A]GfEdlDS©W W©SM Leto XXVI Ljubljana, november 1984 Št. 318 *v»n Maček-Matija v pogovoru s člani KPO Gradisa •van Maček-Matija obiskal vodstvo DO Po pogovoru tudi ogled nekaterih delovišč Jesenski čas prinaša gradbenikom prve prave in primerljive podatke, s L0m°čjd katerih lahko naredimo oceno iztekajočega se leta in tudi oceno na-8a zaslužka. Običajno v tem času tudi že vemo za dobršen del operativnih a*°8. ki jih bomo morali opraviti v letu, ki sledi. I °goji gospodarjenja so težki — to vsi čutimo —zaslužek gradbenega de-j Vci> pa v zadnjih letih zaostaja v primerjavi z zaslužkom v ostalem gospo-‘lrs,vu. Glede na omejene investicije in razpoložljiva dela nas je gradbincev reVeč, to dejstvo pa dodatno poraja številne nezdrave pojave, ki bi jih sicer bi|o; ti nam pogosto še zmanjšajo že tako tanek kos kruha. ‘ aka in podobna vprašanja, namreč o stanju in razmerah v naši delovni n 8anizaciji in naporih, da bi pridobili dovolj del in zagotovili socialno var-^st delavcem ter ob splošnem pojavu v gradbeništvu, odhajanju ljudi v vi’!-6 P°klice in panoge, ohranili zdravo jedro za prevzem najzahtevnejših ,^‘h del doma kot v tujini ter še druga, so pred dnevi pritegnila v našo sredo ana Mačka-Matijo, člana sveta federacije in dolgoletnega spremljevalca in °znavalca razmer v gradbeništvu. Vr> C*3n' kolegijskega poslovodnega organa se je v Gradisu zadržal v pogo-ru H„i3rj (jve urj £ veseljem je tudi sprejel povabilo in si ogledal še video o eradbišč. G. B. it —M mmm |eČ 'uu stanovanjske gradnje v Fužinah je sledil še ogled gradbišča hidroe-r»rne v Mavčičah — Foto: G. B. Gradisov obračun za devet mesecev letošnjega ______________________leta ___________________________ Poletni meseci julij, avgust in september so za gradbenike meseci najbolj intenzivnega dela. Rezultati dela se ovrednotijo in prikažejo v periodičnem obračunu, ki se sestavlja vsake tri mesece. Tako so se v mesecu oktobru v vseh naših temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih sestavljali periodični obračuni in hkrati z začasno razporeditvijo dohodka smo obravnavali tudi rezultate našega dela. Za gradbenike je velik problem hitro naraščanje cen osnovnih gradbenih surovin ter precej počasnejše priznavanje teh razlik v cenah s strani investitorjev. Obseg dela je realno večji za 10 odstotkov V Gradisu smo. z rezultati dela lahko še kar zadovoljni. Obseg dela izražen z vrednostjo proizvodnje se je nominalno povečal za visokih 71 odstotkov, z upoštevanjem porasta cen za 55 odstotkov, pa je realno večji za 10 odstotkov. Obrtnikom smo morali odšteti 3,138 milijarde dinarjev, drugim kooperantom pa 1,157 milijarde dinarjev, kar je le 1 odstotek manj kot je bilo planirano za letošnje leto. Vendar pa pri sestavljanju gospodarskega načrta ni bila upoštevana tako visoka inflacija, zato smo že ob tričetrtletju dosegli planirano vrednost. V poprečju smo v Gradisu vsak mesec obračunali za 1;023 milijarde dinarjev lastne proizvodnje. V zadnjih treh mesecih je bil ta obračun večji — v poprečju 1,115 miljarde dinarjev vsak mesec. Poprečno število zaposlenih je bilo 6.478 delavcev. To je za 4 odstotke več kot lani ob istem času ali 224"delavcev več. Zaposleni delavec je opravil 152 efektivnih ur vsak mesec. V enakem obdobju lani je bilo število opravljenih efektivnih ur na delavca nekoliko manjše — 150 ur. Produktivnost našega dela, ki jo običajno izražamo z vrednostjo lastne proizvodnje na efektivno uro je dosegla 1041 dinarjev. Nominalno povečanje v primerjavi z lanskim obdobjem je 66 odstotka, z upoštevanjem porasta cen pa se je naša produktivnost povečala za 7 odstotkov. Stroški vse bolj ogrožajo dohodek Vrednost opravljenih del prikažemo tudi s celotnim prihodkom. Celotni prihodek je sestavljen iz plačane realizacije in raznih drugih prihodkov. V devetih mesecih smo dosegli celotni prihodek v višini 13,755 milijarde dinarjev. Povečal se je za 74 odstotkov. Za materialne stroške smo dali 9,878 milijarde dinarjev in so se povečali za 85 odstotkov. Za obvezno, to je minimalno amortizacijo smo porabili'346 milijonov dinarjev, kar je za 30 odstotkov več kot lani. Materialni stroški in amortizacija skupaj v znesku 10,224 milijarde dinarjev predstavljajo porabljena sredstva. Ko porabljena sredstva odštejemo od celotnega prihodka, dobimo doseženi dohodek. V devetih mesecih je znašal dohodek 3,531 milijarde dinarjev. V primerjavi z lanskim obdobjem se je povečal za 52 odstotkov. (Nadaljevanje na 3. strani) Ob dnevu republike čestitamo vsem delavcem Gradisa in poslovniki partnerjem. vodstvo delovne organizacije družbenopolitične organizacije delavski svet delovne organizacije in uredništvo Gradisovega vestnika Z rezultati dela smo lahko zadovoljni Najnižji delokrogi niso zasedeni Porušili smo razmerja med najnižje in najvišje ovrednotenimi delokrogi Komisija za izvedbo in spremljanje uresničevanja SaS o skupnih osnovah za delitev sredstev za osebne dohodke je sestavljena iz delegatov vseh tozdov in delovnih skupnosti, katere imenovanje verificira delavski svet Gradisa. Člani komisije so na svoji seji, ki je bila 9.10.1984, za predsednika komisije za naslednje dveletno mandatno dobo ponovno izbrali Janeza Raušla. Ob pregledu sklepov prejšnje seje te komisije je ugotovljeno, da ni bilo mogoče pripraviti gradivo, ki naj bi kompleksno uredilo opise in vrednotenje del in nalog (delokrogov) v celi delovni organizaciji za vse profile kadrov in vse vrste del. Šele na osnovi tega gradiva bi komisija, lahko ponovno obravnavala predloge novih delokrogov za kadrov-sko-socialno službo, razvojno službo, analitsko-plansko službo, Raču-novodsko-instruktažno službo in Interno banko, ki so bili predloženi na prejšnji seji komisije. Prevladuje mnenje, da se z revizijo opisov delokrogov ter vrednotenja le-teh, ponovno vzpostavi pravilna relativna razmerja. Napisano je bilo več predlogov za ureditev tega področja, zlasti za vzpostavitev pravilnih relativnih razmerij za proizvodne delokroge ter s tem za boljše vrednotenje proizvodnega dela, toda končne odločitve ni bilo. Pri tem pa so mnenja različna, saj nekateri zagovarjajo stališča, da se naj počaka na gradbeniški samoupravni sporazum, po katerem se bi naredili opisi oz. se bi vrednotila posamezna dela in naloge (in ne delovna področja oz. delokrogi kot sedaj). Ob reviziji opisov oziroma vrednotenja delokrogov pa bi bilo potrebno upoštevati tudi pravilno razporejanje delavcev na delokrog, saj je večina diskutantov poudarjala, da je veliko primerov nepravilnega razporejanja delavcev na višje ovrednotene delokroge, za katere ne izpolnjujejo zahtevane pogoje. S tem pa se rušijo razmerja med najnižje in najvišje ovrednotenimi delokrogi, saj po PMS metodi najnižje ovrednoteni delokrogi niso zasede- ni. Za ureditev vsega tega so potrebna skupna in enotna stališča za celoten Gradis, zato so o nerealiziranem sklepu komisije seznani konferenca direktorjev, ki naj zavzame stališče, ali se gre za celovito revizijo delokrogov v celotnem Gradisu, ali ne. Tako se naj omenjeni sklep realizira z vnaprej sprejeto opredelitvijo, ki jo sprejme konferenca direktorjev. Prav tako je komisija poudarila, naj v tozdih oz. delovnih skupnostih z večjo pozornostjo zasledujejo kršitve pri razporeditvah na delokroge, ki posredno rušijo vzpo- Iz 1. seje Komisije za dohodkovne odnose stavljena razmerja med ovrednotenimi delokrogi. V zvezi s 3. točko dnevnega reda — usklajevanje in potrditev novih delokrogov za TOZD Inženiring — je uvodno pojasnilo podal direktor Zupančič. Pojasnil je, da je smotrnejša organizacija dela narekovala spremembo organizacije Inženiringa. Iz obstoječih sektorjev so nastali štirje novi in sicer: sektor zunanje in notranje trgovine, sektor za priprave ponudb, sektor za industrijsko dejavnost in Konstrukcijski biro. Nespremenjeni so ostali sektorji za investicijska dela v domovini, za investicijska dela v tujini in vodstvo Inženiringa z dejavnostmi skupnega pomena. Sicer pa je bila komisija na 4. redni seji seznanjena, da takrat predstavljena organizacija ni dokončna, saj so se istočasno, ko je komisija razpravljala o predlogu delokrogov za Inženiring, pripravljale spremembe. Po dokaj burni razpravi ter različnih mnenjih so delegati sklenili, da se predlagano gradivo za Inženiring odloži na naslednjo sejo. Relativno razmerje med delokrogi direktorjev sektorjev v Inženiringu in direktorji ostalih tozdov in delovnih skupnosti pa se naj določi na ravni konference direktorjev ter se nato obravnava tako sprejet predlog za Inženiring. Na seji so delegati dobili še dodatno gradivo v zvezi s predlaganim novim delokrogom za TOZD OpP Ljubljana »vodenje elektro-službe in vzdrževanje šibkotočnih naprav«-Predlog ni bil sprejet, ker so bili delegati mnenja, da so dela tega delokroga prevrednotena. Prav tako je komisija zavrnil'1 vlogo delavcev počitniškega dom” Biograd na moru, ki opravljajo n3" takarska opravila (delokrog 41319b češ da so ta dela premalo ovredn0' tena. In sicer je komisija ugotovil3, da je ta delokrog (tako kot drugi delokrogi) ovrednoten po metodi PM in je njegovo relativno razmerje klajeno z vrednotenjem drugih delokrogov. Na koncu je bila obravnavan problematika zajamčenih OD 0 dvigu le-teh na 15.000 din, saj ^ analize pokazale glede na izplača0 OD za avgust 1984, da bi zajame? OD prejelo v Gradisu 9,3 odstot vseh zaposlenih. Tako se postav). problem zagotavljanja mase sredstev za OD v posamez^-j tozdih. Prav zato naj bi na eni izm1-naslednjih sej podrobneje obravm vali problematiko zajamčenih e>se nih dohodkov v Gradisu. 7. seje komisije je bila 14- 0 j vembra, to je v času ko je bil G ra sov vestnik že v tiskarni. Obravn van je bil program dela Kom|S'J. predlog novih delokrogov za Inze ring itd. O tem bomo poročali v slednji številki. Maja Jak Poglavitne naloge — oblikovanje modelov za udeležbo na skupnem dohodku in prihodku; politika cen in izdelava _______ novih »ključev« za združevanja Začetki komisije za dohodkovne odnose segajo v leto 1977, ko je delavski svet DO na svoji 6. redni seji imenoval tri delovne skupine za spremljanje in uresničevanje Zakona o združenem delu — ena izmed skupin je bila komisija za ureditev dohodkovnih odnosov. Pri svojem delu naj bi komisija upoštevala konkretna določila Zakona o združenem delu in na podlagi le-teh izdelala konkretne modele za udeležbo pri skupnem prihodku in skupnem dohodku. Kjer navedenih načinov dohodkovnih odnosov ni mogoče vpeljati naj bi komisija za vsak primer posebej izdelala še sistem internih cen. Skladno z izhodiščnim programom za delo komisije je bil za mandatno obdobje 1984—1986 izdelan program dela, preko katerega naj bi se reševali dohodkovni odnosi na relaciji: gradbeni tozd — obrati, tozdi — Inženiring in tozd — DSSS (svobodna menjava dela). Komisija naj bi obravnavala predloge strokovnih služb glede oblikovanja modelov za udeležbo pri skupnem prihodku, skupnem dohodku pri poslovanju Gradisovih tozdov v domovini in tujini. Komisija naj bi obravnavala politiko cen, predvsem internih cen, ki jih potrjuje Svet skupnosti tozdov GE, SPO, OGP in Železokrivnica. Komisija naj bi preverila dosedanje ključe za združevanje sredstev na nivoju delovne organizacije in predlagala nove. Prvo sejo komisije v novi mandatni dobi, ki je bila dne 23. 