^JA90din - Leto XXXIX - Št. 93 Kranj, petek, 5. decembra 1986 GLAS GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO j^ko oster b° odlok ^.^njski občini nameravajo z j^kori zavarovati vodne vire pod j^avcem. V najožjem varovalnem W8tt Pa so nekatere kmetije in za- Posegajo tudi v javno telefonijo V Iskri Telematiki so tik pred dnevom republike slovesno odprli novo tovarno zasebnih telekomunikacijskih sistemov. Poskusna proizvodnja je trajala že nekaj mesecev. Reševali bodo vaške probleme Sredi novembra letos so se v krajevni skupnosti Gorje v radovljiški občini na referendumu odločili za ponoven, že tretji samoprispevek. Bogastvo dela in idej stran 2 stran 3 stran 4 V prostorih galerije Nova v kranjskem Delavskem domu so doma tudi mladi, ki jih združuje veliko veselje do filma. stran Usoda sladkornega bolnika je v njegovih rokah Navadno pravijo za bolezen, da pri-dirja na konju in odide peš. Sladkorna pa prihaja počasi, zahrbtno, sploh ne vemo, kdaj se nam vtihotapi. In nikoli ne odide povsem ... stran 8 Iskra Železniki Po novem Žel« x.~^«ezniki, 3. decembra — Iskra j.lr°ka potrošnja je razdrta — naj jjlvi Iskra! Tako se je na referendumu pred prazniki, 27. novem-£ra. končno odločila večina delav-ev te Iskrine delovne organizacije. V Pržanu je za razdružitev glasalo 79 odstotkov zaposlenih, v ^zani 76 odstotkov, na Vrhniki °">6 odstotka, v Železnikih 82,3 2Jstotka, v Idriji 70,2, v Retečah v Prodaji Ljubljana 88 odstotkov in v ljubljanskem Razisko-v %m inštitutu vsi. v Železnikih, Retečah in Raziskovalnem inštitutu so delavci Igrati izglasovali tudi novo organizacijo; z novim letom bodo za-^eli delati pod skupnim imenom *°varna elektromotorjev in gospodinjskih aparatov Železniki, flova delovna organizacija bo ta-*° začela naslednje poslovno leto Prostorsko in strokovno plemenita, s čimer bo lahko še pogumne razvijala velike razvojne ^ožnosti, ki se ji ponujajo zlasti j** zahodnem trgu. Že doslej so Elektromotorji iz Železnikov odilni med gorenjskimi tovarnami po vrednosti zahodnega izvoza na delavca. H J lllllllillillf Dnevi so topli, sončni po dolinah in megleno zatohli po kotlinah, zato se kar prileze prijeten sprenod med ivjem, ki naznanja počasi prihajajočo zimo. — Foto: F. Perdan ^anj, 3. decembra - Kvaliteten rokomet v športni dvorani na Plani-ni - Rokometaši tržiškega Peka, ki igrajo v slovenski moški roko ^etni Hgi, so v torek v športni dvorani na Planini v Kranju v sloven skern pokalu mladosti v polfinalu gostili prvoligaša iz Ljubljane, l)i J°s Slovan. Zmaga je pripadla gostom iz Ljubljane, moštvi pa sta pri kazali kvalitetno rokometno igro. (I). H.) - foto: F. Perdan ^ le brisanje rdečih številk Novi datum pokala Loka 87 Ljubljana , 3. decembra — Na tiskovni konferenci SZ Slovenije je povedal Janez Šter, predsednik »rganizacijske-ga odbora za dvanajsti pokal Loka 87 za pionirje v slalomu in veleslalomu, da se je spremenil datum te prireditve. Na Starem vrhu bo 16. in 17."februarja, otvoritev pa bo 15. februarja na Mestnem trgu v Škofji Loki. Pokrovitelj tekmovanja je Emona, častni predsednik pa predsednik IS Slovenije Dušan Šinigoj. D. H. Poceni smučanje na Jahorini Kranj, 3. decembra — Počitniška zveza Kranj, poslovalnica Vodnik v Tavčarjevi 5,je tudi letos pripravila sedemdnevno smučanje na Jahorini. V zelo nizko ceno je vračunan tudi prevoz z vlakom do Sarajeva in nato na Jahorino. Sedemdnevno smučanje v domu Mladosti stane 59.500 in v vili Branimir 69.500 dinarjev. Termini za dom Mladosti in vilo Branimir so: od 23. do 29. marca 1987 in od 27. marca do 5. aprila 1987. Za smučanje na Jahorini se lahko prijavite v Počitniški zvezi Kranj, Tavčarjeva 5, telefon 22-639. D. H lPr^blJana, 4. decembra — Hkrati s k '°gom za pokrivanje izgub v slo-l Wri m elektrogospodarstvu (19,3 mi-.$Vet dinarjev) bo republiški i/v. i jVjj Predlagal slovenski skupščini, da ^Ictf tron me-secih prihodnjega leta ^ 0 razrešijo tudi vsa gospodaric ^ °rganizacijska, kadrovska in dru-j^.Pra.šanja. Torej ne predlaga le bri-SftJ^ rdečih številk, temveč celovito i\ftc'J° slovenskega elektrogospodar- Lj?"—i l JI J iWH Za pokritje izgube predlaga, naj bi zavezanci na temelju porabe plačali enkratni prispevek v višini 16,8 odstotka na fakturirano električno energijo v obdobju januar-november 1986, s čimer* bi zbrali 14,8 milijarde dinarjev. Preostalih 4,5 milijarde dinarjev pa naj bi zagotovili z 0,6-odstotno iz kosmatih osebnih dohodkov delavcev v prvem polletju prihodnjega leta. Priznanja prosvetnim delavcem Križe, 27. novembra — V osnovni šoli v Krizah je bil v četrtek dan pro-j/etnih delavcev občine Tržič, na katerem so najzaslužnejšim prosvetnim t v?g(ijno-varstvenim delavcem prvič podelili priznanja in nagrade. Tilka j*1*, direktorica Vz;,ojno-varstvene organizacije Tončka Mokorel, je preje * Priznanje za dosežke na področju predšolske vzgoje, njena zasluga je ■M drugim, da v Tržiču mala šola traja vse leto. Tone Kučiguj i/, osnovnu j^'e heroja Bracu a je preiel priznanje /a njegovo podajanje matematiki' Privajanje računalništva v redni pouk, Shvo Znidaršič i/, osnovne šole h«' °ja Grajzerja pa za nove metode pri pouku fizike v osnovnih šolah. D. D. Čas in zaupanje Oboje je izjemno pomembno prav zdaj, ko vsi povprek razpravljamo o naših starih gospodarskih napakah in prisegamo, da se bomo prihodnje leto poboljšali in delali tako, kot se za dobre gospodarje spodobi. Vendar je časa vedno manj. Ni več naš zaveznik, zato naj bo priseganja dovolj, nadomesti pa naj ga prizadevno in dobro delo. Enako je z zaupanjem. Preveč smo ga že zapravili in dovoljevali, da ga nadomesti nezaupanje. Zapišimo torej v resolucije in programe stvari, ki jih bomo res uresničili, čeprav za ceno odrekanja, in tudi to, kdo jih je dolžan uresničevati. Le tako odgovornosti ne bomo posploševali, se čutili vsi odgovorni in tudi neodgovorni, stvari pa bodo še naprej ubirale svojo, za vse neugodno pot. Žal se pomembnosti časa in zaupanja v tem neugodnem, vendar za naš prihodnji razvoj pomembnem času premalo zavedamo. Na zadnji seji centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije smo spet preveč modrovali, da nam sapa po 13. kongresu pohaja, da imamo v stabilizacijskem programu in kongresnih resolucijah stvari tudi z idejnopolitičnega stališča poenotene, da pa nam obvladovanje položaja uhaja iz rok. Veliko premalo besed smo slišali, zakaj do razkoraka besed in dejanj sploh prihaja. Čas pa ob ugotavljanju že ugotovljenega beži. Da nam manjka zaupanja vase in tudi medsebojnega zaupanja, potrjujejo tudi razprave o osnutkih republiške in zvezne resolucije. Ponovno smo ponovili register starih napak in dejali, da sta osnutka dobra, celo boljša kot v preteklih letih. Slišati pa je bilo ocene, da sta preoptimistična in zato nerealna. Pri nastajanju osnutkov pa smo prav smelost in realnost terjali, sedaj pa smo postali bojazljivci, čeprav je vsem znano, da so prav v resolucijah zapisani odstotki in usmeritve najosnovnejši pogoji, da se na pravem koncu lotimo težav. Poraja se občutek, da se še vedno bojimo zares stopati pred ovire, ker je tako še vsem skupaj najlepše. Čas in zaupanje pa bežita. J. Košnjek Delovna organizacija Petrol iz Ljubljane gradi poleg starega hotela Špik v Gozdu Martuljku nov hotel B kategorije. Delavci Slovenijace-ste so začeli delati avgusta, vreme jim je bilo naklonjeno, zato pričakujejo, da bodo nov objekt lahko odprli maja prihodnje leto. Del sta- » rega hotela Špik bo za zdaj še ostal. — Foto: D. Sedej ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Nova šola na Planini - Julija je SGP Gradbinec začel graditi novo osnovno Šolo na '"anini II. V njej bo v 25 učilnicah prostora za /25 otrok. Zgrajena bo pred loma maja 1988. leta. Doslej gre gradnja, ki je razdeljena v tri dele, po načrtih oziroma celo nekaj prehiteva. Zdaj gradijo osrednji trakt, januarja bodo začeli trak« za predmetni pouk, maja pa se tretji del. Za tak način so se odločili, tla bi denar, ki ga združujejo kranjski delavci in se sproti nr.eka, čim manj izgubljal. * Foto: K Perdan GLAS 2. STRAN NOVICE iN DOGODKI PETEK, 5. OECEMBRAJlE PO SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI Komunisti morajo sprejemati vse pobude delavcev Ljubljana, 3. decembra — CK ZKS razpravljal o stavkah in dal pobudo, naj o idejnopolitičnih vidikih stavk razpravljajo tudi ustrezni organi ZKJ Vedno več je prekinitev in protestnih ustavitev dela, pasivnega nasprotovanja in drugih oblik delavskega protesta, med komunisti pa o teh vprašanjih precej nejasnosti in idejne neenotnosti. Zato je CK ZKS na minuli seji razpravljal o idejnopolitičnih vprašanjih stavk v sistemu socialističnega samoupravljanja in sprejel stališča in sklepe. Centralni komite ZKS ostaja zvest temeljnim ocenam kongresa, da gre za temeljni družbeni spopad med samoupravljanjem in težnjami za ohranitev etatistično — birokratskih in tehnokratskih odtujitev. Če delavci svojih pravic ne morejo uveljavljati po samoupravnih poteh zaradi odtujevanja in uzurpacij, potem so stavke sprejmljive. Stavke pa so nepotrebne tedaj, kadar delavci po samoupravni poti ali prek družbenopolitičnih organizacij lahko uveljavljajo svoje interese. Vsako nezadovoljstvo morajo obravnavati komunisti kot pobudo za vzpostavljanje z ustavo določenih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov. Komunisti morajo podpreti zahteve delavcev izjemoma tudi v primerih, ko terjajo, da se jasneje opredeli perspektiva razvoja kolektiva in hitreje presega zastarele proizvodne programe, ko opozarjajo na nepravilnosti pri delitvi dohodka. Izjemno pomembno je, da so komunisti stalno navzoči med delavci in da poznajo njihove interese. Kjerkoli pride do stavke, pravijo v sklepih CK ZKS, morajo osnovne organizacije zveze komunistov spodbuditi poglobljeno razpravo o vzrokih in analizirati delo vsakega svojega člana pred stavko in med njo ter spodbuditi diferenciacijo. V dograjevanju pravne ureditve je treba obravnavati stavko v okviru družbenoekonomske ureditve in pravice do samoupravljanja ter ne popuščati pritiskom, ki izhajajo iz mezdnega položaja delavcev. CK ZKS se zavzema za dograditev določb zakona o združenem delu in po potrebi tudi druge zakonodaje na način, ki bo koristil uveljavljanju in krepitvi samoupravnih delegatskih poti pri reševanju konfliktov in utrjeval pravice in odgovornosti delavcev pri tem. Med drugim je stališče CK ZKS, naj se razširijo določbe in obveznosti v zvezi z urejanjem teh vprašanj v samoupravnih splošnih aktih. Zaradi vsejugoslovanskega pomena CK ZKS predlaga, naj o idejnopolitičnih vidikih stavk razpravljajo tudi ustrezni organi ZKJ in pri tem upoštevajo gradivo, stališča in sklepe CK ZKS. Skupna poraba bo malo dražja Škofja Loka, 