gos o obertnijske národsk lahsjajovsako sredoin saboto. Veljajo za celo leto po poštii fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po posti, sicer 1 fl. 30 kr. V Ljubljani v sredo 30. julija 1856. Tudi na mahu ogeršica dobro rodi! V jeseni lanskega leta so v mnogoterih krajih ljubljan-skega mahú (močvirja, Moorgrund) skusili ogeršico sejati in sicer na požgan, na navadno pognojen ali pa z ogersic-nimi presami potresen, pa tudi na pust svet. Nar bolj« Drevjoreja. Koristnost ptujega ali inostranskega drevja. (Dalje) i Govoriti počnemo pa najprej o to v c i h Brezovo drevje seje obnašala na pozganem pognojenem je plenjala le čisto nič ni bilo. presami potresenem svetu ? na d nj na pustem svetu je Brezovega drevja je pet omenimo sledečih: plemen v Ameriki 9 mi v S em Cerna breza nahaja se v srednjih deržavah Amerike, se potřebuje za oral (joh) en mernik ali pa v Novem Jorku, Marilandu in v Pensilvanii; ona raste naj bolje v globoko persteni, rahli, hladni zemlj Doraste 70 za vsak mernik žitne posetve tri bokale. Gosto mora stati, da plevel zadusí in celo njivo lepo zakrije. Ogeršica se ne čevljev visoka, ter ima perje, ktero je perju navadne loške _ . •■•v i i «n • ^ ! ^v __ J „ 1___ W _ _ _ •__• • • • i lfi i«.i. razraste, ampak vsako zelise le po eno bilko napravi Dosti gosto vsejane se je pridela na oralu 20 do 24 mernikov; mernik plačujejo fabrike znese oral 70 do 84 cresnje podobno. L njeni je imeniten, se dá lepo gladiti je mocen in terpezen; stimajo ga kot loško m V ^ £ po 3 gold, in pol, tedaj iscejo ga posebno ebenarji, kolarji, mizarji; da kratko po cresnjevmo t in Verh tega dá oral do 50 centov vemo: cerna brezovina je en izmed najboljih lesov. dobre nastelje, ktera (če le po pol goldinarja cent) nar PP Ufi > ■ verže skupaj 25 gold Rumena breza je omenjeni černi mnogo podobna manj 95 do 99 gold Celi pridelk orala znasa tedaj prihaja tudi skorej tako visoka. Pohišje iz njenega lesa je Ogeršičnih preš , da se pognoji en oral, je trebalo do nike itd. Skorj jako lepo; tudi jo rabijo za jarme in jiga, za obroče sa > 12 centov; če je po 2 gold, cent, znaša to 20 do 24 gold ral, seme, žetev in da se zmanje, vzemimo, da velja 15 gold tedaj vsi stroški skupaj 35 do 40 gold. Po tem takem ostane čistega pridelka na enem oralu 55 do 59 gold. In ta pri-delek ima še to posebno dobro lastnost, da se prec lahko v dajè njena je ugodna za kože strojiti, verb tega les prav dobre derva. IJstanska breza (die Papierbirke) je izverstno lepo drevo, ktero se nahaja v doljni Kanadi, v Novo-Hampshiru dnar spi j in da kmet ob takem času k dnarju pride i ob kterem nima kaj druzega v dnar spraviti. Verh tega si pridobi tudi nastelje ob času, ko si je zavolj drugih del ne utegne drugod iskati. in Vermontu ; po južnih derzavah ga ni viditi. Dopada si posebno v rodovitni zemlji, zraste 70 čevljev visoka, ima tanko šibko vejovje, veliko tarnno-zeleno perje, ter je gledati prav prijetna. Njeni dorašeni les ima svitlo jedro terden in pruživ. Iz > je njega delajo mize, ktere so mizam iz Kar pa še setev ogeršice na mahu cez vse priporoča i je to, da se seje v jeseni na ovsiše ali drugo prašilo polj< in da konec velikega travna (maja) se že domů spravi, da se potem okoli Kresa že lahko ajda seje, ktera po o g mahagonovine prevarno podobne ; tudi za mnogoverstne vlo- žene izdelke ga močno potrebujejo ; kurjavi dajč kaj izverstne derva. pravljajo iz nje jerbase, Njena skor ja služi za mnogo mnogo stvari; na- krovnice, listnice, škatlje, škodlje; v • v h prešah posebno lepo raste in do malega Smarna dozori brez