10. 1984 je odprl Stefan Žemva, dosedanji predsednik, na čigar predlog je bila za predsednico komisije za dohodkovne odnose soglasno izvoljena Marija Gorjanc iz tozda LIO Škofja Loka. Poročilo o delu komisije v prejšnji mandatni dobi je podal tov. Žemva, ki je predvsem opozoril na področje dela komisije, katere vsebina se je doslej prepletala z vsebino odbora za načrtovanje in nekaterih drugih samoupravnih organov. Komisija je v prejšnji mandatni dobi obravnavala bolj organizacijsko samoupravne probleme in ne toliko dohodkovnih problemov, kar naj bi bil njen namen. V razpravi k predlogu programa dela komisije so imeli člani predvsem pripombe na račun ne dovolj konkretno opredeljenega področja dela komisije in-nejasno opredeljenih pristojnosti in odgovornosti komisije. Pripombe k predlogu progra . dela komisije bo komisija up° vala pri izdelavi programa d®lajnjj bo dokončno sprejet na pri*10 seji komisije. Na tej seji je bil obravnavan predlog SaS o medsebojnih cah, obveznostih in odgovorno*1 j med TOZD Inženiring in osta tozdi. Predlog sporazuma je obraz ^ direktor Inženiringa Franc ZuP . čič. Komisija smatra, da je prt'd s. SaS glede dohodkovnih odnose*, klajen. in ga pošilja tozdom novfto obravnavo oziroma spre) jj, Svoje soglasje pa j bi tozdi dali o° ^ novembra letos. Sporazum končno sprejme DSDO. Dragan Ma rtin°vlC (Nidaljevanje s 1. strani) Sestat« celotnega prihodka j c Uda) naslednja: ________lndex________ I—IX/83 GN 1984 1—EX/tt4 I—1X/B4 1—IX/S4 Sestavina mio, din % mio, din % mio, din % I—IX/B3 GN/84 Celotni prihodek 7.927 100,0 14.181 100,0 13.75$ 100,0 174 97 materialni str. 5.345 67,4 9.514 67,1 94178 71,8 185 104 Amortizacija 266 3,4 563 4,0 346 2,5 130 61 “ohodek 2.316 29,2 4.104 28,9 3.531 25,7 152________86 Zaradi hitrega naraščanja materialnih stroškov se sestava celotnega Prihodka precej razlikuje od lanske, Pa tudi od planirane. Delež dohodka sc je zmanjšal, ali drugače povedano ~~ ekonomičnost poslovanja se je poslabšala. Lani smo s 100 dinarji Porabljenih sredstev dosegli 141 dinarjev celotnega prihodka, letos le *35 dinarjev ali 4 odstotke manj. Razporeditev dohodka Del doseženega dohodka najprej Porabimo za vrsto obveznosti iz dohodka. Med obveznostmi so vedno Večje obresti, saj vsi vemo, da se obrestne mere za posojila zvišujejo in so dosegle že 52 odstotkov. V Gradisu smo za obveznosti izločili iz dohodka 1,192 milijarde dinarjev. To je za 57 odstotkov, več kot lani. Planirani številki pa smo se že tudi približali — saj smo le za 6 odstotkov pod planom. Po plačilu obveznosti nam ostane čisti dohodek, ki ga začasno razporedimo na osebne dohodke in sklade. V devetih mesecih smo dosegli 2,340 milijarde dinarjev čistega dohodka, kar je za 50 odstotkov več kot lani in hkrati 83 odstotkov od letošnje planirane vrednosti. Dohodek smo razporedili takole: lndex Sestavina Dohodek Obveznosti jAsii dohodek Psebni dohodek '•»nov. gradnja »kupna poraba poslovni sklad “ezervni sklad I—IX/83 GN 1984 1—1X414 I—lX/84 1—IX/84 mio. din % mio. din % mio. din % 1- IX/83 GN/84 2.316 100,0 4.104 100,0 3.531 100,0 152 86 759 32,8 1.272 31,0 1.192 33,8 157 94 1.557 67.2 2.832 69,0 2.340 66,2 150 83 1.094 47,2 2.027 49,4 1.669 47,3 153 82 62 2,7 111 2,7 86 2,4 140 78 91 3.9 176 4,3 123 3,5 136 70 254 11.0 399 9,7 335 9,5 132 84 56 2,4 119 2,9 126 3,5 227 106 V Kopru gradimo centralno čistilno postajo. Prva faza bo zaključena že letos. Obisk na gradbišču centralne čistilne naprave v Kopru V sestavi dohodka so sc povečale obveznosti, kar je vplivalo na ostale ekonomske kategorije, katerih dc-Cz' so manjši. Osebni dohodki so se povečali za , ^ odstotkov, to je nekoliko več kot *c Je povečal dohodek. Za osebne . °hodke smo namenili 1,669 milijarde dinarjev. Razporeditev dela oohodka za osebne dohodke je narejena v skladu z našimi merili deli-Ve- V letošnjem letu so družbena [Perila (dogovor) usmerjena prcdv-^em na delež akumulacije v dohod- ^ lanskem letu smo v Grac rj[zPoredili za osebne dohodke »Kupno porabo v poprečju 307.1 'Darjev na delavca. To je za 6 i °tkov več kot v podskupini vist 8fadnje (287.369 dinarjev). To j eni, da moramo ob koncu leta i ect vsaj enak ali večji delež akuti ae>je v dohodku, kot smo ga in ” koncu lanskega leta — to je °dstotkov. • _ ^daj znaša naša akumulacija le poslovni in rezervni sklad po ‘[D za pospešeno amortizacijo) <■ '■'jonov dinarjev. Povečala se j< " ?dstotkov, njen delež v doho< Ptl Je 13,9 odstotka. stanovanjsko gradnjo s 1‘>rnen'li 86 milijonov dinarjev ir »Klad skupne porabe 123 milijoi o'narjev, kar je skupaj približno ... sl°tkov planirane vrednosti in Skladu s planom. Pos*ovn' sklad smo name S milijonov dinarjev in za •r..[vni sklad 126 milijonov dinar 'k pred oddajo zaključnega rač za leto 1983, se je spremenil zakonski predpis — povečala se je stopnja za rezervni sklad od 2,5 na 4 odstotke od doseženega dohodka. V gospodarskem načrtu to spremembo vsi- tozdi niso upoštevali, zato že sedaj prekoračujemo planirano vrednost. Kazalniki — produktivnost večja, ekonomičnost slabša Prvi kazalnik smo že omenili. Produktivnost se je povečala nominalno za 66 odstotka z upoštevanjem indeksa cen je realno večja za 7 odstotkov. Da se je ekonomičnost poslabšala smo tudi že omenili. Dohodek na pogojno uro je najpomembnejši kazalnik. Povečal se je za 39 odstotka in za 12 odstotka presegel planirano vrednost. Osebni dohodki na pogojno uro so se povečali za enak odstotek kot dohodek na pogojno uro in hkrati ipresegli planirano vrednost za 7 od-istotkov. Neto osebni dohodek na delavca je v Gradisu v devetih mesecih znašal 21.803 din, kar je za 46 odstotkov več kot lani. Povečanje je sorazmerno precejšnje (večje kot v poprečju gradbeništva), vendar še ne sledi povečanju cen življenjskih stroškov. Delež akumulacije v dohodku trenutno malo zaostaja za planiranim deležem, je pa manjši od lanskega. Zora Vehovec Zadovoljni z delom, ki ga je opravil tozd GE Koper Gradnja centralne čistilne naprave v Kopru je ena pomembnejših investicij na Obali v letošnjem letu. Delo je bilo zaupano Gradisu tozd GE Koper. Prva faza gradnje gre proti koncu in bo predvidoma končana do konca leta. Kako dela napredujejo in s kakšnimi težavami se gradbeniki pri tem srečujejo, so izvedeli predstavniki občine Koper, nvestitorja, nadzora in drugih, ko so pred kratkim obiskali gradbišče. V spremstvu direktorja tozda GE Koper Marjana Štefana. GFS pomočnika Milana Benčiča in po- močnika direktorja Interne banke Gradis Alojza Remca so si gradbišče ogledali Janko Kosmina — predsednik skupščine občine Koper, Viktor Lozej — predsednik IS skupščine občine Koper, Dušan Gaza roli — direktor stanovanjskega podjetja Dom, Franček Ivančič direktor Komunalnega servisa Koper in Srečko Mohorčič vodja nadzora na gradbišču čistilne postaje. Z opravljenim delom so bili zadovoljni, razrešili pa so tudi nekatere finančne probleme v zvezi z nadaljnjo gradnjo. C. P. i&šSR-S Občinski možje na obisku čistilne postaje Koper Razgovor s Francem Percom, pomočnikom direktorja tozda GE Maribor Inženiring mora biti nadgradnja Čeprav je prišel v Gradis šele pred kratkim in prevzel mesto pomočnika direktorja tozda, pa to ni prvo srečanje z našim delovnim kolektivom. Že takoj po končani tehniški srednji šoli se je zaposlil v mariborski enoti Gradisa na gradbišču elektrolize B v Kidričevem. Želja po znanju je bila močnejša. Prejel je gradisovo štipendijo in odšel naravnost na fakulteto. Ž diplomo v žepu se je vrnil v Gradis in zaposlil na gradbišču depandanse hotela Metropol v Portorožu. Sledili so objekti — TGA Kidričevo, nadvozi avtoceste Hoče—Levec in še nekateri drugi. Poleg tega je opravljal še nekatere družbenopolitične dolžnosti, med drugim je bil tudi predsednik delavskega sveta. Toliko v telegrafskem stilu o njegovem prvem bivanju v Gradisu. In zakaj je pravzaprav takrat zapustil Gradis? Franc Perc je pojasnil takole: » V (istem času se je v Mariboru ustanavljal ZUM (Zavod za urbanizem Maribor). Ta naj bi pripravljal in vodil investicijske objekte na področju visokih gradenj v Mariboru. Del tega zavoda se je osamosvojil (vodenje inženiringa) in se poimenoval v Inženi- Franc Perc: »Ker sem v Gradisu začel svojo gradbeno kariero, mi je bila odločitev o vrnitvi v kolektiv toliko lažja...« ring biro. Kot direktor sem pel let vodil to enovito organizacijo. Vodenje take ustanove zahteva poleg »direktorovanja« tudi nenehno strokovno izpopolnjevanje. Prav zaradi tega sem pričel študij na tretji stopnji in ga tudi uspešno končal ter si pridobil naziv gradbeni inženir — specialist. To je bilo v času, ko so se pri nas pričele gospodarske težave in je bilo jasno, da bomo morali gradbeniki pogledati tudi na tuja gradbišča.« Ta naziv gradbeni inženir — specialist je pri nas še malo znan. Kako ste se odločili zanj? »Ko sem se odločil za specializacijo za investicijska dela v tujini sem bil prvi, ki se je odločil za tako vrsto študija. Magisterij je poznan. Pri tej vrsti specializacije pa gre za v praksi uporabno znanje in ne samo za raziskovalno nalogo.