3. decembra — Prihodnje leto nameravajo v loški občini združiti za skupno porabo približno sedem milijard dinarjev. Če bo osvojen predlog, ki ga je včeraj podprl izvršni svet, bodo prispevne stopnje iz kosmatih osebnih dohodkov tako za občinske kot republiške programe enake kot so od junija letos, to je skupaj 13,59 odstotka. Prispevne stopnje iz dohodka, skupaj 11,23 odstotka, so naravnane na raven decembrskih, medtem ko prispevna stopnja iz dohodka po merilu dohodka 0,07 odstotka ostaja. Take prispevne stopnje bodo na skupščinah interesnh skupnosti preverili marca ali aprila, ko bodo izoblikovali tudi programe. Poseben poudarek bodo Ločani prihodnje leto dali celoletni uskladitvi osebnih dohodkov izvajalcev v družbenih dejavnostih z osebnimi dohodki v gospodarstvu, več denarja bodo namenili za amortizacijo in za vlaganja v osnovnošolski prostor, precejšen izdatek pa bo tudi za nadomestitev iztrošene opreme v zdravstvenih postajah ter za dograditev podstrešja v zdravstvenem domu v Škofji Loki. H. J. Franc Puhar-Aci 60-letnik — V sredo, 3. decembra, je Občinski odbor zveze borcev v Kranju pripravil manjšo slovesnost, pravzaprav prijateljsko srečanje. Nekdanji dolgoletni in priljubljeni predsednik kranjskih borcev, Franc Puhar-Aci, je namreč ta dan praznoval 60-letnico. Veseli so ga bili njegovi sotovariši, člani predsedstva, da se je po težki bolezni dobro opomogel, da je spet stari Aci, kritičen in delaven kot nekoč. — Foto: F. Perdan GLAS Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference S/l>I Jesenic, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča Izdaja časopisno podjetje Glas Kranj, stavek Gorenjski tisk, tiska Ljudska pravica Ljubljana Predsednik izdajateljskega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Zargi (glavni urednik in direktor) Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica) Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji), Cveto Zaplotnik ikmetijstvo, Radovljica), Lea Mencinger (kultura), Darinka Sedej (Jesenice), Helena elovčan (Skof ja I .oka, kronika), Jože Košnjek (notranja politika, sport), Dušan Humer (šport), Danica Dolenc (za dom in družino, Tržič), Marjan Ajdovec (tehnični urednik), Franc Perdan (fotografija. Časopis Je poltednik, izhaja ob torkih in petkih. Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31990 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji tn odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987. računovodstvo 28-463, mali oglasi in naročnina 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Naročnina za II. polletje 1986 je 2.600 din. Ob dnevu republike na Jesenicah Nova telovadnica na Koroški Beli Jesenice, 28. novembra — Ob dnevu republike so v novi telovadnici na Koroški Beli pripravili proslavo, ki so se je udeležili številni domačini in Jeseničani. Jeseničani so se množično udeležili osrednje občinske proslave v novi telovadnici osnovne šole na Koroški Beli. Slavnostni govornik je bil predsednik občinskega sindikalnega sveta Marjan Drolc, v kulturnem programu pa so sodelovali pihalni orkester jeseniških že-lezarjev, ženski pevski zbor Milko Ško-berne in učenci osnovne šole Karavanških kurirjev NOB na Koroški Beli. Novo telovadnico so na Beli zgradili s sredstvi drugega občinskega samoprispevka. Za učence šole in vseh jeseniških osnovnih šol je pomembna pridobitev. Za obnovo in gradnjo nove šole na Koroški Beli so občani Jesenic s samoprispevkom namenili 679 milijonov dinarjev. Gradnja osnovnošolskega in vzgojno-varstvenega prostora (tudi v Mojstrani) se je v petih letih nenehno dražila. Gradbeni odbor je racionalno trosil denar in skrbel za stalni družbeni nadzor, a so pred koncem ugotovili, da samo z denarjem iz samoprispevka gradnje ne bodo mogli skleniti. Za telovadnico • na Koroški Beli je zmanjkalo denarja. Na pobudo izvrš- nega sveta je izobraževalna skupnost predlagala delovnim organizacijam akcijo za zbiranje manjkajočih sredstev (približno četrtino vrednosti zadnje etape telovadnice). V akcijo se je vključilo več jeseniških temeljnih in delovnih organizacij, ob dnevu republike stoji moderno opremljena 862 kvadratnih mftro" tolika tolnvarinipa. Pridobitve obeh jeseniških samopj spevkov so velike in izredno Po,^.ebj]0 ne za učence osnovnih šol, zato prav, da bi se Jeseničani tudi v sedali )prispev akciji za uvedbo tretjega samof ka odločili zanj. V prostorski stisK1£ zdaj dijaki centra srednjega usme*L nega izobraževanja, ki bi radi no učilnice v prizidku centra, prizidek P bo mogoče zgraditi le s samoprisp kom vseh občanov. , . D. Sedej Zavarovanje vodnih virov pod Krvavcerri_^ Kako oster bo odlok Kranj, novembra — V kranjski občini nameravajo z odlckom zavarovati**' di vodne vire pod Krvavcem. To je zaradi oskrbe s pitno vodo potrebno. y: blem pa je nastal, ker bodo v najožjem varovalnem pasu nekatere kmetije zaselki; problematična sta predvsem zaselek Jagošci in Stiska vas. Že pred dvema letoma so z občinskim odlokom zavarovali vodne vire Bistrica nad Novo vasjo, Bašelj, Povije, Čemšenik, Zabukovje in črpališče pod Krvavcem, da bi se izognili Ob dnevu republike so v Kranjski gori slovesno odprli 58 novih apartmajev, ki jih je za hotelom Razor zgradila temeljna organizacija Hoteli Gorenjka v Kranjski gori. Vsi apartmaji so za letošnjo zimsko sezono že oddani.—Foto: D. Sedej Novi apartmaji v Kranjski gori Kranjska gora, 29. novembra - Tozd Hoteli Gorenjka v Kranjski gori je ob dnevu republike slovesno odprl 58 novih, moderno opremljenih apartmajev Apartmaje, ki so velika pridobitev kranjskogorskega turizma, predvsem pa dopolnitev ponudbe tamkajšnjega turističnega gospodarstva, so gradili leto in štiri mesece. Denar zanje so prispevali delavci temeljne organizacije Gorenjka v Kranjski gori, interna han ka ABV Pomurka in Ljubljanska banka, delovna organizacija INA-tuours iz Zagreba, Sava Kranj in Emona Globtour Ljubljana. Načrte je izdelal arhitekt Marko Cotič. Apartmaji so bili hitro in solidno zgrajeni, veljali so 750 milijonov dinarjev. Delavci Gradbinca z Jesenic in delavci gradbenega podjetja iz Nove Gorice so imeli nemalo težav, prav tako tudi investitorji, da so sproti lahku gotovih dovolj denarju. Vendar jim je Vencelj Perko občan Jesenic Jesenice, 28. novembra — Na slavnostni akademiji ob dnevu republike so Jeseničani imenovali za častnega občana mesta Jesenice Venclja Perka. Revolucionar in komunist Vencelj Perko ima izredne zasluge za utrjevanje akcijske enotnosti delavstva nekdanje Kranjske industrijske družbe. Leta 1934 je bil izvoljen za glavnega zaupnika za jeseniške obrate in bil hkrati predsednik Saveza metalnih radnika Jugoslavije. I^eto dni kasneje je bil voditelj stavke jeseniških kovinarjev, ki je pomenila veliko delavsko zmago in zmago organizacije Komunistične partije Jesenice. NavJesenicah in na Koroški Beli sta bili postavljeni listi slovenskega delovnega ljudstva, katerih nosilca sta bila dr. Aleš Stanovnik ^a Jesenice in Vencelj Perko za Koroško Belo. Vencelj Perko je bil kot prvi kandidat in član Komunistične partije izvoljen za župana. Leta 1937 je bil delegat jeseniške partijske organizacije na ustanovnem kongresu Komunistične partije .Slovenije na Čebinah. Po kongresu je bil tri krat aretiran in zaprt, odpeljan v Bile čo, med vojno so ga zaprli v Begunjah, uspelo, zato zasluži kranjskogorska Gorenjka vse priznanje. Zdaj je Gorenjka največja turistična in gostinska delovna organizacija v Kranjski gori. Zaposluje 250 delavcev in ima 1.100 postelj. V devetih mesecih letošnjega leta so imeli za 574 milijonov dinarjev izvoza, kar predstavlja 70 odstotkov vsega konvertibilnega izvoza v jeseniški občini - takoj za največjo delovno organizacijo, Železarno. Novi apartmaji, ki so jih v letošnji zimski sezoni že dali v najem večinoma tujim gostom, so moderno opremljeni. Kot je na otvoritvi dejala predsednica republiškega komiteja za turizem Bogomila Mitič, so v zadnjih treh letih tudi ena največjih in najpomemb nejših naložb slovenskega turističnega gospodarstva. D. Sedej častni kasneje je bil v taborišču Kraut na Koroškem. Je imetnik partizanske spomenice 1941. Vencelj Perko je pred vojno sodeloval na številnih partijskih posvetih in pokrajinskih konferencah komunistične partije. Njegovo ime je povezano s stavkovnim gibanjem v Verigi I^esce, bil je soorganizator gradbinske stavke na Jesenicah, odmevno je bilo njegovo aktivno delo v Rdečem sindikatu in delavskem kulturnem društvu Svoboda Jesenice. Vedno je upravičil zaupanje delavstva, ki ga je izbralo za svojega glavnega zaupnika in to je s svojinu jasnimi stališči in v številnih akcijah ter pogajanjih s takratnimi lastniki Kranjske industrijske družbe in oblastniki dokazoval. Vencelj Perko je ostal zvest svojim Jesenicam in aktivno sodeloval pri snovanju jeseniškega zbornika Jeklo in ljudje. Se vedno pomaga pri reševanju problemov in težav sedanjega razvoja in pri urejevanju zgodovinskega gradiva, predvsem zgodovine naprednega delavskega gibanja. D. Sedej Turističn! še & zapletom in problemom razvoj Krvavca namreč tedaj bil dorečen, sprejem odloka Pa ' problematičen tudi za naselja in 1 selke, ki bodo poslej v najožjem v rovalnem pasu, prizadel bo prf. vsem Stisko vas in zaselek Jagosc. Za tamkajšnje kmetije je seveda z vljenjskega pomena vprašanje, kak, oster bo odlok. Če jim bo narnr*jj prepovedal vsakršno gradnjo v tu obnovo poslopij, kmetije ne b°fl mogle napredovati. Prva obravnava na kranjskem & vršnem svetu je pokazala, da se z vedajo občutljivosti teh vprašanj, s ^ so od občinskih upravnih organ0 zahtevali, naj zelo natančno šesta jo odlok in natančno napišejo, kak- šne gradnje in obnove so dovoljene posameznih zaščitnih pasovih. * ' tem pa so sodili, da bi obnovo k01^ kih poslopij vsekakor morali dovoli tudi v najožjem pasu, seveda 0 ustrezni previdnosti pri odplakah- Vodni viri pod Kravcem so izdatni, uporabni ne le za Kranjčane, temve tudi za Kamničane in Domžalčane- Njihova izdatnost je ocenjena na milijona prostorninskih metrov vod na leto, kar pomeni, da lahko zado stijo kar 67 odstotkov kranjskih P°" treb po pitni vodi, saj v kranjski °~ čini zdaj porabiljo približno 6 mM0 nov prostorninskih metrov pitne v° de na leto. Z odlokom pa namera^ jo zavarovati vodne vire v Brezovi škem grabnu, v dolini Reke nad Gra dom in na Jagoščevem robu nad za selkom Jagošci. Miro Pinterič odlikovan Skofja Loka, 27. novembra JJ Predsednik loške skupščine Jož6 Albreht je Miru Pinteriču, direktorju tovarne klobukov Šešir, pre' dal red zaslug za narod s srebrno zvezdo, s katerim ga je odlikoval0 predsedstvo Jugoslavije za njeg0' ve zasluge in uspehe pri delu. Miro Pinterič je dolgoleten aktiven družbenopolitični del*' vec, sprva v mladinski in nato