Stev. 126 Izhala vsak dan. tudi ob nedeljah In praznikih« ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. Urećniftv*: Uhca Sv. FranSfci Afti&cga «L 20. I. nađato. — V* :**J »t pobijalo aredniltvu Hala. Nefninltirana piamm ae o« bi rokopto aa a« vraćafo In ^»a«« *»4mlk š<«faa Laatnlk konaordj !«SU .E^oti:-. — T** H4«me ,|VHnosti\ vplaane zadrege a omeirnloi v »>>«* Sv. PranCifta Asiikega Jt 20. Te'«?"n a «j*avt ®ev. 11-57. Naročnina iiaia* Z« .......^ za poJ leta............. •» za tri mesece......................• "V. Za redeljslio fadajo za celo leto........5« za poi leta................- 1 V IratM, v t. iiaailla 1M4 Glasilo druitva „BdinosM" za Primorsko „V edinosti je moči4' Letnik XXXXI Posameme Številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5'— vsaka nadaljna vrsta............. 2"— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Piačuje se izključno le upravi .Edinosti*. — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št 20. — PoStnohranilniČnl račun ŠL 841.652. Brzolovna poročilo. Istrske deželnozborske volitve. TRST H. (Kor.) Včeraj so se vršile v Istri volitve v splošni kuriji za istrski deželni zbor. Dosedaj je znan sledeči volilni rezultat: I. volilni okraj Koper: Oddanih veljavnih glasov 7435, dobili so: dr. Ben-nuti (italijanski liberalec) 2374, Spadaro (italijanski klerikalec) 2609, dr. Nobile (socijalni demokrat) 1927, Medoš (slovenski kandidat) 504 glasove. Ožja volitev med italijanskim liberalcem in italijanskim klerikalcem. — II. volilni okraj Poreč-Rovinj: Oddanih veljavnih glasov 12398. Pesante (italijanski liberalec) N336 in Davanzo (italiianski liberalec) 8152, Signori (italijanski klerikalec) 1828 in Ulcigrai (italijanski klerikalec) 1826. Socijalni demokrat Lirussi 1360, Zuccoli 1336, slovanska kandidata župnik Ivan Mandić 816 in župnik Gerolami 811 glasov. Izvoljena italijanska liberalca. — III. volilni okraj Pula: Core-nich (italijanski liberalec) 1202, Lirussi (socijalni demokrat) 772, dr. Pedarin (Hrvat) 410 in mornariški nadkomisar v pokoju Riauetz (samostojen kandidat) 210. Ožja volitev med italijanskim liberalcem in socijalnim demokratom. — IV. volilni okraj Koper, slovenski okraj: izvoljen prof. Matko Mandić. — V. okraj Motovun, Buzet: izvoljen dr. Milić (Hrvat). — VI. volilni okraj Pazin: Dr. Laginja 8881, dr. Jug (italijanski liberalec) 1149 in Jako-vac (socijalni demokrat) 391. Izvoljen dr. Laginja. — VII. volilni okraj Volosko: prof. Spinčič 5500, dr. Sandri (italijanski liberalec) 7t>o, Varljen (socijalni demokrat) 92. Izvoljen prof. Spinčić. Slovenska zmaga v Loškem trga. LAŠKI TRG 8. (Izv.) Pri včerajšnjih občinskih volitvah smo zmagali Slovenci v tretjem razredu. Prof. dr. Smičiklas umrl. ZAGREB 8. (Kor.) Danes zjutraj je umrl predsednik jugoslovanske akademije dr. T. Smičik as star 71 let. Razkritja Alasarykova o Švihovi. PRAGA 8. (Izv.) Včerajšnja razkritja Ma-sarykova o Švihovi aferi in o aferi Wolda-nove tvorijo predmet razpravljanja v vseh današnjih čeških listih. Posebno napadajo Masaryka, kateremu izrekaju očitno zaničevanje, ker je razžalil v svojih razkritjih na krut način več oseb, ki ga pa pod varstvom imunitete ne morejo predati sodišču. Večina Masarykovih trditev so izmišljotine. Priznavajo pa, da se je mladi Woldan, sin \Voldanove udeležil nekega skupnega izleta, in je obiskal na tem izletu tudi Ljubljano, Trst, Benetke itd. in da je dobil mladi Woldan podporo za ta izlet od načelnika političnega policijskega oddelka okrajnega glavarstva Chumova. — Kazenska preiskava, ki je uvedena proti ge. Woldanovi zaradi ponarejanja podpisov na menicah je samo fmgirana in le spletka p< licije. — Jasno je, da ,e hotel informirati Šviha Konopišt o razmerah, naklepih in načrtih narodno socijalne stranke. „Prager Tagr>latt" pravi, da so bili za časa srbske krize pozvani na-rodn socijalni poslanci v Konopišt, da razlože tam stališče. Narodno socijalne stranke. Poslanci pa se temu pozivu niso odzvali, in to delo je izvršil na to sam in brez vednosti drugih Šviha. Srbska kabinetna kriza. BELGRAD 8. (Izv.) Dosedanja pogajanja z opozicijo so bila popolnoma brezuspešna. Zato postaja vedno bolj verjetno, da se izvrši razrešitev kabinetne krize s pomočjo rekonstrukcije Pašičevega kabi- __ _ PODLISTEK. Rdeči mlin. Roman. - Spisal Kavier dt Montepin. Lascars je zaškrtal z zobini in skrčil pesti pod vrvmi, ki so mu tesno objemale roke. Toda ta izbruh jeze je potrajal le malo časa. Vzlic temu, da mu je njegov stražar odgovoril tako neprijazno, se je baron vendarle zopet opogumil in je nadaljeval po kratkem prestanku: — Razumem, kaj mislite. Smatrate me za zločinca, in že sama potnisel, da bi me poslušal, vas razburja. Mladi mož. ta nejevolja vam je v čast. Saj dokazuje, kak poštenjak ste. Ukazali so vam, naj me straži te, in niste se branil. Dobil ste ukaz, da me ustrelite, ako bi skušal pobegniti, in prepričan sem. du bi mi brez obotavljanja pognal k rog! jo v glavo. — Na to lahko prisežete, — je odvrnil Nikola. — Za nas zastopa gospod Laurent inilostivega gospoda. On je prevzel odgovornost za vso stvar, in jaz poznam samo nalog, ki sem ga prejel. — Vrl mlad mož! Poštenjak od nog do glave!! — je zaklical Lascars z izborno hlmjenim začudenjem. — O! Imeniten dečko ste, ki ga še ni zastrupila pokvarjenost časa. Zvesto ste si ohranil sicer robate, a vendar odlične lastnosti pomorščaka, ki pod vedrim oče- neta, iz katerega bi predvsem izstopil dosedanji notranji minister Protič, proti kateremu je v prvi vrsti naperjena akcija opozicije in oficirskega zbora. V mlado-radikalnih krogih se nasprotno zatrjuje, da pride na vsak način do sestave mlado-radikalnega kabineta in se že kolportira sledeča ministrska lista: Davidovič, ministrsko predsedstvo in notranje ministrstvo; Rodanović narodno gospodarstvo, Vulović javne gradnje, Dimotijevič justico, Drašković finance, Tomić prosveto, Dra-gomir Štefanović ali poslanik Gavriiović zunanje ministrstvo. Vsekakor bo rešena kabinetna kriza najbrže že tekom jutršnje-ga dne. Sestanek med carjem Nikolajem in kraljem Karlom. BUKAREST 8. (Izv.) Jutri prispe semkaj ruski zunanji minister Sazonov, ki pripravlja politično gradivo za sestanek carja s kraljem Karlom. Zatrjuje se, da gre tu za dalekosežna politična vprašanja in da pride na sestanku do definitivne odločitve, ali se odcepi Romunija od Avstrije ali ne. Za časa navzočnosti carja Nikolaja v Romuniji se bo vršila tudi velika romunska vojaška parada. Vest, da bo navzoč pri sestanku tudi ruski poslanik v Parizu, Izvolski, je neresnična. Italijanske demonstracije v Anconi. ANCONA 8. (Kor.) Pri včerajšnih italijanskih demonstracijah so napadli laški demonstranti policijo in kaiabinine s kamenjem. Ranili so več kot 27 karabinijerjev. Karabi-nerji so nato streljali s samokresi. En demonstrant je obležal mrtev, dva so odpeljali težko ranjena v bolnišnico, kjer je eden k malo po prihodu umrl, več demonstrantov pa je lahko ranjenih. Oblasti so uvedle strogo preiskavo, ki naj pred vsem dožene, kdo je prvi ustrelil na karabinerje in sicer iz neke hiše na trgu na katerem so bili zbrani demonstranti. Generalna stavka v Italiji. RIM 8. (Izv.) Z ozirom na včerajšnje krvave dogodke v Jakinu, je sklenila italijanska deželna zbornica 24urno stavko po vsej Italiji. Danes počivajo vse delavnice. V Rimu ni izšel zvečer niti en list. Z ozirom na veliko razburjenje radi dogodkov v Jakinu ni izključeno, da se stavka še podaljša in da se stavkujočim pridružijo tudi še železničarji, tako da bi bil ustavljen ves železniški promet. Položaj v Albaniji. DUNAJ 8. (Izv.) Iz Albanije prihajajo danes poročila, da se je položaj kneza Viljema sedaj precej izboljšal. Baje hite knezu od severa in juga čete na pomoč. Sedaj ima čez 1000 dobro obroženih vojakov v Draču, tako da bi mogel žnjimi brez skrbi napasti vstaše in jih uničiti. Toda knez hoče še malo počakati, ker so se baje pojavila med vstaši velika nesoglasja, ki so tudi dovedla že do krvavih spopadov. Seveda je treba tu poudarjati, da je to poročilo z albanske vladne strani. DUNAJ 8. (Izv.) Iz Drač»a javljajo danes sledečo situačno sliko: Pred Dračem stoji sedaj dolga vrsta vojnih ladij in tor-pedovk, ki so obrnjene tako, da merijo topovi direktno na mesto. Sploh so vojne ladje pripravljene, da posežejo za vsak slučaj v boj. V mestu patruljirajo avstrijske in italijanske čete. Trgovine so vse zaprte in sploh izgleda, kakor da bi mesto popolnoma izumrlo. Knez sicer jaha še vedno vsak dan na izprehod, a to le po notranjem mestu. Sicer pa izgleda jako slabo in je tudi silno nervozen. Njegova palača je popolnoma zastražena in podobna pravi trdnjavi. Na knežjem vrtu se ne igrajo več otroci, ampak stoje šotori za sorn božjim živi na krovu ladje. Zato tudi moje zaupanje do vas ne pozna mej, kar vam takoj dokažem____ Nikola je postal silno radoveden. Ujetni-kove besede so ga zelo osupnile, vendar pa se je vsaj še kolikortoliko zavedal,e da bi kršil svojo dolžnost, če bi se dalje pogovarjal z ujetnikom, ki so mu ga izročili v varstvo. Omahoval je med radovednostjo in dolžnostjo in končno je zmagala radovednost. Stopil je po stopnjicah navzdol, se vse-del na zadnjo stopnjico in dejal: — Govorite torej! Kaj hočete od mene? Povejte hitro, kar mislite in se ne zadržujte predolgo pri uvodu. Gospod Laurent lahko pride vsak čas, in prav nič me ne mika, da bi me zasačil tako blizu vas, Nepotrebne besede tudi le zapletajo stvar. Torej če niste ropar, kaj ste pa potem pravzaprav? — Poslanec sem, — je odgovoril Lascars resno. Nikola se je začel krohotati na vse glasi. — Poslanec, vi? — je vzkliknil, — in tako našemljen? Pojdite, pojdite, gospod pridanič, začenjam