« Besedo inženiring smo prevzeli iz tujine, kot tudi njegova opravila. Kaj o tem menite? »Res je sicer, da smo besedo inženiring prevzeli od drugih, morali pa bi tudi vsebino. Ni mi jasno zakaj pri nas v Jugoslaviji nekateri razvijajo inženiring po svoje. Nesmiselno je delati nekaj po svoje. Zakonitosti inženiringa bi morale veljati tudi pri nas. Tukaj grešijo vsi tisti, ki mislijo drugače. Sicer pa je to praksa že pokazala, ko smo nastopali z našimi ponudbami v tujini. Zakonitosti inženiringa v tujini so zelo široke. Od zamisli objekta pa vse do ekonomičnosti obratovanja.,« Razmeroma zanimivo pa tudi odgovorno delovno mesto v Inženiring biroju ste zapustili in prišli v Gradis. Zakaj? » Osebno menim, da sem v teh letih nabral veliko izkušenj in znanja na področju investicijskih del doma inv tujini. V času gospodarskih težav, ho se obseg investicijskih, predvsem velik del zmanjšuje se seveda v manjših delovnih organizcijah to pošteno čuti. Kot strokovnjak, ki bi želel svoje znanje še izpopolniti predvsem pa10 pridobljeno znanje tudi koristiti, sem se odločil za veliko delovno organizacijo kot je Gradis. Ker sem v Gradisu pravzaprav začel svojo gradbeno pot mi je bila odločitev tolik0 lažja. Zavzemam sč' za timsko delo>, h‘ lahko ima sicer v razvoju različ'n poglede, v končni fazi pa morama delovati enotno. Odgovarjati rita ramo vsak za svoje področje interni odločitvami stati. Le tako latih pričakujemo uspehe. Teh nekaj ‘e dela izven Gradisa mi je dalo sam drugačen, če hočete tudi kritičen P° gled na delovno organizacijo.« . Tako razmišlja Franc Perc o se in o Gradisu, o svojem dosedanje^ delu in o načrtih, ki so pred njim- * ne samo pred n jim. Tudi pred celo nim kolektivom, katerega član J zopet postal. . f Franjo Štromaj6 Z V sobe se že montira oprema V kratkem bo vseljen fužinski dom samskih stanovanj v Ljubljani _____________________________________________________!___ J Do konca leta bodo gradisovi tozdi v Ljubljani pridobili težko pričakovane nove prenočitvene zmogljivosti. V največji stanovanjski soseski, ki je V Ljubljani trenutno v gradnji — Fužine (le-to gradi Gradis) so zgradili delavci tozda GE Ljubljana okolica za potrebe ljubljanskih tozdov dom samskih stanovanj. Dom je gradbeno že končan. Sedaj se v sobe montira oprema, opremljajo pa sc tudi ostali prostori v domu. Ce bo vsa oprema prispela pravočasno, bo dom odprt že pred 29. novembrom, v nasprotnem pa po prazniku. kabinet in strelišče za streljanje z zračnim orožjem.V kleti bo tudi prostor za igranje namiznega tenisa. O domu samskih stanovanj v Fu- Z izgradnjo novega doma se bo skupna zmogljivost samskih domov v Ljubljani povečala na prek 1.100 ležišč. Nov dom pomeni tudi višji standard bivanja, znebili pa se bomo tudi še edinega barakarskega naselja na obrobju stanovanjske soseske Nove Jarše. V domu je 105 stanovanjskih enot. Vsako enoto sestavljajo soba, predsoba s kuhinjskq.nišo in kopalnica s straniščem. 13 enot v pritličju bo urejenih kot enoposteljne garsonjere, enote v nadstropjih pa bodo imele vsaka po tri postelje. Tako bo dom razpolagal z 289 ležišči, kar je nekoliko manj od možne zmogljivosti 315 ležišč. Neto uporabna površina doma je 3.071 kvadratnih metrov. Vsaka stanovanjska enota je površine nekaj manj kot 25 kvadratnih me- trov. V pritlič ju je poleg že omenjenih 13 garsonjer tudi delilmca hrane, ki v sedanji fazi še ne bo opremljena, kolesarnica, pisarna za upravnika doma, dve sobi za zdravstveno ambulanto, stanovanje za hišnika doma in medkrajevna telefonska govorilnica. Vsa štiri nadstropja so enako urejena. V nadstropju je 23 stanovanjskih enot, ki se nahajajo v levem in desnem traktu, med katerima je na eni strani velika TV soba, na drugi strani pa nekoliko manjša klubska soba, ki bo opremljena za igranje šaha. V vsakem nadstropju bo tudi prostor za snažilko. Dom je v celoti ozvočen. V kleti je več shramb za spravilo delovnih oblek in obutve, več sušilnic perila, pralnica, delavnica za manjša popravila, zaklonišče, trim Dmh stanovanj v Ljubljanski soseski Fužine bo prve izmed 289s* novalcev sprejel že letos Močnejši v novem tozdu Gradbena operativa Ljubljana Po združitvi v nov tozd Gradbena operativa Ljubljana bodo tudi na gradbišču stanovanjske soseske Fužine podrte tozdovske ograje. Enotna bodo tudi izplačila iz materialnih stroškov: terenski dodatek, malica, ločitveni dodatek, nadomestila za bivanje v samskem domu itd., ki so bila do sedaj “kamen« spotike. Združitev tozdov GE Ljubljana, GE Ljubljana okolica in Železokrivnica Referendum bo 14. decembra—Združen tozd GO Ljubljana bo izvajal dela na največjih objektih — Več kot 1.100 delavcev in 00 preko 31.000 din Delavci v tozdih Gradbena enota Ljubljana, Gradbena enota Ljubljana okolica in Železokrivnica Ljubljana se bodo na referendumu, ki bo v petek, . • decembra, letos odločali o enakopravni združitvi v novo temeljno organizacijo Gradbena operativa Ljubljane s sedežem v Ljubljani, Gradnikove "rigade 11, to je na sedanjem sedežu tozda GE Ljubljana okolica. Do združitve bo prišlo zato, da j_ezultati poslovanja bili še boljši a °° združena in močna Gradbe °Perativa Ljubljana lahko prido ,a,a in uspešno izvajala gradbe ?ela »a največjih objektih, ki °do gradili v naslednjem sred n °čnem obdobju. Zavedati se rr amotda majhni tozdi velikih im ,llcii ne morejo pridobiti, kaj š< “spešno graditi. Akcije za združitev gradiso' °zdov v Ljubljani datirajo že kc omleta 1981. V času do danes so aeje izoblikovale v opredelitev ni °sti združitve v novo temeljno < Sanizacijo. Združitev je usklajena tudi z di Soročnim planom razvoja Ljubija 10 leta 2.000, kjer je za gradben ''o med drugim zapisano, da bo oljil razvoj gradbeništva na akt ojšem vključevanju v mednarod t e’ltev dela, na sodobnih dosežki nnologiji, ustreznejši organizii °sti vseh dejavnosti, na ustrezne olitvi in specializaciji dela v pr vodno gradbenem procesu v zt točene reprodukcijske procese. Gradbeništvo bo, je zapisa (j?*Jo v dolgoročnih planskih izl isčih za mesto* Ljubljano, usmi j. 110 iz sedanjega velikega štev Jnanjših nefunkcionalnih teme organizacij in podjetij v večje, °oo specializirane in ust rez opremljene. Temu bo sledila tudi prostorska lokacija gradbeniških con bo pomembnejših prometnih komunikacijah z možnostjo oskrbovanja celotne ljubljanske regije. Osnovni cilji združevanja so naslednji: — večja ekonomičnost proizvodnje (večji celotni prihodek z manjšimi potroški) in večja produktivnost (večji dohodek na delavca), — večja .konkurenčnost na trgu in s tem lažje pridobivanje dela, — boljša oblika organiziranosti in zmanjševanje oziroma kompleti-ranje režije v novem tozdu, — boljša in enotnejša motiviranost delavcev (osebni dohodki, prejemki, izobraževanje, inventivnost), — možnost hitrejše in smotrnejše izvedbe skupnih investicij (surovine, betonarne, specialne delavnice),- — hitrejša in boljša ureditev celotnega družbenega standarda (nastanitev, prehrana, sociala in zdravstvo, stanovanja, rekreacija in letovanje), — hitrejše in enotnejše uvajanje avtomatske obdelave podatkov (kalkulacije, pokalkulacije, priprava dela in spremljanje izvajanja). Z združitvijo tozdov bomo še bolj upravičeni do: — boljšega osebnega dohodka in s tem standarda in življenja, — boljših delovnih pogojev, — možnosti pridobitve ne samo postelje v samskem domu, temveč , tudi ostalih oblik družbenega standarda, — večje socialne varnosti, — možnosti zagotovitve jasnejše perspektive. Iz strokovnega elaborata o združitvi tozdov v ljubljanski regiji so razvidne vse ekonomske kategorije za nov tozd. Trendi kažejo večje učinke, kot je zgolj le seštevek, osnovni kazalci uspešnosti pa bodo rastli hitreje kot je seštevek le-teh po posameznih tozdih. Ti pozitivni učinki pomenijo, da bomo le s skupnimi prizadevanji ter s polno odgovornostjo vseh delavcev, posebno vodilnih Ih vodstvenih ter družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov, željene cilje in rezultate tudi dosegli. Kazalniki uspešnosti poslovanja glede GN 85 za tozd Gradbena operativa Ljubljana kažejo naslednje: — dohodek na delavca bo v novem tozdu večji od povprečja vseh treh tozdov za 29 odstotkov in bo predvidoma znašal v 1985. letu 1.000.000 din na delavca, — dohodek v primerjavi s povprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi bo predvidoma v letu 1985 večji za 6,6 odstotka, — delež akumulacije v dohodku se bo že v letu 85 povečal za 9 odstotkov, — zaradi večjega deleža akumulacije v dohodku se bo minimalno zmanjšal delež OD v dohodku in sicer le za 4 odstotke, — delež obresti v dohodku se bo zmanjšal za 2 odstotka in bo znašal 14 odstotkov, — čisti osebni dohodek na delavca mesečno se bo povečal in bo znašal 31.000 dinarjev. Pomembna je tudi analiza kadrovskega potenciala vseh treh tozdov, kajti delavci so osnovni element in porok uspešnejšega poslovanja. Nov tozd Gradbena operativa Ljubljana bo tako zaposloval čez 1100 delavcev. Združitev vseh treh tozdov v nov tozd Gradbena operativa Ljubljana bo omogočilo učinkoviteje izkoristiti svoje usposobljenosti. Zagotoviti bo treba večjo gibljivost ter s tem racionalnejšo zaposlitev zlasti kvalificiranih in visoko kvalificiranih delavcev. Glede terminskega plana v zvezi z združitvijo je predvideno, da bodo po referendumu, ki je 14. decembra, v treh sedanjih tozdih že koncem leta sprejeti sklepi q organiziranju v tozd Gradbena operativa Ljubljana, v drugi polovici januarja prihodnje leto je predviden razpis volitev v samoupravne organe in referendum v novem tozdu. Februarja bodo sprejeti osnovni samoupravni akti (samoupravni sporazum o združitvi v tozd Gradbena operativa Ljubljana in Statut) in izvoljen delavski svet. Za začetek marca je predvideno imenovanje vršilca dolžnosti direktorja in v drugi polovici marca vpis v sodni register. C. Pavlin •; Shematski prikaz ureditve dela industrijske cone vzhodne Trnovlje, kjer bo stal bodoči tesarski obrat tozda GE Celje. Lokacija je označena z okvirjem Za industrializacijo in specializacijo Položen temeljni kamen za tesarski obrat tozda GE Celje Gradbeniki se kot izvajalci investicijskih del pogosto udeležujemo polaganja temeljnih kamnov za različne objekte. 