iu kemikalije. 1 Ernest Eckstein: 9 Afrodita. Romjn. PreTel: Ratan. .(Dalje.) Prodajalke, okoli katerih so se malo prej še trli mladeniči, so bile seda j »ko-raj .impohioma.'zapuščeno; samo nok ktarčalc se je šalil- z najlppšo izmed aijih. Druge so zavidno glodale na mesto, kjer so so trii mladi in stari, ki so prihajali od vše.H' etrani. Akontiju je bilo nekako čudno pri srcu. iVedoč, da se piu nc mudi, ker bo mcrial brez modela itaik z delom praae-hati, jo pristonnl k. množici, ki je vsak trenutek naraščala, JVj sredini množice j« zagledal Nejero,. kako je svojo iz vrbe pleteno košaro graeajozno pritisnila na grudi ter z desno roko delila umetno .izdelane šopke in vonce^ Ljubko je ‘izglodala v' svoji pisani opravi k;;‘ - * gornji bokato z zlatom pretkani rob’ je ovijal polne grudi, na ramah pa je bila zapeta, s okusnimi zaponkami. »Meni, meni, Nejera!« so klicali od vsoii strain. Vldrenutku je bila njena do vrha napoJnaoiia košara prazna, nakar so kapali v„• košaro Srebrnjaki kali : dežjNejara se' je smehljaje zahvaljevala levo in desno. Zadnji, ki jo.Lupil- šopek", je bil Ivo-non. "Včerajšnji*neuspeli ni dal miru razdraženemu aristokratu'. Posedaj mu je bila Nejam raambdušna, a sedaj se je počel za njo v resnici zanimati. Dve uri po solnčnem. vzhodu je zapregel vez. Od Olora, je zvedel, da ta nova u-uietnica, ki je prišla z otoka Dram iška ter sv v Miletu , tako nenadoma pojavila, okoli poldneva, prodaja ob spomeniku arhonta Kreonta cvetje- To je bila prva in najugodnojša prilika, da se žnjo dogovori. . Kanon se jo. pr er ii čisto tik’ devojke. Ni pa .11, kakor,drugi, vrgel v košaro Srebrnjak, temveč;'ji ja stisnil v roko z nekako svečanostjo —■ perzijski zlatnik. Včerajšnji dogodek ha. cesti ga ni očividno nič motil, bil je. vljuden in prijazen, »Nejera,« jo Ropotal, »vem, da si' radi včorojšnjoga dogodka natme liuda, in to mi je iz vsega srca žaL Ali uri Hočeš dati priliko, da ti dokažem, da se iskreno kesam? Sinem ti-Ii stvar na samem razjasniti?.. .c »Pri boginji. Divi.. .. &e je smejala Nejera; jaz si uišem ničesar zapamni-la! Opazila sem, da ti je iz duše govo- 'rila litijeva' božanstvena objest’. Toda" H očem rti za tvoj: zlatnik vrniti...« • Še nekaj!« je‘dostavil Kouoiu. »TL mi boš dovolila da nagvadini tvojo u-metuost, kakor se meni zdi. A' sedaj mi odgovori: hočeš li...'!« -Gospod, jaz te ne razumem,« je odgovorila Nejeua ter skomizgnila z ra-maini. ‘frStvar. je^-Oserm in jaz ne vem, kaj bi. mi imel L še povedati!« s’A', to ga poglej!« se je zdajci oglasil Olor, M je slišal zadnje besede. »Ta nikjer ne popušča! Vedno uljudeu. in ljubezniv naiprarn lepoti, vedno naklonjen bajni milini!« Nato je stopil h Kouonu ter mu za-šepetal,* vemla::.'-do\roIj glasno, da ga je slišal tudi Akont-ij: ' i- . Pomisli na Kipklo!,riga!« je odvrnil Ko-m>n. »Ali sl res siguren ? gaje vprašal Olor. » , ■ Fpjiokioana siguren!« v v »Jhz sem slišal ravno nasprotno!« , »Preverili so te, gotovo so te preva-rili! Samo iz , zavisti morejo‘gotovi ljudje tako neuhrno govoriti! ArKont Haridkn mi. je pred pričami obljubil in če doživiui. zimo. upam da bom tudi. ipremudrega Olora videl med svojimi svati.« - Olor je.samo ritomizgnil z rameni. »Haridin in njegova hči Ripida — dragi moj, to.je dvoje. Sicer ]ia mfelim, da.se Haridim ne bo ravno.raza-oselil, če .bo slišal, da njegov lioddči zet na ulici moleduje.prodajalko cvetja, kjd bi se ž njo sestal!« • • r »Sem-li. jaz,.to storil?*>_•• Nekaj takega vsekakor!« ' Pa kaj je meni za to!