misliti, da me že cele po! ure imate za norca. — Ponavljam vam, da sem poslanec, — je odgovoril baron, — ali, če hočete rajši, zvest in vdan sel enega najstarejših in naj-zvestijših prijateljev vaše gospe, markize d'HeronviHove. orožnike. V konaku je pripravljeno že vse na beg. Vse knezove dragocenosti se že nahajajo na avstrijski vojni ladji »Sziget-var«. BEROLIN 8. (Izv.) Albanska vlada se silno trudi, da bi razdvojila vstaše, a dosedaj zaman. Vstaši še vedno vztrajajo pri zahtevi, da mora knez Viljem odstopiti. Odnošaji med avstrijskimi in italijanskimi oficirji postajajo silno napeti. DUNAJ 8. (Izv.) »Zeit« poroča iz Rima, da se skuša Italija približati Romuniji pod pretvezo, da bi se ustanovila italijansko-romunska ententa, ki bi izpodbijala vse avstrijske aspiracije v Albaniji in na Balkanu sploh. DUNAJ 8. (Izv.) »Albanische Korre-spondenz« si da poročati, da je žandarmerija pri vasi Brandašeška pregnala vstaše in da je že sedaj na potu proti Tirani. Srbija in Grška proti kandidaturi muslimanskega kneza. DUNAJ 8. (Izv.) V krogih tripleentente se zatrjuje, da ste Srbija in Grška protestirali pri velesilah proti eventualni kandidaturi kakega mohamedanskega kneza za albanski prestol. Poostritev mehikanske krize. WASHINGTON 7. (Kor.) Odhod mehi-kanskih ladij „Zaragossa" in „Bravo", ki naj po nalogu Huerte blokirati Tampico je zelo poostril mehikansko krizo. Mehikan-skima ladjama sledita ameriška križarka „Tacoma" in topničarka „Sacramento" z nalogom, da pre rečiti blokado Tampico. Ponesrečen zrakoplov. — Šestdeset ranjencev. EPERNAY 7. (Kor.) NeH zrakoplov, ki se |e dvignil tu, da odpluje v Sezzanok h neki slavnosti je vrgel vihar v neko drevo. Zrakoplov se je raztrgal plin je eksplodiral in cel zrakoplov je pogorel. Šestdeset oseb je poškodovati. Trije so dobili smrtne poškodbe, 25 je težko ostali pa so lahko poškodovani. Spomini nvstrilskeaa častnlba iz let 1912-1913. ) Pod tem naslovom je izšla knjiga z nastopnimi pogiavji: Avstro-Ogrska in nje narodnosti v politični luči. Izvajanje principa nadvladja nemškega naroda v dednih deželah in v deželah svete ogrske krone nad narodnostmi«. Narodni boj in narodno sovraštvo v avstro - ogrski monarhiji, posebno od leta 1848—1849 do današnjega dne. Sumničenja ogrskih državljanov nemadjarskih narodnosti kot državi nevaren in protidinastičen element po madjar-skem časopisju in denuncijacije iz najnovejših časov. Sebičneži in z denarjem najeti obrekovalci sumničijo avstro-ogrske častnike nenemške in nemadjarske narodnosti radi njihovih simpatij do balkanskih zmagovalcev kot »protimonarhično« in *protidinastično ljudstvo«. Zvesti narodi edinstva avstro-ogrske monarhije in dinastije iz revolucijskih let 1848—1849 in izza časa olomuške proklamacije do današnjega dnč. Viribus Unitis. Naslovi posamičnih poglavij v tej knjigi nam govore, da jej je vsebina velezanimi-va in aktualna ter nam razkriva važne momente, ki so se odtezali očesu široke javnosti in ki označujejo inpojasnjejo ves dosedanji avstrijski zistem, osobito pa marsikatere dogodke iz zadnjih par let, ki so ogorčali slovansko javnost v monarhiji. Velezanimivo je že vabilo na naročbo, kajti vsebuje reminiscence, ki pričajo, do ♦) N ročati je pri: Librairie Hachette & C ■ Boulevard Sont-tiermain 79, Pariz. Cena: K 1.75. — Ta stari prijatelj mora biti prokleto ubožen, — je odgovoril Nikola, — da vtika ljudi, ki mu rabijo za poslance, v take cape, v kakršnih ste vi. — Te cape so le preobleka. — No, moglo bi biti, dasiravno se mi zdi ta preobleka nekam čudna! Skratka, vi trdite, da vam je poverjeno neko poslanstvo? — Da, poverjeno mi je ustmeno sporočilo največje važnosti, od katerega sta od-visna v bodočnosti moč in sreča gospe markize. — In zato ste opolnoči ulomil grajska vrata in vdrl v grad, samo da bi sporočil gospe svoje sporočilo? — Drugače nisem mogel; moral sem takoj in na skrivnem govoriti z gospo markizo. — Kaj naj bi pa bil sporočil tako važnega milostni gospe? — To je moja skrivnost in prepošten ste, da bi me ne razumel, da vam ne morem povedati te skrivnosti. — Dobro, dobro, — Je dejal Nikola, — toda, kakor se mi je zdelo, ni kazala naša gospa prav posebne volje, da bi govorila z vami, kajti "»mesto da bi vas poslušala, je zvonila, kolikor le le mogla in na vse glasi klicala na pomoč. — To je lahko umlljivo, — je odvrnil Lascars. — Markiza se Je ravno prebudi la, ko sem jo z vso previdnostjo hotel prebuditi. Strah, ki jo je obšel naenkrat, Jej ni dovoljeval, da bi me bila poslušala. kakih usodnih zmot in krivic je zavajala stara, slavofobska tendenca v krogih, k vodijo in določajo vnanjo, posebno pa balkansko politiko monarhije! Tu čitamo: Tej knjigi ni tendenca ta, da bi sumničila osebe ali dnevno časopisje, ampak je dokument o postopanju z neinadjarskimi narodnostmi na Ogrskem. V tej knjigi o-menjene osebe so navedene z njihovimi lastnimi imeni, kar povišuje vrednost tc knjige. Med mnogimi judicijelnimi »operacija mi«, uvedenimi proti veleizdajalcein, naj omenimo na kratko ene, ki pada v najno-veji čas in ki se tiče žrtve te operacije nadporočnika zagrebškega domobranske ga polka št. 25, Despota Kovačeva. V decembru 1911 so tega nadporočnika, ki jt srbske narodnosti, radi »špijonage« prot vojni sili avstro-ogrske države eskortiral iz Dunajskega Novegamesta v Zagreb in ga zaprli. Po dveh dneh je prišel iz Budimpešte v Zagreb generalni avditor An ton Hochenburger, ki posluje pr ogrskem višjem brambovskem poveljstvu kot justični referent. Nekega predpoludne. ko je bil nadporočnik Despot Kovače\ sam v svoji celici in je bil, blizu zblazne nja, zaglobljen v svoje misli, je čul pred vratmi svoje celice pogovor, ki je postajal vedno glasneji. Naenkrat in naglo sc se odprla vrata celice in vstopil je generalni avditor Hochenburger, ki je spremljajoče ga osebje pustil pred vratmi ter potem zaprl vrata za seboj. Kaj je govoril generalni avditor Hochenburger nadporo-čniku Kovačevu, se ta poslednji radi velikega razburjenja, v katerem se je naha jal, ne more več natančno spominjati, kar je tem verjetneje, ker je sam stal pred svojim sodnikom druge instance, in tudi ni vedel, čemu ta razgovor na štiri oči in pa tisto mrmranje več vseh pred vratmi nje gove celice?! Toliko pa ve, da mu je ge neralni auditor Hochenburger držal govor o nedavnih dogodkih, in da je natančne opazoval njegov (nadporočnikov) obraz Še istega dne je doznal nadporočnik Ko vačev po svojem slugi Vojinu Jurišiću, du so bili tedaj, ko je generalni avditor Ho chenburger žnjim govoril na štiri oči, pref vratmi celice: voditelj okrožnega sodišča, štabni zdravnik zaporov, častnik ječe. štabni profos in pa jetniški ključar. Zakaj je bil generalni avditor Hohen burger sam pri njem v celici, brez gori na vedenih oseb, kaj je nameraval s tein o-biskom, kdo mu je pomogel do tega obisku na štiri oči: nadporočnik Kovačev še da nes ne ve. Ve pa, da so ga poprej in poslej stražili kakor zelo nevarnega zločinca, da so postavili stražo pod njegovo okno, da je sodnik odpiral in čital vsa njegova pis ma, preden so mu jih izročili, da se je vsal^ pogovor žnjim moral vršiti v navzočnost1 kake uradne osebe ter da so brezobzirn« razpravljali o vsakem njegovem rodbin skem in srčnem razmerju. Tudi ponoči n imel nadporočnik Kovačev miru, ker jt generalni avditor Hochenburger, proti ob stoječemu službenemu redu, redno še U zvečer prihajal v uradni lokal ter ga za puščal s svojim sodnim personalom šeh med 10. in 11. uro zvečer, o čemer je Ko vačeva obveščal častnik zaporov z dovo ljenjem, da more leči k počitku. Tako s« držali nadporočnika Kovačeva in posto pali žnjim v zaporih do srede meseca ju lija 1913, na kar so ga izpustili, ne da bi g bili obsodili, in ga poslali zopet k vršenj« službe, ne da bi ga bili oprostili!! Še sedaj čakajo nadporočnik Kovačev in njegovi družinski svojci na pravorek sodnika Će prav se glase kazenski zakoni vsei modernih držav, da se razgovori z are stanti smejo vršiti le v navzočnosti kak uradne osebe, čujemo, da je generalni avditor Hochenburger, sodnik nadporočnika Despota Kovačeva, imel s poslednjim pogovor na štiri oči in brez vsake kontrole!! Žakaj je generalni avditor Hochenburger amooblastno prelomil to jasno določilo zakona? Ali njega ne vežejo nikaki zako-i? Ali more generalni avditor opravičiti o protizakonitost?! To njegovo postopa-ije spominja na srednjeveške razmere. \li pa je morda generalnemu avditoiju Hochenburgerju le bdel pred očmi kakor eklainen uzorec tisti Friediungov proces, ki se je leta 1912 pred dunajsko poroto končal z veliko blamažo za dra. Friediun-ga?! Tedaj je dr. Friedjuug, da bi si napravil ime »politik« ožigosal pred javno-tjo voditelje hrvatsko-srbske koalicije in e 50 druzih članov te stranke kakor »dr-'avi nevaren element«, trdeč, da postopa le iz »domovinske ljubezni«! Ali ima mor-la le nemški in madjarskl element v av-tro-ogrski monarhiji »domovinsko ljubezen«? Ko pa je v letu 1911konflikt s Srbi-io začel zadobivati najostreje oblike, so se hitro v obeh polovicah monarhije našli fiudje, ki so Hrvate in Srbe vznemirjali s krivimi ovadbami. Ti ljudje so bili med iirvati in Srbi naseljena ptuja sodrga jako dvomljivega prejšnjega življenja, ki ie )o temnili poteh iskala — denarja! Taki lementi so nastopili pred oblastjo in pred >odnijo proti oficirjem avstro-ogrske vojake kakor: ovaditelji, priče in denuncijanti in so doveli do tega, da so še oficirje ti-•aii v ječe kakor navadne zločince. Ko pa o se potem oblasti uverile o nevzdržlji-/osti teh ovadb, so oficirje izpuščali iz za-lorov s pravico »tožbe radi obrekova-;ja«. Kaj da pomenja ta »pravica« — ve -sakdo. Zal, da je takih oficirjev srbske iarodnosti, ki