8. novembra pa so delavci našega tozda iz Celja položili temeljni kamen za lasten objekt, ki bo stal na začetku nove celjske industrijske cone — vzhodno Trnovlje. Temeljni kamen je položil predsednik delavskega sveta Franc Leskovšek, o pomenu novega objekta za razvoj tozda v bodoče pa je zbranim spregovoril direktor Albert Praprotnik. Gradnjo tesarskega obrata so v celjskem tozdu načrtovali v srednjeročnem obdobju 1981-85, vendar se je zaradi zakona o kmetijskih zemljiščih, do katerega se je celjska občina opredelila dokaj pozno, gradnja žačele šele ob koncu srednjeročnega obdobja. Nov tesarski obrat bo nadomestil improvizirane delavnice po gradbiščih in omogočil specializacijo, racionalizacijo in industrijalizacijo ter s tem večjo produktivnost tesarske dejavnosti. V tesarski delavnici bodo po načrtih priprave dela izdelovali opažne elemente za montažo na gradbiščih. S tem bodo izboljšani tudi delovni pogoji in v dejavnost, ki je v gradbeništvu v smislu industrijske proizvodnje najmanj razvita, bo vnešeno več znanja. Tak način proizvodnje pa bo zahteval neprimerno več timskega in koordiniranega dela ter dobro pripravo dela. Klasični opaži bodo v največji možni meri zamenjani s sitemskimi opaži. Gradnja tesarskega obrata bo potekala v dveh fazah. Prva faza, ki bo zaključena maja prihodnje leto, zajema samo tesarski obrat. To je Velo hala, ki jo bodo izdelali v OGP. Dolga bo 40 in široka 12 metrov. Vrednost teh del znaša 20 milijonov dinarjev. Tej fazi bo sledila še druga faza, ki je nekoliko obsežnejša. Zgradili naj bi servisne delavnice za tekoča popravila mehanizacije, skladišča opreme, deponije materialov in mehanizacije itd. Po sedanjih cenah bi za drugo fazo rabili 60 milijonov dinarjev. Pričetek gradnje tesarskega obrata predstavlja del programa industrijske proizvodnje v tozdu GE Celje. Drugi del, ki zajema betonski program se razvija ob kamnolomu v Podgori, vendar tudi tam ne gre brez težav. To pomeni da se v tozdu GE Celje z velikimi napori približujejo realizaciji zastavljenega programa — industrijalizaciji proizvodnje. S tem bo tozd uvrščen med najbolj sodobno organizirane gradbene enote v Gradisu. Besedilo: C. Pavlin Foto: G. Bernot Temeljni kamen je bil položen 8. novembra Za boljšo obveščenost Telex vesti za delavce v Qurni Zavedajoč se pomena obveščenosti delavcev na začasnem delu v tujini, smo tudi v uredništvu Gradisovega vestnika storili marsikaj za kvalitetnejšo, popolnejšo in ažurnejšo obveščenost detaširanih delavcev. Z rednimi čarterji pošiljamo na gradbišče v Qurni več izvodov Dela, Večera, Športskih novosti, Borbe, Delavske enotnosti in drugih časopisov in revij, ter seveda enkrat mesečno Gradisov vestnik. Podobno je tudi z obveščanjem delavcev v Frankfurtu. Na našem največjem gradbišču P 202-D, kjer sodelujemo z SCT, Primorjem, Konstruktorjem, IMP in drugimi pa je tudi obveščanje centralno urejeno preko plana procesa v domovini, ki se nahaja pri nosilcu projekta, to je SCT. Vemo, da smo pred kratkim odprli tudi gradbišče v Kuwaitu, tako da bomo glede na razmere in možnosti začeli tudi z akcijo za boljšo obveščenost naših delavcev na tem projektu. V Kuwaitu je trenutno le 25 Gradisovcev. Prve telex vesti za delavce delovne enote Qurna smo začeli pošiljati spomladi letos. Vsak ponedeljek je 'bil pripravljen telex z najnovejšimi športnimi izidi. Po končanem nogometnem prvenstvu smo s takšnim nači- nom obveščanja prenehali, vendar ne za dolgo. . V času Olimpijade v Los Angelesu smo dobili prošnjo delavcev iz Ourne, da jih sprotno, to je dnevno obveščamo o vseh pomembnejših rezultatih doseženih na olimpijskih igrah. Tako je tudi bilo. Ker so, po informacijah s katerimi razpolagamo, telex vesti naletele na izredno ugoden sprejem, smo se v uredništvu odločili, da s takšnim obveščanjem nadaljujemo. Z 2. septembrom gredo telex vesti za delavce v DE Qurna najmanj dvakrat tedensko, odvisno seveda o številu in pomenu dogodkov, ki so se zgodile pretekli dan. Dostikrat gre tudi za napovedi in opozorila na pomembnejše dogodke pri nas. Telex vesti so vsebinsko razdeljene na štiri dele in to: vesti iz Gradisa, vesti iz Slovenije in Jugoslavije, vesti o pomembnejših mednarodnih dogodkih in nazadnje športne vesti. C. Pavlin_j Na poslovnem obisku Iračan, g. Samir Farjo V našem ministrstvu za gradnjo cest in mostov je inž. Samb tehnični dir®*4' tor nadzora vseh večjih gradenj, torej tudi objektov, ki jih je Gradis gradi Amari in zdaj v Qurni. Med potjo po Evropi seje oglasil tudi pri nas in pr's<,_ sivo val testiranju materialov na Zavodu za raziskavo materialov in kofl strukcij, ki jih bomo uporabili na naših objektih v Iraku. Mostna ležišča in diletacijski profili so ob preskušanju 5. novembra v ' dovoljstvo obeh strani zadovoljili vsem predpisanim zelo strogim norma 1 vom. Obisk g. Samira v Ljubljani je bil hkrati nova priložnost za daljši razgov« • v katerem je bilo izmenjanih več obojestransko koristnih informacij. Na slik • Med obiskom v Gradisu, v pogovoru s predsednikom K PO inž. Francom k'1 sitrom. Foto: G. »• Skoraj 500 delavcev prejme manj od zajamčenega OD S 1. novembrom 1984 znaša zajamčeni OD _ ■ ________15.000 din • Naraščajoča uravnilovka otežkoča delitev po delu — Zajamčeni OD se je povečal za 103 odstotke, vrednost točke pa le za 81 odstotkov — Ob nedoseganju norme brez zajamčenega OD Pri sedanji vrednosti točke 0,60 zred. “>narja to pomeni, da bi delavec, ki Iz podatkov AOP (sept. 1984).je dela poln delovni čas, ne presega v Gradisu stanje razporejenih de- norme in nima še dodatka za minulo lavcev do 16. razreda (primerjamo delo, moral biti razporejen v 14. ra- tudi osnovne OD) naslednje: Osnovni OD Razred Relativno razmerje Število delavcev Komulativno (brez dodatkov) pri točki 0,60 6 128 8 8 10.292 7 134 23 31 10.775 8 141 30 61 11.338 9 148 420 , 481 11.900 10 155 135 616 12.463 11 163 173 789 13.106 12 171 470 1.259 13.750 13 180 448 1.707 14.474 14 189 223 1.930 15.197 15 198 873 2.803 15.921 16 208 1.062 3.865 16.725 Pri vrednosti točke 0,55 (kot je I do to prejšnji mesec), bi skoraj po-0vica delavcev v Gradisu prejemalg osnovni OD v višini nižji od zajam-eenega OD, pri sedanji vrednosti °čke 0,60 din pa bo skoraj tretjina delavcev imela osnovni OD nižji od zajamčenega. Ce bi hoteli zagotovili osnovni Dp v višini zajamčenega OD naj-n‘zj' kategoriji delokroga (6. ra-fred), katerega zaseda 8 naših de-avcev, bi morali določiti vrednost točke v višini 0,87 dinarjev (!). Število delavcev z zajamčenim UD se giblje v odvisnosti od višine Zakonsko določenega minimalnega Zajamčenega OD, ki se konstantno povišuje in pa od skupnega osebnega dohodka, ki je dosežen: — z osnovo OD, ki zavisi od vrednoti točke (ta se je od lanskega leta nekajkrat povečala in znaša sedaj približno 0,60 din), — z OD po učinku (norme, ocene) — z. OD za minulo delo, — z nadomestili OD (za čas bolezni, dopusti itd.). Na število delavcev z zajamčeni mi OD vpliva l udi število delovnih ur v določenem mesecu. Od lanskega leta se je število delavcev z zajamčenim OD (za Gradis kot celoto) gibalo: Vrednost točke znesek indeks Zajamčeni OD % vseh Število zaposlenih znesek indeks delavcev z zajam. OD 0.33 100 7.390 100 349 5,3 0.40 121 8.420 1 14 132 2.0 X 0,40 121 8.420 1 14 57 0,9 0,40 121 9.530 129 1 17 1.8 0.40 121 9.530 129 70 1,1 0.42 129 9.530 129 67 1.0 0.44 133 . 9.530 129 73 1.1 0.45 136 9.530 129 72 1.1 0.45 136 9.530 129 26 0.4 0.50 152 9.530 129 5 0.1 0.50 152 12.000 163 179 2.8 0.55 167 12.200 163 28 0.4 0.J5 167 12.200 163 138 2,1 0.60 181 15.000 203 500 8.0 tišina zajamčenega OD se je v Pr,titerjavj z aprilom 1983 do danes ttvi6^3*3 za 103 odstotke, vrednost j. c*e v Gradisu pa leza 81 odstot-si0v' Ugotavljamo, da vedno težje n®g "o nara^anju v*^'ne zajame* Naraščajoča uravnilovka pri vse večjem številu nižje vrednotenih delokrogih postaja problematična, ker vse manj omogoča delitev OD po delu. Da bi ublažili sedanje stanje, bi morali: 1. Pridobiti več del (doma in v tujini),da bi povečali celoten prihodek in s tem dohodek. 2. Pred vzeti bolj odločne ukrepe za zmanjšanje obsega materialnih stroškov, še toliko bolj, ko cene osnovnih surovin in energije naraščajo hitreje, kot prihodki, ki jih pridobivamo s prodajo gradbenih.stori-tev in izdelkov. 3. Ugotoviti možnosti nadaljnje spremembe razmerja delitve čistega dohodka v korist osebnih dohodkov. Morda bi kazalo celo zmanjšati sredstva skupne porabe v korist sredstev za osebne dohodke. 4. Ob skrčenem vrednostnem obsegu del, se lotiti vprašanja zaposlenosti v Gradisu (v režiji in proizvodnji). Z izboljšano organizacijo dela in večjo mobilnostjo se bo moralo zmanjšati število zaposlenih delavcev. 5. Zajamčeni OD resda pripada delavcu, ki doseže normalni delovni učinek (100%). Če delavec tega ne doseže, se mu zajamčeni OD ustrezno zniža. Žal so v Gradisu redki primeri, da bi take primere ugotavljali. VINKO KOLETO Sindikat v tozdu Ravne je razpravljal K fi ‘i a n| I ri^ani’ P°dobcn tudi ob Izmed večjih gradbišč smo letos dokončali mlekarno za Hmezad v Arji vasi. Dela se bodo nadaljevala v Hudinji za Kovinotehno Celje, stalno kaj gradimo tudi v Železarni Štore, odprla se je stanovanjska gradnja, gradimo tudi objekte v Rudniku Velenje, imamo pa tudi več odprtih manjših gradbišč v širši regiji. Rok za skladiščno-prodajni kompleks Hudinja za Kovinotehno je maj 1985; dela v Železarni Štore moramo zaključiti do avgusta prihodnje leto: kar se tiče stanovanjske gradnje, smo pričeli s sanacijo terena v soseski Dolgo polje 3, v začetku prihodnjega leta pa bomo zastavili stanovanjske objekte. akT0 ^evet'h mesecih smo doseg letnmU*at'vnost 19,6'v primerjavi Planirano 16.5: viši! ilrihnrtf" i, J Planirano 16,5; višji dohode V>Šif70 : 120,86 7i š, D na pogojno uro (62,36 ,J5) itd. ^‘‘'niranih 18-odstotkov del v ti gos *0t smo iih zaP'siJh v letošnje gli P?^arskem načrtu, nismo dos .* * sj n tlluninin ■■■ -e re nrlUndnin 1 ., pjjjJ" Kako kaj kaže glede dela v Za ves Gradis in ne le naš tozd pa je razveseljiv še en podatek, novejšega datuma: nedavno smo sklenili pogodbo z Rudnikom Velenje o gradnji nove klasirnice, kar pomeni za Velenjčane velik investicijski zalogaj, za Gradis pa eno izmed velikih gradbišč v letu 1985 - rok gradnje je 22 mesecev, z deli pa smo že pričeli.« Čeprav imajo poslovanje dokaj urejeno in beležijo pozitiven finančni rezultat, si v tozdu nenehno prizadevajo še izboljšati organizacijo dela, sistem nagrajevanja, načrtno posodabljajo opremo, dočakali pa so tudi začetek gradnje so- dobnega tesarskega obrata na novi lokaciji, ki naj bi bil gotov do junija prihodnje leto. V letu 1985 bodo posebno skrb namenili ekonomskim vprašanjem: stroškom, likvidnosti, obrestim, tekočim obračunom, hitrejšemu obračanju denarja ipd. Načrtno se nameravajo lotiti tudi nekaterih vprašanj, kot je na primer neenotno izplačevanje OD in dodatkov na Gradisovih gradbiščih, kjer je na gradbišču soudeleženih več tozdov. Brez točno opredeljenih in enotnih meril je nezaupanja in slabe volje precej; na to dejstvo so opozorili že večkrat, njihovi delavci pa so občutljivi tembolj, ker so »od doma« navajeni da delijo kar ustvarijo, pri tem pa natančno pazijo, da prizadevnejši dobijo več. Še na eno vprašanje smo želeli dobiti odgovor — koliko je delavcev v tozdu, ki imajo »obračunan« manjši OD kot znaša zajamčeni osebni dohodek? 