v partijski organizaciji, od 1980. d° 19W. leta je bil tudi predsednik loškega izvršnega sveta. Največ svojega dela in tudi veliko proste; ga časa pa je posvetil Šeširju, ki ga vodi že od 1971. leta. Kot dober komercialist, organizator in stro; kovnjak v klobučarski industriji je zaslužen za povečanje prodaje klobukov, predvsem na zahodnih trgih, za nove programe v proizvodnji Šeširja in novo tovarno na Trati, ki je bila zgrajena 1976. leta. Pred petimi leti je bil pobudnik akcije za gradnjo kunčje farme v Sloveniji in s tem možnosti za pridobitev surovine na domačem trgu. Zdaj vodi akcijo za graditev male vodne elektrarne ob obratu na Spodnjem trgu. DECEMBRA 1986 GOSPODARSTVO .3. STRAN ©smiisgoj^isnGLAS J^ga generacija telefonskih central Iskra 2000 Posegajo tudi v javno telefonijo t»wj' (^9emDra ~~ V Iskri Telematiki so tik pred dnevom republike slovesno odprli novo tovarno zasebnih teleko-f0llsi haciJskih sistemov, v kateri je poskusna proizvodnja tekla že nekaj mesecev. V njej izdelujejo digitalne telefonij centrale Iskra 2000, ki so plod domačega znanja, z drugo generacijo teh central pa posegajo tudi v javno telesni ' -lf Ka^ro s'cer osvajajo velike javne digitalne telefonske centrale Sistema 12 (po licenci). Težave imajo s ^Dlni i m strokovnjakov s področja elektrotehničnih znanosti in računalništva, saj je po njih povpraševanje veliko. ta* misel 0 novi tovarni zasebnih tele-st5u^kacijskih sistemov je v Iskri 2a ^dobrih pet let. Uresničena ni bila trQadi znanih težav v Telematiki. Hi-varPa so Jo izpeljali, ko so za novo to-lu.no navsezadnje le prižgali zeleno li 'novo tovarno so zgradili in opremila tu dni in pol. Medtem pa so v Te-f0 atilvJe 900 klobukov, dobili 4500 dolar-kjVeč torej, kot dobi Crvena zastava '■q (U*'> opevan »izvozni posel stoletja . j}n ameriški jugo (:t"J.r>() dolarjev). Sil'' konca t., v K'' IfjL^huki so izdelani po Šeširjevi Li ll L Bij i v starem klobučarskerrt obl itu na Spodnjem trgu, rte obrtniški način. Obrat so največ prav zaradi zahtev ameriškega Izvoza že zaceli obnavljati, tako da bodo v njeni kmalu boljše delovne razmere. Šešir bo Pollmanu izvažal neposred no. Veliko truda je lošk klobučarje stalo, da so dobili in Speljali ta posel, potem ko so dolgo zaman trkali na vra ta zunanjetrgovinskih podjetij, da bi jim pomagala odkriti ameriški trg, Očitno so zanje premajhni Vse pošiljke klobukov bo Sešir -zau pal letalskemu prevozniku latu, plaći [a pa bodo šla prek Ljubljanske banke v New Vbrku. Deset dni po prejemu blaga bodo dolarji že na Šeširjevem ra čunu. H I .■>iiujev. Odločili so se, da bo najprej na vrsti tkalnica. Že pred leti so pri izdelovalcih začeli iskati takšne stroje, vendar so našli le tkalske stroje, ki so primerni za serij sko proizvodnjo. V Ibiju pa delajo tkanine po naročilih kupcev in menjave bi jim' na teh strojih vzele preveč časa Zato so čakali, spremljali svetovne raz stave, izdelovalci v svetu pa so pred leti večjo pozornost namenjali razvoju tkalskih strojev za tkanje gladkih tkanin. Šele na svetovni razstavi tkalskih strojev leta 1983 v Milanu so prvič prikazali visokoproduktivne tkalske stroje, opremljene z žakardi. Spet so navezali stike z izdelovalci, da bi njihove nove stroje dobili v preizkus. Prednosti preizkusa stroja doma na m reč vidijo v tem, da lahko preverijo njegovo ustreznost domačemu mate rialu (osnove in votki), prisotni so teh nologi in vzdrževalci, preverijo pa tudi, kako se stroj obnaša v naših klimat skih razmerah, kar ni tako nepomemb iTo kot si kdo morda misli Konec leta 1985 so dobili v preizkušnjo stroja dveh izdelovalcev, češkega in francoskega; slednjega so že vrnili. Tretji tkalski stroj, ki ga preizkušajo, pa je Italijanski, dobili so ga oktobra, vrnili e,a bodo marca prihodnje leto. O mož nostih preizkušanja strojev pa se dogo varjajo še z drugimi izdelovalci. Sele pc preizkusih strojev različnih izdelovalcev v domači tovarni bodo izbrali tkalski stroj, ki jim bo najbolj ustrezal, takšnega, s Katerim bodo lati ko naredili največ in ki jim bo dolgoro eno najbolj ustrezal Kakšne bodo prispevne stopnje prihodnje leto? Dve občinski vladi Kranj, 3. decembra — »Pravico in moralno dolžnost imamo, da o tako pomembni stvari odločamo na osnovi dobrih podatkov,« so protestirali člani kranjskega izvršnega sveta, ko so minulo sredo obravnavali prispevne stopnje občinskih sisov v prihodnjem letu. Slišali smo, da od njihovih strokovni!1! služb dobrih in popolnih podatkov tako rekoč ni moč dobiti. Upravičeno se torej lahko vprašamo: imajo v Kranju dve občinski vladi? Ne kaže razpredati misli o samoupravni samostojnosti sisov, stvarnost je pač takšna, da je skupna poraba omejena in prispevne stopnje ne morejo rasti zgolj na osnovi izračunov v skupnih službah sisov in odločanja na njihovih skupščinah. Občinski izvršni sveti so kot izvršilni organi občinskih skupščin dolžni bedeti nad skupno porabo v občini, odgovarjajo za uresničitev resolucije. Nujno je torej dobro medsebojno sodelovanje in skupna odgovornost, ki ni deljiva tudi zavoljo tega, ker so prispevne stopnje zelo občutljiva stvar, saj posegajo naravnost v delavčev osebni dohodek. Dobrega sodelovanja in skupne odgovornosti pa, kot vse kaže, v Kranju ni. V sredo smo na seji izvršnega sveta slišali kup pripomb na račun dela skupnih strokovnih služb sisov. Strnimo jih lahko v očitek, da je od njih tako rekoč nemogoče dobiti dobre in celovite podatke. Tako so morali bolj ali manj na pamet izračunati, kakšne naj bodo prispevne stopnje prihodnje leto, saj niso imeli na voljo niti grobega načrta, koliko denarja bodo v sisih potrebovali, da o tem, koliko ga bodo potrebovali za osebne dohodke in koliko za pokritje materialnih stroškov, sploh ne govorimo. Ko vse to vemo, je toliko bolj čudna telefonska intervencija vodje strokovnih služb sisov tik pred sejo, (ki se je ni udeležil), da so izračunane prispevne stopnje prenizke in da bodo navrgle premalo denarja. In kakšne bodo. boste seveda vprašali, saj vas zanima, kolikšen del vašega kosmatega osebnega dohodka vam bodo prihodnje leto pobrale. Odločitve v sredo na seji še niso sprejeli, odložili so jo za nekaj dni. Zapišemo lahko le, kakšne so bile predlagane, saj bodo približno takšne verjetno tudi sprejete. Skupna prispevna stopnja za občinske sise družbenih dejavnosti naj bi znašala 24,01 odstotka (ta mesec znaša 24,53 odstotka, povprečna letos pa 23,01 odstotka, za sise materialnih dejavnosti pa 3,45 odstotka, decembra znaša 3,57 odstotka, povpračna letos pa 3,45 odstotka). Pri tem velja povedati, da bi glede na usmeritve v republike smela prihodnje leto skupna prispevna stopnja za občinske sise družbenih dejavnosti znašati 23,01 odstotka. V Kranju se torej zavestno odločajo za odstotek višjo; z njim naj bi pokrili uskladitev osebnih dohodkov. Ta dodatni odstotek naj bi prinesel 725 milijonov dinarjev, s 23,01-odstotno prispevno stopnjo pa bi zbrali 16,5 milijarde dinarjev. Morda se šele ob teh visokih številkah zavemo, kako veliko denarja se pretaka skozi sise. Morda nam šele tedaj postane jasno, zakaj se skupne strokovne službe sisov vse bolj obnašajo kot druga občinska vlada, v Kranju celo kot prva. M. Volčjak IZ GOSPODARSKEGA SVETA Gorenjski izvoz upadel za odstotek Po podatkih Narodne banke Slovenije je gorenjsko gospodarstvo v letošnjih desetih mesecih izvozilo za 68,13 milijarde dinarjev blaga, 59 odstotkov tega je prodalo na Zahod. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem je izvoz gorenjskega gospodarstva upadel za 1 odstotek, medtem ko je v Sloveniji porastel za 1 odstotek. Še slabši pa je bil izvoz na Zahod, saj je gorenjski upadel za 7 odstotkov, slovenski pa za 4 odstotke. Pokritost celotnega uvoza z izvozom je bila tako na Gorenjskem 121-odstotna, v Sloveniji 97-odstotna; pokritost na konvertibilnem področju je bila na Gorenjskem 89-odstotna, v Sloveniji 91-odstotna. V letošnjih desetih mesecih je gorenjsko gospodarstvo na tujem kupilo za 55,94 milijarde dinarjev blaga, od tega je 77 odstotkov uvoza izdelavnega materiala, 22 odstotkov uvoza opreme in le 1 odstotek uvoza po-trošnega blaga. IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV V Savi izboljšali kakovost izdelkov V kranjski tovarni Sava so v devetih mesecih letošnjega leta v primerjavi z enakim lanskim razdobjem za 0,6 odstotka povečali fizični obseg proizvodnje, vendar je bil za 3,9 odstotka manjši od načrtovanega. Vendar jih te številke ne skrbe preveč, saj pravijo, da je pri njih izražanje v kilogramih in metrih problematično, saj iz leta v leto spreminjajo izbiro izdelkov. Zato raje poudarjajo, da so glede na lansko leto izboljšali kakovost izdelkov, celo bolj kot so načrtovali. Prodaja na domačem trgu je bila za 3,5 odstotka pod načrtovano, nekoliko nad načrtom pa je bil izvoz na Zahod, ki predstavlja 88 odstotkov prodaje Sovinih izdelkov na tuje. Ker je primerjava z lanskim izvozom zaradi spremenjenih valutnih razmerij težavna, povejmo, da so letos izboljšali pokritost konvertibilnega uvoza z izvozom, in po devetih mesecih je bilo 92-odstot-no. Po devetih mesecih je bil čisti dohodek za 9,9 odstotka večji od načrtovanega, po pokritju osebnih dohodkov, skupne porabe in stanovanjskega prispevka jim je ostalo 1,45 milijarde dinarjev ostanka dohodka, kar je 3,5-krat več kot lani v tem času, načrt pa so 100-odstotno presegli. Delež akumulacije v dohodku se je tako od lanskega 7,3 odstotka povečal na 10,9 odstotka. LIP povečal prodajo sobnega pohištva Znano je, s kakšnimi težavami se otepajo naši lesarji, kako gredo njihovi izdelki vse težje v denar. Zato je zanimovo, da je blejski LIP letos povečal prodajo sobnega pohištva, v devetih mesecih je bila celo boljša kot je kdorkoli pričakoval. Zalog tako rekoč nimajo, rok za dobavo naročenega blaga je 30 do 45 dni. Letošnje poslovno leto pa so začeli s krepkimi zalogami, ki so bile posledica skoraj ustavljenega izvoza in hude domače konkurence. Kako jim je to uspelo? Ze lani so pripravili nov program spalnic bela, ki so jih razstavili na lanskem zagrebškem in beograjskem sejmu pohištva. Pri tem pohištvu so se odločili za drugačno obliko in barvo, ploskve pa so zaradi drugačnega postopka površinske obdelave bolj gladke. Na te spalnice lahko narede še dodatne poslikave. V dogovoru s Slovenijalesom pa so izdelali novo zakonsko in samsko spalnico, poimenovali so jo vrba, ki so jo spomladi predstavili na zagrebškem velesejmu. Zbudila je veliko zanimanja in naročila že prihajajo. N 0 V 0 S ISICOM 80 V kranjski Telematiki sta magister elektrotehničnih znanosti Drago Ko-drič in elektrotehnik Slavko Vidic razvila mali komunikacijski sistem, poimenovan ISICOM 80. Bistvo teh inovacij je, da gre praktično za nov izdelek, ki je zahteval