Dubovniške spremembe. Za kaplana k Sv. Petru pod Sv. gorami pride Štefan Stiper, za prvega kaplana v Slov. Bistrici Ivan Šolinc, za drugega kaplana istotam Franc Klasinc Slovesna otvoritev nove okrajne ceste v Kamnici pri Mariboru. Prav izredna slovesnost se je obhajala v nedeljo, dne 18. novembra, v Kamnici pri Mariboru. Otvorila in blagoslo vila se je nova okrajna cesta, ki vodi iz Vrbanove ulice mimo Racerjevega dvora in gostilne Lorenčič skozi Kamnico do državne (sedaj oblastne) dravske ceste pri gostilni Kopriva. Okrajni zastop je prejšnjo občinsko cesto tako preuredil, da je to sedaj ena najlepših cest v okraju. Preložil se je Nunski hrib, cesta se razširila in tlakovala debelo s prodcem itd. Blagoslovitev ceste je izvršil domači gospod župnik Božiček v spremstvu gospoda kaplana. Imel ja lep nagovor, v katerem je opisal veliki gospodarski pomen nove ce3te. Pri gostilni Kopriva je domači župan gospod Vračko pozdravil zastopnike okrajnega zastopa, poslance in sreskega poglavarja g. dr. Ipavica. Omenjal je, da imata največ zaslug, da se je ta prepotrebna cesta zgradila, gerent dr. Veble in poslanec ŽebotOdgovoril je g. dr. Veble. Cela pot in vse hiše so bile okrašene. Na stotine ljudstva iz okolice in iz Maribora je korakalo pod vodstvom godbe. Vsi priznavajo, da možje SLS povsod, kjer delujejo v javnih korporacijah, delujejo za blagor ljudstva in za go spodarski napredek naših krajev. Jih že glava boli — kujavcel De* mokratski in radičevski narodni poslanci se kujajo in nočejo v narodno skupščino. Hočejo pa seveda za svoje nedelovanje plačo. Nekaj časa SC jo vlekli v Beogradu. Sedanji skupščinski predsednik je pa odločil, da ne da dnevnic takim poslancem, ki ne delajo. S tem so bili prizadeti vsi radičevski in pribičevičevski poslap ci. Nekaj časa so se delali prav korajžne. Zdaj pa jih že glava boli! Oni, ki jih ti gospodje smatrajo z«j svoje zveste, so dobili te dni pisma, v katerih prav jokajoče prosijo, nai prispevajo za poslance, ker je njih familija ogrožena. — Mi nimamo nič proti temu, če demokratska stranka svoje poslance, ki se doma kujajo, sama plačuje. Povemo le to, da so s svojim kujanjem ti poslancl ogrožali ne le eno familijo, ampak celo državo! No, če jih bo to spametovalo, ko bodo videli v lastni stranki odpor proti svoji razdiralni politiki, ker tudi najtrdnejši liberalci v ta nanvn nočejo prispevati, potero bodo kmalu ozdravili in opustili — svojo kujavost. Malgajevci! Naš general Maister Vas kliče, da prisostvujete dne 1. decembra 1.1. manifestaciji v Mariboru in da praznujete deseto obletnic« Vaše zmajre v Velikovcu proti mo5- nejšemu in bolje oboroženemu sovražniku. Tovariši! Nadam se, da se bodete v polnem številu odzvali pozivu, v tej nadi Vam kličem: Na svidenje 1. decembra v Mariboru! Kraj zbirališča: Narodni dcm v Mariboru od 9. do pol 10. ure dopoldne. R. K. Smrt železničarja med odbijači. V nedeljo, dne 18. t. m., se je smrtno ponesrečil na mariborskem koroškem kolodvoru komaj 431etni strojni kurjač Jakob Fistrič. Pripravljal je luč na železniškem stroju. Iz nasprotne strani se mu je bližala pri premikanju lokomotiva. Strojevodja premikalne lokomotive ni videl Fistriča in ta ne bližajoče se smrtne nevarnosti. Fistrič je prišel med odbijače obeh strojev in ti so ga stisnili pri prvem sunku tako silovito, da je