se je postopalo žnjimi na ^ori opisani način, in ki so jih pred meseci, la, pred leti, izpustili iz zaporov, ki pa se-laj občujejo v dru?bi in pripovedujejo, kako se njihove pravice vedno zavlačuje z brezpomembnimi zaslišavanji. da pa ni nikogar, ki bi hotel ali mogel napraviti ko-iec takemu postopanju. Je morda sicer primerno slogu, da se v ivstro-ugrski monarhiji smatrajo oficirji lenemške in nemadjarske narodnosti za izdajalce in da se jih sumniči. Možno je tuli, da je taka kupčija za posamične ova-litelje, priče itd. dobičkanosna, vendar naj n bili previdneji ^ sumničenjem, naj bi malo skrčili obrat produkcije veleizdainiš-kih procesov, ako ne, pojdejo državni po--li še slabše, nego že gredo! lil. Slovenski vsesQko!sKl zlet v Ljubljani 1.1914. Razstavni odsek opozarja vse župe ozi-oma društva za točno poslatev vseh, za azstavo namenjenih predmetov. Doslej se je odzvalo izmed 115 društev oz. odsekov — 5 društev. Kratki opisi zgodovine . sakega društva bodo vezani v knjigo slovenskega Sokolstva. Društva, ki ne bodo /poslala rokopisa o zgodovini društva, dobe v veliki zgodovinski knjigi prazne liste < naznačbo društva. Ti prazni listi bodo iajbolje pričali posetnikom razstave o so-volovanju dotičnih društev. Razstavni odsek se obrača tudi do vseh »oedinih bratov, ki hranijo kake zname-sitejše sokolske predmete, s prošnjo, da inu vpošljejo iste za razstavo. Predvsem *eli razstavni odsek predmete iz prve doje slovenskega Sokolstva, tako: široko-krajni klobuk, kakor so ga nosili slovenski Sokoli v posameznih dobah; rdečo sokol-ko srajco, ki se je zavezovala pri vratu s ,entljo, modro srajco Sokola iz Kranja, akoršno je nosil 1. 1S04. IW67 iu 1870, sta- Smatrala me je za zločinca, morda celo za morilca. Izgubila je pamet, se vrgla nanu in me pograbila za grlo. Iz spoštovanja d« nje, nisem hotel uporabljati siie, da bi sc jej bil iztrgal. Strah je dal slabim žensk in, rokam nadčloveške moči. Mislil sem, d?; bom moral umreti, in izgubil sem zavest Ko sem se zopet zavedel, sem bil ujet i. okrog mene je stala cela gruča ljudi. -Ostalo pa veste. Nikola je nekaj časa premišljeval; p^ tem je pomenljivo pokimal z glavo. — Toda, — je vprašal, — kaj pa ko! čno zahtevate od mene. — Da rešite svojo gospo. — Ali preti gospe markizi nevarnost r — Velika nevarnost, ki jo morete od vrniti le stem, da mi še nocoj omogočiti pogovor ž njo. — Pogovor z našo milostivo gospo, -je vzkliknil Nikola, — in to še io noč! Pojdite, pojdite, blede se vam. Saj venda' veste, da ie to popolnoma nemogoče. — Ne! Stokrat ne! Ni mogoče! Mera biti in tudi bo, če ste v resnici vdan gospt markizi. — Svoje življenje bi dal zanjo! Sai vendar tako dobra naša gospa! — Potemtakem jej hočete napraviti t veliko uslugo? — Cujte! Govorite pametno! Kako b' pač bil tak pogovor mogoč, ako vas nt izpustim? . . . Verjamete mi pa prav la hko, da se to ne zgodi. — Markiza me obišče tu. - je odgovoril Lascars odločno. Nikola je zmignil z ramami in nekako pomilovalno pogledal barona. Začel je misliti, da se je ujetniku v resnici zmešalo. — Ne dajte se motiti, — je dejal; — iOrcu ni mogoče preprečiti, da ne bi blebetal svojih neumnosti. — Pazite, — je nadaljeval Lascars. — Takoj vam dokažem, da sem popolnoma pameten in da ves čas najinega pogovora •si prišla neresnična misel iz mojih ust. — Radoveden sem. kako ini to doka-ete. — Kje je nož, ki vam ga je dal koinor- r.ik? — Zgoraj lezi na stopnjicah. — Pojdite poni. Nikola je ubogal in se je vrnil z nožem, Ki so ga našli v Lascarsovem pasu. — Vzdignite mojo suknjo, — je nadaljeval, — in odrežite gumbe na jopiču, ki nosim pod suknjo. V vsakem gumbu je dvojni zlatnik za oseminštirideset frankov. — Vraga! To je čedna svotica! — Teh deset zlatnikov vam dam takoj, — je nadaljeval Lascars. — in vam obljubljam še desetkrat več. če se obvežete, da mi boste pomagal, nc da bi le najmanje zanemaril svojo dolžnost in ko obe Viem storite svoji srospe, markizi d'Herou-viliovi veliko uslugo. Dalje prih. Stran IL »EDINOST« št 126. V Trstu, dne 9. junija 1914. re spominske kolajne, nagrade itd. — Vsi predmeti bodo zavarovani proti požaru in tatvini; za njihovo nepoškodovano vrnitev jamči odsek. Sokolske razstave se udeleži tudi akc tovarna higijenskih in zdravstvenih naprav in pripomočkov »Medica« iz Prage ki je ob priliki VI. češkega vsesokolskega zleta 1912 razstavila bogato zbirko anatomskih in fizioloških preparatov ter raznih higijenskih priprav. Na ljubljanski sokolski razstavi bo razstavila izbrano zbirko anatomskih in fizioloških preparatov ter nekatere najvažnejše vzorne pripomočke za nrvo pomoč in higijeno. Omenjeni zavod narn je sporočil, da bo naprosi' tukajšnjega lekarnarja brata U. pl. Trn-koczyja za ureditev razstavne zbirk -Medica V razstavi bode razstavljena tudi zbirka vseh slovenskih sokolskih razglednic. Zato prosi razstavni odsek vsa bratska društva in župe, ki so izdala svoje razglednice, da mu jih nemudoma pošljejo vsake vrste po eno. — Razstavna dela so v polnem tiru, ovira nas edino le netočnost nekaterih — sokolskih društev. Toraj bratje kvišku k delu. zlet se bliža z brzimi koraki! V sokolsko razstavo imajo na predlog razstavnega odseka prost vstop vsi člani z z!e*nim zr.akom. Koncert »Glasbene Matice«. Pevski zbor »Glasbene Matice t priredi na čast slovanskim gostom koncert s povsem novim, krasnim sporedom. * Finančni odsek izda v kratkem krasne spominske zletne diplome — delo gospoda Hinko Smrekaria: popis te diplome priobčimo prihodnji teden, za danes pripomnimo samo to, da bode diploma v okras vsakemu salonu. Finančni odsek ima v zalogi: zletne zgodovinske razglednice po K —.10, 8 vrst barvastih razgl. po 12 v, zletne iglice (pomanjšan zletni znak) po K —.60, sokolske koleke po 2 vin., velike zletne lepake po K 3.—, partituro k prostim vajam članstva po K 1.50, klavirni izvleček k prostim vaiam članstva po 1.— K. Bratje Sokoli in sestre Sokoliće, širite, vporabljaite in priporočajte vsepovsod samo sokolske zletne razglednice. Vse predmete naročati je neposredno pri »Slovenski Sokolski Zvezi (Finančni odsek). Skoro vsak dan prihajajo na zvezo reklamacije radi zletnih lepakov, vsled česar sklepamo, da jih nekatere župe še do-sedaj niso razposlale med svoja društva; dotične župe poživljamo, da to nemudoma store! — Prve dni meseca julija izide mali lepak — mojstrsko delo g. akad. slikarja Ivan Vavpotiča, apelujemo na župe, da jih takoj po prijemu razdele med svoja društva. Predsedstvo »Slovenske Sokolske Zveze« naznanja, da se bode odslej uradovalo v zvezni sobi v Narodnem domu I. nadstropje za stranke vsak dan od 5 do 7 ure zvečer izvzemši nedelje in praznike. v zadnjem času več pisem, v katerih mu prete celo njegovi politični pristaši, da ga bodo zapustili in ga odstranili tudi z nasil-stvom, če se ne uda pametni politiki in ne odneha od svojih zahtev, pri katerih vztraja z neverjetno trdovratnostjo in brezobzirnostjo. Da je Huerta neprestano v življenski nevarnosti, smo že poročali. Poizkusilo se ie proti njemu že več napadov, katerim pa se je Huerta srečno ubranil. V največji nevarnosti pa je bil Huerta v torek. Peljal se je skozi mesto Mehiko v avtomobilu. Spremljal ga je en adju-tant. Na glavnem trgu so zagradili dijaki, večinoma višješolci. avtomobilu izhod iz trga in so začeli, ko se je avtomobil na poziv Huerte obrnil, da bi se vrnil odkoder se je pripeljal, streljati s samokresom. Huerta, adjutant in šofer so lahko ranjeni. Na vozu so vse šipe razbite. Napadalci bi bili gotovo voz obkolili in končali svoje delo, da ni prišel v zadnjem trenutku močan oddelek policije in vojaštva, ki so napadalce razgnali. Aretirali so več dijakov. Po nekaterih vesteh, ki pa še niso potrjene, so aretirali tudi 7 dijakov višje poljedelske šole. Preiskava je dognala, da so ti priredili atentat in glasom teh vesti so te dijake ustrelili. Soproga Huerte je pobegnila s štirimi sinovi iz mesta in se je vkrcala na nemški parnik »Ipiranga« in se bo odpeljala v Evropo. Vsled tega nasilnega nastopa proti atentatorjem se je pojavila celo med pristaši Huerte velika nejevolja. Atentat se seveda obsoja, toda večina je bila za to, da se kazen ne izvrši tako naglo in brez potrebnega vpošteva-nja politične situacije v državi. Proti politiki v šoli. V zadnjem času so priredili vseučiliščniki in srednješolci na Portugalskem in sicer v Lisboni, Coimbri in drugih mestih politične demonstracije, ki so se zaključile s cestnimi izgredi, pretepi, aretacijami i. t. d. V Coimbri so aretirali nad 200 dijakov, število aretiranih in ranjenih dijakov v drugih mestih še ni znano. Aretirane dijake so hoteli tovariši oprostiti in so napadli po brezuspešnih prošnjah zapore. Vnela se je huda borba med stražarji, ječarji in dijaki, ki je končala s tem, da so dijake pognali na cesto in jih več aretirali. Mnogo dijakov je precej nevarno ranjenih. Po prvi preiskavi so aretirane dijake izpustili. Vseučilišče in gimnazije so zaprte. Vlada je odredila proti dijakom strogo preiskavo in je od-očno proti politiki v šoli. Ministrski predsednik je izjavil v zbornici, da bodo voditelji demonstrantov strogo kaznovani in da se ne bo prav nič oziralo na to, kakšne posledice bodo imele te kazni. Dijake bodo gnali tudi pred sodišče, več dijakov je obtoženih uboja. Končno je izjavil, da bo vporabil vse sile, da iztrebi iz šole politiko, ker je mnenja, da so posvečeni šolski hrami drugim namenom kot raz-motrivanju političnih vprašanj in hujskanju k pouličnim demonstracijam._ Dnevne vesti. Izjava srbskega prestolonaslednika. Dopisnik madjarskega lista »Az Est« je imel razgovor s srbskim prestolonaslednikom Aleksandrom. Na vprašanje, da-li je trpelo razmerje med monarhijo