zelo majhen razvojni vložek. Delno sta uporabila že razvite sekretar-ske garniture ISICOM SUPER. V sistemu pa sta uporabila nove rešitve, ki omogočajo polno nadomestitev starega sistema in možnost priključitve na večji sistem, hkrati pa je bistveno cenejši. Izdelek so letos že uvedli v redno proizvodnjo Računajo, da čisti dohodek od prodaje sistema znaša 40 milijonov dinarjev. GLAS 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE in PETEK, 5. DECEMBRA 1* KRATKE PO GORENJSKEM Polepšana Mestna hiša v Kranju — Denar je zagotovila kranjska kulturna skupnost, investitorstvo za obnovo pročelja Mestne hiše je prevzel Gorenjski muzej, dela pa SGP Gradbinec Kranj. V Poštni ulici bodo končali še letos. Ureditev pročelja na Titovem trgu pa bo zaradi mraza morala počakati do pomladi. — A. Ž. — Foto: F. Perdan Prvi so uresničili dogovor Tenetiše — 29. november, praznik republike, so proslavljali marsikje po krajevnih skupnostih na Gorenjskem. Še posebno slovesno pa je bilo v krajevni skupnosti Tenetiše v kranjski občini, kjer so razvili tudi prapor krajevne skupnosti in tako uresničili dogovor izpred let, češ da bo od štirih krajevnih skupnostih pod Storžičem vsaka poskrbela tudi za prapor. Na proslavi v domu krajanov so tudi ugotovili, da so letos uspešno končali telefonsko akcijo, uredili javno razsvetljavo, zgradili zbiralnico za mleko in končali še več drugih komunalnih del. Na slovesnosti sta govorila predsednik krajevne konference SZDL Slavko Čuk in predsednik sveta krajevne skupnosti Peter Markovič. Nastopili so otroci iz Tenetiš in pevci s Trstenika. Prapor krajevne skupnosti, za katerega je prispevala vsaka hiša v Tenetišah dva tisoč dinarjev, je razvil častni krajan krajevne skupnosti Tenetiše Martin Košir in ga izročil v varstvo predstavniku zveze združenj borcev NOV iz Tenetiš Janezu Koširju. Matjažu Eriju in Bojanu Savincu so na slovesnosti podelili priznanji. A. Ž. Odlikovanje Donitu in obletnica zbora Medvode — Slovesnost ob dnevu republike v Medvodah je potekala v znamenju vsakoletnih Ostrovrharjevih srečanj. Ob tej priložnosti so proslavili tudi desetletnico lovskega zbora Medvode in 40-letnico delovne organizacije Do-nit Medvode. Predsednik občinske skupščine Ljubljana Šiška Rado Rotar je generalnemu direktorju Donita Jožetu Zagorcu izročil državno odlikovanje, s katerim je Donit ob 40-letnico odlikovalo predsedstvo SFRJ. V programu ob jubileju lovskega zbora Medvode so nastopili še lovski zbor iz Železne Kaple, iz pobratene Klane pri Reki in Zasavski rogisti iz Litije. A. Ž. Podelili so priznanja Smlednik — V avli osnovne šole Simona Jenka v Smledniku so minuli teden v četrtek slovesno sprejeli cicibane v pionirsko organizacijo. Na proslavi, ki jo je za dan republike organizirala krajevna konferenca socialistične zveze, so podelili tudi bronasta priznanja OF. Dobili so jih Turistično olepševalno društvo Smlednik, ki letos praznuje 25-letnico uspešnega delovanja, predsednik društva Mirko Gantar in član izvršilnega odbora gasilskega društva Franci Rozman. Program na proslavi so pod vodstvom učiteljskega zbora pripravili učenci, slavnostni govornik pa je bil sekretar krajevne konference SZDL Drago Vobovnik. A. Ž. Toplice — Mlino prihodnje leto Radovljica — V radovljiški občini so letos za obnovo regionalnih in lokalnih cest porabili prek 300 milijonov dinarjev. Osnova za izvedbo tako obsežnih del so bila sredstva, ki so jih delovne organizacije v občini dodatno prispevale za izboljšanje cest. V Bohinju je večino denarja za obnovo cest dala republiška skupnost za ceste, v Upniški dolini pa so še dodatno prispevale nekaj denarja za ublažitev ostrih in nevarnih ovinkov tamkajšnje organizacije združenega dela. V občini so obsežen program obnove cest uresničili, izjema je le odsek od hotela Toplice na Bledu do Mlinega, ki bo prišel na vrsto prihodnje leto. - C. Z. Programske konference ZRVS Radovljica — Na sestanku predsednikov krajevnih organizacij zveze rezervnih vojaških starešin so se dogovorili, da bodo ta in prihodnji mesec v vseh krajevnih organizacijah ZRVS v občini programske konference. Med drugim bodo na njih obravnavali obvezno usposabljanje rezervnih vojaških starešin. Dogovorili so se tudi, da morajo krajevne organizacije ZRVS do 15. decembra poslati občinski konferenci ZRVS predloge za priznanja, ki bodo podeljena od dnevu JLA. C. R. Prednovoletni ples za najmlajše Škofja Loka — Škofjeloško turistično društvo se že pripravlja na novoletne prireditve na škofjeloškem Mestnem trgu. Pravijo, da bo letos program bolj sproščen. Tako 29. in 30. decembra ne bodo več vrteli risank, marveč z glasbo poskrbeli za veselo otroško prednovoletno rajanje. Pričakujejo, da bo-'I si otroke takrat tudi primerno oblekli v snežinke in podobno. Da bo picch, »voletni ples za najmlajše zares razgiban, bodo poskrbeli tudi člani plesnih in folklornih skupin osnovne šole Petra Kavčiča. Šolarji in podmludkarji turističnega društva pa bodo pripravili tudi novoletna darila in voščilnice. - sj Kmetiji ostali brez pitne vode Cerklje — Preteklo nedeljo so gasilci gasilskih društev iz vasi pod Krvavcem, Zg. Brnik, Cerklje, Zalog, Štefanja gora in Velesovo, priskočili na pomoč dvema kmetijama v zaselku Prenje v krajevni skupnosti Poženik, ki sta ostali brez pitne vode zaraai daljšega sušnega obdobja. Kmetiji nimata naravnih vodnih virov ampak samo kapnice, ki pa so prazne. Gasilci so v tej akciji načrpali več kot 95 kubičnih metrov vode, omeniti pa velja, da vsa omenjena društva razpolagajo s samo 1200 metri B cevi, zato so jih za akcijo morali dobiti še od Zavoda za reševalno in tehnično službo iz Kranja. Janez Kuhar PRITOŽNO KNJIGO, PROSIM Naslov... Tudi v Kranju smo oktobra s podelitvijo priznanj inovatorjem leta 1985 in nagrad Janeza Puharja dali poudarek hitrejšemu napredku, izvirnirn idejam in novim izvedbam. Ne bi si upal reči, katero od njih bi postavil na prvo mesto zaradi njene izvirnosti, pomembnosti in koristnosti. Za to so poskrbeli drugi. Mene je pred vsem pretresel naslov nagrajenega magistrskega dela za nagrado Janeza Puharja (avtor Ivan Kejžar, mag. ko-munikoloških znanosti). Že samo ob branju naslova in poimenovanju avtorjevega posla sem iz- gubil vsako željo, da bi spoznal tudi delo samo. Bojim se, da. bi potem pozabil na našo lepo slovenščino in zvenečo domačo govorico. Ko sem prebral naslov (ne bojim se priznati, da večkrat), sem se počutil osramočenega, da kljub dolgoletnemu šolanju ne znam slovenščine. Rajši bi bil kakšen klen gorenjski gospodar i Finžgarjevih alt Tavčarjevih povesti Naslov je natanko takle: Pomen komunikacij pri uresničevanja potreb po izobraževanju za procese dela v organizacijah združenega dela. Sancta simplicitas! Marjan Ste m p i ha r — S Krajevna skupnost Gorje Reševali bodo vaške probleme Gorje, 4. decembra — Sredi novembra letos so se v krajevni skupnosti Gorje v radovljiški občini na referendumu odločili za ponoven, tokrat že tretji samoprispevek. Ocenjujejo, da bodo v petih letih zbrali prek sedem starih milijard dinarjev in tako rešili vrsto komunalnih problemov v naseljih. Cesta skozi Spodnje in Zgornje Gorje je asfaltirana in z urejenostjo kraja neposredno ob njej ne kaže na številne komunalne probleme prebivalcev v krajevni skupnosti po posameznih vaseh da med srednje velike krajevne skupnosti. Kar štirinajst družbenih organizacij in društev deluje v njej in med najbolj poznanimi in delavnimi so vsekakor godbeniki, pa gasilci, ki so združeni v dveh društvih, in tudi člani v TVD Partizan zaslužijo pohvalo... Letos so bili med Bloudkovimi nagrajenci. Tokrat smo se v krajevni skupnosti oglasili zaradi njihove izredno pomembne odločitve sredi novembra letos. Po pretehtani in široki razpravi po vaseh sta predsedstvo krajevne konference socialistične zveze in svet krajevne skupnosti predlagala skupščini, naj razpiše referendum o samoprispevku. 16. novembra se je kar 85 odstotkov vseh volilcev udeležilo glasovanja, za predlog o samoprispevku pa jih je bilo skoraj 57 odstotkov. »Danes razpravljati in predlagati, naj se prebivalci odločijo o samopri- Janez Vari, pred- Franc Vončina, sednik krajevne predsednik sveta konference socia- krajevne skupno- listične zveze sti Kadar govorijo o Gorjah, v radovljiški občini radi porečejo, da je to zadnja krajevna skupnosti pod Triglavom. Devet vasi šteje in še več manjših zaselkov. Po površini je med največjimi v občini. Po številu prebivalcev, nekaj nad 2700 jih je, pa spa- spevku, najbrž ni enostavno. Kaj1 je v krajevni skupnosti vodilo, daj se odločili za sklep o razpisu refc1* i duma?« i »Letos se nam je v krajevni sW| nosti iztekel drugi krajevni sarn°r" spevek, s katerim smo zgradili ške vežice in se lotili tudi nekatfjjj komunalnih problemov,« pravi jfl sednik krajevne konference SS Janez Vari. »Tako v socialistični *T/ zi kot v svetu krajevne skup11^ smo že spomladi začeli razmišlja*1 tehtati, ali naj bi še tretjič imeli' moprispevek. V devetih vaseh t p selki imamo še kup nerešenih P blemov; največji so vsekakor takoj za njimi ali pa hkrati pa ' telefonija. Odločili smo, da se na ških sestankih s krajani odkrito/ govorimo o tem.« Več kot dvesto vaščanov je bm teh sestankih in povsod so menil1 bi bili pripravljeni prispevati &e še pet let, če bi se tudi v njih°^ kraju kaj uredilo. »Tako se je izoblikoval prej? vreden po sedanjih cenah okrog I milijonov dinarjev,« ugotavlja II sednik sveta krajevne skup' I Franc Vončina. »V Spodnjih in Zl I njih Gorjah, na Poljšici, v r£rj i Mevkužu, Grabčah, Lazah in P°"|| mu so v program vključili asfal'1 nje cest. Čeprav se čudno sliši, & i ste na našem območju res naj*? problem. Zato tudi nisem dvomi' I vaščani na referendumu tega prfl ma ne bi podprli. Poleg kraja] i problemov pa smo dve nalogi zal i li tudi kot skupni program trefl samoprispevka. To sta sofinanetf i gradnje telefonskih priključkov, gradnja pokritih avtobusnih posti, lišč v Krnici in Spodnjih Gorjaht/j čunamo, da bomo v petih letih ( 70 milijonov dinarjev. Vrstni !fa gradnje pa bo potekal tako, kot jT1 pri drugem samoprispevku. H vas, ki bo zbrala polovico dodar* sredstev, bo imela prednost.« I Naloga in odgovornost, ki so Sfcj zadali vaški odbori in svet kraj%j skupnosti, ni majhna. Ne gre zgolL( uresničitev, marveč tudi za potrdi^ zaupanja, ki so ga vaščani z odločbi, jo za samoprispevek pokazali *j stvu krajevne skupnosti in organta cij. Te naloge pa bodo morali v dneh prevzeti tudi novoizvoljeni jI gati skupščine in novo vodstvo ot^ ma svet krajevne skupnosti. A. Žali' Planinske postojanke poslujejo brez izgub Radovljica, decembra — Planinsko društvo Radovljica, ki združuje 2400 članov iz radovljiške in delno tudi iz jeseniške občine, gospodari s tremi planinskimi postojankami: z Roblekovim domom na Begunjščici, z Valvazorje-vim nod Stolom in s Pogačnikovim na Kriškin podih. V »Robleku« so letos jeseni zamenjali zbiralnik vode, še veliko dela pa jih čaka v prihodnjih letih. Dom oskrbujejo s pomočjo konja. Odprt je od maja do konca septembra, kasneje pa predvsem ob praznikih. 