obležal pri priči mrtev. Narcdao gledališče v Bfariboru pripravlja vprizoritev »Sv. Frančiška«, nabožne igre v večjem štilu. V tej igri nastopajo velike množice tjudstva, ki igrajo zelo važno vlogo. Brez teh množic je igra nevprizorljira. Zato prosimo tem potom vse ljubitelje oderske umetnosti, ki so voljtti omogočiti to delo na našem odru In pomagati k čim lepšemu uspehu l svojim sodelovanju, da se javijo Eim prej gdč. blagajničarki narodncra gledališča. Dobrodošli vsi: moški, eenske in otroci. V časopisju bo ob(avljeno, kedaj se začnejo vaje. Tatvina. Dne 15. t. m. je v Orlici pri Ribnici na Pohorju hlapcu g. A. &rogla nek doslej še neznani uzmorič pokradel obleko njegove hčerke, aekaj oblačilnih predmetov žene in nekaj moškega perila. Isto pot je bilo tega dne pokradene nekaj obleke r Hudemkotu pri čevljarju g. P. Perkliču. Dejstva se suraijo cigani, ki io se tisti čas vlekli iz Vuhreda proti Ribnici. Slične vrste pritepenstvo |e pri nas res skrajno predrzno. V ¦pomladi so se klatili tod nadležni elementi iz Hercegovine. Da so pro&ili pomoči kot po požaru prizadeti, M jim nihče ne zameril. Saj naše vrlo ljudstvo rado pomaga, koder je resnična sila. Preveč vsiljiv in predrzen nastop pa tudi nam ni po voIji. Tako so nekega dne trije od teh pogorelcev silili revno žensko, da jim mora dati 50 Din. Kje jih naj uboga vzame? Ko jim slednjič podari, kar je premogla, nekaj jajc, so ji pre irzni vsiljivci kar na svojo roko iztresli iz lonca, kar je kuhala ter si dejali kuhat podarjena jajca. In taki potuhnjenci si drznejo potem še usmiljenosti od poštenih ljudi. NEVAREN VLOMILEC POD KLJUČEM. V Meljskem dvoru v Mariboru je rasačila mariborska policija 231etnega ptička Jakoba Zvera iz Okoslav cev pri Ljutomeru, brezposelnega de lavca. Fant ima za seboj prav čudno fcivljenje. Zasleduje ga prvič marib. okrožno sodišče radi nastopa petmesečne ječe, na kateio je bil obsojon radi neke tatvine iz leta 1927; zasleduje ga orožniška postaja v Ivanjkovcih, ker je dne 18. aprila odnesel posestnici Veroniki Sagaj ženske obleke in nekaj gotovine; Mariji S., posestnici v Banovcih, in Mariji K. iz Veržeja je odnesel raznega drobiža (čevlje, obleke, uro z verižico, meso itd.). Radi tega ga zasleduje orožniška postaja v Križevcih. — Dne 12. aprila je odnesel iz veržejskega kolodvorskega skladišča žensko in moško kolo znamke »Puch« v skupni vrednosti 3300 Din. — Tudi se je prikradel v veržejski saleziianski zavod ter odnesel cel kup predpasnikov in obrisač ter jedilnega orodja. Zasleduje ga torej tudi orožniška postaja v Veržeju. — QrožiP*ica postaja v Radencih ga tudi išče, ker je iz tamošnje Voglerjeve kleti odnesel 15 1 vina, 3 litre žganja in nekaj steklenic v skupni vrednosti 420 Din. — Ravno tako je Jakob Zver slabo zapisan pri malonedeljskih orožnikih. Tukaj je bil namreč ukradel dne 29. avgusta Francu G. iz zaklenjene omare 800 Din gotovine ter delavsko knjižico nekega Franca Simoniča in se je pozneje izdajal na to ime. Pozneje si je nabavil novo delavsko knji žico ter ponaredil na njej štampiljko občinskega urada v Laboncih. — Ra zen tega je hodil po Prlekiji in Slovenskih goricah iz kraja v kraj ter s pomočjo neke skrivnostne igle izvab ljal lahkovernim krnetor'' večje svote denarja. Na ta način je zaslužil do 3000 Din. — Mariborska policija pa sumi, da je