in Srbijo, je rekel prestolonaslednik, da na to vprašanje ne more govoriti, ne da bi se dotaknil politike. Želi se izogniti temu predmetu. On in srbski narod spremljata z velikim interesom preobrat pri Madjarih glede Slovanov. Opaža z veseljem, da se opuščajo stari predsodki o slovanski nevarnosti. Te nevarnosti ni. Interesi da si niso nasprotni, ampak identični. Glede nove Srbije misli, da pojde vse v redu. a glede bodočnosti Srbije je rekel, da ne more ničesar prorokovati, more pa naglašati, da sta narodno gospodarstvo in samosvesten kmečki demokratizem temelja Srbije, ki se ga ne sme nikdo dotikati. (Seveda treba previdno sprejeti to poročilo. Posebno, kolikor se tiče razmerja Srbov do Madja-rov. Kajti ne more se vedeti, v koliko je razgovor podan točno in v koliko apreti-ran v smislu madjarskih želja. Ured.) Odkupna cena za orijentske železnice. Kakor poroča »Serbische Korrespondenz* iz dobro informiranih krogov, je srbska vlada priznala orijentski družbi kot od-kupninsko ceno za železnice 42 milijonov dinariev. Svota se izroči orijentski družbi takoj, kakor hitro pride z Avstrijo do sporazuma glede zahtevanih posebnih tarifnih ugodnosti. Vsled še vedno trajajoče ministrske krize v Srbiji se je pa rešitev tega važnega vprašanja zopet nekoliko zavlekla. Splošna deželna razstava v Belgradu. Na inicijativo belgrajske trgovinske zbornice prirede Srbi leta 1916. ali 17. splošno deželno razstavo v Belgradu. Na razstavi bodo: kmetijski, gospodarsski. obrtni in umetniški oddelek. Sploh se bo gledalo na to, da bo razstava tvorila kolikor mogoče popolno sliko napredka Srbije na vseh poljih. Ker so že skoro vse važnejše institucije obljubile svoje sodelovanje, je razstava zasigurana in bo sodelovala tudi belgrajska občinska uprava, ki bo ukrenila vse potrebno, da izpade razstava kar najbolje. Bolgarsko - romunska poštna konvencija. Bolgarsko sobranje je sprejelo v zadnji seji poštno in brzojavno konvencijo z Romunsko. Atentat na predsednika Huerto. Predsednik mehikanske republike, ki še vedno zavlačuje rešitev spomin vprašanj in ogroža s svojo trmo celo deželo, je dobil Domafe vesti. Odlikovanje. Cesar je podelil vitežk križec Fran Josipovega reda dru. Aleksandru Wessnerju, višjemu svetniku državne železnice in načelniku pravnega oddelka pri ravnateljstvu državnih železnic v Trstu. Odlikovanec je poznan tudi v slovenskih krogih kot izboren in zelo koncili-janten uradnik. Tržaški mesti svet. Jutri, 9. t m. ob 7.30 zvečer seja. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnje seje. 2. Naznila. 3. Nadaljevanje proračunske razprave. Petindvajsetletnica „Adrije* v Barkov-ljah. K včerajšnjemu poročilu o nedeljski narodni slavnosti v Barkovljah naj dodamo, da se je slavnosti udeležil tudi državni in deželni poslanec, g. dr. Rybar. Ali res samo 20! Iz sobotnega »Piccola« posuemljemo, da je skupina 20 državnih uradnikov položila dar na oltar Lege v protest proti slovenskemu cvetličnemu dnevu. Ali res, da samo 20, da je le toliko tacih c. kr. malopridnežev?! Ne, ne verujemo. Več, več jih je prav gotovo, pa naj se že skrivajo pod tem ali onim geslom!! Popolnoma opravičeno se Italijani ponašajo s svojimi c. kr. eksponenti po raznih državnih uradih. Kaj bi bila iredentiška kamora brez takih državnih uradnikov, kakoršnjih ne bi trpela nobena država?!! Nula, ki jej manjka spredaj enojka. Dogodki v Nabrežini, »Piccolo« in socijalna demokracija. Včeraj smo prinesli popravka g. župana Ivar.a Caharije, ki ju je moral »Piccolo« priobčiti. Kakor da bi bil g. Caharija žeblje zabijal, tako je držal vsak nejgov argument proti »Picolovim« lažem. Potem je hitel »Piccolo« — kakor pravi — po nove informacije v Nabrežino, da bi na njihovi podlagi izpodbijal navedbe nabrežinskega župana. Ali pogorel je popolnoma s tem svojim prizadevanjem! Caharija trdi, da so kamnoseki potom svoje socijalnodemokratične strokovne organizacije zahtevali izdatne poboljške glede mezde in akordnega dela, v glavnem pa za pripoznanje njihove posredovalnice za delo. »Piccolo« priznava, da so zahtevali osemodstotno zvišanje, in povdarja, da Caharija ni hotel nič vedeti o posredovalnici. Torej je res, kar je oavel g. Caharija. — Caharija trdi, da so mu socijalisti grozili, da zapuste delo, čim ne odpusti nekaterih delavcev, vpisanih v narodno organizacijo. »Piccolo« odgovarja: V obeh delavnicah Josipa in Ivana Caharije ie bilo kakega pol tucata »krumirjev N. d. o.« in naglaša, da je delovodja Caharije Martin Radvić odgovoril delavcem, ki so izjavili, da nočeio delati s temi krumirji: Tu so in tu ostanejo! Torej zopet res, kar je trdil Caharija! Ta poslednji trdi, da so soci-jalistični delavci, ko ni hotel ugoditi tej njihovi zahtevi, proglasili bojkot. »Piccolo« odgovarja, da so imeli krumirji po- tem dobrega zaslužka na škodo akordnega dela, na kar da se socijalistični delavci — ko Caharija ni hotel sprejeti njihovih zahtev in tudi ne odstraniti »kru-mirjev« — niso več povrnili na delo! Zopet res, kar je trdil Caharija. Le enega ne priznavajo »Piccolove« informacije, ko oporeka namreč, da bi bili socijalistični delavci bojkotirali delavnice g. Caharije. češ, da oni so samo ostavili delo! To pa je samo nevredna igra z besedami. Kajti, če jaz nočem pri kom delati, ali če stavim neizpolnjive pogoje za povrnitev na delo, je toliko kakor da — bojkotiram! — O. Caharija trdi, da ni res, da bi bil on razvnemal duhove, ampak Ie terorizmu se ni hotel udati, da ni res, da so se imeli odpustiti vsi delavci, ki govore italijanski, in vsi, ki pošljajo otroke v Legino šolo, ampak ti delavci da so saini ostavili delo, ker ni hotel odpustiti gori omenjenih delavcev! »Piccolo« odgovarja, da se je g. Caharija obrnil do slovenske narodne organizacije in da je sprejel 64 slovenskih delavcev — po »Piccolovem«: krumirjev. Ta pa je res krasna! Torej bi bil moral g. Caharija zapreti delavnice, ko so oni ostavili delo!! In to da ni bil poizkušen — bojkot: udaj se, ali zapri delavnico?! Krasno je tudi, kako odgovarja »Piccolo« na trditev g. Caharije, da ni hotel odpustiti domačih delavcev iz Nabrežine in Sv. Križa. Laško glasilo trdi namreč, da so ti delavci iz raznih vasi Krasa. Tako torej: ljudje iz bližnjih kraških vasi niso domačini in ne bi smeli delati v Nabrežini, pač pa naj imajo to pravico daleč iz Furlanije v Nabrežino pritepeni ljudje!! — Radi laži, da se g. Caharija podpisuje z italijanskim pravopisom, kadar sklepa kupčije, se hoče »Piccolo« izviti na zelo komoden, ali nepošten način: trdi, da tako zatrjajo »razne osebe«. Mi pa ponavljamo v tem odločilno dejstvo, da je g. Caharija trgovsko protokoliran za Caharijo!! In sedaj še o tistem »atentatu« na otroke, ki so hoteli v Legino šolo!! »Piccolu« se vidi, da opravlja mučno delo. Navaja n. pr. neko Bizjak, ki da je prva vodila domov svoje otročiče, ker niso mogli v šolo. Denimo, da je bilo res tako. Ali pa morda izpodbija to dejstvo trditev g. Caharije, da sta one otroke pognala v beg dva pastirja, ker so insultlrali in kričali: »fora i sca-vi«?!! Je pač tako, (da rabimo prispodobo), včasih je tepen tisti, ki je bil napaden, mnogokrat tudi tisti, ki je z nesramnim vedenjem izzval pretep! Caharija je pribil »Piccolovo« laž, — češ, da sta on in njegova soproga ščuvala — s kratko konstatacijo, da njega in njegove soproge one dni niti v Nabrežini ni bilo!! Na ta odgovor »Piccolo« — molči!! In ta molk je značilen za vrednost »Piccolovih« informacij!! In sedaj še k zadnji naši nalogi: kdo je dajal »Piccolu« informacije? Bili so socijalni demokratje italijanske in slovenske narodnosti!! Te informacije vsebujejo priznanje, da tudi ti poslednji pošiljajo svoje otroke v Legino šolo, da torej podpirajo infamne, nemoralne in proti slovenski posesti in slovenskemu obstanku naperjene namene Lege Nazionale! Naj nam gromovniki v tržaškem mestnem svetu pridejo še enkrat z lažjo, da socijalisti ne podpirajo njihovega dela proti Slovencem! Nabrežinski slučaj kaže, da so celo tudi slovenski socijalni demokratje na slovenski zemlji podpiratelji italijanskega dela, torej ne samo »obrambnega«, ampak tudi napadalnega in prisvajalnega. To vse nam kažejo dogodki v Nabrežini do evidence. In vsej naši slovenski javnosti je v dolžnost, da se ne udaja krivi veri, da gre tu za boj med Caharijo in so-cijalnimi demokrati, ker tu se je v resnici razvnel boj za in proti slovenstvu Nabrežine!! To imejmo pred očmi in posvečuj-mo vso pažnjo dogodkom v Nabrežini!! »Piccinerie«. V resnici edino le »picci-neria« (doslovno prevedeno »malenkost«) in nič drugega je ono, kar so naši premili laški sosedje v svojem obupu vprizorili predsinočnjim, ob priliki, ko je godba slavne tržaške »mularije« iz rikreatorija v ul. delle Sette fontane zaključila na velikem trgu prirejeni koncert. Ker niso mogli na noben drug način tako očividno dati izraza svojemu sovraštvu proti nedolžni slovenski deci, so tej mulariji, ki bi se, če bi ne bilo teh rikreatorijev, le potepala po ulicah in nadlegovala mirne pasante s tradicijonelno nagajivostjo tržaško, ulicam prepuščene mularije, priredili ovacijo na podlagi vzklikov: »Evviva Trieste italiana!« (italiana, a mala pena per tre quinti, o Signori! Op. ur.), »Abbasso i s'ciavi!