nevarnosti, da bi ji na mahu navadna slana mogla dosti škode storiti. Zunaj ogeršice je tudi prav dobro se sponeslo zeliše tanko razcepljena sluzi za popir (odtod ime drevesa) ; naj bolj jo pa rabijo zato, da iz te skorje delajo prosti Ijudje tište majhne čolniče, kterim pravijo kanot. Te napravljajo iz večjih skorjinih kosov, ktere ličjem korenin neke hojke > ktero imenujejo vertnarji ,,pl br okel To zeliše pa vkup vezejo tako terdno, da v njih se peljejo Ijudje po re le na g noji dobro stori, se močno razraste. več bilk naredi > kah mnogo milj delec, pri tem so pa tako lahki, da jih brez daje spomladi dober in prijeten zivez ljudem, ce se perje obéra, pa dá tudi obilo semena debelejega velikega truda na ramah od enega jezera do od ogeršice ene reke do druge prenašajo H koncu tega spisa pa se nekaj Dasiravno ogersica na požganem mahu dobro rodi, vendar po svoji vesti ne drugega, od Taki kanoti so vcasih tako terdno narejeni, da do 15 ljudi nesejo, vendar pa vaga eden, čez 40 do 50 funtov. Ta breza je za 4 osebe svetujem nikomur mahú pozigati, ker poziganje je velika potrata, če pomislimo, da se na enem oralu požge blizo 1600 vredna pripravljen, ne tedaj, da jo pred drugimi udomaćimo pri nas, ter jo centov šote, ktera verze, po odbitih stroskih naprave in vožnje 40 kr., tedaj Je po 4 krajc. za cent, za cei oral 106 gold, memo ogeršičnega pridelka z 59 gold, čiste zgube 47 gold. 40 krajc. Šota je neprecenljiv zaklad kurjave, ktera, do zdaj še malo čislana, bo v kratkem veliko veljž obilno sejemo po gojzdih in vertih svojih. Topoloperjata breza (pappelblátterige Birke) ima to dobro, da raste po krajinah, na kterih navadno manjka drugih drevnih plemen, na mediem, osušenem in izpraznjenem svetu. Dohaja pa 20 do 26 čevljev visoka, na vlažnih sta- noviščih tudi 30 do 35 čevljev. Ona dajè dobro oglje 5 m ivo in imenitnost zadobila. Torej, posestniki mahú, nikar je tratite brezumno. je precej ugodna za kurjavo. V kratkem vam bode vesela ptičica zapéla saj od vseh Višnieva bukv Bukovo drevje. r b Iz te verste so najveći gojzdi der krajev se začenjajo rude odkrivati, rudniki pa vsi od konca žav Novo-Hampshire, Majne in Vermonta; po teh raste do kraja potrebujejo kurjave. Tudi Terst bo po železnici tudi to drevo na najrodovitnišem svetu. Ona prihaja tako kmali začel šote iz ljubljanskoga mahu iskati Dr, 0 močna, pa ne tako visoka, kakor naša navadna bukva; tudi cvetje njeno je manjše od naše; kar zadeva pa les, pre- kosi našo: kajti amerikanska bukva ima več jedratega 244 bolj terdega, gostega in čverstejega, ki ga veliko potrebu-jejo v domovini njeni. Tudi olje iz njenih bukvić je prav dobro. 3. Hrastovo drevje. Francozki botanikar And. Michaux je naštel in popisal 26 verst hrastovega drevja, ktero raste po okrajnah severne Amerike. Izmed teh popišemo mi le následuje kot ugodne, da bi jih v svojo domovino upeljali. Planinski hrast (Quercus montana) raste posebno rad na visokem kamnitnem in skalnatém svetu, al po zemljiščih, ktere pokriva obilno kamenje. Vendar pa zraste do TO čevljev visok, ter nareja lep širok listnat krov. Redijo ga že na Francozkem, in okoli Pariza ga je veliko viditi ; tedaj bi bilo prav, da bi se tudi naši drevjorejci ozirali na-nj, temveč ker ta hrast je zadovoljin s kamnitnim neobdelanim svetom, pa tudi, ker les njegov je čverst in terd, izdelo-vanju brodov posebno ugoden. (Kaj, ko bi verli vlastenci poskusili to hrastovo pleme pred drugim drevjem nasejati po našem pustem Krasu? Rudeči hrast ljubi merzlo podnebje pa rodovitno zemljo, da izraste popolnoma; les njegov je