4 »Ob polletju, ko je bil znesek zajamčenega OD še nekoliko nižji, smo evidentirali okrog 40 delavcev — z OD nižjim od zajamčenega. Ob natančnem pregledu smo ugotovili, da le trije delavci niso dosegli zadostnega OD iz naslova dela — pri vseh ostalih primerih so nižjim zneskom botrovala nižja nadomestila, torej odsotnost z dela. Ob dvigu zajamčenega osebnega dohodka na 15 tisoč dinarjev smo v septembru zaznali, da je bilo število primerov nekoliko večje, vendar smo imeli takrat vsi obračunanih nekaj manj ur kot druge mesece v letu. Kasneje je nekoliko porastla akontacijska vrednost točke, tako da verjetno takih primerov zdaj nekaj časa ne ho«, G. B. Skladiščno prodajni kompleks za Kovinotehno —— V GRADISOVI NAGRAJENC11984 Geza Cipot — v Gradisu od 1948. dalje Geza CIPOT, rojen 6. 7. 1929 v Bokračih pri Murski Soboti, zaposlen pri Gradisu od leta 1948 dalje. Zaposlil se je kot N K delavec in opravljal dela na gradbišču H E Medvode in na avtocesti Ljubljana — Zagreb. S svojo pridnostjo in izobraževanjem ob delu je postal leta 1961 gradbeni delovodja in vodil dela pri izgradnji raznih objekto\>: Celidoza Medvode, skladišča in upravne stavbe Jugo-tehnike, izgradnje železniškega šolskega centra v Ljubljani, petega papirnega stroja v Papirnici Vevče, izgradnji stanovanjskega naselja v Novih Jaršah, prehrambenega Centra Emone v Novih Jaršah, izgradnje objektov za SAP, sedaj pa koordinira delo delovodij pri izgradnji stanovanjske soseske v Fužinah. Svoje delo je vodil in zaključeval s kvaliteto in uspehom Geza Cipot Predvsem pa je znan po izredno izostrenem posluhu za organizirano delo svojih podrejenih, za reševanje problemov na delu, ki niso le tehničnega značaja. Na miren in topel način se posveti vsakemu delavcu, ki potrebuje pomoč, nasvet ali toplo besedo. Enak pristop in odnos ima tudi do svojih predpostavljenih ter je kot glavni delovodja zaželen pri vsakem vodji gradbišča, ker uživa izredno avtor riteto, predvsem pri podrejenih. S svojo osebnostjo in človeškim pristopom pogosto rešuje tudi medsebojne odnose med zaposlenimi. Tako kot je discipliniran sam, zahteva disciplino tudi od delavcev, kar mu s pravilnim pristopom z veliko mero tudi uspeva. Kot izkušeni glavni delovodja prenaša znanje in bogate izkušnje na mlajše delavce predvsem pa na delovodje, izredno skrb pa posveča tudi varnemu delu. Na samoupravnem področju je vsestransko angažiran. Skoraj ni bilo mandatnega obdobja, da ne bi opravljal kake funkcije v samoupravnih organih tozda ali DO ter v organih OOZS. Je tudi dolgoletni član temeljne delegacije tozda za Zbor združenega dela občine Ljubljana Moste-Polje, od leta 1982 pa tudi predsednik temeljne delegacije Ljubljana. Tako je izredno spoštovan in cenjen kot delavec, sotovariš in samoupravljalec. Jaka Klančar — dobro vodenje Centra za izobraževanje Jaka KLANČAR, rojen 24. 7.1934 v Ljubljani, zaposlen pri Gradisu od leta 1971 dalje. Jaka Klančar je dolgoletni delavec Centra za izobraževanje in je v tej funkciji odločilno vplival na program izobraževanja delavcev v Gradisu, kar izhaja tudi iz vsakoletnih poročil Centra za izobraževanje, istočasno pa je skrbel za organizacijo in urejenost načina prehrane učencev, bivanja, aktivnosti na področju kulturnega in športnega delovanja, reševanja socialne problematike in družbenega standarda. V vzgojnem programu je skrbel tudi za uveljavljanje delegatskega sistema v družbeno političnih skupnostih in družbeno političnih organizacijah, uresničevanja samoupravljanja in uveljavljanja samoupravnih odnosov, samoupravnega sporazumevanja med tozdi zaradi doseganja skupnih ciljev DO. Jaka Klančar je bil vsa leta izredno aktiven družbenopolitičen delavec in je dolgoletni član Z K. Od številnih družbenopolitičnih funkcij bi na tem mestu omenili le nekaj teh: bil je podpredsednik supščine SIS za zaposlovanje občine Moste-Polje, za kar je prejel tudi posebno pohvalo. Leta 1980je bil odlikovan z redom dela s srebrnim vencem, ve- lika Klančar čletni član disciplinskih komisij drugih DO, Man občinskega odbora ZS gradbenih delavcev, ve\ čletni član odbora za proizvodna tekmovanja prt ROSGD Slovenije, član sveta gradbene tehnič,,e šole, poklicne šole in domov učencev v Ljubljanl Peter Kunej — strokovnjak za sklepanje pravnih pogodb 'eter KUNEJ, rojen 19. idisu od 1956. 9. 1924 v Celju Pn iisu od 1956. v. Gradisu je pričel s pionirskim delom na Pra y in pravno-komercialnem področju, kjer J1- ^ to nadvse aktiven delavec. Iz opisov deloj’’\ , ’, ki jih je opravljal, je razvidno, da je bd nega oddelka pravnih služb, višji pravni s lec, kasneje pa je opravljal iz pravnega P ja zahtevna svetovalna opravila. . <(J eter Kunej seje pri svojem delu specializira < nanje pravnih pogodb med tozdi in drug oz. pokriva celotno komercialno-pravno P je GIP Gradis. Pomembno je njegovo ae ^ pri pridobivanju poslov doma oz. pri dehn •i. Tov. Kunei dinl. iur. ie vnisan tudi v Magdalena Oblak — več kot 15 let uspešnega del& na kalkulacijah Magdalena OBLAK, rojena 27. 12. 1 Bučkem pri Trebnjem; pri Gradisu od leta v Po končani srednji tehnični šoli se je zaposli kUWy*vi>%v GRADISOVI NAGRAJENC11984 aBjjgS^', # .. * ;>• /°disu kot gradbeni tehnik. S vojim delom je za-IJ0 na objektu termoelektrarne Šoštanj, nato na l °ntažnih stanovanjskih objektih v Šiški, v Ljub-u11, na stanovanjskih objektih Sketova ulica v Uau^1’ na varstva pri delu, na gradbišču ME, na arkadah na Trgu revolucije, na Klinič-Vi? c,entru< Razstavišču hala C, restavraciji Otok ‘Kola v Poreču, kot obračunski tehnik ter po-n<-aik vodje gradnje objektov, la ^eta ^968 dalje in še danes opravlja kalku-\Pf-a °Pravila v tozdu. Pri svojem delu je zelo ^vaa, točna in ni objekta, katerega je gradil l. GE Ljubljana, da s svojimi kalkulacijami ne s°delovala tov. Oblakova. /e LSV°j‘m delom se je vključevala tudi v kalkulaciji^ je pripravljala komercialna služba Gradisa n- ‘Deloviponudb za večje objekte doma in v tuji- 0Pei° opravlja vestno, disciplinirano in s čutom jvornosti. Aktivno sodeluje v organih samou-jionja in v raznih komisijah tozda in na nivoju , • Tako je bila član samoupravne delavske kon-‘o d G/P Gradis, namestnik predsednika DS inv sed°j pa je član komisije za inovacije tozda " 'n zbora Interne banke GIP Gradis. in Han Vekoslav Pečnik %dalena Oblak Vekoslav Pečnik — obnašati se je treba čimbolj gospodarno jekoslav PEČNIK, rojen 20. 10. 1939 v Ja-Pri Sevnici, zaposlen v Gradisu od leta 1973 Js * ve 0f mlad fant ni imel. možnosti, da bi se šolal, itjar8a je želja po znanju privedla do tega, da je io/ n° končal Višjo komercialno ekonomsko 0 v Mariboru. Vse predhodne stopnje šolanja je opravil ob delu. Leta 1973 se je zaposlil v Gradisu, v TOZD GE Ljubljana —okolica, kot GFS pomočnik direktorja tozda. Ta dela oz- naloge opravlja še sedaj. Od samega začetka je opravljal svoje delo kot dober gospodar. Vedno je prisostvoval pri vseh odločitvah o poslovni politiki tozda in dajal napotke za čim uspešnejši finančni rezultat. Posebej se je zavzemal za dobro gospodarjenje s sredstvi. Redno in skrbno spremlja finančne rezultate gradbišč in pravočasno opozarja na slabosti in pomanjkljivosti pri obračunu in zasledovanju stroškov na posameznih objektih. Vedno poudarja, da je potrebno trošiti gradbene materiale z največjo skrbnostjo čim večji prihranek, skratka, obnašati se čim bolj gospodarno. Njegovi napori za dosego teh ciljev so opazni pri urejenem skladiščno materialnem poslovanju, da se vse delovne priprave vrednotijo po dejanskih vrednostih. V srednjeročnem planu 1975 — 1980 je bila predvidena izgradnja novih nastanitvenih kapacitet za delavce tozdov ljubljanskega področja. Za izgradnjo samskega doma so se tudi namensko zbirala finančna sredstva po zaključnih računih. Za zagotovitev teh sredstev ima tov. Pečnik velike zasluge. Polno je bil angažiran pri pripravi finančne konstrukcije in nato pri izgradnji samskega doma na Fužinah. Tako se letos uresničujejo prizadevanja za pridobitev novih nastanitvenih kapacitet. V delo samoupravnih organov se je začel vključevati z osnovanjem Interne banke Gradisa, ker je sodeloval v vseh njenih organih opravljanja. Dvakrat je bil izvoljen v DS DO v obdobju 1982-84 je bil tudi predsednik DS DO. V tem času je bil izvoljen tudi KPO DO. V sodelovanju s KPO se je tov. Pečnik zavzemal za boljšo organiziranost DO, za stabilizacijo gospodarjenja, za razvoj in utrditev samoupravnih odnosov itd. Zaradi svojih strokovnih kvalitet je bil večkrat izvoljen ali imenovan v razne strokovne komisije in komisije DS DO, tako v odbor za načrtovanje, v komisijo za dohodkovne odnose in druge komisije. Neprecenljiva je njegova pomoč pri delu samoupravnih organov in družbeno-političnih organizacij v tozdu. Njegovi nasveti in predlogi so konstruktivni in realni. Redno se udeležuje zborov delavcev, kjer kot GFS pomočnik na najbolj neposreden način informira delavcem rezultatih gospodarjenja, o vseh problemih, s katerimi se tozd srečuje pri pridobivanju in izvajanju del, tako doma kot v tujini. Zaradi svojih lastnosti uživa med delavci, člani samoupravnih organov in DPO polno zaupanje in spoštovanje, saj je s svojimi izkušnjami vedno pripravljen pomagati in svetovati. Njegova strokovnost in sposobnost sta bili in sta še izkazani tudi s tem, da je že dva mandata delegat v izvršilnih organih Ljubljanske banke, Stanovanj-sko-komunalne banke v Ljubljani in Združene banke. Vinko Plastič — svoje znanje prenaša na mlajše Vinko PLASTIČ, rojen 4. 5. 