Jakob Zver vlomil v noči od 9. do 10. oktobra v gostilno pri »Zelenem travniku«, kjer je izginilo prekajenega mesa v vrednosti 680 Din ter 17 litrov vina. Tudi je osumljen vloma v Nekrepovo gostilno, o čemer smo že svojčas poročali. — Na vesti ima tudi vlom v Cogetincih v Slov. gor., kjer je odnesol nekaj obleke, perila in pa eno zlat.o žensko uro ter moško uro. Orožništvo pri Sv. Antonu v Slov. gor. ga sumi,.da je izvršil dne 21. avgusta t. 1. roparski umor nad Viktorjera Podplatnikorn, 181etnim sinom znanoga trgovca in mesarja Podplatnika pri Sv. Tomažu,, v znanem obcestnem gozdu Bukovci med Benetkami in Koračiči, ko se je vračal na kolesu iz Ljutomera, kamor se je bil podal po očetovem naročilu in po kupčijskih poslih. O omenjenem umoru smo svoj čas obširno poročali. Ujeti ptiček priznava samo tatvine v Banovcih, Cogetincih, Mali Nedelji in Veržoju. Odločno pa taji vse druge tatvine in pa roparski umor nad Viktorjem Podplatnikom. Pravi, da je izgubil mater, ko je imel 3 leta, oče pa da je padel t svetovni vojnl. Ko mu ie bilo 16 let, je prišel v poboljševalnico v Messendorfu pri. Gradcu. Zadnje čase pa je hodil okoli po svetu brez posla in zaslužka — žalosten primer usodepolnih posledic zanemarjene vzgoje. Zadnji slovenski list na Goriškem zatrt. Italijanski fašisti so ustavili zadnji slovenski list na Goriškern: »Goriško stražo«. Fc.iist nsirelil dnfcovnika-jezuita. V mestu Metz na Nemškem je bil ustreljen italijanski jezuitski duhov- nik Pacavadossi. Ker je nastopil umorjeni večkrat proti fašistom, kl bivajo v tem nemškem mestu, je upravičen sum, da je zagrešil ta zločin kak fašist. BEUHANJE OGNJENIKA ETNEw\ Že zadnjič smo poročali o grozni nesreči, ki je zadela največji itali* janski otok Sicilijo. Ognjenik Etna je začel bruhati in je povzročil z dosedanjimi izbruhi to-le ogromno ško do: Iz raznih ognjenikovih žrel prihrula lava je uničila popolnoma 980 ha najbolj rodovitne in z vso skrbjo obdelane zemlje. Četrtina tega ozemlja je bila zasajena s trto, ostalo so bili vrtovi in njive. Največjo škodo je napravil izbrub. na njivah in vrtovih. Mesto Mascali, ki je imelo 10 tisoč prebivalcev, je uničeno. Od 800 poslopij stoji še samo 50 hiš in to one, katerih se je lava le slučajno ognila. Uničena poslopja cenijo na 22 milijonov lir. Na 6 milijonov lir računajo škodo na cestah, 3 milijone odpade na mostove in 5 milijonov škode je na razdrtem železniškem tiru. Je moralo biti nekaj nepopisno groznega, ko se je valila ogromna reka lave iz ognjenika navzdol proti človeškim naselbinam celih 8 m visoko. Pod to gorečo plastjo je izginilo namah vse, kamor se je razlila. Reka lave se bliža morju, kamor se bo usula in razburkala valovje. Ubogo ljudstvo je rešilo le to, kar je komu trenutno prišlo pod roko, najvažnejše in najdragocenejše je sežgano ter za vedno pokopano po 8 m debelo plastjo lave. POTNIŠKA LADJA SE POTOPILA. V sredo, dne 14. novembra, se je zgodila ob ameriški obali nesreča, ki je zahtevala po dosedanjih podatkih 118 človeških žrtev. Potniški parnik »Vestris«, last amerikanske paroplovne družbe, je zadel ob ameriški obali na pečino in se tekom par nr potopil. Ko se je zgodila nesreča in je udrla voda z vso silo v notranjost ladje, je začel parnik potom brezžičnega brzojava klicati na pomoč. Na mesto nesreče je odplulo s polno paro več