le srednje dober. Delajo iz njega lajte in škrinje za razpošiljevanje suhega blaga. Želoda pa rodi obilno, ki ga živina rada je. Skorjo rabijo, da kože strojijo. Na Francozkem je rudeči hrast že davno upeljan, ter se ponaša ondi prav dobro; tudi je za-res vreden , da bi ga po večjih vertih sadili, ker je lepo drevó razširjene veličanske overše, visok zraste do 80 čevljev. Škerlatni hrast (die Scharlacheiche) raste po merz-lih krajinah, okoli mesta Bostona, pa tudi v Pensilvanii, Virginii, ter doseže visokost 80 čevljev. Perje njegovo rudeči se v jeseni kot škerlat, kar bi to drevó prav prikladno sto-rilo za večje gaje in verte. Skorja njegova je za strojiti ; les dajč najbolje doge. Zeteneći hrast (Quercus virens) raste na obalih morja, ker potřebuje vlažnega morskega podnebja. Ni veči kot 50 do 60 čevljev, hrastovina njegova je pa težka, gosta in je-drata; tudi je prav terpežna, tedaj pred vsim drugim lesom ugodna v tesanje brodov. Skorja ima veliko tanina v sebi, in les je dober za kurjavo. To lepo in koristno drevó utegne pa kmali iz Amerike zginiti, ker ga veliko sekajo na leto za pomorstvo združenih deržav; tedaj bi bilo želeti, da bi ga upeljali v Evropo, kjer bi se na južnih obalih Italije in Francozkega, ali pri nas v Istri, na Primorskem in drugej gotovo dobro obnašalo. (Dalje sledi.) Narodopisje. Rezijani. Stari ljudje pravijo, da so Rezijani iz Rusovskega prišli v svoje današnje kraje. Ob časih hudih vojsk so neki Rusi v to dolino pribegnili, kjer ni do tistih dob še nobeden prebival; tù so se ustavili, hiše zidali in v miru živeli, in po njih se je ta kraj klicati jel Resija ali Režija. Rezijanski jezik je zares tudi zlo podoben rusovskemu; zakaj ko so Rusi se po teh stranéh nazaj pomikali, je neki Rus tudi na Rezijansko přišel, in ko je s starejšimi Rezijani govoril, kteri svoj domaći jezik bolj čisto govoré, je dobro umel njih govorjenje, in tudi Rezijani so njega razumeli. Verjetno je tadaj, da je jezik rezijanski prav za prav rusovsko podnarečje, ali sedaj je zlo popačen zavoljo tega, ker živé Rezijani v sredi Lahov in hodijo po svetu, kjer morajo mnogo druzih jezikov saj za silo govoriti. Je tedaj rezijansko narečje zmes slavjanskih, menda rusovskih, nemških in laških ali furlanskih besed, kterim dajejo slav-janske končnice in slavjansko sklanjanje. Ker pa kupčujejo z Nemci in Lahi, govoré, kakor smo že omenili, tudi za silo nemško in laško. Rezijansko se naslanja proti izhodu na bovške planine, in se dotika Bovca in Žage; proti jugu na Lusevero; proti zahodu jo meji Rešijuta (ali Rezijuta, Resciutta), proti polnočni strani Rakolansko in Klavže (Chiusa). Dolga je rezijanska deželica, od izhoda do zapada, blizo dvajset talijanskih milj, to je, skoraj 5 ali 6 ur hodá; široka pa je od severja do juga, blizo osem milj ali dvé uri. Cela deželica je le dolina okoli in okoli obkrožena od visokih stermih gor, samo na zahodili strani je soteska, kjer se rezijanska pot poleg potoka Režije zvija in vodi do Rešijuta na veliko cesto. Naj visja gora na Rezijanskem je Kanin (Canino), ki se na izhodni strani čez oblake vzdiguje. Imenuje se tako od latinskega canus-a-um (siv), ker od polovice gor je vedno sivkasto-bela. Pozimi se beli, ker je vsa s snegom pokrita ; poleti pa, ker nima nič drugega kakor samo golo skalovje. Na nji ne raste nobena travica, noben germ, nobeno drevó; na nji ni nič živega opaziti. Ta gora je tako visoka, da bi ji človek komaj do verha přišel v šestih urah. Do pol visokosti se še lahko pride, potem naprej je pa tako sterma, da bi bilo malo komu mogoče, ji do