1938 v Pučiščih pri Supetarju, zaposlen v Gradisu od letu 1961 dalje. Takoj po nastopu dela je pokazal izjemne sposobnosti za organizirano delo ter vodenje delavcev, ki somu bili kot skupinovodji zaupani. Skupine, ki jih je vodil, so vedno dosegale dobre rezultate in uspeh pri delu. Svoje znanje, predvsem pa izkušnje, rad prenaša na sodelavce, še posebej na mlade. Zaradi teh lastnosti je cenjen in priljubljen. Zaradi želje po vsestranski angažiranosti se ježe zelo kmalu vključil v samoupravno in družbenopolitično delo. Dolga leta je bil član izvršnega odbora OOZS in njegovih organov, obenem pa so mu bile vedno zaupane funkcije v raznih komisijah tozda (disciplinska komisija, komisija za standard in rekreacijo, komisija za proizvodnjo in delitev dohodka). V teh organih sodeluje še sedaj. Prav tako je že drugo mandatno dobo delegat v temeljni delegaciji tozda za zbor združenega dela občine Ljubljana Moste-Polje. Vinko Plast« 5 GRADISOVI NAGRAJENC11984 Hedvika Poženel — brez INDOK centra ni uspešnega dela Hedvika POŽENEL, rojena22.10.1933v Mariboru, zaposlena v Gradisu od leta 1962 dalje. Službo je nastopila v projektivnem biroju Ljubljana kot projektant. To delo je opravljala lOlet, od tega leto dni v naši enoti v Frankfurtu. Po vrnitvi iz dela v tujini je prevzela organizacijo in vodenje našega dokumentacijskega centra, ki ga vodi še danes. Dokumentacijski centersodeluje z vsemi so- Hud vika Poženel rodnimi organizacijami v Sloveniji in državi in nas oskrbuje za vso domačo in tujo strokovno literaturo ter vodi standardoteko domačih in tujih standardov za graditeljstvo. Uveden je bil bilten, s katerim center redno obvešča člane kolektiva o novi literaturi, standardih in raziskovalnih delih, novih tehnologijah in organizacijskih oblikah. Brez takega pristopa k delu, ki ga še v večini konkurenčnih DO sploh nimajo, si pri nas ne moremo več predstavljati uspešnega sodobnega dela. Za svoje delo je je tov. Poženelova dobila medaljo za delo ob Gradisovi 35-letnici. Kot sodelavka je bila vedno tiha, prizadevna v zadovoljstvo vseh sodelavcev in se ne brani prevzeti kakršnegakoli delovnega opravila. Je mati treh otrok, a kljub temu praktično nikoli ne zamuja svojih delovnih obveznosti. Je družbeno politično aktivna in trenutno sodeluje v izvršnem odboru sindikata DSSS in je član komisije za kadre. Vili Rojc Vili Rojc — strokovnjak in družbenopolitični delavec Pili ROJC, rojen 22. 4. 1940 v Celin, zaposlen v Gradisu od leta 1973 dalje. Delo gradbene operative neposredno zavisi od iznajdljivosti nabavne službe, zlasti takrat, ko na trgu primanjkuje gradbenih materialov. Delovni proces v tozdu GE Celje še nikoli ni bil okrnjen ali celo prekinjen vsled nedobavljenih delovnih sredstev. Široko poznavanje delovnih področij in izredne osebne kvalitete rov. Rojca pogojujejo uspešno delo nabavne službe na vseh sektorjih. Občutek pripadnosti DO ga navaja v največje prizadevanje za doprinos na delovnem kot tudi na druibeno-po-litičnem področju. Kljub zahtevnim delovnim nalogam, ki potekajo v pretežni večini na terenu, se tov. Rojc vsa leta aktivno vključuje v delo samoupravnih organov in DPO. Štiri leta je bil predsednik IOOŠ in član disciplinske komisije in komisije samoupravne delavske kontrole. V tozdu je tudi poveljnik civilne zaščite, vidno pa je tudi njegovo delo v KS. Kot zavedni član Z. K je lov. Rojc vzor v (JO ZK. s tovariškim odnosom do sodelavcev pa je priljubljen v vsem kolektivu. Leta 19S0 je tov. Rojc prejel odlikovanje red dela s srebrnim vencem, sindikalna organizacija pa mu je podelila zlati znak konference sindikata Gradisa. Franc Valant — delo na najzahtevnejših objektih Franc VALANT, rojen 2. 10. 1935 v Selu P* Bledu, zaposled pri Gradisu od 195d dalje■ Vsem je poznano, da je Franc Valant, ved"} razporejen na najbolj zahtevne objekte, kjer izv“l dela tozd GE v Jesenice. Delo, hi "tu je zaupa" opravi k valitetno, z visoko strokovno sposobno* I in v roku, ki je določen za izvedbo. Kot takegQ t> poznajo tudi naši investitorji in za izvajanje del c htevajo prav njega npr.: rudnik urana Žit0' vrh, Planika Kranj in drugi. Med.številnimi objekti v katere je vtkano dolgoletno delo ih prizadevanje, naj našteje"10 . najpomembnejše: objekti našega stalnega ‘nveSr( torju Železarne Jesenice (Hrenovica, ERC, j Plavž), hotel Creina Kranj, Elan Begunje, Slovenija Portorož, hotel Kompas Kranjska g° .] hotel Kompas Bled, hotel Park Bled, vrtec Je&. ce, valjarna Koroška Bela, UP Bled, LIP ska Bistrica, cementarna Anhovo, šola Tol"} j most Kokra Kranj, most Hrušica, kulturni do".j Bohinj, drsališče Bled, blagovno skladišče ce, rudnik urana Žirovski vrh (drobilnica i" lizacija), stanovanjska gradnja stolpiči Bela, | /tika Kranj. Tov. Valant je bil kol strokovno sposobni de vodja in dober organizator razporejen na del°10 .J v DL Frankfurt v ZRN in v času od 11.2. 1^-’ ‘ \ /3. H. 1967. Franc Valant 'Utrne* ■’*>' a pa s 55-5-im 5 mmmm GRADISOVI NAGRAJENCI jšk1' Geza CIPOT, gradbeni delovo-W. d dja, TOZD GE Ljubljana-okolica 2. Jaka KLANČAR, vodja Centra za izobraževanje, DSSS-KSS I 3. Peter KUNEJ, pravni svetova-lec, TOZD Inženiring 4. Magdalena OBLAK, kalkulant, TOZD GE Ljubljana • Vekoslav PEČNIK, GFS po- močnik direktorja TOZD GE Lj.-Bgpr okolica 6. Vinko PLASTIČ, V K tesar, TO Z'O GE Ljubljana-okolica’ 7. Hedvika POŽENEL, vodja IN DO K centra, DSSS — RSzRE 8. Vili ROJC, vodja nabave, TOZD GE Celje 9. Franc VALANT, gradbeni de- ' x Oovodja, TOZD GE Jesenice. Strokovno srečanje 6. zborovanje gradbenih konstruktorjev Slovenije Izmenjava informacij, pregled dosežkov* Vse več računalniških obdelav »Veliko novosti V času od 26. do 28. septembra je bilo v Festivalni dvorani na Bledu 6. zborovanje gradbenih konstruktorjev Slovenije. Zdaj že tradicionalno vsakoletno zborovanje je omogočilo vpogled v nekatere dosežke gradbenih konstruktorjev iz Slovenije, deloma pa tudi ponudilo informacije o nekaterih dejavnostih konstruktorjev v svetu. Na letošnjem zboru so prevladovali referati (ki so bili objavljeni v posebej izdani publikaciji), na posebnih panojih pa je bilo prikazanih tudi precej dosežkov gradbenih konstruktorjev. Zborovanje se je začelo z referati gostov iz Avstrije (Graška univerza), pri čemer je organizator poskrbel za simultano prevajanje. Prvi referat je imel prof. dr. A. Koberg na temo »Nove metode pri računanju deformacij armiranobetonskih elementov«, kjer je lahko v veliko pomoč računalniška tehnika. Drugi referat je imel prof. dr. Re-singer na temo »Rotacijsko nesimetrični problerjii pri pokončnih cilindričnih rezervoarjih iz jekla«. V zadnjih letih so se pokazale številne poškodbe pri cilindričnih rezervoarjih, ki so v glavnem posledica tega, ker se pri statičnih izračunih ni privzemalo nesimetrične obtežbe. Dejansko se v naravi pogosto pojavlja nesimetrična obtežba (ki pa se jo v različnih standardih nadomesti z nekoliko večjo simetrično obtežbo), pa naj bo to veter, neenakomerno posedanje temeljev ali kaj drugega. Prof. Resinger je v svojem referatu prikazal pristop k upoštevanju takšne obtežbe s pomočjo Fourie-rove vrste in k izračunu ob izbiri ustreznega računskega modela. Tretji referat je imel prof. dr. Pischl na temo »Uporabnost zveze med napetostmi in deformacijami pri lesu«. V svojem referatu je na osnovi praktičnih preizkusov zbral lastnosti nekaterih vrst lesa pri različnih vrstah obtežbe (tlak in nateg paralelno z vlakni). Pri tem je poiskal tudi vrednosti elastičnih modulov ter porušno trdnost tako v tlačnem kot v nateznem območju, ter podal svoje rezultate v obliki tabel, ki so lahko pripomoček pri izračunu zahtevnih lesenih konstrukcij. V zadnjem času se namreč ponovno pojavlja les kot zelo učinkovit material pri izdelavi strešnih konstrukcij tudi večjih razponov. V nadaljevanju zborovanja je imel referat prof. dr. Marinček iz Gradbene fakultete v Ljubljani o mednarodnem sodelovanju na področju gradbenega konstruktorstva. Sodelovanje naših strokovnjakov v mednarodnih strokovnih komisijah, raziskovalnem delu in komitejih (predvsem ISO) je nujno, če se želimo vključiti enakopravno v mednarodno delitev dela in dvigniti raven kvalitete naših proizvodov. Žal nam dogajanja v zadnjem času ne gredo ravno v prid: zaostajanje na področju računalništva se iz dneva v dan povečuje, naši standardi se ne istovetijo z ISO standardi oz. še slabše, vse bolj ^o zastareli. Razlog za to so v največji meri prav finančni problemi, čeprav je pri nas tudi pogosti razlog, da ne privzemamo ISO standardov, poudarjanje naše »specifičnosti«. Še bolj se naša zaostalost v primerjavi s svetom odraža na področju informatike. Slednja je prepuščena podjetjem za proizvodnjo računalniške opreme ali pa pobudam posameznikov. Žal ne uspemo, da bi vsaj v Sloveniji uspeli poenotiti programsko opremo kot je npr. uspelo mnogo razvitejši Japonski. V popoldanskem delu zborovanja je sledil kot prvi referat prof. Rogača in Sajeta o strižni nosilnosti betonskih elementov. V svojem referatu sta obdelala mejno nosilnost betonskih elementov, ki so obremenjeni s prečno obtežbo in torzijo. Drugi referat sta imela popoldne Fajfar in Fischinger iz FAGG. Naslov »Dinamična analiza armiranobetonskih zgradb — kakšna natančnost je smiselna?« že sam dovolj pove! Danes so z moderno računalniško tehniko omogočeni izredno natančni izračuni. Zato je vprašanje dejansko umestno, namreč do katere meje je natančnost smiselna. Odgovor je preprost: do take meje, kot dajemo v izračun podatke. Slednji pa so odvisni od dobre povezave med strokovnjaki, ki se ukvarjajo z analizo in ostalimi projektanti, ki morajo dovolj vedeti o inženirskih problemih. Naslednji referat je podal tov. Damjanič iz zagrebškega Gradevin-skega inštituta na temo »Praktični napotki pri modeliranju obnašanja armiranobetonskih konstrukcij po metodi analize končnih elementov«. Numerične metode in računalniki nam namreč danes dajejo neslutene možnosti dimenzioniranja betonskih konstrukcij, pri čemer pa je potrebno upoštevati vse specifičnosti betona. V nadaljevanju sta prof. Rogač in Turk poročala o stanju sprejemanja nekaterih predpisov s področja ma-sivnil) jeklenih in lesenih konstrukcij. Opozoriti velja predvsem na to, da so bili letos končno novelirani in sprejeti predpisi za les. Posebej zanimivo je bilo predavanje inž. Vogrinčiča, ki se je prijavil s temo Temeljenje na kolih. Tema je bila izbrana s pedagoškim namenom in to zaradi vse večjih zahtev naše družbe za zaščito orne zemlje. Kot nam je znano, počasi minevajo časi, ko smo lahko gradili objekte na dobro nosilnih, pogosto tudi dobrih kmetijskih zemljiščih. Zato se je potrebno vse bolj usposabljati za gradnjo na slabše nosilnih tleh. Ena i izmed možnosti, ki se ponuja, je izvedba temeljenja na kolih. Vršte temeljenja ter izračuni so objavi jepi v posebni publikaciji. Prof. Ačanski, sicer projektant Gradisovega Biroja za projektiranje je podal referat na temo »Delajbranje armiranobetonskih in prednapetih 1 konstrukcij v smislu navodil CEB/FIP«. Uporaba vedno večjih računalnikov in specialnih računalniških programov je povzročila, da je v splošnem, več pozornosti namenjeno izpopolnjevanju statičnih analiz kot pa na videz bolj vsakdanjim problemom pravilnosti detajliranja. Slednje pa v bistvu največ vpliva na kvaliteto konstrukcije, saj so poškodbe pogosto prav posledica sla- bega detajliranja. V svojem spevku je podal predlog delitve strokci je na posamezne tipe e leme*1 r tov. Po končanih referatih je s^_j L * skupen ogled pripravljenih Pan°jf'0 *i|(x oivupvii ugiLU p* ipi a v ijviin* r t « ob katerih so avtorji neposre podali obrazložitve ob svojih tXr) Med avtorji so bili tudi naši *n?ewa. k |c iz tozda Biro za projektiranje iz 1" I |n | ribora. Prikazana sta bila P° k$<)r Ljubija"'’, X meljenje na barju s prednapeI , |ov armiranobetonskimi koli ter _ lite[) čez Kokro, pri katerem so bili v'8 y jeni najdaljši prostoležeči nosile Jugoslaviji (razpon prek 50m)- ,j tiSl). Izmed več avtorjev, ki so pf'*2 % svoje dosežke tudi s panoji, je P \ trebno izdvojiti prispevek Duh nika (FAGG) »Računalniška ^ | lava armaturnih načrtov«. Pog°J ^ to je seveda ustrezna °Prem|!njji kadri, kar pa je trenutno v Slov . jbljam- *f' možno le na FAGG v Ljublj-spevek o računalniški izdela^ ar ^ turnih načrtov je objavljen tu j publikaciji 6. zbora konstruktor) Naslednji dan (28. 