35 ležišč je slabo zasedenih. V »Valvazor-ju« bo treba urediti sanitarije. Odkar se je mogoče pripeljati do doma tudi z avtom, število prenočitev upada. Polno je le v času zimskega množičnega pohoda na Stol in v času smučarskih tečajev. Povsem drugače je v Pogačniko-vem domu; stoji na križišču planinskih poti in je že zaradi tega vedno dobro obiskan. V njem je 86 ležišč, ob konicah pa je tu prenočevalo še enkrat toliko planincev. Dom je dobro opremljen in ima lastni vodovod, speljan z gornje- ■ ga kriškega jezera. Postojanko osjo jejo s pomočjo tovorne žičnice] ninci so jo postavili pred leti, km^ jo bo treba obnoviti. Vsi domovi poslujejo brez izgU je po eni strani zasluga članov skega društva, ki veliko dela posJJ prostovoljno in brezplačno, po I plati pa tudi delovnih organiza<£ zlasti Elana, Verige in Kemične fcl ne Podnart. tri C Si _I Bohinjska Bistrica — V razstavni galeriji kulturnega doma Jožeta Ažmana v Bohinjski Bistrici so 21. novembra odprli 26. republiško razstavo Pionirski foto 86. Razstavo so pripravili osnovna šola Dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica, Foto klub Bohinj in Foto kino zveza Slovenije. Na razpis je prispelo 609 fotografij iz 21 slovenskih foto krožkov, na razstavi pa je 168 fotografij. Podelili so tudi nagrade in pohvale. Prvo nagrado pri posameznih fotografijah je dobila Ivanka /ura iz Novega mesta za fotografijo Pust, drugo nagrado je dobil Robi Skornšek iz Titovega Velenja za sliko Zamudila je, tretja nagrada pa je pripadla Poloni Malenšek iz osnovne šole Koroška Bela za sliko Užitek. Pohvale za posamezne fotografije so dobili še Drago Vogrinc, Bernarda liOkar in Andrej Arh. Razstava fotografij bo odprta do konca tega meseca. A. K. Prostora za naslednjih deset let — Po dolgih letih so Kovorjani le dobili zemljišče za razširitev pokopu-lisca. Za tri vrste grobov zemljišču bo skupščina občine Tržič odkupila od župnišču. Sicer zemljišče še ni plačano, tudi pravno še ni dokončno urejeno. Prostor za nove grobove je urejen, zasajen s cipresumi in krajani so prve tri sovaščane že po- kopali ii.i novem delu pokopališč Tisti, ki se na pokopališče pripelj*r jo z avtomobili, tu zdaj lahko tuOrJ parkirajo. Kovorjani razmišljujt du bi pri pretvorniku na koncu p •> kopališča postavili tudi mrliško I žico, saj nove hiše, ki jih je zd: Kovorju že veliko, niso priim /a poslovitev od pokojnikov. — to: I). Dolenc Konjičkarji, na plan! Drage bralke, spoštovani bralci! Ko smo pred dobrimi štirina, mi dnevi objavili, da bomo na tej strani začeli predstavljati konjič posameznikov, smo bili prepričani, da bo več odziva. Vsaj toliko, kj» ga je bilo za rože. Pa ga, začuda, ni. Zato naj vas še enkrat spomnim radi bi predstavili vse vrste »hobijev«, s kakršnimi se v prostem čas-ukvarjajo Gorenjke in Gorenjci. Lahko so zbiratelji kdove česa, r. znamk do vžigaličnih škatlic, lahko kaj posebnega izdelujejo: igrač ' ročna dela, stara orodja, spominke. Morda ima kdo v svoji zbirki pr t posebno redek primerek? Tak bi bil vsekakor vreden pozornosti. Lal ko tudi redi živali, ptiče, hrčke, posebne vrste kuncev in podobno. Na našo akcijo opozarjamo tudi domove starostnikov. Zagotovo S v njih ljudje, ki so prinesli v dom svoje »konjičke«. Saj ni treba čaka na razstave ob 8. marcu! Njihove izdelke bi predstavili še s posebni: veseljem. Ne smemo pa pozabiti tudi na otroke, ki so sploh domisel pri svojih zbiralnih vnemah. Sporočite nam njihove naslove, pa jih b mo obiskali in predstavili. In morda ste že pozabili: tudi izmed kon, čkarjev bosta dva izžrebana za spomladanski izlet naročnikov Goren skega glasa. Vaša sporočilu pošiljajte nu naslov Gorenjski glas, Moše Pijade 1, 84000 Kranj, »konjički«, uli pO telefonu: 21-860 in 21-835. D. Dolenc % 5. DECEMBRA 1986 --_- KULTURA .5. STRAN (g@IgJl]M©ISIGLAS Njegov svet je brez nasilja in sovraštva, je svet ljubezni in harmonije Boris Lavrič: ČLOVEK JE ZAČARAL TA SVET ..^Penel sem po nekem lepšem, bolj urejenem, pravičnejšem in manj surovem svetu. Tega seveda nisem znal ZFti z besedami. Zato sem začel slikati neke čudne pokrajine, sestavljene iz cvetja in živali. Zakaj, ne vem. Živali vojskujejo in ne uničujejo med seboj tako nemiselno kot ljudje... Cvetne poljane pa so mi bile nenehni izvir tfp* in veselja do življenja,« je o sebi ob otvoritvi samostojne razstave leta 1975 v Trebnjem zapisal Boris Lavrič, slikar naivec iz Kranja i I >---._ ga duha, ki hoče osvajati vesolje. In tu je dekle, boso, črnolaso, žalostnih oči, ki se oprijemlje zdaj tega, zdaj onega, zdaj petelina, zdaj konja, zdaj kometa. V njej je poosebljena želja človeštva, da bi zaživelo v novem, lepšem svetu. Trdno se jih oklepa in obeta nadaljevati življenje tudi tam. Boris Lavrič slika največ na steklo Taka slika živi drugače, se mu zdi, ker pri olju barva popije platno, pri akvarelu papir. Na steklu pa dobe poseben lesk, steklo da sliki svoj sijaj. Izredno močne so njegove barve. Modra, rdeča. Posebno njegove rdeče barve osupljajo tudi akademske slikarje. Kako uspe hkrati nanesti na sliko toliko odtenkov rdeče barve? Vsak začne z nežno, dodaja močnejšo, njegove pa so vse močne. Kaj bi ugibali! Tak je svet njegove fantastike. Premalo dela, pravi. Poleg službe lovi čas in svetlobo, nima ateljeja. Njegov atelje je dnevna soba v bloku potem, ko pospravijo z mize kosilo. Če bi imel atalje, bi naredil več. Bo pa potem, ko bo v pokoju... Boris Lavrič jeprejel za svoje svojevrstno slikarstvo vrsto nagrad. Diploma ex tempora v Piranu leta 1971, zlato plaketo trebanjskega tabora likovnih samorastnikov leta 1977 in druge. Veliko priznanje pa je zanj brez dvoma uvrstitev v svetovno enciklopedijo naivne umetnosti, ki je ob 140-letnici rojstva Henrija Rousseaua, pionirja slikarstva »naivnih«, izšla leta 1984 v Beogradu in v katero je uvrščenih samo šest slovenskih naivcev, od tega trije Gorenjci, on in oba Peternelja iz Žirov. D. Dolenc ,Nte tisto, kar čutite, vse pa naj ;trr°ščeno, jih je še v nižji gimnaziji fj^h risanja učil in navduševal slo-fi slikar Ljubo Ravnikar. Tudi Bo-■ v začetku risal krajino. Ni bil sf£'h staršev, pa je imel vseeno rad [^o idilo, naravo, živali, ljudi. A že Ije vedel, da to ni tisto, kar hoče. Kl bi se rad izrazil drugače, čisto I°je. Irua bi se to zgodilo že prej, če bi tj£rejet v šolo za oblikovanje ali za o obrt. Pa ni bil. Postal je tele-11 mehanik. A slikati ni nehal. elektronike mu je dal nove ideje. Da je začel slikati čisto po svoje, je bila »kriva« slikarska kolonija v Trebnjem leta 1970, ki je od slikarjev zahtevala nekaj svojstvenega. Takrat je z vso silo privrelo na dan tisto, kar je že dolgo nosil v sebi: proč z zemlje, v vesolje, ki je prostorno, čisto, kjer ni navlake, sovraštva, razprtij, brezglave dirke za denarjem, kjer ni vojn... Dvignil se je v ta čisti svet, nad kraterje ugaslih vulkanov, med komete. V njem svobodno plava njegov beli konj, leti kot svobodna misel. Ali pa vanj spusti petelina, rdečega kot ogenj, ki simbolizira večno ekspanzijo človeške- Ljubiteljska kulturna dejavnost BOGASTVO DELA IN IDEJ K 2 decembra — V prostorih galerije Nova v kranjskem Delavskem domu so doma tudi mladi, ki jih združuje ,!f veselje do filma in vseh njegovih vej. S preteklim delom so že večkrat dokazali, da sodijo v sam jugoslovanski ej vrh, čeravno se morajo kar naprej otepati s finančnimi težavami. f-.- it pRekaterim ljubiteljskim dru-očitajo, da vse preveč rada k. Tega in še marsičesa druge-it* moremo zapisati za Skupino tokih kinoamaterjev. Kljub pe-tiladih, ki držijo vse niti v ro-k$e delo te kranjske kulturne ^ljske skupine nenehno širi in flsko bogati. Nikoli niso po-zadovoljni sami s seboj, ne-} iščejo nove možnosti in obli-bi pripeljale k večji pestrosti te. e sicer obsežne dejavnosti, hosti, za katero pa, žalostno zijajo mladi v Kranju, ni zme-I pri vseh pravega posluha. Se ibolj jih boli dejstvo, da gre i za organizacije, ki bi njiho-froblemom morale prisluhniti Službeni dolžnosti. Ito pride toliko bolj na dan, ko jjor o njihovi materialni opremiti — 19 let star 16 mm projek-šč'levizija za določen čas... in vsi lj*mi, ki nastopijo, ko si morajo i^diti video opremo. Doslej jim Anem uspešno pomagal Miha T Prihodnost pa ne kaže nič kaj dnega. Obljubljeno jim je si-da se bo poskušal ta pro- blem rešiti, pa zaenkrat ni bilo narejeno prav veliko. Od velikih besed se pa seveda ne da dolgo živeti. V letu, ki se izteka, so se člani Skupine kranjskih kinoamaterjev podpisali pod celo vrsto uspešno izpeljanih projektov. Od Veselih počitnic, eksperimentalne filmske šole, retrospektive Griffithovih filmov, akcije V sodelovanju z naravo, Tedna mladih pa vse do srečanja mladincev filmarjev in Tedna video ar-ta. Seveda je tu še kopica študijskih projekcij in raznih drugih akcij, ki so vsaka po svoje zahtevale določene napore. Pa kljub temu izgleda, da je marsikatera stvar lažje izpeljiva ravno zaradi velike volje članov do dela. To najbolje podkrepi njihova zadnja akcija, ki je potekala konec prejšnjega meseca pod nazivom Teden video arta. Prireditev je v Kranju doživela krst. Za samo tehnično izpeljavo projekta so morali za pomoč zaprositi na OK ZSMS Kranj, ZKOS, Miho Klepa, OŠ Staneta Žagarja, podružnico Trboje, Cankarjev dom in Gorenjski muzej. Pripravljen je bil vsebinsko zelo raznovrsten in hkrati usmerjen program, ki si ga je ogledalo veliko obiskovalcev, med katerimi pa organizatorji niso zaslediti — razen svetlih izjem — tistih, ki bi tja sodili že zaradi same prireditve. Ob tem je treba reči, da jim je v veliko pomoč moralna in predvsem finančna podpora, ki so jo bili v zadnjih mesecih deležni od Kulturne skupnosti Kranj. Na svoj način pa sta k njihovemu uspešnejšemu delu prispevala tudi Elita Kranj in Iskra Kibernetika, kar samo dokazuje, da je tudi za kvalitetno ljubiteljsko kulturno dejavnost v kranjski občini še zmerom priznanja vreden posluh. V bistvu gre že za aktivnosti, ki so nekako presegle okvire občinske zveze kulturnih organizacij in bodo morale najti samostojno mesto v programu KUS-a. Če se bodo Teosu Pernetu, Darku Burji, Andreju Šetini in Bojanu Gro-bovšku v tolikšni meri priključili tudi novi mladi sodelavci, se Kranju za nadaljnji razvoj amaterskega filma verjetno ni treba bati! Vine Bešter Kranj — V spomin na dan, ko se je rodil slovenski pesnik France Prešeren, je na Gorenjskem že nekaj let več tradicionalnih prireditev, na primer v