verha dospeti, ker je plazenje po nji silno težavno in nevarno. Od tod so babjoverni ljudjé raztresli prazno govorico, da Bog tište grešnike, ki umerjejo nespo-korjeni, obsodi, na tej gori stanovati in terpeti. — Druge rezijanske gore niso tako visoke, in tudi ne tako puste in nerodovitne; na njih se vidijo med golim skalovjem tudi senožeti in hoste. — Planjava rezijanske doline je široka eno miljo, dolga pa šest; po sredi teče potok, ki mu tudi Režija pravijo. Cez potok je sred doline lesen most postavljen, ki veže obé straní. Vse stanovališča Rezijanov razun Voleja (Uccea) so v planjavi, in se delé v štiri velike vasi. Perva vas se kliče Sv. Juri (S. Giorgio), ki ima 115 ognjišč in šteje okoli 670 duš. Druga vas je Njiva (Gniva), ki šteje okoli 250 prebivavcov in ima 89 hiš. Tretja vas se kiče Ožjak i Oseacco), in šteje hiš 152 in 880 duš. Voleji terg (Uccea), leži na južno-izhodni strani, ima samo 24 hiš, in šteje 130 duš. Po tem takem živi na Rezijanskem okoli 2900 duš v 500 hišah. Skoraj na sredi deželice stoji samotna vasica, ki ne steje čez šest hiš, in se kliče Travnik (Prato di Resia). Tù je farna cerkev, ktera ima pet lepih oltarjev iz belega marmeljna, in nove orgle postavljene leta 1849. Pa tudi vsaka tii zgoraj omenjenih vasi ima svojo poddružno cerkev; vsaka teh cerkev ima po tri oltarje iz marmeljna. in v St. Jurški cerkvi se hranuje tudi sv. rešnje Telo. Rezijani imajo fajmoštra in dva kaplana; vsi trije duhovni stanujejo na Travniku pri farni cerkvi. Od tod morajo za duhovni blagor svojih faranov skerbeti, ki okoli raztreseni živé ; posebno jim je težavna služba duhovna zavoljo Volčje vasi, do ktere imajo skoraj 15 milj deleč. Vsi Rezijani morajo v farno cerkev k službi božji se sha-jati, kjer se berejo tri sv. maše vsako nedeljo in vsak praznik čez leto. Kadar pa je god posvečevanja ali pa patrona ene ali druge poddružne cerkve, se berete v farni cerkvi zgodaj dvé tihi sv. maši, péta farna maša pa je ob enajsti uri v poddružnici, kjer je ravno posebni praznik. Središče cele rezijanske deželice, kakor smo zgoraj rekli, kjer stoji farna cerkev z nekterimi hišami, je Travnik. Ta kraj je obzidan okoli in okoli; zid, ki vasico ob-daja, je blizo štiri čevlje visok; od ene strani do druge méri včs ozidani kraj 75 korakov. V tem zidu so štiri vrata proti štirim oddelkom fare. Rezijanske hiše so terdno zidane, in imajo po dva, nektere tudi po tri nadstropja. Vse shrambe in sobe pri tléh so obokane ali velbane, zato dim ne more lahko do gorejnih sob, pa tudi hiše so po tem takem bolj terdne. Dirnnik se vidi pri malokteri hiši. Nektere hiše so s slamo krite, večidel pa so pokrite z opekami. Živé pa Rezijani od svojih zemljišč, ki jih pridno ob-delujejo, od živine in od kupčije. Pridelujejo reži, turšice, krompirja, repe in ajde. Ali malo družin je, da bi za svoje potrebe dovolj přidělali na svojem zemljišču; skoraj vsi moraj o turšico od Furlanov kupovati. Rezijanski svet je tako 245 peskinat in nerodoviten, da morajo gnojiti vsako leto ne samo In popotnik naš potuje dalje; cez teden pride domů z polja, ampak tudi ne storé travnike, ako hočejo kaj pridelati; će tega obema konjema, koš pa je bil pražen. f nimajo ne kruha, ne sena. Polje pa obdelujejo To se je zgodilo na Amerikanskem. Kaj ! ko bi pri same ženske. One spravljajo senó, vozijo domu derva, gno- nas Slovenskem kdo „na to skušnjo" se na pot podal? jijo njive in travnike, pospravljajo poljske pridelke. Možje Ali bi ne bil morebiti tudi pri nas koš jaje kmali pra so skoraj vsi kupcevavci ali pa berači, se vlacijo okoli po