9.) je imel P' referat dr. Faith na temo ®?rlKbi- L čila za sidranje v zemljinah m h nah«. Poleg teoretičnih °sn^VjCu- podal tudi informacijo o Pre'ejz-L snem sidranju, napenjalnem P* I V kusu in računski primer. ,. l'°Ii njegovega'prispevka (tudi obja^g. N nega v publikaciji) je želja V° j£0. (»I noten ju stališč pri določanju va I C sti pri sidranju. Konstruktorji si vselej radi ogledajo načrte in slike o gradnji najzahtevfl*^, objektov. Na panojih smo jim letos razen slik o zahtevnem temeljenju r zali tudi oba Gradisova objekta na AC Naklo-Ljubljana 1 Najemna knjižnica v Mariboru I je dosegla lepe uspehe L v Jc*OVn'*1 organizacij in tozdov t Mariboru že podpisalo samou-0jZaini sPorazum o vključevanju v Cno knjižnico, med drugimi \ to HZt* ^radbcna enota Maribor. -L zdu so trenutno tri isposojeva-■ kem 'j3 P°t)reških obratih, v sam-*'Lj dlMT>u ter v strokovnih službah ''L; v enem izsposojevališču na ' kit p,.l>*>st'Sa kolekcija nekaj več i kat 1“ 1 knjig, ki jih zamenjajo dva-1 Lj .etn°- po potrebi pa kolekcijo okilcev,0v ‘-Udi d°P°lnii° P° že|j' L •. vecje povpraševanje po !: L° . Jc seveda sedaj, ko nastopi f N |c'tCCf>raV ne manjka bralcev tudi kjtkšne knjige si je mogoče iz-jj |om "i ? V zbirki lahko najdemo 'L,"'(po teh knjigah je največje . knraSCVanje) potopisne, znan-tiari,e’ str°kovne pa seveda tudi %ibStlČne knjige. Večji del ii kanil.6 zi)irke je v slovenščini, ne kih a Pa tudi knjig napisanih v je- rugih narodov in narodnosti. r * *- 1 * «- Seveda vsa izposojevališča ne poslujejo tako kot si je to zamislila komisija za kulturo, zato bo potrebno še veliko dela in truda, da bo knjiga prišla v roke slehernemu delavcu. Pred kratkim ko je prispela nova kolekcija knjig, smo zabeležili besede Majde Hojnik, ene izmed najpogostejših obiskovalk knjižnice, ki je dejala: »Veliko berem, čeprav imam zelo malo prostega časa. Zadovoljna sem z izborom knjig, aj najdem vedno kaj zanimivega. Sinova sta pričela hoditi v šolo. pa berem tudi njima. Ne vem zakaj drugod ni večjega zanimanja za knjige, mogoče je krivda pri ljudeh, ki posojajo knjige.« Mariborska knjižnica je naredila svoj korak, sedaj so na vrsti bralci v delovnih organizacijah.. Knjigo morajo vzljubiti in jo vzeti za svojo. Ali jim bo to uspelo? Odvisno je samo od bralcev. Franjo Štromajer ^jig v vzajemni knjižnici zamenjajo dvakrat letno Xuadaljevanju so sledili referati Mi zj°Vniakov iz ZRMK o nosilno-‘ h ob °v z betonskimi okvarami ali [e, Q,uP°rabi horizontalne armatu-)e ()j| 'pranem slikovnem gradivu m ko Pnkazan eksperimentalni zid, Mtnik tpa izbor primernih črnskih ‘0rmul za izračun nosilnosti po **dov. K^^eben referat na temo »Ener-*k|0p odziv konstrukcijskega aa. sPremembe zunanje tem-'Mttkci e 'n sevanja v odvisnosti od ^nn.°na*n'^ plasti« je podal inž. 0 * Vrec(FAGG). 'estjvj^V^dniškem programskem h ** hkrati upravlja podat-l)o(]at, az° in interaktivnem vnosu ov> je referiral inž. Raič *ivn0 v svojem referatu »Interak-Prejs. ej° in podatkovna baza pri n°silnosti«. Z moduli pro-vgraHj $estava, ki se jih lahko ISaciiskf računalnišk0 TOzn,.: JSK| sistem, se je mogoče avtorju (Zasnove so —.... " aifil - y povečale že za 42 odstotkov- ^ kor bi tudi po uradnih podatki j dosežena rast nominalnih ose kj, dohodkov v letu 1984 okrog ;pr; stoikov, bi za dokončno’uskla d i ; pokojnin, o kateri naj bi skup- razpravljala v mesecu marcu bilo potrebno pokojnine po' za 3,5 odstotka. cču‘% j £ 1 PO: k -"'iti k 25 let dela v kamnolomu i: Potem smo imeli vagončke na tračnicah, ki smo jih porivali ročno in šele čez nekaj let smo dobili v kamnolom prvi traktor. Večje kamne pa smo kljub vsemu morali tolči ročno. Dokler nismo dobili drobilca, se je v kamnolomu vse delalo na roke: tolkli smo na roke, minirali, vozili itd. Nakladač smo dobili 1965. leta. Kljub temu, da danes imamo drobilce in nakladače, je treba skale, ki ne gredo v drobilec, stolči ročno, pa tudi zaradi ostalih** silillii pogojev je naše delo v kamno; lomu težko.« Tako sta se spominjala začet' kov obratovanja nagega kantnO' loma v Črnem kalu in svoj[n prvih delovnih začetkov J°z Gubina in Dominik Božič. Dane* oba delata kot strojnika. poprl' meta pa tutli za vsako drugo dela-Na koncu sta povedala, da po letih dela v kamnolomu z zastavkom, ki se giblje od 25.000 30.000 dinarjev, nista preveč zU dovoljna. C- s ^ 5 * jPgkojenci včlanite se Društvo upokojencev I Gradisa tudi formalno registrirano ■ . , , ff , ; jjSOO din regresa za koriščenje doma upokojencev 4 Slovenije v Izoli —------------------------------------—— -------- Ičlh£0nČno ie uspelo urediti vse formalnosti, ki so potrebne za registracijo *** Tako je nastalo »Društvo upokojencev Gradis« v katerega se bodo ,,/!• *° včlanili vsi naši bivši delavci, sedaj upokojenci. \ i|'1a^rU^tV0 'ma svoj pravilnik in or-lk°pie’ bodo zastopali članstvo. ,lil!elovanje društva bo preko komisij 'N— stal se je Odbor ^^Informacije i nt'! uti e M :j 5 A hi Predsednica v novem mandatu je Karolina Vodopivec 1l1||e!ariSt',ul'vna in hkrati 1. redna lHpra v ^bora za informacije DO G1P <$dl?ie bila 25. oktobra. ‘■'Vn eP°m defavskega sveta de-0rganizacije imenovani člani 11 Nnri Sei'za predsednico v novem >c -Ua,u izvolili Karolino Vodopi-■ Kof jtri?da Celje, obravnavali l^s ° o delu v preteklem mandati j^P^govorili o nekaterih točkah, La bodo vnesli v svoj program K Dr!k° katerem naj bi razpravljali fies(M0dni' seji (predvidoma še ta kov ’ 'z°blikovali so predlog za rtlwSfStav uredniškega odbora, late ali. Pa so si tudi pridobitev, za t)re:.r° ie v veliki meri' zaslužen še k0'.nP sestav — video opremo in iSa'^hed verzij predstavitve Gra-P°slovnim partnerjem. L G. B. in pododborov. Komisije bodo reševale, kolikor bo v njihovi možnosti, problematiko članstva. Probleme, informacije ali kar koli tare nekoga bo reševala zato določena komisija, ki bo na pismeno zahtevo članov tudi pismeno odgovarjala, seveda v mejah možnosti rešitve. V minulem mesecu sta bili že dve seji ožjega in razširjenega odbora. Vsem, ki so se pred letom prijavili, da se včlanijo v »Društvo upokojencev Gradis« so bile razposlane tudi položnice za nakazilo članarine. Po prejemu nakazila članarine dobi vsak člansko izkaznico po pošti oziroma preko svojega pododbora. V vednost dajemo vsem članom, da je v Izoli »Dom upokojencev Slovenije« kot hotel B kategorije z zaprtim bazenom in s toplo morsko vodo, odprt celo leto. Koriščenje je dekadno, torej po 10 dni skupaj. Cena 650 din na dan, člani društva imajo 1800 din regresa. Bivanje je zelo udobno, saj je to takorekoč novi objekt. Poskrbljeno je tudi za dokajšnjo družabnost. Prevoz je možen z vlakom do Kopra, nato z avtobusom do Izole, postajališče je v neposredni bližini doma. Avtobusne zveze so zelo dobre, tako da so možni krajši izleti po bližnji okolici. . "V kolikor se kdo želi včlaniti v naše društvo ali želi kakršno koli drugo informacijo, naj piše na naslov: Društvo upokojencev Gradis, Šmartinska 134 a, 61000 Ljubljana. V vašem pismu naj bo tudi vaš točen naslov, da boste lahko dpbili tudi odgovor. Ludvik Šnajder Izmed Gradisovih tozdov so letos prvi že podelili vsakoletne nagrade, priznanja in diplome Celjani. Svečana seja delavskega sveta je bila 8. novembra v njihovem samskem domu, ob tej priložnosti pa so kulturni program pripravili učenci OŠ Franja Vunča iz Hudinje. TOZD GE Celje Lf I Po odločitvi tozdove komisije za nagrade so nagrade tozda GE Celje za leto 1984 prejeli: Emsud HUKANOVIČ, KV tesar z gradbišča Štore; Josip ŠPOLJARIČ, skupinovodja iz tesarskega obrata; Marja OREŠČEK, grad-bena tehnica iz oddelka kalkulacij in Dragan STE VO VIČ, gradbeni inženir, ki pretežno dela na področju stanovanjske 'gradnje. Pismena priznanja delavcem za njihovo prizadevno delo so bila podeljeno takole; Milorad PAVLOVIČ, KV tesar z gradbišča v Žepini; Marjan VRANC, KV voznik; Vjekoslav POSLEK, KV tesar z gradbišča Mlekarna; Boro PRELIČ, KV betoner in Safet SALEŠEVIČ, PK delavec — oba z gradbišča Mlekarna; Velimir NIKOLIČ, PU zidar z gradbišča Kovinotehna; Anto MARIČ, KV tesar z gradbišča v Laškem; Ivo BARUKČIČ, prav tako KV tesar in z gradbišča v Laškem, Ivan ŽALIK, VK železokrivec, skupinovodja z.gradbišča v Kosezah in Anton K ERN ER, gradbeni delovodja z gradbišča v Prelogah. Na predlog strokovne službe so s sklepom komisije podelili diplomo tozda tudi najuspešnejši delovni enoti KAMNOLOMU POOGORA. Ža boljše razumevanje (HA-HA) ilsJ^DOK biltenu, ki ga izdaja informacijsko-dokumentacijski center pri mesta Maribor, smo lahko v zadnji številki prebrali pod naslovom V VEDNA odlomek iz diskusije na seji sveta MK SZDL. Skoda je le, da • pojavili se ime in priimek tega »umetnika«, ki je tako umetelno diskuti-»pa s' poglejmo njegovo diskusijo: Plitirr®Pr°sto bi povedal, da gre pri večsegmentnem problemu, ki ga je eks-%j|'_ Predgovornik, za integralni del kompetitivne proizvodnje z inkompa-sij, a»im marketingom — to vodi h kulminaciji in v perspektivi k reperku-j *a eksistenco... »0'ki • ,*ino fundamentalno vprašanje je strateškega pomena za organizaciji,, ie treba evulvirati. saj gre v tej konssteladji za edukativni, sociološki, Kru8*11' 'n politični problem kot par excelence.