« (Che formano almeno gli altri due quinti della popolazione di Trieste, o Signori! Op. ur.) in »Evviva la Lega nazionale« (Che vendendo fiori raccolse T obolo dei cittadini di ogni parte e na-zionahta sotto falsa apparenza, o Signori!) Ti kričači, ki jih je bilo na številu kakih 200, so potem sledili godbi imenovane slavne mularije, ko se je vračala v svoj — ne rikreatorio, ampak — »aizzatorio« po Corsu in po ulici della Barriera vecchia. Seveda so med potjo ploskali in vpili razne »Evviva« na njihov, in razne psovke na naš naslov. Dogodki 1. majnika. Prosimo ona dva gospoda, Id sta se priglasila v naSem uredništvu kot priči dogodka, ko Je prvega majnika g. Mirko Kralj, da se obrani laške drhali, ustrelil z revolverjem ▼ zrak, oglasita v pisarni Kraljevega branitelja odvetnika dr. Wilfana v ul. Nuova št. 11. — Razprava proti Kralju se bo vršila 24. t. m. Na c. kr. moškem učiteljišču v Gorici bo vpisovanje za vstop prvi letnik v četrtek, dne 2. Julija t I. od 9 do 12 dopoldne. Popoldue istega dne ter v petek in soboto, dne 2. in 3. julija 1.1. se z vrše sprejemni izpiti. — Ako bo po le-teh doseženo najvišje možno Število prvoletni- kov, (štirideset) tedaj meseca septembra t. I. ne bo nič več sprejemanja za prvi letnik. Tvrdka Carlo Glessich ima trgovino s papirjem m pisarniškimi potrebščinami na Corso. Tudi v tej trgovini je valovilo te dni italijansko ogorčenje proti slovenskim — damam! Nekateri uslužbenci so kar besneli in se bahati, kako bodo slovenstce gospice metali po tleh in v — kanal. Neki slovenski gospici so pisali na dom porogljivo: .Spero che domani mi sapra dire quanto Le ha frutato Ia vendita dei fiori! Augu-rando Le una pronta guarigione (ta beseda je cilo podčrtana tudi na listku) La saluto Vittorio". — Zabeležil smo to, ker narn je znano, da tvrdka Glessich kaj rada sprejema slovenski denar! Cvetlični dan pri Sv. Jakobu. Včerajšnje poročilo o uspehu cvetličnega dneva pri Sv. Jakobu se je vrinila zelo moteča pogreška. — Skupna nabrana svota znaša namreč K 627.21, ne pa, kakor je bilo pomotoma tiskano K 127 20, kar so čitatelji gotovo že tudi sami popravili, videč, da so posamezni zneski višji od te skupne svote Avtomobilna vožnja med Postojno in Opčinami. Od 1. junija je pričela avtomo bilna vožnja med Postojno in Opčinami po dvakrat na dan. Postaje so: Postojna, Razdrto, Senožeče, Sinad« le, Štorje, Sežana, Opčine in obratno. Z Opčin ugodna zveza z električnim tramvajem v Trst. Zlasti za Tržačane je ugodno, ker se vozijo po ceni po svežem kraškem zraku. Žal, da družba te aute-vožnje premalo skrbi za reklamo, sicer v svojo škodo, ker ljudje šele malo vedo zato ugodno avtomobilno zveze. Razpis ustanove. Glasom prijave c. k. kranske deželne vlade, dne 30. 4. 1914 št. 11793, se razpisuje z II. poluletjem šolskega leta 1913 1914 ustanove Josipa Go-rupa vit. Slavinjskega deseto mesto v znesku letnih 500 K za dijake slovenske ali hrvatske narodnosti na srednjih in visokih šolah. Za dijake visokih šol se ustanova zviša na letnih 528 K. Pravico do užitka imajo: a) dijaki, ki so v sorodstvu z ustanoviteljem, b) dijaki rodom iz Kranjskega. Štajerskega, Koroškega, Primorskega, Reke in Hrvatskega Primorja, c) dijaki vseh slovanskih narodnosti, ak^ bi ne bilo prosilcev pod a in b. Pravo podelitve pristoja za sedaj gospodu Korneliju Gorupu, vitezu Sla-vinjskemu veletržcu v Trstu. Redno opremljene prošnie je predložiti takoj ravnateljstvu zavoda, ki ga obiskuje prosilec. Ravnateljstvo pa odstopi prošnje s primernimi predlogi najkasneje do 20. junija 1914 c. k. deželni vladi v Ljubljani. Prepozno vložene prošnje ne bodo upoštevane. Morebitna na-daljne pojasnila se zamorejo dobiti ob uradnih dnevih v dopoldanskih urah pri šolskem oddelku c. k. namestništvenega svetnika v ulici Caserma št. 7. — Dr. Fa-brizi 1. r. Oddaje dobave cementa. C kr. ravnateljstvo državne železnice odda svojo potrebščino Portland cementa za leto 1915. potom javnega dobavnega razpisa. Podrobnejši podatki so vsebovani: Wiener Zeitung", „Osservatore Triestino" in „Avvisatore Dal-mato" od 10. junija 1914. Zatajevanje narodnosti. Prejeli smo: O cvetličnih dnevih se je zgodilo par žalostnih slučajev, ki kažejo, kako malo cenijo neka teri naši „boljši sloji- svojo narodnost. Dogodilo se je parkrat, da sem šel mimo naših dam, ki so prodajale cvetlic in slučajno sem videl, da je neka prodajalka cvetlic vprašala neko „odlično" slovensko damo, da Ii je Slovenka, in dotična dama je menda iz strahu, da bi darovalo za humano stvar bornih par vinarjev, zatajila svojo narodnost, rekoč: „Jaz sem Nemka!" — Drug slučaj se je dogodil malo pozneje, ko je na isto vprašanje odgovoril neki gospod: „J a z s e m 11 a I i j a n!" - dočim poznam oba osebno kot „Slovenca", ki se celo ponašata s svojim „slovenstvom". Nemška nesramnost. Našel se -je v Trstu nemški nesramnež, ki je napisal v oni graški »šuftenblat'<, ki sliši na ime »Gra-zer Tagblatt«, poročilce o občnem zboru našega Dramatičnega društva, v katerem je nagroinadil toliko nesramnosti, kolikor jih je mogoče pričakovati edino le od nemškega privandranca, ki je prišel s trebuhom za kruhom v Trst ter se tu pobratil z ono poulično sodrgo, ki bi najrajši na žlici vode požrla vse, kar je slovenskega v Trstu. Vodilo bi predaleč, ko bi se hoteli spuščati v vse one nesramnosti, ki jih je nakopičil ta podli nemški časnikarski ma-zač. Kako daleč je šel v svoji hudobiji, je najboljši dokaz to, da je v namenu, da bi kolikor mogoče oblatil naše gledališče falzificiral številke iz intendantskega poročila. Naš list je po prvem občnem zboru Dramatičnega društva poročal: »Tako je bilo n. pr. v sezoni 1907 1908 vseh predstav s povprečnim inkasom K 355.69, stroškov K 183.31. in čistim dobičkom K 172.38. V sezoni 1913 14: 44 dramskih predstav s povprečnim inkasom K 175.10, stroški K 98.60 ia čistim dobičkom K 76.40, 21 muzikaličnih prireditev s povprečnim Inkasom K 387.20, stroškom K 256.04 in čistim dobičkom K 131.16.« Nemški lopov pa je, sta bila aretirana ter odposlana po izgonu v Trst. — Sicer tajita oba. da bi bila imela kaj posla pri tatvini na škodo Hof-stadterja. a oblast ima proti njima tehtne dokaze, vsled česar sta bila pridržana v zaporu. Brezplačna vožnja iz Aleksandri je v — ulico Tlgor. Ko je včeraj priplul v naše pristanišče Llovydov pamik *Wien«, je bil na tem parniku aretiran 241etni kotlar Ivan Benvenuto, doma iz Bosne. Aretiran je bil pa zato. ker se je v Aleksandriji skrivaj ukrcal na rečeni parnik, z namenom, da bi se tako brezplačno pripeljal \ Trst. Kakor se vidi, se mu |e to posrečilo, ker poleg vožnje, je s tem pridobil še nekaj časa v Trstu brezplačno stanovanje in hrano v ulici Tigor. Umrli so: Prijavljeni dne 7. t. m. na mestnem fizikatu: Rompec Josip, 30 mesecev, Greta Št. 500: Costantino Virgi-nija. 66 let, ul. degli Stella št. 1; Cegnar Viktorija. 81 let, ul. Romagna št. 26; Er-bec Virginija. leto dni. ul. Molin a Vento št. 52; Cirn Ivan, 53 let, ul. A. Canova št. 24. — Prijavljeni dne 8. t. m. na mestnem fizikatu: Bcrtozzi Elvira, 3 mesece, ul. P. Castaldi št. 11; Gašperšič Otokar, poldrugo leto, Vrdela Št. 14; Gorjan Antonija. 13 dni, Rojan št. 1; Orazio Hermina, 2b let, ul. L. da Vinci št. 4; Skrinjar Ru-dolj, 9 mesecev, Skorklja št. 224: Sutla-\ič Danijel, 10 mesecev, parnik A.-A. *Franz Josef I.«. — V mestni bolnišnici dne 4. t. m.: Godina Jakob. 54 let; Marin Marija, 7 dni; Bučic Anton, 32 let; Du-gojčevič Matej, 38 let; Olivo Marija. 74 let; Zadnik Karel, 21 let; Zeppar Pieri-na. 32 let; Mihael Dobre, 64 let. — V mestni bolnišnici dne 5. t. m.: Bizjak Josip, 55 let; Rabeš Anton. 79 let; Pažin Ivan, 10 mesecev; Martinuzzi Amalija, 37-let. koti, to pa radi znižanja vožnje, ki nam jo nudi c. kr. državna železnica, toda le pri zadostnem številu udeležencev. Odhod iz Trsta v nedeljo ob 6.30 zjutraj. Pevci izstopijo 2e v Rihemberku, ter gredo peš v Prvačino, kjer bo skupen obed pri g. Mozetiču. Vendar pa treba vzeti listke do Prvačine. Popoldne sprehod v bližnjo pr-vačinsko okolico, ter zvečer po veseli zabavi povratek ob 9 v Trst. »Narodno-socijalna mladinska organizacija je nabrala za družbo sv. Cirila in Metoda med svojimi člani in med občinstvom na slavnosti »Adrije« v Barkvoljah K 167.56 in sicer v protest proti italijanskim napadom na naše cvetličarke ob priliki cvetličnih dnevov. Od te svote je nabral brat M. Kravos K 110.33, brat F. Ferjan-čič K 37.38 in brat Franc Macarol K 16.74. Odbor dostavil še K 3.20. — Denar se je izročilo predsedniku šentjakobske Ciril-Metodove podružnice, ki odpošlje denar Družbi v Ljubljano. Narodno-socijalna mladinska organizacija« priredi v Četrtek popoldne, na praznik, sestanek pri Sv. Ivanu v »Narodnem domu*. Uro objavimo. Bratje, pridite! »Prvo vojaško veteransko društvo v Trstu« priredi vsakoletno tombolo prihodnjo nedeljo, dne 14. t. m., na trgu velike vojašnice ob 4.30 popoldne. Dobitki so: terno K 100, kvaterna K 150, Činkvina K 200, I. tombola K 100, II. tmobola K 300. Srečke se dobivajo v vseh loterijskih kolekcijah. DsrovL — Ob zvokih glasovirja, po izvajanju g. Angela Martelanca nabrala vesela družba v gostilni pri „Fogotu" v Barkovljah na konto „margeriti" 12 K za moško podružnico CMD. Denar hrani uprava lista. Telovadno društvo „Sokol" v Trsta. Vsi oni bratje, ki so lansko leto sodelo-\aii pri trobentaškem zboru9 ter oni, ki bi imeli veselje sodelovati v letošnjem letu, so vabljeni, da se udeleže I. vale tro-bentaškega zbora, ki se vrši v soboto, dne 13. t. m. točno ob 9. uri zvečer v društveni telovadnici, ulica Stadion 21. Društvene vest!. Lonjerska Ciril - Metodova podružnica priredi torej, kakcr že javljeno, v nedeljo, dne 14. junija 1.1. svojo pomladansko veselico na prostorih „Konsumnega društva". Na sporedu so razne godbene točke, ki jih izvaja vaško godbeno društvo „Volarič", peje, enodejanska burka rNe kliči vraga*, srečolov in ples. Podružnica društva „Pravnik" v Trstu je priredila dne 5. majnika t. I. svoj prvi družabni sestanek. Na sestanku je predaval g. ces. kralj. dež. davčni nadzornik in fin. svetnik Hilarij Vodopivec: „O osebnih dav-k h z ozirom na davčno novelo z dne 23. 1. 