Breznici in tudi v Kranju. Kranjsko prireditev so tudi tokrat pripravili člani literarne skupine Iskre, letos prvič v sodelovanju z literarno skupino iz Save. Pesmi in črtice pesnikov in litera-tov delavcev so se na tem večeru lepo povezovale z izraznim plesom skupine Mak, z glasbo Nejča Slaparja in Bojana Rakovca. Polna dvorana Delavskega doma je pozdravila tudi Polono Skrinjar, zaposlena je v Iskri Lipnici, ob njeni pravkar izdani, že četrti knjigi Sence nad Razpokom. Večer, ki je marsikomu pomenil več kot le pogled na delavsko ustvarjalnost, se je končal ob pesnikovem grobu s polaganjem šopka pesniku v spomin. — L. M. — Foto: F. Perdan KULTURNI KOLEDAR KRANJ — V Prešernovi hiši je odprta razstava ob 150-letnici izida Prešernovega Krsta pri Savici. V Mali galeriji in v galeriji Mestne hiše pa sta na ogled razstavi del članov Društva likovnih umetnikov iz Zemuna in novoletna razstava del članov Likovnega društva Kranj. Jutri, v soboto, bo v kranjski gimnaziji nastopil mešani pevski zbor Štefan Kovač iz Murske Sobote pod vodstvom Tomaža Kuharja. Zbor, ki je na Naši pesmi v Mariboru prejel bronasto plaketo, prihaja v Kranj na vabilo mešanega pevskega zbora Iskra. KUD Matija Valjavec iz Preddvora bo jutri, v soboto, 6. decembra, ob 19. uri gostoval s komedijo Fadila Hadžiča Človek na položaju v Besnici. V nedeljo, 7. decembra, ob 16. uri pa na Visokem pri Kranju. JESENICE — V galeriji Kosove graščine je na ogled slikarska razstava Po koroških partizanskih poteh; razstavljata dr. Danica Bem-Gala in dr. France Ce- gnar. V razstavnem salonu Dolik danes, v petek, ob 18. uri odpirajo skupinsko razstavo likovnih del članov Likovnega kluba Relik Trbovlje. V gledališču Tone Čutar bo v nedeljo, 7. decembra, ob 9.30 prireditev z naslovom Pokaži, kaj znaš, na kateri nastopajo otroci iz jeseniških vrtcev. Pred prireditvijo bodo vrteli risanke, po matineji pa bo, kot že običajno, risanje v avli gledališča. KRANJSKA GORA — V Liznjekovi hiši (etnološki muzej) je odprta še do 10. decembra razstava o Primožu Trubarju. RADOVLJICA — V galeriji Šivčeve hiše je še do 7. decembra odprta razstava risb akad. slikarja Tahira Hamida. V galeriji Kamen razstavlja akad. slikar Kamilo Legat. V knjigarni Državne založbe Slovenije na Cankarjevi 72 bo danes, v petek, ob 19. uri pisateljica Polona Skrinjar predstavila svojo novo knjigo Sence nad Razpokom. ŠKOFJA LOKA — Z decembrom so muzejske zbirke na loškem gradu odprte samo ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure. Izjema so poprej najavljene organizirane skupine, za katere je ogled možen tudi med tednom od 9. do 13. ure. V prostorih loškega gradu je odprta razstava fotograf i j loških fotoklubov. V razstavnem salonu Alplesa v Železnikih razstavlja risbe Peter Jovano- vič._ TRŽIČ — V razstavnem salonu NOB je na ogled razstava knjižnih ilustracij Marjana Amaliettija. PEVSKI KONCERT Sv. Duh — Jutri, v soboto, 6. decembra, ob 19. uri bo v dvorani KUD Sv. Duh nastopil moški pevski zbor Ivan Cankar Sv. Duh — Virmaše. Na programu koncerta so slovenske narodne in umetne pesmi. Gosta tega glasbenega večera sta ženski pevski zbor KUD Vižmarje — Brod in moški pevski zbor KUD Stična. Vse tri zbore vodi zborovodja France Demšar. Pevce spremlja na klavirju Brane Demšar. GRUNTOVČANI NA JESENICAH Jesenice — V gledališču Tone Čufar se v nedeljo, 7. decembra, obeta imeniten kulturni dogodek. V goste prihaja igralska skupina Gruntovčani iz Zagreba z Dudekom, Regico, »presvitlim« in drugimi igralci. Predstavili se bodo z novo predstavo, ki nosi naslov V Gruntovcu i devize klize. Predstavi bosta ob 17. uri in ob 19.30 — za izven. Vstopnice so že v prodaji. PREDSTAVE V PREŠERNOVEM GLEDALIŠČU Kranj — V Prešernovem gledališču se bodo ves naslednji teden vrstile abonmajske predstave s Strindbergovo Gospodično Julijo. Nocojšnja predstava ob 19.30 je za red petek I, jutrišnja za red sobota I, v nedeljo ni predstave. _AŽBETOVA PRIZNANJA_ Ljubljana — Najvišje priznanje Zveze kulturnih organizacij Slovenijo in Združenja likovnih skupin Slovenijo — Ažbotovo plakotn — sta lotos prejeta Andrej Pavlovec, umetnostni zgodovinar, in akad. slikar Klavdij Zornik. Priznanje, letos je bilo podeljenočetr-tič, je Andrej Pavlovec dobil še posebej za popularizacijo likovne kulture, tako v Skofji Loki kot na Gorenjskem. Bil je pobudnik Groharjeve slikarske kolonije, vodil pa jo tudi druge, med njimi tudi Malo Groharjevo slikarsko kolonijo. Klavdij Zornik pa je kot izjemen pedagog na gimnaziji, v osnovni šoli, kasneje pa na Akademiji za likovno umetnost neprestano delal z mladino, razen tega pa je tudi znan likovni umetnik in družbeni delavec. EVGEN NA NAKLANSKEM ODRU Naklo — V okviru tradicionalnega tedna kulture je dramska skupina iz \akla postavila na ode" predstavo Tankreta Dorsta Evgen. >Drama je nenavadna zgodba o človeku, ki išče človeka, vendar ga no najde niti z lučjo ob belem dnevu. Povsod naleti na birokratsko hladnost, posmeh in robotizacijo. To je danes problem povsod po svetu. Zgodba je sestavljena iz enajstih kratkih prizorov, v zadnjem se ponovi začetek prvega, tako da je iskanje kot začaran krog brez konca..." je povedala režiserka predstave Ksenija Geister. To je že osemnajsta predstava v petnajstletni dejavnosti KUD Dobrava Naklo. V predstavi so zaigrali Boštjan Kuhar, Klavdija Lavrič, Ksenija Geister, Silvo Fajfar, Mojca Voglar, Tina Misjak, Simona Završen in Jana Saša Kump, režirala je Ksenija Gaister, za glasbo je skrbel Bojan Metka Štucin, inspicient pa Silvo Fajfar. Po premieri na desetem em bodo Naklanci z Evgenom gostovali tudi po drugih okoliških D. Papler Jošt. Sceno je izdelal Završni k, lektorica je tednu kulture v Nakl odrih. Ročk SEDANJA PRETEKLOST Verjetno so si pri Zavodu Tivoli že v dogovorih za letošnji ljubljanski koncert Naza-reth zadovoljno meli roke, saj je bila lanska presenetljivo številna udeležba več kot zgovorna Že sama po sebi. Kljub razmeroma dragi vstopnici (2500 din) se je velika tivolska dvorana kar dobro napolnila. Na parkirnih prostorih pa je bilo, kot ponavadi ob takšnih priložnostih, opaziti registerske tablice iz vse Slovenije. Koncert so začela štiri dekleta iz skupine Girlscholl. Vloga ogrevalne predskupine jim je iz njihove dosedanje kariere že dodobra poznana, saj so med drugim igrale že pred Uriah Hoep in Blue Ovster Cult. Na ljubljanskem koncertu je bila večina odigranega programa posvečena njihovemu, pred dvema mesecema izdanemu albumu z naslovom Nightmure At Maple Cross. Občinstvu niso ponudile ničesar presenetljivega in tudi njihove nove pesmi ne kažejo kakega posebnega premika v kakovosti. Udarci Darrela Sweeta po bobnih so pomenili uvod v rockersko rajanje, ki se je končalo malo pred pol dvanajsto uro. Fantje so preigrali pesmi novega albuma Cinema, ki pa, podobno kot pri njihovih predhodnicah, ne pomenijo nič posebnega. Gre za golo rutino in dejstvo, da imajo pač nov vinilni izdelek, k čemur sodi tudi promocijska turneja. \is'o pomagale niti sicer simpatične spominčice v stilu Razamanaz, Dream On, This Flight Tonight in Love Hurts. Fantje so sicer čisto simpatični glasbeniki srednjih let, a razvoj in čas gresta naprej, to pa i jih očitno ne moti preveč... Vine Bešter RAZSTAVA ZLATE IN JOŽETA VOLARIČA V kulturnem domu v Stražišču, ki se zadnje čase vse bolj uveljavlja kot privlačno likovno razstavišče, sta razstavljala Zlata in Jože Volarič. Kiparstvo Jožeta Volariča je bilo zaradi svojih raznolikih oblikovnih in vsebinskih pristopov h kiparski tvarini že večkrat predmet likovnih interpretacij. Ta izredna razvejenost oblik v varjenem jeklu je značilna tudi za razstavo v kulturnem domu, na kateri se kipar predstavlja tako z individualno kot skupinsko zasnovanimi figuralnimi kiparskimi deli, s .samostojno in reliefno ter situacijsko in pripovedno plastiko. Nemalokrat Volari-čeva kiparska dela presegajo okvire kiparskega oblikovanja in se približujejo scenografskim rešitvam. Tudi Zlata Volarič je v svojih slikarskih delih najbolj uspešna tam, kjer se upodobljene figure povežejo z obdajajoči m ambientom v nedeljivo celoto. Slikarka je ta cilj dosegla, ko jo s ploskovito obliko upodobljenih drevesnih krošenj ustvarila enotno in prostorsko zaključeno prizorišče m vanj vključila omejeno število figur (včasih le eno), ki so se po gibih in barvi prilagodile danemu okolju. Tako je nastal enovit likovni organizem, v katerem med figuralnim] in scenkimi elementi ni bilo najti bistvenih oblikovnih in strukturnih razlik. Med doli, ki sodijo v omenjeni okvir, naj omenimo Par in Buče pa Dekle s srno, ki jo bogati tudi toplo poetično razpoloženje. Cene Avguštin @®ISI1SS^SISIIGLAS 6. STRAN ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI PETEK, 5. DECEMBRA 19? domaČi zdravnik Presni sok rdeče pese je zdravilo proti raku, preprečuje gripo.. . Kako pripravljamo in uporabljamo sok rdeče pese? Drobno nastrgano surovo rdečo peso stisnemo z ročno stiskalnico in popijemo po potrebi po požirkih 1/4 do 1/2 litra soka na dan. Po potrebi popijemo v začetku na dan po 1/2 litra presnega soka, in ko opazimo očiten uspeh zdravljenja, zmanjšamo dnevno količino na 1/4 litra. Vendar je treba sok tudi po ozdravljenju jemati še približno dva meseca, pač glede na stopnjo bolezni. Prednost zdravljenja s sokom rdeče pese je predvsem v tem, da rdeča pesa ni samo poceni, ampak jo je tudi lahko dobiti. Povrh tega zdravljenje nima škodljivih posledic: pri želodčni kislini ne pride do nobenih sprememb. Iz 1 kg sveže rdeče pese dobimo 7 del, največ 7,5 del presnega soka. Iz spravljene rdeče pese ga dobimo manj. Sok rdeče pese ima izjemen prepreprečevalni učinek. V času, ko razsajajo nalezljive bolezni, gripa ali griža, je dobro redno priti po požirkih presni sok rdeče pese. V ljudskem zdravilstvu velja presni sok, enako tudi presno nastrgana korenina, za zdravilo, ki žene na vodo, topi sečno kislino ter obnavlja in čisti kri. Rdečo peso hvalijo tudi pri pomanjkljivem delovanju jeter, pripisujejo pa ji tudi, da pospešuje delovanje tankega črevesa, želodca in žolča. Svež sok rdeče pese pripo ročajo osebam, ki imajo občutljiva pljuča, ki so nagnjena h katarjem ali kronični hripavosti. Slabotnim otrokom in slabokrvnim ljudem je treba dati pogosto piti presni sok, oslajen z medom. V ljudskem zdravilstvu velja svež presni sok za zdravilo, ki celi rane. Uporaba rdeče pese v kuhinji. Tanke rezine rdeče pese, vložene v kisu, bogatijo z vitamini revno prehrano ob koncu zime. Umetnih kisov se je treba ogibati, uporabljati je treba samo pravi vinski kis. Poljski boršč je zelo dobrodošel dodatek k mesni jedi, poleg tega pa je osvežujoča pijača, ki žene na vodo in odpravlja iz telesa kuhinjsko sol in sečno kislino. Sveže rezine damo v glinast lonec, prelijemo z vodo in postavimo na kraj s sobno temperaturo ( pozimi v bližino ognjišča), kjer bo vsebina prevrela. Čez osem dni precedimo to sladko—kiselkasto juho skozi laneno krpo in pijemo. Večjih zalog ne pripravljamo, to zdravilno pijačo rajši delajmo sproti. KUHAMO, POKUŠAMO Fižolova juha Potrebujemo 60 dag fižolovih zrn, 2 litra vode, sol, 8 dag olja, 5 dag moke, 5 dag čebule, 3 dag suhe slanine, lovorov list, limonino lupinico, sol, poper, kis, 10 dag riža ali opečene kruhove rezinice. Fižol preberemo in namočimo čez noč. V isti vodi ga pristavimo in proti koncu kuhanja solimo. Iz olja, moke in sesekljane čebule naredimo ne pretemno prežganje. Prilijemo malo mrzle vode in razkuhamo. Pretlačimo fižol, nazadnje pa še razkuhano prežgnje, da se juha lepše veže. Zalijemo s fižo-lovko, po potrebi prilijemo še vodo. Dodamo zelo drobno sesekljano slanino, lovorov list, malo limonine lupinice, dosolimo in popramo. Zakuhamo riž. Na koncu okisamo. Juho zelo izboljšamo, če narežemo vanjo pol klobase. K nezakuhani juhi serviramo testenine, opečene krušne kocke ali rezinice. Lahko pa jo zakuhamo tudi z rezanci. Kot posebnost velja s skutnimi štruklji. Palčinke s skuto Za testo potrebujemo 30 dag moke, 2 jajci, sol, 1/2 litra mleka. 