« u M K NIT AR K TEMU JE ODVEČ. J - F. Š. Na isti svečanosti so hkrati podelili tudi nagrade za jubileje dela, . <■ lav-cem za v letošnjem letu dopolnjenih 10, 20 in 30 let delovne dobe. Foto: G. B. Mesec boja proti alkoholizmu Kdaj do odločilne preusmeritve? Okolje naj ne zatiska oči pred resnim družbenim problemom Alkoholizem je zlo za posameznika. družino in družbo. Živimo v času in prostoru, kjer je pitje alkoholnih pijač del vsakdanjega življenja. Pije se »za moč«, »za zdravje«, ob veselih in žalostnih dogodkih. Alkoholne pijače so skoraj brez omejitev na razpolago vsakomur, tudi mladini in delavcem med delovnim časom. Predvsem točilnice in bifeji omogočajo s svojo razširjenostjo hitro in nezahtevno omamljanje, mimogrede — za šankom. Večji del pestre ponudbe, ne le v gostinskih lokalih, temveč tudi v samopostrežnih in zelenjavnih trgovinah, odpade na žgane pijače v litrskih pa tudi kar-seda priročnih malih steklenicah. Pripravlja jih industrija, hitro'in poceni ter v ogromnih količinah z visokim odstotkom alkohola predvsem po tujih vzorih, kot so vodka, gin, viski, vinjak idr. Poprečni uživalci alkohola v bifejih so moški v najproduktivnejši življenjski dobi med 20. in 50. letom. Čeprav je pitje razprostranjeno med vsemi družbenimi plastmi, vzbuja največjo skrb zloraba alkohola med mladimi. Ob tem nam mora biti jasno dvoje: — proizvodnja in poraba alkohola je pomemben del gospodarstva, ki brez dvoma ustvarja velike dobičke; — množično uživanje alkoholnih pijač nujno vodi v razširjenost alkoholne bolezni — alkoholizem, ki ustvarja obilico težkih gospodarskih, zdravstvenih, socialnih in intimnih, čustvenih problemov. Dvojna morala: na eni strani pozitivna gospodarska bilanca, na drugi propadanje posameznikov, njihovih družin in posledično ekonomska in moralna škoda, ki jo občuti celotna družba. O njej lahko predstavimo nekaj številk, nad katerimi bi se morali zamisliti zlasti gospodarstveniki, čeprav so pomembne tudi za zdravstvo, socialno varstvo in ostale družbene dejavnosti. Analiza umrljivosti v večjih mestih je pokazala, da je ciroza jeter (ena od bolezni, ki jih povzročil zloraba alkohola) kot vzrok smrti v starostni skupini 25 do 44 let na drugem mestu; v starostni skupini 45 do 65 let se pomakne na tretje mesto. Po oceni strokovnjakov izgubimo v Sloveniji zaradi posledic alkoholizma vsako leto okoli 160 000 delovnih mesecev! Po izkušnjah je v delovnih organizacijah okoli 20% zaposlenih, ki imajo zaradi zlorabe alkohola občasne zdravstvene težave. Po številu samomorov segamo Slovenci v sam evropski vrh. Velik del samomorov odpade na alkoholi-kerVu pridobil ob prihodu iz J° ■ 1 4 v< inventarja in fizično P‘j|jč tir; ooran" y. učencev. Denar bomo pP končni izlet učencev. .ijjf et Vladimir v lav Gradisovih 40 let Programi sprejeti, na vrsti je delo let «d 6r; Ic Aktivnosti v zvezi z jubilejem v prihodnjem letu je bilo v obeh Komisijah dovolj, saj je bilo potrebno do direktorske Konference, ki je bila 30. oktobra pripraviti okvirne predračune za vse akcije. Tako ena kot druga komisija sta pripravili dokaj racionalen program, zato je bil na Konferenci soglasjo potrjen in skupni stroški še nekaj zvišani. Izdelan je bil tudi grafični pregled aktivnosti, ki so zajete v devet skupin in sicer: — centralna proslava — film o Gradisu — oddaje na TV — objave v tisku — priznanja — odlikovanja — almanah za 40 let i iti — spominska darila . „ - grafična podoba GraC\.a|p V nadaljevanju sta se ,s® ijf|ij? t iiuumjv.imju ‘ cP\U ' tudi obe Komisiji na skupm so bile že razdeljene naloge v' p posameznimi aktivnostmi' ..V vsaka od navedenih devet ji zahteva posebno obdela u bomo v prihodnjih številkaj^jj^ stavljali postopoma in s tem j6je’ govorne osebe za posamezn nost. Matiji X ^memorial Antona Martinška Zmagali kegljači Gradisa Dobra organizacija, slaba udeležba Prvo strelsko tekmovanje v tozdu GE Maribor i.| sP°min na starosto kegljaškega bil ”a Gradis Antona Martinška je t.,° organizirano 1. memorialno . .n’0vanje, katerega so se poleg |:J. kegljačev udeležili tudi keg-Cl Tekstil Slovana in Hrastnika. Martinšek Dj. Antonu Martinšku je pred tur-vjern govoril predsednik kluba ' inoe Uhan in dejal: »Kegljači Most rj V1 rastnika smo se zbrali na memo-I lem tekmovanju zato, ker je D v \?e Ve^ kot 35 let delal in ustvarjal . D,. ?stah in ker se je skoraj natanko -5 70. leti rodil v Hrastniku, sou °ne Martinšek je bil pred 34. leti 'i stanovitelj športnega društva in praškega kluba Gradis in od tedaj i2vXSe 0o leta 1975 član njegovega , l^ne8a odbora. Od leta 1959 do , p0( ’ Je bil predsednik ŠD Gradis, ’ Pre®m Pa vse do prerane smrti častni leta 1968 do 1976 je bil član j W ,egljaške zveze Slovenije, od . Vt,70—76 pa njen predsednik. ei)J času je bil tudi član predsed- i kegljaške zveze Jugoslavije. J. ‘etih od 1964 do 1975 je Krr • ■ ‘etih od 1964 do "1975 je bil < zjr-‘r.atni tehnični vodja pri organi-V, je letnih športnih iger Gradisa. |eJ.ai času je bil tudi tehnični vodja laVp športnih iger gradbenih de-^ev Slovenije. šte^e8ova športna priznanja so zelo K ,9a- Leta 1976 je dobil »zlati ki mu ga je podelila KZS, Qd k- ^ * Pa »zla*‘ kegelj z vencem«, (>radK ' Republiški odbor sindikata kot.'*1 delavcev Slovenije mu je špQ Priznanje za dolgoletno delo na l;v f.tnem področju in za izredno igerlletno organizacijo 25. športnih p ' gradbenih delavcev Slovenije 'f Oh, leta 1975 posebno plaketo. j( 3°-letnici OF in 25-letnici TK Slovenije mu je ZTKS Slovenije podelila leta 1971 posebno priznanje. Svoje veličastno športno udejstvovanje je zaključil kot predsednik nadzornega odbora nedavnega kegljaškega svetovnega prvenstva v Ljubljani. Kako zelo se je zanimal za naš klub, pa povesta dva dogodka iz zadnjih dni njegovega življenja. Na zadnji seji skupščine kluba je bil še delovni predsednik skupščine, ves živ in deloven, pa tudi še hudomušen. Ko so bili le nekaj dni pred smrtjo pri njemu njegovi dolgoletni kegljaški tovariši, jih je skorajda okaral za ne najboljši uspeh na državnem prvenstvu. Tone je imel še eno dragoceno lastnost. Nikoli ni odrekel pomoči v težavah, ki niso bile majhne, tako na delovnem, kot na športnem področju.« Memorialnega tekmovanja sc je udeležila tudi žena Antona Martinška z dvema vnukoma. V tekmovanju 6 x 200 lučajev je zmagal Gradis s 4.989 podrtimi keg- Komisija za šport in rekreacijo v tozdu Gradbena enota Maribor je nedavno na pobudo članov organizirala strelsko tekmovanje. Pričakovali so veliko udeležbo, saj je bilo doslej za to vrsto športa veliko zanimanja. Žal, pa se niso uresničile napovedi predsednika strelske sekcije Bruno Benjeta, ki je tekmovanje pripravil. Zdaj pravi: »Ni mi jasno, kako, da tistih strelcev, ki so pravzaprav zahtevali tekmovanje, zdaj kljub trikratnem opozorilu ni bilo. Sicer pa bomo tekmovanje še organizirali in upam, da bo takrat udeležba večja.« Tudi predsednik sindikalne organizacije tozda ni skrival razočaranja lji, drugi je bil Tekstil Slovan. Njegovi kegljači so podrli 4.914 kegljev, tretji pa Hrastnik — 4.803 kegljev. Drugo memorialno tekmovanje in vsa prihodnja ne bodo moštvena, temveč tekmovanja najboljših slovenskih posameznikov. „ 52 Gradisovcev na preventivnem okrevanju v Čateških toplicah Že peto leto organiziramo za naše delavce preventivno-rekrcativne oddihe. Začeli smo s poreško Piavo Laguno, kateri smo pred tremi leti priključili tudi okrevanje v toplicah in sicer v Čatežu. Spomladi letos je bilo skoraj 100 naših delavcev v Čateških toplicah m Poreču, oktobra pa smo se odločili samo za Čatež, kjer je bilo 52 delavcev. Vsi so morali opraviti zdravniški test in pregled na osnovi katerega so udeleženci bili razdeljeni v štiri skupine za rekreacijo. Za tiste, ki niso bili zmožni rekreativnega udejstvovanja je bil pripravljen poseben program terapije. Več o preventivnem oddihu v Čateških toplicah v prihodnji številki, tokrat le posnetek s petminutnega preizkusa moči na kolesu. Upor kolesa se prilagodi vsakemu posamezniku posebej glede na njegove fizične možnosti, ki se določijo na osnovi posnetka EKG. Vsako minuto se meri utrip in naraščanje le-tega je dobro izhodišče za določanje intenzitete rekreacije. c. P. GRADISOV VESTNIK je glasilo delovnih ljudi gradbeno-industrijskega podjetja GIP Gradis Ljubljana. Iz-% ga Odbor za informiranje. Predsednik odbora Stane Beguš, namestnik predsednika Franjo Štromajer, Majda Maček, Zinka Mihelič in Karolina Vodopivec. Ureja ga uredniški odbor: Milenko Nikic, Bora vta,nenkovič, Zinka Mihelič, Franc Kumer, Karolina Vodopivec in Franjo Štromajer. Tehnični urednik: Matija */nc. Glavni in odgovorni urednik: Cveto Pavlin. Izhaja mesečno v 9500 izvodih. Tiska tiskarna Ljudska pra-rica v Ljubljani. Naslov uredništva: Uredništvo Gradisovega vestnika, Šmartinska 134 a Ljubljana, telefon 44l-422, int. 233. nad slabo udeležbo. Tolažil se je s tem, da ima sindikat še druge obveznosti. Nekateri so bili sicer mnenja, da bi bilo zanimanje za strelski šport večje, če bi imeli v gradbeni enoti Maribor stalno strelišče, na katerem bi lahko redno vadili. Morda ta trditev drži le delno, čeprav menimo, da je potrebno dokazati svoje strelske sposobnosti tudi na improviziranih streliščih. In kakšni so bili rezultati? Med mladinci je prvo mesto zasedel Izet Ponjevič pred Željkom Koreličem ter Branetom Dragojevičem, v konkurenci članic pa prvo mesto Romana Goljat pred Miro Ornik. Med člani je zmagal Stevo Puškarič (170 krogov) pred Franjom Štromajerjem in tretje uvrščenim Brunom Bcnjetom. F. Š. r Nagradna križanka v tej številki Za pravilno rešeno in pravočasno prejeto križanko bomo med reševalci izžrebali pet nagrad: 1. nagrada 500 din 2. nagrada 400 din 3. nagrada 300 din 4. nagrada 200 din 5. nagrada 100 din Rešitve pošljite na naslov: GIP GRADIS Ljubljana, Šmartinska 134 a, Uredništvo Gradisovega vestnika, — Za nagradno križanko. . Pri žrebanju bomo upoštevali rešitve prejete do 5. decembra. Komu nagrada za pravilno rešitev Upoštevali smo vse rešitve, ki so prispele v redakcijo do 12. novembra. Pravilna rešitev se glasi: proizvodno tekmovanje, Ister, Zoe, CIA, Čl, GE, Ace, packon, AD, tranša, TS, et, ekran, Kurt, gre-koman, Rijavec, tu, A la, Al, Krk, komis, dok, smar, KS, epos, štukatura, Lena, ena, morilec, artritis, Ann, TČ, varianta, januar, stotnik, tt, Verne, kela, Katra, Tonja, ara, ost, Noel. Med 108-rešitvami sta žreb in sreča bila naklonjena naslednjim reševalcem: 1. nagrada — David Lepej,. Gosposvetska 31, 62000 Maribor 2. nagrada — Matjaž Urek — GE Jesenice 3. nagrada — Brane Urbanc — Kovinski obrati Ljubljana 4. nagrada — Ivanka Koser-banj — GE Ravne na Koroškem 5. nagrada — Slavko Koza-kiv, Šala ra 21, 66000 Koper . Dobitnikom čestitamo!_______y