1914." G predavatelj se je uvodoma doteknil razmerja dohodarine do drugih direktnih davkov. Nato je pojašnjeval pre-membe, ki jih je ustvarila v dohodarini zadnja davčna novela. Zanimivo je, opazovati vodilno misel v tem najnovejšem davčnem zakonu. Kakor rdeča nit prepleta ves zakon tendenca, ščititi malega člcveka, očividen vpliv novega ljudskega parlamenta G. predavatelj je pokazal, da se da zanimivo razpravljati tudi o davkih, ki sami na sebi niso prijetni. Sestanek je počastil s svojo navzočnost o kot gost višji fin. svetnik dr. Lippert, znan pisatelj in strokovnjak na polju mednarodnega finančnega prava. Drugi družabni sestanek podružnice društva „Pravnik*4 bo 10. t. m. ob 8.30 zvečer v gornji dvorani restavraciji „Balkan" (Narodni dom). Predaval bo društveni predsednik, odvetnik g. dr. M. Pretner: „O agrarnih skupnostih, njih regulaciji in razdelitvi z ozirom na zakon o agrarnih operacijah za Goriško". — Gostje dobrodošli ! Šentjakobska podružnica CMD javlja, da priredi v nedeljo, dne 5. julija t. 1. na vrtu gostilne »Jadran« pri Sv. Jakobu zaključno veselico otroškega vrtca z razstavo ročnih del, izvršenih v vrtcu. Prosijo se ostala društva, naj blagovolijo to vpoštevati. Zavod sv. Nikolaja ima v sredo, dne 10. t. m., ob 5 popoldne svojo redno odborovo sejo. Vabljene so vse odbornice, da se seje, ki je zelo važna, udeleže v čim večjem številu. Izredni občni zbor »Dramatičnega društva« se bo vršil danes, dne 9. t. m., ob 8.30 zvečer v veliki dvorani »Narodnega doma«. Dnevni red: 1. blagajniško poročilo, 2. poročilo preglednikov računov, 3. volitev novega odbora, 4. slučajnosti. Zabaven izlet v Prvačino priredi v nedeljo, dne 14. t. m. pevsko društvo »Kolo« v i rstu. \abijo se vsi podporni člani in prijatelji društva, da se pridružijo ter istočasno prosimo vse one. Ki se nameravajo udeležiti izleta, da se prijavijo zadnji čas do sobote večer v »Delavskem podpornem društvu« (Narodni dom) pri g. Mi- Vesti iz Gorl&e. V Kobaridu se je oddala prezidava občinske vojašnice. Ker nam je neznano, da-siravno smo občinarji, kako se je dražba vršila, naj nam župan stvar pojasni in tudi starešinstvu, da bomo vsaj vedeli, kako se je cela zadeva vršila. Iz Sežane. Mesto venca pokojnemu prijatelju Alojziju Šmucu darujeta Josip in Milena Pirjevec za družbo sv. C. M. 10 kron. V isti namen pivovarna „Adrija" tudi 10 K. V isti nam namesto Šopka na krsto svojemu botru pok. A. Šmucu Stanko Pirjevec pa 2 kroni. Denar je izročen g. blagajni čarki ženske podružnice Družbe C. M. v Sežani. Ciril-Metodova podružnica v Vrtojbi priredi v četrtek na praznik Sv. Rešnjega Telesa redni občni zbor v Občinskem domu ob 3 popoldne. Dnevni red po pravilih. Shod v Sv. Križih V staroslavnem mestu Sv. Križu je priredilo »Slovensko politično društvo v Gorici« javen shod, ki se je obnesel kar najbolje. Zanimanje za shod veliko, govori temperamentni, polni vsebine, ljudje zadovoljni s svojimi poslanci. Glavni pomen shoda pa je, da so vsi enodušno obsodili novostrujarske hujskarije glede vinskega davka in deželne zavarovalnice za govejo živino ter da so na shodu soglasno manifestirali za slovenske pravice v deželi in dokazali s številkami, kdo plačuje največ davkov v deželi. Shod je otvoril župan g. Peter Medve-šček. Pozdravil je vse, predstavil oba deželna poslanca g. Kovača in dr. Podgor-nika. Živahno aklamiran je bil nato zvo-ljen za predsednika shoda g. župan Me-dvešček, ki je po kratkem nagovoru podelil besedo dr. Podgorniku. Uvodoma svojega stvarnega in temeljitega govora je pojasnil dogodke do Jan-i skih deželnozborskih volitev, ko je zaklicala vsa dežela, proč z nestrpnostjo in brezobzirnim strankarstvom, na delo za gospodarski in narodni procvit Goriča-nov! Volja vseh Goričanov je prisodila zmago Samostojni narodni stranki, ki je propagirala misel skupnega boja proti Italijanom. (Odobravanje.) Prišlo je zasedanje deželnega zbora. Ustvariti bi se mogla lepa delovna večina, ki bi uspešno delovala v korist dežele. Z ozirom na.delovno večino smo tudi dovolili, da je bil imenovan deželnim glavarjem Italijan, dasiravno smo bili prepričani, da bi mogel biti enkrat imenovan tudi Slovenec. Prva obsodba novostrujarskih hujskanj. Prva in glavna naloga novoizvoljenega deželnega zbora je bila rešitev proračuna za 1. 1912/13 in 1914. Oba proračuna sta izkazovala nič manj ko poldrug milijon primanjkljaja. Tega je bilo treba kriti. Kritje bi se lahko doseglo z zvišanjem doklad. Ali mi imamo to nesrečno uredbo, da ne plačujemo le deželnih, temveč tudi okrajnih doklad, ki v nekaterih krajih same dosegajo visoko stopnjo 200 do 300%. Ce bi tedaj zvišali doklade v taki višini, da bi bil krit primanjkljaj, potem bi morali zvišati vse doklade v nekaterih okrajih na ogromno svoto 708/v, kar bi čisto gotovo ne bilo zdravo. Je pa Še nekaj drugega. Slovenski okraji plačujejo veliko več okrajnih doklad ko laški, ki znašajo največ 94%, dočim znašajo doklade v slovenskih tudi do 160%. Za iste potrebe plačujemo mi veliko več, ko Italijani. Pri troških za ceste in pri bolniških troških je isto. Plačujemo več, dobivamo pa manj. Zato je bila naša zahteva, če se že zvišajo doklade, da se mora predvsem spremeniti dosedanji sistem. Mi in Italijani naj dobivamo isto, naj pa tudi plačujemo enake potrebe tudi enako. Će bi pa veljalo še v naprej, da plačujemo za iste stvari več, pa ne dovolimo zvišanja doklad in se raje ločimo. (Odobravanie.) Proti našim utemeljenim argumentom1 imajo Italijani ta izgovor. Je sicer res, da ne prejemate toliko ko mi, aH mi plačujemo za to % vseh doklad. Zato je Čisto pravično, Ce dobe tudi oni več od dežele. To so njihovi izgovori, (klic: pa so prazni!) zato smo zahtevali, da se uradno konstatira, koliko plačujemo rtri in koliko plačujejo Italijani. Laški izgovor. Po davčnem izkazu iz I. 1912. plačuje 1. mesto Gorica na direktnih davkih ....... 192.168.70 in na užitnini , , . . . 125.627.87 skupaj 167.012.84 2. Gradiška (sodni okraj) direktnih davkov .... 17.851.40 nžitnine . . . « . . . 32.11538 skupaj 49.966.78 3. Kormin. Direktnih davkov 25.568.10 užitnine ..... . . 43.945.89 skupaj 69.513.99 4. Tržič. Direktnih davkov . 43.468.40 užitnine...... . 54.053.81 skupaj 97.522.21 5. Červinjan. Dir. davkov . . 55.867.10 užitnine ..... . . 55.727.83 skupaj 111.594.93 Laški okraji torej skupno: Gorica mesto: 317.791.57 K Furlanija: 328.597.91 skupno 646.389.48 Slovenski del dežele pa plačuje: 6. Gorica, okolica. Direktnih davkov ,»»... 41.362.70 užitnine « ■ « • . . . 125.650.14 skupaj 40.728.36 7. Ajdovščina. Dir. davkov . 12.361.10 užitnine...... . 28.367.26 skupaj 22.351.53 8. Kanal. Direktnih davkov . 9.474.80 užitnine...... . 12.876.73 skupaj 40.214.39 9. Tolmin. Direktnih davkov . 10.149.70 užitnine...... . 30.064.69 skupaj 13.510.69 10. Bovec. Direktnih davkov . 3.794.80 užitnine...... . 8.191.27 skupaj 11.986.07 11. Cerkno. Direktnih davkov . 4.177.50 užitnine...... . 9.333.19 skupno 13.510.69 12. Sežana. Direktnih davkov . 12.180.20 užitnine...... . 44.056.24 skupaj 56.236.44 13. Komen. Direktnih davkov . 11.013.50 užitnine....... 41.768.53 Skupai 52.782.03 14. Kobarid. Direktnih davkov 5.723.20 užitnine . . . , . . . 15.276.84 skupaj 21.000.04 Ves slovenski del dežele plačuje torej 425.822.39 K. Oba dela plačujeta torej 1,072.211.87 K. Oglejmo si torej te številke malo po-bližje. Gorica plačuje čez 100.000 K na užitnini. Ali je to mar samo laški denar? Nikakor ne. Nas je čisto gotovo danes nad 12.000, po uradnem štetju nas je 40% v mestu. Zato je pa tudi 40% naš prispevek k užitnini. Še več. Slovenska okolica prihaja vsak teden v mesto, od vseh ljudi, ki prihajajo v Gorico, je nad dve tretjini Slovencev in niti ena tretjina Italijanov, tudi to je treba upoštevati. Gorica je poleg tega središče dežele. Tu so vse šole in uradna statistika kaže, da je večina dijakov Slovencev. To je treba vse upoštevati pri določitvi slovenskega deleža pri užitnini. 12.000 Slovencev pa plačuje tudi direktnih davkih v precejšnji meri. Končno pa žive tudi vsi laški trgovci od slovenskih okoličanov. Lahi so pravzaprav le davkarji, kasirji (Odobravanje), ki prejemajo naš denar, potem pa kriče, vse to plačamo mi. Zato plačujemo mi, pesimi-tično računano, saj 40% vseh deželnih davkov mesta Gorice. Pa tudi v Furlaniji je veliko Slovencev. Tržič in zapadna Brda štejeta vse polno slovenskega prebivalstva. Najmanj 10% vseh davkov v Furla-niji plačujejo Slovenci (Klici: Še več!). Ce pa vse to upoštevamo, tedaj plačujejo Slovenci v vsem 585.798.11 K deželnih davkov, Italijani pa le 486.413.06 K, Slovenci torej za skoraj 100.000 K več, ko Italijani. Ali v odstotkih: Slovenci 53.635%, Italijani pa 46.365%. Pa če tudi ne upoštevamo Slovencev v Furlaniji, potem plačujemo mi še vedno 53% in Italijani le 47%. Kdo plačuje torej več davkov, mi ali Italijani? Kje je upravičenost njihovega izgovora! (Klici: Nikjer) Laški argumenti so torej ničevi. Da prenehajo stare krivice smo zahtevali, da se naj plačujejo po vsej deželi doklade v enaki višini. Pa Italijani so nam nasprotovali in s tem je označen današnji politični položaj. V gospodarskih točkah obstoje nasprotstva. Novostrujarska hujskanja. Govorilo se je o kritju primanjkljaja. Ker je bilo nemogoče zvišati doklade, je bilo treba dobiti novih dohodkov novih davkov. Deželno knjigovodstvo je izdelalo v tem oziru dva načrta. Davek na pivo naj se zviŽa na 8 K oziroma 12 K in uvede naj se davek na dosedaj še neobdačeno vino, ki ga kupujejo bogatejši ljudje v množini nad 56 litrov za domačo uporabo. Davek je bil pravičen in koristen. Ce i NARODNA POSOJILNICA IN HRANILNICA v TRSTU r*Sl«tr«vaM zadrug« z •majtnlm Jamstvom. ■ ■ NOVA ULICA ST. 13, O. NADSTROPJE ■ ■ ▼loga na, fcnjižioe po *V *V-5°lo Daj« poMjila aa »tiij.ee in vrednote na mMtftna ali tndectka odplačila. Eskomptuja trgovsko meijfee. Prodaja srečke aa mesečna obroke. Mnenie g. dr. M. Neuwirtha v Mariboru Goap. J. SERRAVALLO Trst Z veseljem Vam naznanjam, da predpisujem ie več let Vaše izvrstno SERRAVALLOVO KINA-VINO Z ŽELEZOM (Vino di Chlna Ferruginoso Serravallo), čigar uspešnost je gotovo dokazana v mnogih slučajih. MARIBOR, dne 7. septembra 1911. Dr. NEUWIR1H. perjezaposteUe po ceni. * J kg sivega, dobre«« parla 2 IT; boljle vrste 2 K 40 ; Bitna na pol bitega K 2AO; __ __lega 4 K ; belegt dlaka- Boniscb * * K 10; 1 kg zelo tl- r i — negs, snelno belega perja K 6.40. K S*- ; 1 kg drobnega perja, sivega 6 K. 7 belega jlnega 10 K, najfinejšega pranega perja K 12. — Pri nakupu 2 kg franko Ze napolnjene pernice a debelega, sdeiega, Modrega, belega aU »aasaege platna. 