8 dag olja, drobtine in maščobo za model, Nadev: 1/2 kg* skute, 5 dag surovega masla, 3 jajca, 1/4 litra smetane, limonina lupinica, 10 dag sladkorja.Napravimo testo in speče-mo iz njega deset palačink. Namažemo jih s skutnim nadevom, zvijemo in vložimo v namazano in z drobtinami potreseno skledo za narastke ali v kozico ter jih polijemo z mešanico smetane in jajca; za to potrebno smetano in jajca prihranimo od nadeva. Nadev: penasto umešamo surovo maslo, mu dodamo pret-lačeno skuto, 3 jajca, del smetane, nastrgano limonino lupinico in sladkor. Vse dobro zmešamo. AKUPUNKTURA V KOZMETIKI Zdravljenje z akupunkturo poznamo že več tisoč let. Zn no je, da lahko na določenih telesnih točkah povzročimo dr žljaje, ki vplivajo na druge telesne cone. To lahko povzročiff z iglo (akupunktura), z masažo (akupresura) in v novejše; času z elektroakupunkturo. Pri akupunkturnih točkah ločimo telesne in ušesne toČke Telesne akupunkturne točke so poznali že stari Kitajci J» zdravljenje z akupunkturo lahko zasledimo po izročilih # 2600 let pred našim štetjem, medtem ko poznamo ušesne aku punkturne točke šele 30 let in jih je odkril francoski zdravni* Nagier. S spojitvijo dveh pojmov, kozmetike in akupunkture, bimo novo komponento — akupunkturo v kozmetiki — s ? ljem, povrniti koži elastičnost in s tem mladostni videz. S j* metodo vidno in trajno stimuliramo mišice glave, obraza I vratu in s tem napnemo uvelo kožo. Za mladosten izgled " pomembno samo stimuliranje mišic; prihosomatske in orga£ ske motnje dajo koži signale, zato lahko z akupunkturo VF varno na pravilno delovanje vseh dejavnikov kože. Pri tej nI todi je zelo pomembna prekrvavitev, ki jo dosežemo z aX» punkturo ušesnih in telesnih točk. Kaj lahko dosežemo z akupunkturo v kozmetiki? — napetost kože (obrazni »lifting«) — nego vratu, dekolte j a, prsi (telesni » lifting«) — zdravljenje aken — odpravo celulitisa in starostnih peg — zmanjšanje odvečne teže — poživitev Posebno uspešno poživitev pa dosežemo z akupunktur oziroma masažo refleksnih stopalnih točk. Dipl. inž., kozmetičarka in pedikerka Barbara MODA Ste za brezrokavnik, ki je resnično nekaj posebnega? Almirine šivilje so nekaj primerkov sešile iz kvalitetnega volnenega valka, okrasile pa s stiliziranimi motivi z babi-čine skrinje. Primerni so ne le za mlade, temveč za vse, ki imajo rade nekaj posebnega na sebi. Njih pisane barve bodo ogrele in popestrile dolge mrzle zime. MORDA VAS ZANIMA Tiskarski metuzalem Malokdo ve, da v Zadru hranijo najstarejše tiskano delo v naši državi. Gre za štiri pergamentne liste, na katerih so odtisnjeni nekateri deli svetega pisma. Listi izvirajo iz tiskarske delavnice Johana Fusta in Petra Sche-effera iz Gutenbergovega Mainza. Odtisnjeni so bili leta 1462. Čeprav so ohranjeni samo štirje listi, predstavljajo neprecenljivo vrednost, saj gre za najstarejše tiska no delo, Ki je ohranjeno na območju Jugoslavije. Samo človek ni hvaležen za dobroto, ki mu jo storiš. Etiopski pregovor NAGRADNA UGANKA Naslov nadaljevanke Internat, scenarist in režiser Talal Hadi. Tak je pravilen odgovor na našo prejšnjo nagradno uganko. Žreb je izbral dopisnico, ki jo je poslala Tadeja Noč, 64270 Jesenice, Janševa 2. Čestitamo, po pošti bomo poslali Aerove barvice. Tudi nova uganka je z domačega televizijskega ekrana. Parkrat se je že odvrtela otroška oziroma družinska serija, katere glavni junak je šestletni Blaž, ki se iz mamine oskrbe preseli pod očetovo streho na Krasu. Oče je kipar in v začetku ne kaže pretiranega veselja za dolg sinov obisk. Gotovo že veste, za katero serijo gre. Na dopisnico napišite njen naslov in pravo ime glavnega junaka Blaža s fotografije. Odgovore pošljite do 20. decembra na naslov: ČP Glas, 64000 Kranj, Moše Pijadeja 1. Enega bomo nagradili. NA ZDRAVNIŠKEM PREGLEDU Ob 7. uri smo se z avtobusom odpeljali v Tržič. Ta dan je bil določen za zdravniški pregled učencev naše šole. V zdravstvenem domu so nas napotili v otroški dispanzer, kjer nas je zdravnica vse po vrsti pregledala. Ko smo bili vsi pregledani, nam je dala še nekaj napotkov za pravilno držo torbe. Po pregledu smo se peš vrnili v Lom. Andreja Lovrenčak, 3. r. OŠ Lom pod Storži - čem VRAN VRAGOUAN Iz literarnega krožka osnovne šole Cvetka Golarja v Škof j i Loki smo dobili na ogled knjižico o nesrečnem Vranu Vragoljanu, ki je novost na naših knjižnih policah. Gre za prepesnitev dela Hains Huckbein der Unglucksrabe nemškega slikarja, risarja in pesnika VVilhelma Buscha. Otroci ga poznate po igrici Picko — Packo, ki jo je prepesnila Svetlana Makarovič. Tudi Vrana Vragoljana je lani pre-pesnila, vendar le za igrico na kaseti. Loški literati so se s pomočjo mentorja Mihe Mohorja lotili prevoda in prepesnitve Buscheve slikanice. Besedilo je najprej prosto prevedel Rok Kranjc, nakar so nastopile prepesnjevalke: Eva Poija nec. Maja Pisanec, Petra Bertoncelj in Anka Polajnar. S 96 verzi so imele vsaka zase obilo dela, posebno, ker je pesem napisana v čet-verostopnih jambih, slovenska pripovedna pesem pa je največkrat pisana v četverostopnem troheju. To obliko so izbrala tudi dekleta, če so hotela ohraniti rimo. Da so prav izbrala, je potrdil tudi mag. Tone Pretnar z 'jubljanske univerze, prevajalec in strokovnjak za teorijo verza. Ta je pregledal izdelke vseh štirih prepesnjevalk in izbral najboljše verze. Prevod, ki je v knjižici, je tako kombinacija štirih poskusov, ki so na osnovi prostega prevoda nastajali neodvisno drug od drugega. Dogovorjena sta bila samo verzna oblika in poimenovanje glavnih junakov. Za dobro opravljeno delo skupini iz literarnega krožka tudi pohvala iz našega uredništva, za »poskušino«vsem bralcem pa tale odlomek: SMRČEK MAČEK PSU RAHIJA, VRAN NA LONCU SE SMEHLJA. ODBOJKA Sem učenka 7. razreda. Rada se ukvarjam s športom. Najraje imam odbojko. V šoli nimamo trenerja, čeprav smo z učiteljem telesne vzgoje zbrali vse moči, da bi ga našli. Zaradi tega sem se vpisala v poletno odbojkarsko šolo, za katero je bil razpis objavljen v Gorenjskem glasu konec julija tega leta. Toda odbojke ni, ker zanjo ni prostora, ostale smo samo razočarane trinajstletnice. Sedaj pa mi ostane samo še vprašanje: kam naj grem, da bom s tem športom nadaljevala? P.S: Šolskega trenerja pa še vedno iščemo in če je kdo zainteresiran, naj se, prosimo, oglasi Barbara Rekar, 7. r. OŠ Staneta Žagarja Kranj Vaditelji in trenerji, prebrali sle prošnju. Upamo, da se ho med vami našel kdo, ki bo navdušene odbojkurice tudi uslišal. Če ne pa, vsaj povejte, kum naj se dekletu obrnejo! Uredništvo ŠALE Prijatelja med seboj: • - Razbijam si glavo s tem, ker ne vem, kaj naj kupim ženi za rojstni dan. — Vprašaj jo! — Ha, toliko pa nimam. Pri fotografu: — Boste dali svoje otroke povečati? — Ne, hvala, bodo že sami zrasli. Vsi bi delali mnogo hitreje in mnogo bolje, če bi živeli od dela. Delali bi veliko več, imeli pa veliko manj. Dušan Rudovič PRAV JE, DA VEMO Masaža lahko tudi škoduje Brez pomisleka ali brez zdravniškega naročila je bol]*' da se ne pustimo masirati. Nepravilna masaža lahko škodu]\. ker se lahko poškodujejo mišice in sklepi, če je maser pre^ energičen. Masaža ni umestna: . • če naj bi znižala telesno težo. Masaža sama ne povzi"0 huj sanja • če gre za oteklino ali otrdlino. Lahko je tumor, pri katere11 bi masaža škodovala . • bolečega sli vnetega predela ne smemo nikoli masirati, K bi se infekcija s tem lahko razširila • čustveno labilni ljudje naj bi se ne pustili masirati. Z°afL je, da se ti bolniki radi zanašajo na masažo, namesto da bi r gledali resnici v oči in rešili svoje probleme s psihoterapij0': Preden fizioterapevt začne z masažo, mora vedeti, k; sme in česa ne. Navodila mu da zdravnik. Treba je namreč d ločiti, ali naj bo masaža globoka ali površna ali je naifle zdravljenja, da se mišičje ' zdraži ali de. napetost popusti Masaža ima naslednje ugodne učinke: • popusti napetost mišic • sklepi, mišice in kite postanejo bolj gibljivi • izboljša se prekrvavitev. SPOŠTOVANA TOV. UREDNICA_ Ob prebiranju zgodb iz knjige Berte Golobove Drobne zgodbe in Skrinja iz babičine bale smo se pri dopisniškem krožku odločili, da bomo zbirali in zapisovali stare šege in običaje ter praznovanja. Zanima nas, če je to kaj zanimivo za rubriko Iz šolskih klopi. Prosimo vas, da nam odgovorite. Člani dopis, krožka na razredni stopnji OŠ Petra Kavčiča v Škofji Loki Dragi mladi dopisniki, seveda je zanimivo. Z veseljem bomo v rubriki objavili katero od vaših »raziskav«. Da bi vam odstopili ves prostor, pa ne morem obljubiti. Že tako včasih slišim, češ da objavljamo prispevke samo iz enih in istih šol. Ob tem bi rada izkoristila priložnost, da pozovem k sodelovanju tudi krožkarje oziroma mentorje iz tistih osnovnih šol, ki doslej niso sodelovali v Gorenjskem glasu, da bo rubrika bolj pisana in da očitkov ne bo več. Zaenkrat pa je tako: iz osnovne šole Petra Kavčiča, Ivana Groharja in Cvetka Golarja v Škofji Loki pa iz Matije Valjavca v Preddvoru in morda še iz heroja Bračiča v Tržiču dobimo na kupe zanimivih, izvirnih spisov, pesmi, risb, od drugod le katero. Upam, da razlage ne eni in ne drugi ne boste napak razumeli. Pišite vsi, pišite dobro, najboljše stvari pa pošljite tudi nam. Urednica KAKO SEM POSTAL PIONIR Najbolj mi je ostalo v spominu, kako smo povedali pionirsko zaobljubo.—Grega, Maja Po tem težko pričakovanem dnevu me ni nihče več mogel klicati s cicibanom.