zen, konja pa bi lepo svetu, se za obdelovanje polja kar ne zmenijo ne, in kadar tudi za majhen čas domů pridejo , se poljskega delà nikdar in s p a r o m a ostala Zna biti! nikakor ne lotijo. Rezijani redijo tudi krave, koze in ovce. Novicar iz avstrijanskih krajev lz Tersta 27 julij »•i Naj premožniše hiše imajo navadno po 50 ovác, po 40 koz fajmoštra novomeškega Danes smo pekopali častitega in po 8 krav. Iz mleka delajo sir, maslo itd. Ker pa e ? ojaka gosp Matij a, ki je umerl po dolgi bolezni. Obila množica je so šla za pogrebom in tako raj nemu skazala zadnjo cast in ljubezen. Naj v miru počiva! Ker je čedalje vec bera cev, veliko se s poljodelstvom in z zivinorejo preziviti ne morejo , prisiljeni kupčevati in si tako iskati potrebnega kruha. Vedno so okoli po vsem avstrijanskem cesarstvu in tudi vunkaj hodijo v parske dežele. Naj premožniši rezijanski kupcevavci pa se raji z* beraško mavho okoli klatijo, je tedaj 23 imajo po dva ali tudi tri vozove, in po 18 do 20 kónj, s kte- rimi robo prevozujejo iz Nemškega v Italijo , in iz Italije na Nemško. pa tudi tacih, ki bi lahko si drugač kruh služili HHIHHHÉIHHMHHMH^H^^B^HHÉHI dan • v t. m. dezelno poglavarstvo ukazalo tukajsni c. k. pol naj ojstro izpeljuje postave, ki so dane zoper beraštvo ? ob Rezijanom dopada posebno dobro vino, igra in ples. enem pa je tudi opomnilo mest pirajo gosposko, ki p r eb naj pod Dvanajst kerčmarjev je na Rezijanskem, in si prizadeva zatreti presilno beracenje, v središču de- in naj nikar ne dajejo ubogajme beračem, ki bi si lahko kruh želice je še gostivnica, kjer lahko tudi čez noč gostje osta služili, namesto da se potepajo dan na dan po mestu in si jajo. Naj ljubši njih igra so kvarte. Ob spomladnem času in z beracenjem pa tudi s tatvino mavho polnijo. Vemo, da vsak poleti i in pa o pustu plesejo skoraj o ženitninah. vsak praznik, ravno tako Plesišče je vselej štirivoglato; plesaje se ne vertijo okrog, temuč skačejo naravnost pred se od ene strani pameten ćlovek bo gosposki hvalezen, ako bo takim bera-čunom prav oštro na pete stopala. Iz Zelezuikov 24. julija. Perve poglavitne poljske plesišča do druge, in ravno tako nazaj; na sredi se ple- pridelke: mervo, ječmen, pšenico in rez so spra nas srečno domů. Razun ječménov, ki vavci okoli kmeto-nekako redki bili, vse druge žita savci in plesavke sučejo, pa se ne dotaknejo eden drugega. Vsakteri pleše sam za-se; plešejo res ob enem možki in ženske vkupej, ali nikoli se eden drugega ne dotaknejo celi Mnogokrat so sicer nevihte žugale uničiti trud pridnega 5 hvala Bogu, precej dobro plenjajo čas plesanja, in si še rok ne podajajo. (Dalje sledi.) Kratkocasno berilo. Belec (šimel) je lepši in boljši! Povedka, pa tudi koscek nauka. kmetovavca, pa spremenile so se vselej v pohleven dež, kteri nam je vendar posebno ob košnji precej zlo nagajal. Tudi zdravi smo letos še dosti, le otroci za nekim hudobnim kašljem (zadušni m kašljem, Keuchhusten) skor po celi selški dolini prav zlo bolehajo, in dasiravno jih je v je vendar čuditi, naši iu selški fari že nekoliko pomerlo, se da jih kašelj še več ne zaduši terpijo, bi T Neki Amerikanec, ki je svét precej dobro poznal dá nekega dné svojemu najstarejemu sinu par kónj, voz in pa koš jaje in mu reče: „Pojdi enmalo po svetu, pa obstoj med potjo pri vsaki hiši, kjer zveš , da stanujejo oženjeni ? ljudjé. Ako čutiš, da je mož gospodar v hiši, daruj mu enega svojih kónj; če pa gospoduje žena, daj mu jajce. ne pridi koliko otroci pri ti bolezni ne verjel, kdor sam ni vidil. Ko bi matere po-ponoči, kadar otroke kašelj zažene, tako