1 takrat 180 cm dolg, okoU 190 en itrok s dvema blaatnama vred, vseka 80 em dolga, ekell 80 cm Uroka, napolnjen b novim, «lTim selo trpežnim, dletastim perjem K 16 —; • ---- ; e drobnim K M— ■rednjlna perjem K tO- ; * drobnim K M— poeemi keatl 10 a, It K, 14 K, 1« C; bleaine i K, C 3-5a K 4-Tok en 11 BOO em dolgi, 140 em Uroki K IS'—, K UT0, K 17-80, K »t—; blerlo« 80 om dolge, TO em Uroke K 4 SO, [ K 6*tO, K 6-70; Podtnhentl la trdnega* pisanega platna 180 ' oa dolgi, 11« cm Uroki K iS 80, K 14 80 PuUlJke proti I poveetjn od K 18-— naprej ftuko. Menjava je dovoljena; sa to, kar ne ngeja, se vree denar. [S. Benlseli, Deienice 765, bika.! Bogato Hustrovanl cenik gratis In ffranko NAZNANILO. Čast mi je naznaniti slav. občinstvu, da sem odprl popolnoma novo pekarno v ulici Caserma št. 11, katera je preskrbljena z vsakovrstnim blagom. Kruh vedno svež. Najfinejše vrsti moke. Prepečene!, slaščice, mrzle pijače, kakor tuei vino in likerji. Uljudno se priporoča Mo|xi| Guli, prej na trgu Caserma.) Sf .............. Tapeturskl in preprosnr. mojster DRMOTIH PDC Trst Via Nonn Me Jtev. 38 se priporoča tem. občinstva. : ♦ o j o : : | Kdor želi svojo sedanjo negotovo in slabo plačano službo zamenjati z boljšo, kdor išče dobrega in lahkega postranskega zaslužka, kdor uživa ugled In zaupanje pri svojih prijateljih in znancih, kdor se ne plaši pred akvizicijskim poslom, če se mu dobro izplača, I a naj nemudoma sporoči svoj naslov pod „Poštni predal 47«, Ljubljana. UMETNI ZOBJE PLOMBIRANJE " ZOBOV. IZDIRANJE ZOBOV BOLEČI Dr. J. ČERHAK 0. TDSCHER zoaozniMV. miim konc. zobni NIK I l|\ I TEHNIK ULICA CASERMA, 13II. nad. Rimske toplic® v Tržiču CHonfalcone) Sezona od 1. junija do konca septembra. Na novo prirejene in povečane vroče bron-ske in klornatrljske toplice. Jednakomerna toplina 38°—40° in naravne glenske kopeli. Analizirane od dvornega svetnika profesorja dr. E. Ludvlga ter od njega in najslavnejših zdravnikov Dunaja, Prage, Gradca in Trsta najtopleje priporočene proti bolezni ischlae, kroničnemu In hudemu revmatiztnu v sklepih in mišicah, živčnim boleznim vsake vrste, ter kožnim in ženskim boleznim. — Pojasnila daje radovoljno Uprava. gONI^HII IIBIII8ISSIII 5 ~ Dobroznana mirodilnlca :: SS I Iv. CamauSi i = Sv. Ivan • Trst - blizu Har. doma = 1 Velik izbor barv | = = poviak Itc9.= = Zaloga za Trst in okolico redilnega Mg 1 ke^lr^odras?e SLADSN g tu fostaMga apna in IstMga praiki u iivali. - Tilcfan 81 Pomoč v vsaki sili nudi Ssuclehnerjeva kisla voda „HUNYADIJANOS", ki je zanes-lfivo in tudi pri daljši uporabi neškodljivo odvajalno sredstvo. Ista ozdravi tudi naj trdo-vratnejšo zapeko in vse posledice iste, in se more vsled tega uporabljati kot izborno sredstvo za nravnavo pr bave. Posebno blagodejna je Saxlehnerjeva kisla voda „HU-NYADI JANOS" v slučajih protinskih napadov, obistnih In mehurnih kamenov, ženskih bolezni itd. Velikaška zaloga pobfttM In tapecarU PPaolo Gastwirtli, Trst ulico S'fidton it 6 (Mio tfedallfta Fenice). Mljp najbolj usoden olr za nakirouanje bcdisi slede cen kakor tudi kakovosti. Kolosalni IzD r. - Telef. 22 85 m n r * ^ Stran .f »EDINOST« »t 12*. V T? stu, dne 9. junija 1914. se je pa proti temu davku čisto neodpu-stljivo hujskalo in govorilo, da pride finančni usiužbenec k vsakemu kmetu na dom, revidirat vino. Nikdar se ni mislilo, kar je rudi proti vsakemu davčnemu načelu, obciačiti producenta, temveč le konzumenta. Žito so pa tudi vse hujskarije prr>ti nameravanemu davku danes brez moči. (Tako je!) Drugi tak krik so zagnali vsled zavarovalnice za govejo živino. Na shodu v Cerknem so zahtevali, da plača dežela primanjkljaj pri zavarovalnici, odrekli so iej pa vsako pravico na nove davke. Kako se to ujema, vedo le novostrujarji. (Veselost.) To so bile točke, ki so nas morale zanimati v deželnem zboru. V tem smislu pa moramo tudi nadaljevati svoje delo. Da plača priprost človek davek za vino, ki ga spije v gostilni, naj ga plača tudi bogat meščan, ki ga ima doma (Tako je!) Poleg tega bi pa bili tudi upravni stroški pri tem davku zelo majhni. Od gotove strani pa imamo večji uspeh, je pa treba, da podpirajo volilci svoje poslance, da glasno odobravajo postopanje svojih poslancev. Ce bodete vi stali na naši strani, potem tudi ne izostanejo uspehi. (Burno, dolgotrajno odobravanje). Kot drugi je govoril deželni poslanec Kovač. Ko smo prišli prvič v deželni zbor, smo imeli vse polno nad, vsi smo upali, da dosežemo potom delovne večine lepe uspehe. Pa laška katoliška stranka nas je bridko varala. Hotela je le, da jim mi dovolimo vse, kar je za kritje primanjkljaja potrebno, za drugo se pa niso zmenili. Niti naših najskromnejših zahtev niso hoteli izpolniti. Ko smo prišli v deželni zbor, nas je čakalo nad 700 še nerešenih slovenskih prošenj. Ko smo jih začeli reševati, smo videli, da bi zahtevale slovenske prošnje, če bi bile ugodno rešene 270.000 K več, ko laške. Tega so se pa Italijani grozno ustrašili. Cisto so pozabili na vse, kar so prejemali že oni skozi celo vrsto let in nikakor niso hoteli razumeti, da dokazujejo številnejše slovenske prošnje ravno večjo potrebo okraja. Ko smo pa hoteli končati dosedanji sistem, da bi dobila vse Furlanija, so se uprli. Niti tega niso hoteli dovoliti, da bi dobili mi in Italijani enako podpor. Zahtevali so le, da jim dovolimo mi najprej podpore, jih obenem izplačamo in potem dovolijo oni nam podpore, izplačila pa bi seveda ostala na papirju. Temu pa mi nismo pritrdili in smo rekli, rajše nič, ko pa da se nadaljuje krivica. (Odobravanje.) Značilno, kako umevajo pravičnost laški klerikalci, je sledeče. Kakor sem že omenil, je na deželnem odboru več slovenskih ko laških prošenj. Kako stališče so sedaj zavzeli Italijani. Ker imajo Slovenci več prošenj, ko mi, jih moramo imeti iti i ravno toliko in so začeli vlagati prvi brez obzira, če so utemeljene ali ne. Pri nas pa ni tako. Vlagamo Ie utemeljene prošnje. Sv. Križ nima dobre pitne vode in vendar je voda predpogoj zdravju. Ceste so slabe, polno jih sploh manjka, v Furlaniji pa gredo ceste skoraj do vsake hiše. In tako naprej! Na vse prošnje odgovarjajo, da ni denarja, ali denarja imajo pa takoj, če rabijo za sebe in za Furlanijo. Boljše bo le, kadar se premeni dosedanje gospodarstvo. Nato se je bavil govornik s krajevnimi potrebami. Vipavska železnica. Občine in dežela so prispevale za gradnjo železnice zelo velike vsote. Ta kapital je sedaj mrtev. Če bi se železnica podržavila, kakor je bila svoječasno vlada že pripravljena. potem bi mogle uporabiti občine in dežela sedaj mrtvi kapital za druge koristne naprave. Z glasnim odobravanjem se izrečejo zborovalci za podržavljenje. Druga skrb mi bo, da se popravi sedanje ogromno zvišanje doklad v šolskem okraju Goriške okolice od 94% na 160%. Oni, ki je že zakrivil primanjkljaj, ta ga naj tudi plača. (Živahno odobravanje). Okraju pa primanjkuje tudi zdravnikov. To se je že večkrat poudarjalo, a še vedno ne dovolj. Tudi v tem oziru je treba doseči zboljšanje, in dežela mora biti preskrbljena z zdravniki, ko sosednja Kranjska. (Klici: Tako je!) V tem smislu bom deloval še v naprej in prosim vse, da me podpirajo in da se z zaupanjem obračajo na mene. (Živahno odobravanje.) Predsednik Medvešček: Oba gospoda predgovornika sta v izbornih in temeljitih govorih povedala, kako škriplje deželni voz, prosim sedaj g. državnega poslanca dr. Oregorina, da pove, kako škriplje pa državni voz. (Konec jutru) Vesti iz Istre. Ricmanje. Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Breg se tem potom najiskre-neje zahvaljuje gospodu Zuljanu Josipu, Ricmanje hšt. 133, ker s svojo spretno roko popravi brezplačno vsak nabiralnik. Da bi naša družba imela mnogo takih članov! Izkaz prispevkov podružnice CMD za Breg in to zamesec marec in april: iz nabiralnikov: Ivana Žerjala, Boljunec 5 K, Ivana Žerjala, Boršt K 174, Ivana Auer, Boršt K 6.80, Ivana Kosmač, Boršt K i.40, Ferluga (Mocco), Boršt K —.92, Ferluga (Mocco), Boršt K 12.90, Ivana 2erjal, Boršt k —.20, Ivana Kosmač, Boršt K 1.36, Luka Sancin, Dolina K 4, Ivan Žerjal. Boljunec K 1.60, Ivan Fran Kraljič, Boljunec K 2, Sancin Ant. Pavel, Boljunec K 2.27. — Darovili: Ivan Marc, Boršt K 1, Anton Trebše, Trst K 1, Lovrenc Botac, Trst K 2, Antonija Auer, Boršt 60 v. — Letni prispevki: Samec Martin, Dolina (župan) K 2, Bertok Josip, Osp K 2, Novak Josip, Osp K 2, Zobec Miha, Boljunec K 2; skupaj K 52.43. Razne vestL Obsodba tatu »Mona Lise«. Te dni se je završila v Florenci zanimiva obravnava proti tatu Vincenciju Peruggia, ki je, kakor znano, ukradel že skoro pred 3 leti v luverski galeriji v Parizu znamenito sliko »Mona Liso. Tatu so prijeli že ko se je zadeva skoro pozabila in sicer v Florenci, kjer je hotel Peruggia prodati sliko nekemu stari nar ju. Peruggia je bil obsojen na eno leto in 15 dni ječe. Kazen je z ozirom na veliko vrednost slike primeroma zelo majhna. Peruggia je poudarjal, da je hotel sliko, ki je bila po njegovem mnenju od Francozov odpeljana, ukrasti in vrniti svojemu narodu. Ta njegova trditev je seveda napačna, ker sliko je kupil za visoko ceno francoski kralj Franc I. za svojo galerijo slik. Porotno sodišče. Zaradi hudodelstva goljufije. Včeraj se je pred porotniki vršila razprava proti 371etni Mariji, soprogi Antona Saršona, doma iz Breze v Kastavščini, ki je bila obtožena zločina goljufije v znesku K 4130.