SEJA OBČINSKE KONFERENCE SZDL
SAMOUPRAVA V LUČI USTAVNIH DOPOLNIL
Razpravijali so o uveljavljanju temeljnih organizacij združenega dela, razvoju krajevnih skupnosti
in novi vlogi hišnih svetov
Na razširjenl seji izvrSae-ga odbora občinske konteren-ce SoclalistiCne zveze so raz-pravljall o uresničevanju us-tavnih dopolnl) v bežigrajski občim Seje se Je udeležil tu-dl predsednik mestne konfe-rence S2X>L Beno Zupančič, republiški poslanci, predstav-nikl obCinske skupšfiine, drui beno političnib organlzacij, krajevnib skupnosti in neka-terih podjetij. GovorHi so predvsem o samoupravl v podjetjifa ln ftrajevnih skup-nostih.
Iz porofiil ln razprave po-Tzemamo:
Velika večina delovnih or-ganizaclj je Že prlčela z raz pravo ln analizo obstoječega stanja tn pnpravami na uve ljavljanje ustavnih dopolnil. Na osnovl analize o dosežem stopnji samouprave. organl zacijski ln ekonomski struk tun, Je 13 delovnih brganiza-cij izdelalo programe, kako rešiti vpraSanja medsebojnih odnosov, skupnih vlaganj, skupnega poslovanja ln raz-voja Na podlagi sprejetib programov pa Je 8 delovnlh organizacij pristopilo k prl pravi predloga samoupravne ga sporazuma o združevanju. V 35 delovnih organizacijab nt pogojev za oblikovanje vob-Jega Stevila TOZD Večina in-tenzivno pripravlja ustrezne predloge za spremembo sa moupravnih aktov.
Ovir prl lutrejSem uveljav Ijanju ustavnih amandmajev ln formiranju TOZD Je bilo precej.   Ena   od   glavnih   )e
vprašanje stabilizacije našega gospodarstva, nelikvidnost, neustrezen davčnl sistem, konoentracija sredstev v ban-kah in trgovim. V gospodar-stvu )e ostajalo premalo sred-stev, predvsem pa so imeli neposredni            proizvajalci
možnosti, da bi vplivali na akumulacijo in sredstva, ki so se odtekala iz gospodar-stva.
Odnosi temeljnih organiza-dj združenega dela se šele oblikujejo, s tem, da so vča-sih različnj pogledi na orga-nizlranje TOZD m njihovo medsebojno sodelovanje. Po-nekod prenašajp celotna os-novna ln obratna sredstva na TOZD tn na tej osnovj ustvar jajo bodoče odnose v okvini orgamzacije združenega dela Pogovarjajo' se o skupnih službah, od komerciale do tehnlfine medseboinem sode-lovanju, tržišfiu o akupnib na-ložbah In medsebojnem kre-ditiranju Nekatere organlza-cije pa pnstopajo K organi-ziranju temeljnih organizacij združenega dela tako da še vedno ostane določen procent skupniti skladov vseb temelj nih organizaclj združenega dela ln s postopnim prenaša-njem kompetenc ln odgovor-nostl na temeljne organlzaci-)e združenega dela.
Občinska konlerenca Socl-alistifine zveze se )e že v pre-teklem obdobju tnočno prt-zadevala. da bi razvili krajev na skupnosti, vključih » sa-moupravno dogovarjanje čitn-večje števtlo občanov.. Zlasti
so zasledovali odnose med občani, krajevno skupnostjo 1d delovanjem skupščine ln njenih svetov Žbor delegatov krajfevnlh skupnostl je izred-no živahen in dosledno zahte-va izvajanje sklepov tn sta-lišč zboro? obCanov To se odraža tudi v politikl finan-ciranja krajevnih skupnosti. Tudi delegati občin v repub-liški skupščini se na osnovj dogovora v občlnl opredelju-jejo za določena stališCa v republiški skupščlni. Osnovna slabost dosedanjega sistema pa je v tem, da se delegati pogosto dogovarjajo z ozkini krogom (svetom ali predsed-stvom včasih zaradl pomanj-kanja časa pa splofi ne), ne pa s širšim krogom občanov, kl jih rešitve dolofienih vpra-šanj neposredno zadevajo.
V bodoCe bo nujno, da bo-mo predvsem še bolj razvl-jali oblike dogovarjanja in usklajevanja republiških in občinskih stališč z baze So-clahstifina zveza bo imela »©• liko odgovornost saj bo mo rala omogofiati vsa samoup-ravna dogovarjanja raed ob-čani, ki bodo delegate poob-lastili, da bodo v njihovein lmenu odlo<5ali in obratno, da bodo stahšCa vodstev tudl vedno usklajena z bazo pred sprejetjem odločitev Sociali-stična zveza bl tnorala *netl bolj politlčno vlogo tn naj bi poleg eianov SZDI angažirala tudl vse subjektivne sile pri reševanju problemov.
Da bi krajevna skupnost lahko   resnično   zaživela   fcot
osnovna samoupravna enota, moramo omogočltl osnovne pogoje za samoupravna do-govarjanja 2e dolgo )e zna-do, da na zbore vollvcev pri-baja premalo občanov, da so bolje obiskani le cakrat ka-dar jih problematika nepo-sredno zadeva in Je zbor ob-čanov tudi dobro pripravljen. Nismo pa razvtu oblik, ki bi združevali občane v bazl po toteresu in bi Siršo bazo or-ganizirali In vključili v samo-upravna dogovarjanja. Upo števatl moramo predvsem, da gradimo velika naselja (tudi po 15.000 Ijudi in veG), v kar terih obfianom razen stano-vanjske površine ne nudimo nlčesar Za vse družbene ob-veznosti (varstvd, trgovlne, igrišča. itd.) pa naj poskrbi krajevna skupnost. V eni sa-tni stolpnici živi toliko Ijudi, kot sicer » manjšj rasi. Te Ijudi naj bi povezali na osno-vi skupnega tnteresa v hišnih svetih Vsi dosedanji poizku-si, da bi delo tiišnih svetov poživili oziroma v vefiiiu pn-merov sploh ustanovili hišne svete, so v glavnera propadli. Same deklaracije so bile pre-tnalo, zato predlagamo. da moramo v sklopu vseb spre-menjb ln ustavnih dopolnU nujno zahtevati, da postane-jo hišnl sveti spet pravne ose-be ln začno samostojno raz-polagati z delom sredstev za tekoče vzdrževanje stanovanj-skega fonda.
Stanovanjsko podjetje nl y stanju sproti reševati vsa ma-la popravlla. (Priče smo pro-padanju blš in zanemarjeno-sti.) Postopek Je dolgotrajen. Zato bi bilo bolj smotrno, da bi hišru sveti razpolagall s sredstvi za vzdrževanje hiS. HiSru sveti naj bi predstav-IJali osnovno celico samoup-ravnega dogovarjanja. Morali bi jib bolj navezatl na kra-Jevne skupnosti. Tako bi kra-jevna samouprava resnično imela osnovno bazo, kjer bi prišli do veljave interesi vseh obCanov.