pažljive ne bile, da biv jih prec ne vzdigovale, bi jih gotovo mnogo za- molknilo. sebno Zalibog, da ni zdravila zoper ta hudobni kašelj ! Zdaj naj pa omenim še nekaj, kar nas • V Berž ko si oddal enega konja, pridi spet nazaj, pa z obema, dokler imaš le še eno jajce v košu". da res še vse premalo poznamo svojo lepo domovino sem přetekli teden po opravilih v Bohinji bil, so prepneuje, Ko mi bistriški gospod kaplan pravili, da gosp. Fr. Za ver šnik, fajmošter Sin uboga očeta in se hitro napravi na pot. Ne deleč iz Koprivnika (kjer je nekdaj tudi naš Vodnik fajmošter od doma zadene na čedno hišo, skoči z voza pa poterka na bil) so našli v neki samotni in skriti dolinici, kake dvé uri hišne duri. Žena mu odprč prijazno ga pozdravljaje. Je li Vaš mož domá?" od Bistrice, sprelep slap (Wasserfall), za kterega se do v Ni ga domá4 jo nas popotnik vprasa ravno tako pri- zdaj še vedilo ni in kterega bomo ponosni med imenitnosti mu odgovori mlada ženka jazno. skočim prec po-nj, ako Vam je drago". Reče in gré P* Mož Ima nek, ako sem prav razumel, 4 Krajne šteti smeli. 5 curkov. Rad bi bil prec šel tudi gledat „Z ali tudi še mlad, pride domů, včs potčn si briše čelo in pripo- (tako so kerstili bohinski gospodje častitemu gosp. Zaverš veduje od svojih opravil. >5 0! mu seze ženka v besedo, niku v čast od njega najdeni slap), pa čas mi unidan ni moj mož ima zmiraj veliko dopušal. Ko pa vpervič zopet v Bohinj pridem, bom šel se s svojim predpertom igraje opraviti, pa jez mu tudi rada pomagam, karkoli mi ukaže, ogledat novo lepotijo naše domovině, in takrat, ako Bog dá kakor se v hiši spodobi, kjer je mož gospodar, — kaj ne, kaj več od tega. Danes le toliko, da svetzvé za novi slap dragi Janko m oj « i ?" V „Da, res je taka!" pravi naš popotnik — Ako je taka svojih kónj v dar dati. belca?" „Vranec bi mi ljubši bil Kterega odgovori Janko. „Vam moram enega pa bi imeli raji : vranca ali zaverne Janko. „Ce Z Bogom J. Levičnik Dostaveb ednisti opombi %aslran adu u senega bolezin otroških; zraven tega Res, da ta kašelj je ena najterdovratnišik pa je še tudi kužna; otrok si smeva izbirati, Janko!" — mu seže spet ženka v besedo jo od otroka nalešti zamore, pa tudi odi ljudjé jo vca kaj misliš: ali bi ne bil belec za naji bolj pripraven"? sih nalezejo, kadar je v eni hiši več otrók za tem kašljem „Ne, ne, draga Minca moja u 1 je širokejših pers, tudi noge ima lepše44. „Kaj še! odgovori Janko - „vranec bolnih. Navadno pravijo ljudjé, da ta kaselj „6 tednov goi pravi 6 tenov pa doli jemlj n Cei ne naraša in pojema bo zena belec je kaj lep konj, včs po moji volji; če vza- lezen 6 tednov, ampak včasih manj, včasih pa tudi dalj 7 mes vranca, pa ga sam imaj, jez ga še pogledala ne bom a endar ni popolnoma pi 5 ,No! no! ce ti je belec tako všeč, pa vzemiva belca; sej je lezni ocitno 3 dobe ? P ta vera. Ločijo se pa v ti bo doba (3, 6, 8 dni) je naliod y res lepa zivinica; dajte nama tedaj belca, gospod!44 zamerite, da sem se premislil — v Ne ka (kataraliska) ; drug doba je božjast „Vam bom raji jajce dal iz t e r d o ali mehko si kakor tega koša ; zaverne popotnik čisto frišno je i i n ga za m orete kuhati dati, ga ima Vaša ženka rada44. i (skozi 2, 3, 8 tudi 12 tednov včasih), v kteri terpinci tisti grozni, suhi, zadušni kašelj uboge otroke po poli minute pa 5 minut dolgo; v tretji dôbi (skoz 2 do 3 tedne) od tudi jenjuje bolezen; kašelj ni več tako suh, je bolj omecen k sreči je bolezen bolj huila kot nevarna, večína otrok spet okreva, ako ni združena še s kako drugo boleznijo; le dojenčike rada jemlje. Kakor