« S temi besedami je izrazil svoje^pre* ■pričanje, da jo njemu, bogatemu K0110-iiii, vse dovoljeno, kar bi so dnigeinu lahko zameriloi Kljub temu pa je vendar šel za bledim mladeničem, ki ga j« vabil proč-od tod. . Akoirtij je ves čas stal blizu ter sir šal vsako besedo. »Pomiril na Kipi#* “j te besede so zvenele nekako prevosk0* Kakšna je bila ta izvanredna devoj^u* ta Haradiinova liči, čigar odloki toliko veljajo* Od . Melanipa, Afrcditin6?'4 »ročouika, je 'Akontij zvedel, da je Ha-i rdim. strog In. neupogljive volje..»4®? nenavaden ženski značaj je mogel P11 ■takem očetu iziiremeniti voljo. Da Pa bo ona to siimila,, tem bolj, ker za bog**' t ega lvouona' ni bila ravno navdušoua kakor si je le-ta domišljal, — to jo SP°i znal 'Akontij iz Olbrovilv besed. Sa®1?1 vedel,- kako »ut je. Ta Kipida, kate]*® nikoli ni videl, mu. je začela ugadrij ri v svoji bujni .umetniški fantaziji -SJ & predstavljal kraljevsko plemeniti sta$: njeno blago, a vendar imveljevalito ak'' njen nasmeH, ki očara, in jo že spo®11^' na njo dovol j/da celo objestnega K°'V9' na navzlic vsem navhJemini ^7 stom ukroti. (Dalje prih*/ Glavni urednik: Radivo} Rehar. Odgovorni urednilr: Rndolf O ai»* Pii okrajnem glavarstvu v Maiiboru se sprejme'* 16. 1. m. izurjena strojepiska ki je zmožna tudi za samostojno delo. Reflektantinje naj so predstavijo med uradnimi urami v pjedsestveni pisarni okrajnega 5;lav*rst.vn in s seboj prinesejo potrebna spričevala. 1329 Mala oznanila. pri solidnem podjetju se vsled izstopa inozemskega udeleženca pod ugodnimi pogoji odstopi. Natančneje v upravi lista pod šifro ,Ugodno", 132S SOOO sezuje v) m2 (1 . oral 600 mio dobra zemlja, preko katere vodi falska električna napeljava, meji na potok ter je popolnoma" ravnina, se po ceni proda. Ponudbe na upravo lista pod , Nizka cena", 1327 Učenec se *pr*jme v sladči-čarno Kacijanerjeva ulic* 17. Melje. 1D?6 Ljudskošoiska učiteljica poduč.v}* r slovenskern in nemSketn jerik«. Naelc* por« uprava. 1316 3 —2 Izgubil se je orijentalni rdeči S*1 na Aleksandrovi cesti od CrOizeve dvorano do Gi;aj*ke Uefi. Proti nagradi za oddati pri Ljudevit Šetina, Krojažki »telj«. Mikloiičeva nliea St. d,' 1. nadstr. 18J6 Lepo stanovanje r vili j« oddati mbni rodbini proti drugemu stanovanju z 2 ali 3 sobami. Točne ponudbe pod „Sfnn in fetevilo stanovalcev" tl* upravo. ■ 1381' Tečnn megčanske hrah*"** nudi pn K 30*— na “aD Krekovi ulici C, levo. . 2, šfdilnlk in molka oblak* se ceno proda. * skega trg 6, priti. 1, 13^* Kupl.se posestvo do A01*' ..lov 'remlie,- tudi t, gostil«0’ okolici mesU.. -Cenjen® P , nudbe na upravo lista P , »M. 1309«. 130» 3, Ženjtfoena ponudba. RF loligentna. drravnanastavljePf želita, marija v s vrbo Sefl«^ 7. gospodično ali vdovo-starosti od 23—38 let. resne ponudbe pod .SrefP* bodočnost 75, 76“, Pi?m» -prdai na upravo. 1° Vplsonanje v šestrazredno ljudsko in štlrlrazredno meščatisk0 šolo-vadnlco kakor tudi v učiteljišče šolskih seste1, v Mariboru bo 12. septembra 1921 od 8.—12. u?' Na vadnici bo mogoče sprejemati le še v h VI. razred ljudske ter IV,- razred meščanske sol« > drugi razredi so prenapolnjeni. Tudi za I. letnik učiteljišča je 40 gojenk Ž® priglašenih. II. in III. letnik sta pa od prej polnost' vilna; zato ravnateljstvo v omenjene oddelke ne tnofe sprejemati novih gojenk. Skupna sv. maša bo 14., redni šolski pouk se pa začne 15. septembra. 133^ Podpirajte slovenske tvrdke! Trgovina in zaloga; Aleksandrova cesta 13 IVAN KRAVOS Maribor Sedlarska delavnic* ; Keroika cesta št, 17 Opreme in razne potrebščine za konje Usnjati predmeti za potovanje Gonilni jermeni za stroje 1521 6-3 Soudeležen na obrtni razstavi v Mariboru, oddelek št. 16. Lastnik in izdajatelj? »Kcmaorc1* Tabor*. — Tiska; Mariborska tiskarna d. *