ladij. Ko so dospele na označeni kraj, ni bilo o parniku in ne o ponesrečencih nobene sledi. Šele po dolgem iskanju so zadele ladie na čolne, v katerih so tavali po razburkanih morskih valovih ponesrečenci. Vsega skupaj so oteli gotove smrti220oseb, 118 je utonilo. Med smrtnimi žrtvami so predvsem ženske in otroci. Rešeni pripovedujejo o strašnih prizorih, ki so se doigravali med potniki, ko je šlo za vstop v v morje spuščene rešilne čolne. Brila je ledeno mrzla burja, morje je bilo močno razburkano. Veliko nesrečnikov je naravnost zmrznilo, druge so odnašali iz čolnov valovi . . . Ponesrečena ladja je bila že stara in bi se že davno ne smela uporabljati za prevoz potnikov; a Amerikanci si dovolijo tudi ncvarne igre s človeškimi življenjem, ako gre za povečanje nenasitnega kapitala. Še podgaoe se vojsknjejo med seboi. Po Kitaiskcm so divjali do pred kratkem grozni boji. Najnovejše poročilo iz kitajskega mesta Šalošija pa nam pove o grozni bitki, v katero so se zapletle dne 2. t. m. podgane. Ponoč.i zgoraj o"_nenjenega dne je zbudilo prebivalstvo mesta Šalašija hreščanje ter cvilenje. Zjutraj so zagledali ljudje ob mestnem zidu na tisoče in tisoče mrtvih in ranjenih živih podgan, ki so bile doma v mestu. Nad sive podgane so se zagnale rdečkaste, ki so prišle iz puščave, so bile izredne velikosti in dobro rejene. Med rdečimi so bili komadi po 18 kr? težo. Kako srdit je bil ta podgani_ boj, nam dokazuie dejstvo, da je pokopavalo smrdeče mrtvece na stotine delavcev cele tri dni. Mesto si je komaj oddahnilo od smrada, a prihodnji dan se je odigrala popoldne nova bitka na drugi cesti proti Kiansiaju. 'Podgane so bile tako razvnete, da se niso zmenile za ljudi, ki so n>vreli vkup, da bi opazovali boj. Klanje je trajalo dobro uro. Sive domačs podgane so bile premagane in so se rešile za mestno obzidje. Na bojišcu pa je ostalo zopet nešteto ranjenih in mrtvih bojevnikov. F.Bislii boljševiki so sneli enega od najpsečfih zvonov. V Moskvi so začeli podicati na povelje boljševiške vlade zelo stari samostan, v katerem je do sedaj visel 16.000 kg težki zvon. Pri snemanju tega zvona se je utrgala vrv, zvon je padel in se zaril 1 meier globoko v zemljo. Ta zvon bodo uporabl^ali pri gledališikh prireditvah! Č^fiae vrejaenske prikazni. Zadnje dni so divjali po Angleškem in Francoskem siloviti viharji, ki so rušili poslopja in razburkali morje s tako silovitosjto, da ladje sploh po več ur niso mogle pristati k obrei-jii. Krog Washing.ona v Združenih državah Severne, Amerike so imeli v pondeljek, dne 19. t. m.. tako silovito vrofino, da so padali liudje v omedlevico. Na Španskem je nastopil nenadoma zelo občuten Diraz. Po gorah je zapadel debel sneg, ki sega globoko v doline. I_.java. Podpisana Barbara Pider, stara G4 let, iz Št. Jurija ob Taboru pri Celju, potrjujem z mojim lastnim podpisom, da sem bila bolna na rakn 3.5 cm krat 2.5 cm na nosu ter da me ie popolnoma ozdravil gospod Poljšak Alojzij iz Celja. Neresnica je pa, kar je izjavil g. dr. Robič ter g dr. Cernič, da bi me ne ozdravil nit: ne izbo.jSal g. Poljšak, ker sem sedaj popolnoma zdrava. — Št. Jurij, dne 16. oktobra 1928. Barbara Pider 1. r. Gornjo izjavo potrjuje županstvo ŠL ¦Jurij ob Taboru, dne 17. okt. 1928. Županov namestnik: M. Ocvirk 1. r., Keršan Štefan 1. r., Fr. Hanžič 1. r, obč. svetovalca.