vzroka te bolezni zdravniki še niso mogli do kraja zvediti, tako tudi gotovo zdravilo dosihmal še ni znano, čeravno je množica priporočanih, od nedolžnega sleza noter do strupenega arsenika, silo silo obilna. Ker pa bolezen, kakor smo ravno rekli, ima troje dob, — ker niso vsi otroci edíne nature, in ker ob kašlji dobivajo včasih z obé in potem možgani terpé, se oglašajo gljiste itd., je pač lahko razumeti, da zdravniku mora mar biti za vse te pri te klí ne in da ne smé vselej po enem kopitu ozdravljati bolezni. Pa saj tudi od tega, kar spada v opravilo zdravnikovo, ni namen naš tukaj govoriti; sve-tovati hočemo le m ate ram, kako naj ravnajo s svojimi otročiči, ki so res v ti bolezni milovanja vredni. Pervo je, naj se otroci deržé celi čas sred njo mero na toplem, pa ne p rev roče; kadar jih vročina kuha, naj se nikar preveč ne obkladajo z odejami, vsa pijača naj je m la č na, to je, nikoli vroča pa tudi nikoli merzla. Vino, kava (kole) in vse kar krí draži, naj se nikoli ne dajč bolnim in zlasti izzačetkabolezni ne; naj bolja jéd jim je izzačetka bolezni: mleko, čista (ne mastna) juha ali župa ali prav kaj lahkega na nji, kuhano sadje ali kaka kuhana zelenjad; za pijačo je dobra mlačna ječmenová voda, h r u š e v a voda, s 1 e z j i čaj (ajbšev té), salepova voda itd. Mnogi zdravniki ter-dijo, cla krompir in golo bje mesó je škodljivo v ti bolezni. Pervih 8 dní naj bo bolnik zmiraj v hiši; pozneje pa že zamore o lepem vremenu pod milim nebom biti, pa nikoli zjutraj zgodaj ali zvečer ali kadar je vetrovno; tudi okoli vode ne smé nikoli hoditi. Prav je, če se bolni otroci raz-veselujejo s kakošno novo igračo, zakaj veselo serce tolaži božjastno bolezen. Kadar prime otroka kašelj, naj ga mati ali kdor koli vzdigne, da se lože odkašlja; če ga hoče zadušiti, ga je treba po h erb tu toi či (pa s pa-metjo), in da lože bljuva (čez dá), naj se mu v olje pomočeno peró ali perst v usta utakne in gerlo pošegetá. Vsa těsna obleka ali těsni povoji so škodljivi. Kot domače zdravilo je dobro, če se vzame laškega olja in pa ravno toliko cukra inpapridene en rume n jak, vse dobro zmeša in naredi sládek sok, kterega včasih čez dan malo žljičico povžije bolno dete ; pa preveč in predolgo oljnatih in sladkih stvari vživati ni dobro. Novićar iz raznih krajev. C. k. ministerstvo za bogočastje in ukje oklicalo nove postave zastran obiskovanja ljudskih šol in zastran ovi-ranja in kaznovanja zanikernosti v tem obiskovanji. Iz teh postav posnamemo važniše: Vsi šolarji, kteri ne stopijo v gimnazije , realne šole ali v druge višje učilišča, imajo 6 celih let ob delavnikih v šolo hoditi; — v 6. letu ima pravilno vsak otrok začeti v šolo hoditi ; le v posebnih okoljšinah se smé obiskovanje šole čez spolnjeno 7. leto odla-šati; — da starši, redniki in varhi (jerobi) brez dostojnih vzrokov ne odlašajo predolgo ali celó ne opušajo svojih otrok v šolo poslati, ker bi bilo potem pretežko zamujeni šolski nauk dopolniti, jih je treba vsako leto pred začetkom novega šolskega leta na to o po min jati in, če bi treba bilo, jih tudi prisiliti; — da bodo tudi otroci, kteri bolj deleč od šole stanujejo, dobrote javnega poduka deležni, je treba napraviti, da se na vsaki ljudski šoli dva poldneva med tednom za podúk takih otrók odločita, kteri predeleč od sole stanujoči se ne morejo siliti, da bi vsaki dan šolo obiskovali. Kar se tiče obiskovanja ponavljavnih šol za nadaljno omiko, imajo fantje in dekliči dolžnost to šolo potem obiskavati, in sicer pravilno, dokler niso dokončali 15. leta; šola ta ima biti navadno skozi 2 uri