—, izvršenega na škodo »Hrvatske hranilne in posojilne zadruge na Sušaku«, in prestopka tatvine, ker je skupaj z neko drugo osebo v noči med 1. in 2. decembrom 1. 1. trgovcu Ivanu Sarožnu v Saržonih blizu Kastva ukradla prašiča, vrednega 37 kron. Razpravi predseduje predsednik deželnega sodišča Milovčič, votanta sta bila pa deželnosodm svetnik Pachor in sodnik dr. Ulaga. Državno pravdništvo je zastopal dr. Benčić, a branil je obtoženko dr. Zennaro. Porotna klop je bila sestavljena iz gg. Anton AliČ, Ivan Smerdelj, Jernej Ruzzier Ivan Prelog, Hugon Ablondomo, Fran Košuta, Fran Petrič, Aleksander Amoroso, Anton Lenček, Matej Ivaniševič, Josip Cante in OgnibeneAmadei. Iz obtožnice posnemljemo, da je Marija Saršon dne 4. julija 1910. L pri»Hrvatski hranilni in posojilni zadrugi na Sušaku« zaprosila posojilo v znesku 1000 kron, ki ga jej je rečena zadruga tudi dovolila, ker sta z obtoženko vred podpirala neko zadolžnico kakor poroka neki Matej Cr-njar in And rej Lazar ič, ki sta, glasom informacij, ki jih je zadruga dobila, dva dva dobra posestnika v reški okolici. Nekaj mesecev kasneje, in sicer dne 29. januarja 1. 1911., je obtoženka Marija Saršon, pri imenovani zadrugi zaprosila za posojilo v znesku 4000 kron, katero jej je bilo tudi takoj dovoljeno, ker sta se za podpis zadolžnice predstavila kakor poroka neki Josip Blečič in Andrej Kaučić, ki sta bila, kakor prejšnja dva, poznana kakor dva dobra in premožna posestnika iz reške okolice. Ker je pa obtoženka prve mesece leta 1913. zaostala s plačevanjem obrokov v povračilo najetega posojila, se je imenovana zadruga obrnila na poroke in jih pozvala, naj oni plačajo ostali znesek. Posledica temu je bila, da se jeizvedelo, da je obtoženka, MarijaSaršonova predstavila za podpis druge osebe, a ne pravih; Črn jar ja, Lazarića, Blečića in Kaučića, ki so bili poznani kot premožni posestniki in dobri poroki, in da so one štiri osebe nod-pisale z imenom teh znanih posestnikov dogovorno z Marijo Saršonovo. Glede ukradenega prašiča je pa stvar iakole: Dne 1. januarja L 1908 sta bili Mariji Saršonovi na javni dražbi prodani dve kravi in en prešič. Tega poslednjega je na javni dražbi kupil Ivan Saršon in ga odpeljal domov. Drugi dan ga pa ni več našel v svojem svinjaku. Saršonova Marija je bila v svojega prešiča tako zaljubljena, da je ponoči šla in ukradla prešiča ter ga odgnala nazaj domov. Seveda je nedolžni prešiček pohlevno in še z veseljem sledil svoji prejšnji gospodinji. No, prešič je bil cenjen na 37 kron in zato je morala Marija Saršonova odgovarjati tudi radi prestopka tatvine. Obtoženka ne pozna drugega jezika, nego hrvatski, vsled česar je sodišče pozvalo na razpravo g. dr. Goša Stolpovića, da je funkcijoniral, kakor tolmač. Glede obtožbe goljufije na škodo »Hrvatske hranilne in posojilne zadruge na Sušaku« je obtoženka rekla, da ni bila to nikaka goljufija: najela je posojilo, a oni, ki so podpisali zadolžnici, se res pišejo, kakor so podpisani, namreč Matej Crnjar, Andrej Lazarić, Josip Blečič in Andrej Kučić. Priznala je pa, da ti štirje niso identični z onimi štirimi, ki nosijo enaka imena in priimke in na katere je računala zadruga. Sicer pa ona ni imela namena go ljufati in je tudi redno plačevala dogovor jene obroke in je tako že izplačala 1800 K. Glede prašiča je povedala, da jej je bil zarubljen in potem na javni dražbi dne 1. januarja leta 1908. prodan skupaj z dvema kravama. Prašiča je bil kupil Ivan Saršon, a ona je šla po noči in ga vzela nazaj, ker iej je bil Ivan Saršon dolžan več, nego je bil vreden prašič. Ker je tudi navedla imena raznih prič, je državni pravdnik dr. Benčič predlagal, naj se razprava odgodi do prihodnjega zasedanja porotnega sodišča, da se med tem časom izpopolni preiskovalno postopanje z zaslišanjem po obtoženki navedenih prič. Sodišče Je temu predlogu — vzlic braniteljevemu ugovarjanju — ugodilo ter je odgodilo razpravo do prihodnjega zasedanja porotnega sodišča. Sicer je pa obtoženka v svobodi in ne bo vsled tega nič trpela. *» « n Danes se bo vršila pred porotniki razprava proti onemu Ivanu Rovisu, poštnemu uslužbencu v Puli, ki je deval v poštno vrečo za Trst ponarejene poštne nakaznice in potem prihajal z vlakom v Trst ter tu inkasiral denar. Obtožen je zločina eo-ljufije. Trgovina in gospodarstvo. BORZNO POROČILO. dne 8. junija 1914. Efektna borza. D u a a j, 1/25 pop. Avstrijska reata papir 81.20 avstrijska srebrna renta Ql- '5. avstrijska kronska renta 81.55 ogTska kronska , renta 8«» 15, kre-ditke 6 2.75, Anglobanka 328.-, Union 572.50, Landerbank 476.50. Bankverein 5i> .50 drž. žel. 686 75. Lombardi 88-.5, alpinke 779—, turške srečke 21H.50, Napoleoni 19 20, marke papir 117.82 London kratko 24.18. Pariz 96.02. Mirno D n n a j, 2.40 pop. Avstr. rent papir 31 20, kre-ditke 603.-. Llovd 572 -, drž. žel. b87.—, Lo -bardi 86.25. alpinke 782.25, turške srečke 215—. cbeques Pariz 9O.05. Mirno. Trst, »urad.) Francija 95.^0 - 96.20, Nemčija 117.7«» -118.10, It. 95.50 -95.8 , London 24.15 - 24.21, 20 frankov 19. 6 -19.50. 20 mark 23.4* - 23.54, so-vereign 24.0B-24.?4. nemfiki papir 117.70-118.20, italijanski papir 95.50 - 95.96, avstr. zlata renta 100.25 1< 0.65, avstrijska kronska renta 81.45 - 81.75, ogrska zlata renta 96.15 - 97.35, ogrska 80.2<\ turške srečke 212-215.— diskont za menice kronska renta 8 do 3 mesecev 3"/4 -4 «/4%t nad 3 mesece 4l/»-4•/.%. Blagovna borza. BudimpeSta, P J e n i c a za maj 13.19 za okt. —.—, za april 12.9®, r t za april —.—. oktober 15 93; okt »51; o vet za april--. oktober 7.93 koruza za maj 7*35 juli 7 65 Ponudbe pAenice sred-nj<\ povpraševanje ravao take. Tendenca mirna. — Prodaje 10.000 q. Trst, 5. junija Kara. Santos good average za mtj —.--.—, za juli 58.75 60.-. september 59-50 - 56 2R, december 61- -61.—, marec — - 62.—. Tendenca m rna. Good Rio za maj —.-- —.—, juli 53.--55.—, september --55.—, december —.— —.—, maj o>.25--.—. Sladkor. Centrifug, takoj 277. -28,— maj, avgust 28* okt.-dec. 26" 4 - Stalno. =■ MAH OGLASI SS □□ □o □□ se računajo po 4 stot. besedo-, Mastno tipkane besede se računajo enkrat več. — Naj manj š . : pristojbina znaša 40 stotink. : □□ □□ VlnO postelji vzmeti, nove žimnice K 86.— Po-UVIS polna, s »ln» sob* z žimninami K 290. V. Fonderia 12, I 23'8 Prenočitie-gostilna-buffet Hinko |>H«12 Trst ul. Carraduri 15. Vedno na razpolago IVUSli gorke in mrzle jedi. kakor tudi pristno domače svetokrižko vino, teran, in druge vrste vina, kakor tudi D eberjevo pivo. Za obilen obisk se priporoča H osič. 2333 VaS edini fotograf je Anton - - " - 'ili ~ - Jugoslovani! Jerfcič. Trst Via delle Po-te 10. - Gorica, Gosposka ulica 7. 4444 Odda se takm soba in sobica meblirane s brano. Ulica Bosehetto št. 40, vr. 2 9<>0 se takoj mebliraoa a ba z d ema poste- _______ ljama pri slovenski družici. UL Barriera vecchia 22. IV n. desno. 5 0 Odda Eftllft čajno maslo ima za oddati po n a j n i t j i linU ceni Mlekarna v R*duhova vas p. St. V>d pri Zatičini. 604 Pozor! Velika prodala {pehalasr velepo-e->tva grof. Kov-Č» vič-a naznanja, da se bo prodajalo danes in prihodnje dni zopet en va gon svežega, soljenega s peh* dobro pitanih prašičev iz "Vi Jih lastnih pitjUiSČ, po sledečih nizkih cenah: En kilo po K 1-50; oo 5 klg. na rej po K 140 klg. — Prodaja se vrši v Trstu, na trgu stare mitnice (P azsa Barriera vecchia: 11, v hiš, iger se nahaja pošta. 6 llffflfu 80 Dieblovana soba, na željo tudi s hrano. UUUU UL Sv. Peter Škorklja št. 8, I nadst vr. 6. Rojan 608 Stalni krajevni agenti se sprejmejo ali pa nastavijo s stalno plačo za prodajanje dovoljenih srečk v Avstro-OgrakL — Ponudbe pod „Merkur" Brno, Neugasse št 20. 614 IflmfollH babica ae priporoča ceni. gospe 3 liliUiCIlll Sprejmejo se noseče tudi na d m. Trst, uL Chiozza M>, priti čje. 609 „Jama Dimnicev SBoJT. Obiskovalcem se priporoča s skrbno , ostrežbo. prenočišči in senčnatem vrtom ter z dobrim jedili gostilna Bubnič v Slivji Le a pokrajina, primerna aa vsake izlete. Postrežba to.'-na. 628 t jjlarsH rafa?sprejme ^T «» Odda se mladenič« soba ia hrana. Via S. Fran-ce-co St 23. IV nad. 630 No razpolago zračna sob « /a eno ali G* pp» 16, L (681 Proda oJ£hrt\', Ulica Ereneo d« lla 632 Odda se velika Ttfna poba z dvemi post- ljam*, prosti vhod. Ulica O. Gali ei 16, vr. 21. (633 ARGENTINSKO OLJE je vrsta najfinejšega olja, kateremu dajo konsumenti prednost radi njegovega izbornega okusa, ki prekaša vsako drugo. Prodata se po K 1.12 liter samo v zalogi olja in jeslha Fran Costanlin - Trat, V S* Laizaro št. »5 nasproti cerkve Sv. Antona Novega. U Zaloga i zgotovljenih oblek1 Velik* izb ara oblek za gospod« Is detke, sukenj, površnikov vseh kakovosti H8'2 Ima varnostno celico (safe deposit ) za shrambo vrednoHt-n h listin, dokumentov in racnib drugih vrednot, popelnoaia varno proti vi« mu in ožam. urejeno po n:m načinu ter jo oddaja strankam v najem \ o nizkih cenah. >AJA DO- Uradue ure Stanje vlog nad 10 mllUonov kron. : od 9 do 12 dopoldne In od 3 do S popoldne. - IzplaCuJe se " dela ~ " vsak vnlk ob uradnih urah. IS SSI 108 SI I0S SSI ISO 001 IBS SI IBS SBI IBS BS1