vsako nedeljo, samo ob velicih praznikih in v nedeljah ob postavnih šolskih praznikih ne; ob posebnih okoljšinah se namesti nedelje smé tudi kak drug dan izvoliti. Posebne kazni (strafingc) v dnar jih, z zaper tj em (arestom) in še drugačne sodo- i»^ _ Odgovorni vrednik : Dr. Janes Bleiweis. ločene za take stariše, rednike, varhe, mojstre itd., ki ne pošiljajo otrok v šolo. — Nekteri časniki hočejo vediti osnovo nove postave za nabiro novincov (rekrutiranjej, po kteri se bo začela vojaška dolžnost z dokončanim 20. letom in bo terpela do dokončanega 25. ; bo tedaj 5 verst starosti ; pri navadni nabiri se bojo novinci jemali le iz perve. in če bo treba, tudi iz druge verste. Dokler ima kdo še dolžnost vojak biti, se ne smé oženiti, dokler ni stopil iz 2. verste starosti; vojaška služba v arraadi ima 8 let terpeti, pa, če je mir, se zamore vojak za 3 leta iz službe izpustiti ; po prestanih teh letih ste 2 leti v reservi; oprošteni voja-ščine imajo biti duhovni vsake vere in bogoslovci, cesarski in srenjski vradniki, zdravniki in advokati in vsi dohtarji in taki, ki se za dohtarstvo pripravljajo, in pa posebno pridni (izverstni) ucenci. — Za gotovo se pripoveduje, da bo upna družba podmorsk telegraf iz Kotora (Cattaro) v A1 e-ksandrijo napravila, kar bo za kupčijstvo zlo važna naprava. — Francozkega vojskovodja Pelissier-a, ki je přisel te dní iz Krima v Carigrad, je sultan kaj slovesno gostil in mu v spomin podal zlato svetinjo, okovano z dra-gocenimi demanti. — Ni res, da bo, kakor se je govorilo, 20.000 Francozov in 10.000 Angležev ostalo v Turčíi. — Car rusovski je knezu Men šiko v-u, od kterega sejena-pačno govorilo, da se je caru zaměřil, ker ni Sevastopolja dostojno bránil, unidan poslal lastnoročno pismo, v kterem hvali njegove zasluge, rekoč, da ime njegovo bo v zgodo-vini Sevastopolja slovélo navéke. — 11. dan t. m. soCerno-gorci pokončali Kuca ne popolnoma. — 21. dan t. m. so v Bruselji slovesno obhajali spomin 251etne obletnice, kar Belgija samostojna stoji pod srečno ustavno vlado, ktere no- ben vihar preteklih let ni mogel omajati, ker kralj in ljudstvo je v vsem edinega serca. — Od prekucij na Spa nj skem so polni vsi časniki, vendar se nič prav gotovega ne vé, kaj se tam godi; novice so si večidel nasproti; kar se je včeraj za gotovo pripovedovalo, se danes spet preklicuje ; danes je punt tù zadušen, jutri se uname drugod. Kaj se bo skuhalo iz vsega, sam Bog vé. Palmerston je v enem poslednjih zborov rekel, da francozka vlada, čeravno je poslala 25.000 vojakov na španjsko mejo, se nikakor ne bo s silo vtaknila v te homatije. Poslednje telegrafno pismo iz Pariza (od 27. t. m.), pravi: „Moniteur44 (tedaj vlada francozka) hvali početje O Donela; ustaja pojenjuje; pred Saragoso je přišel general Dulce ; za 5 dní je boj ustavljen". Se zginila ni mi mladost, Pa vendar spoznal sem grenkost Okusa gotove resnice : Da vsega, kar up nam obeta, Pozneje, ko pridejo leta, Ne spolnejo nam polovice. Naj bo ! Občutov, ki nežno serce Mladenča navdajajo le, Kak polno mi moje je bilo ! Pa kakor danu porodnica Ob solncu zgubí luč danica , Serce je te čute zgubilo. Naj bo ! In zdaj negotova řeží Mi sreča prihodniéih dní, In dvomba se z nado bojuje; Al kar mi serce je zgubilo, , I Oh ! nikdar ne bo se vernilo , Zastonj mi premilo zdihuje: Naj bo ! S. J. Pogovori vredništva. Gosp. J. L. : Hvala lepa za poslano. Sr. Dn. obderžite. tudi so vsi sledeči listi pripravljeni) komu naj jih izročimo ? _ Milodari za Semièane. Gosp. J. Levičnik iz Zelezni- kov 3 fl. _____ — Natískar in založnik : JoŽeí Bláznit.