—Sebastjan Všeč mi je bila proslava. —Martina, Aleksandra, Lidija Najbolj se spominjam dobrot v razredu, ki smo jih bili deležni po končani proslavi. —Borut, Zorica, Karla Še sedaj sem najbolj ponosna na pionirsko kapo in ruto in ju skrbno hranim.—Tina, Murtina Takrat sem bil najbolj vesel, ko sem jedel indijanč-ke.—Jaka Najbolj ponosen sem bil, ko so mi starejši pionirji privezali okrog vratu rutko, a na glavo dali modro kapico.—Primož Najbolj se spominjam pogostitve.—Jasmin, Rok Najbolj ponosen sem bil, ker so nam drugi pripravili proslavo.—Andrej Starejši učenci so deklamirali in peli — zaradi nas, prvo-šolčkov. — Primož Takole so se spominjali učenci 3. a r. OŠ Matije Valjavca v Preddvoru Doma sem vsa srečna pripovedovala, kako je bilo na Sprejemu. S ponosom sen. kazala pionirske simbole. Pozabila nisem niti na besedi, pionirka sem.—Tina Blasutto Teden dni smo se pripravljal na proslavo. Bilo me je zelo strah. Nisem vedela, katero roko naj dam tovarišu, pesmico sem kar pozabila, saj sem imela veliko tremo. Marjanu Bogutaj, obe 4.r., Kranj Predsednik pionirskega odreda nas je prosil, naj vstanemo in ponavljamo za njim pionirsko zaobljubo. Obljubili smo, da se bomo pridno učili, spoštovali starše in starejše ljudi, da bomo prijatelji in spoštovali domovino. Mojca Murinu, 5. u r. OŠ heroju Bručiču Tržič IN ZOPET ODPADA LISTJE Jesen je najlepši letni cS Pozornost vsakogar priteg' s svojimi barvami in plodo^ Na žalost pa je z mojinv senskim razpoloženjem 9 drugače. To je namreč I ko je treba v šolo in od I dni me bo enkrat pobr^j Blagor tistim, ki gredo v P' razred! Šole se skoraj vsi 1 selijo in ne vedo, da jih tam vpregli v obvezno ose^ letno suženjstvo in jih zaP med te sive zidove. Med ^ gim je v šoli treba pisati m spise s takimi čudnimi n^s vi, da te oblije mrzel pot- j Zame so pač raj obmo^ oleandri ali bele strmine^ čeprav samo za kratek Le jabolka in hruške, k1 « moji ljubi sadeži, me H potolažijo v vsej šolski Lastovice odletavajo na L in z njimi tudi moji spoi*1!^ Od takrat, ko smo karnet I njihova gnezda in iskali v hova jajca, do vesele lafl*j vrnitve, ko so zaživeli hl^ Zadnji počitniški dan J razmišljala o šoli. Same be. Razveselilo me je rumeneče listje in mi*^, sem si: »Zopet odpada U*H Nina Virnik, 7. č r-Ji Preš«" Franceta Kranj BILO ME JE STRAHj V nedeljo sem bil zji)*\ sam doma. Bilo me je stf*| Ko sem se zbudil, je rw, zaropotalo. »Kaj je to?« I se vprašal. Spet je utih*1', Mislil sem, da ni nič. K^a časa je bilo tiho, potem p*^ spet zaropotalo. Skril se^j pod odejo. Ropotanje se je' še vedno slišalo. Potem & le šel gledat, kaj ropota.^ je bilo tiho. Potem pa rot Tako me je bilo strar sem se ves tresel. Ko »' I vstal, sem šel ven. Videl | da so se posula drva. Ko so naši prišli doffl1 sem jim povedal, kako rfle bilo strah. Mami mi je p°J dala pregovor: Strah je traj votel, okoli kraja gA™ nič ni. Bojan Ambrožič, I OŠ Družgoše J L 5. DECEMBRA 1986 TELEVIZIJA, RADIO, KINO 7. STRAN (^MiSSoJJ©IEnGLAS TV SPORED SOBOTA 6. decembra J-00 Poročila 8.05 Slovenske ljudske Pravljice III: O mačehi, 2 del 8.35 M. Dedakovič in A. Q Vajevec: Zlata ribica, 3 del s-00 Miti in legende — Nova zaveza: Kristusova dela in čudeži a'5 Smogovci I, 5 del . n jdaljevanke TV Zagreb a-45 Halo, Bratislava — tukaj incc Liub|janal . ,u-55 Val d' Isere: Svetovni pokal v smučanju — superveleslalom (m) 11 Kn Prenos i.oo Novi Pacifik, ponovitev, 4 dela ameriške nadaljevanke ''•55 DP v nogometu — Budućnost: Velež, prenos '5.20 Ljubitelji narave, 7. del . poljudnoznanstvene serije 15-50 D. Jančar — A. Stojan: Primož Trubar: Moji lubi Slovenci, ponovitev 3. , dela nadaljevanke 6.50 Poročila 16.55 DP v košarki (m) -. Bosna:Cibona, prenos «25 Na zvezi ]°-45 Risanka ]9.00 Danes: Turistični globus 9.30 TV dnevnik 19-50 Zrcalo tedna "••5 Zadnji znani naslov, . francoski film *2.00 Propagandna oddaja 2205 TV dnevnik ^2.20 Videogodba Oddajniki II. TV mreže \\-55 Test J2.10 Jugoslavija, dober dan 2-40 Deček je šel za soncem, mladinski film ]*j.10 Miti in legende '425 Zlati slavček '86, otroška . prireditev '5.25 Domov pred mrakom, ameriški film 1'35 I. Andrič — K. Novosel : Grdo ravnanje, ponovitev drame °40 Narodna glasba 19.10 vVeert: SP v rokometu (ž) — Zaire:Jugoslavija, prenos 2. polčasa 19.50 Odbojka - PPZ -Vojvodina:Santal, posnetek NS 20.05 vVeert: SP VR rokometu (ž) — SZ:Poljska, prenos 21-40 Poročila 21.50 Športna sobota 22.10 Glasbeni večer TV Zagreb I. program: 6.40 Poročila 16.45 TV koledar 16.55 DP v košarki (m) - Bosna:Cibona, prenos ]8-25 Dokumentarna oddaja 19 30 TV dnevnik 20.00 Voznik, ameriški film 2135 TV dnevnik 21 50 V soboto zvečer 23.30 Poročila NEDELJA __ 7. decembra 820 Poročila 8 25 Živžav: Risanke, Biskvitki 915 Lutkovni živ žav — VII. 9 20 Zgodbe modrega telefona: Stare vrane, ponovitev 7. dela češkoslovaške nadaljevanke 9.55 Val dlsere: Svetovni pokal v smučanju — veleslalom (m) prenos I. teka 10.50 Primorska poje v Gregorčičevem Kobaridu 11.25 Ljudje in zemlja 11.55 Slavni zdravniki bolnišnice Charite: Kirurg J. P. Schrot 13.30 Propagandna oddaja 13.40 Val dlsere: Veleslalom (m), prenos 2. teka 15.00 Retrospektiva nagrajenih športnih in turističnih filmov v Kranju. Obe hočeva zmagati, avstralski film 15.25 Poročila 15.30 Zimske višnje, sovjetski film 17.00 Pod lipo, prenos iz Ruš 18.45 Risanka 19.00 Danes: Ko še ne boli 19.30 TV dnevnik 19.53 Vreme 20.00 D. Jančar: A. Stojan: Primož Trubar: Heretik, 4. — zadnji del nadaljevanke 20.55 Propagandna oddaja 21.00 Športni preged 21.45 Slovenci v zamejstvu 22.15 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 8.55 Poročila 9.00 Oddaje za JLA in igrani film: Orli zgodaj letijo 12.20 Rovinj — mednarodno srečanje glasbene mladine, oddaja resne glasbe 15.40 Test 15.55 Sittard: SP v rokometu (ž) — Jugoslavija: SZ, prenos 17.25 DP v boksu — Pulj: Goša, posnetek 18.25 Udeleženec in priča, oddaja iz kulture 19.10 Prometni krog 19.30 TV dnevnik 20.00 Slavnostna akademija ob 1100 letnici prihoda Klimenta Ohridskega v Ohrid, prenos 21.20 Včeraj, danes, jutri 21.40 Edvard Munch, 2. — zadnji del TV nadaljevanke 22.40 Španska državljanska vojna, 3. del angleške dokumentarne serije TV Zagreb I. program: 15.05 Nedeljsko popoldne 17.15 Obračun, ameriški film 19.30 TV dnevnik 20.00 Potovanje v Vučjak, 11. del TV nadaljevanke 21.00 Športni preged 21.45 Reportaža 22.15 TV dnevnik 22.35 Razorožitev in mir. 8. del dokumentarne serije 23.05 Pokal mest v gimnastiki, reportaža s finala PONEDELJEK 8. decembra 900 9.20 16.20 17.10 17.15 17.30 18.00 18.45 19.00 19.30 20.05 Zrcalo tedna Mednarodna obzorja: ZDA: Reaganovih šest let (do 10.00) TV mozaik — ponovitev Poročila F. Rudolf: Klovni so bolni od smeha: Žička Smogovci II.: I. del nanizanke TV Zagreb Folklorni ansambel la Capoliero, 2. oddaja Risanka Danes: Podravski obzornik TV dnevnik D. Bowe: Ljubezen in fctIL i um Doživljaji čistilca oken je komedija, ki prihaja iz Anglije. Česa vsega ne'vidi in ne doživi mladenič, ki se začasno zapo sli kot čistilec oken! No, ravno vsako čiščenje se vendarle ne konča v postelji... Pot v Indijo je angleški dramski spektakel, nosilec dveh Oskarjev, sedemnajsti celovečerni film slovitega režiserja Davida Leana, (poznan je po filmih Most na reki Kwai, Doktor Ži-vago, Lavvrence Arabski itd.) Indija leta 1920. Gospa Moore • Pride iz Anglije, da bi obiskala svojega sina Ronnvja, sodnika mesta Čandrapora; spremlja jo Andela, zaročenka njenega sina. Muslimanski zdravnik ju povabi na izlet do Marabarskih votlin, ene od lokalnih atrakcij. Adelina ljubezen se ohlaja, ker se ji zdi neokusno Ronnvjevo nezaupanje do vsega, kar je indijsko. Ko pa obišče stari tempelj z erotičnimi kipi in reliefi, ! naseljen z grozo zbujajočimi opicami, pretresena obnovi zaroko. Na izletu v Marabarsko votlino ostane Adela nekaj časa sama z dr. Azizom, zatem pa ga obtoži poskusa posilstva. Ne srečnemu zdravniku sodijo, gospa Moore, prepričana, da je dr. Aziz nedolžen, pa odpotuje iz Indije in med vožnjo umre na ladji. Ko mora Adela na sodišču pričati, umakne svojo ob tožbo in Aziza osvobodijo Zaradi tega pa jo njena britanska skupnost izobči iz svoje sredine. Poletni ljubimci je ameriška romantična drama. Dogaja se na grškem otoku Santorini, kjer se sestaja mladina vsega sveta, uživa v toplem morju in ob grški glasbi. Mike želi ob se bi žensko, ki bi mu bila intelektualno bližje kot njegova žena Katv. Spozna Francozinjo Lino in se zaljubi. Spoznata pa se iudi Lina in Katv in se odločita, da si bosta moža delili Vse le po in prav, dokler se ne prikaže Katvina mati.. sleparstvo, 2. del kanadske nadaljevanke 21.00 Propagandna oddaja 21.05 Omizje: Plečnik in sodobna slovenska arhitektura 23.05 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 17.45 Test 18.00 Beograjski TV program 18.55 Premor 19.00 Športni grafikon 19.30 TV dnevnik 20.00 Po poteh spoznanj, oddaja o znanosti 20.50 Včeraj, danes, jutri 21.10 Zemlja in mlin, 2. del francoske nadaljevanke 22.10 Zabavna oddaia TV Zagreb I. program 18.15 Narava in človek, izobraževalna oddaja 18.45 TV koledar 18.55 Številke in črke — kviz 19.30 TV dnevnik 20.00 T: Arsovski: Kliment Ohridski, 2. del drame 21.15 Mali koncert 21.30 Čas knjige 22.00 Argumenti, zunanjepolitična oddaja 22.30 TV dnevnik 22.50 En avtor — en film TOREK 9. decembra 9.00 Poklici: Gradbeništvo 16.20 TV mozaik — ponovitev 17.20 Poročila 17.25 MPZ Zagorje 86, 5. oddaja 19.30 TV dnevnik 20.05 T. Partljič: Moj ata socialistični kulak, predstava SNG Drama Ljubljana 22.00 Propagandna oddaja 22.15 Integrali Odajniki II. TV mreže 17.40 Test 17.55 Mostovi — Hidak 18.25 SP v rokometu (ž) A1: A2, prenos (si. komentar) 20.00 Split: košarka (m) — pokal R. Korača — J ugoplastika: Barcelona, pranos 21.30 Včeraj, danes, jutri 21.45 Od programa do skupništva, I. del dokumentarnega niza 22.30 Liki revolucije, dokumentarna oddaja . TV Zagreb I. program: 17.25 17.45 18.15 18.55 19:30 20.00 20.05 21.00 22.30 Kronika Osijeka Mali svet, otroška oddaja Gozdovi, I. del izobraževalnega niza TV Ljubljana Številke in črke — kviz TV dnevnik Žrebanje lota Dialogi, notranjepolitična oddaja Filmi C. Chabrola: Zlom, francoski film TV dnevnik izobraževalna oddaja 18.45 Umetnikov portret 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna sreda 20.30 SP v rokometu (ž) 22.45 Nepoznane sile, 2. del dokumentarne serije (do 23.30) TV Zagreb I. program SREDA 10. decembra 9.00 F.Rudolf: Sedem ponudb, TV drama 16.50 Tv mozaik—ponovitev 17.30 Poročila 17.35 Slovenske ljudske pravljice 17.55 M. Dedakovič — J. in A: Vajevec: Zlata ribica, 4. del nadaljevanke 18.20 Bogastvo in porušenje ravnotežja priobalnega ekosistema, znanstveno—tehnični film 18.45 Risanka 19.00 Danes:Koroški obzornik 19.30 TV dnevnik 20.05 Film tedna: M. A. S. H., ameriški film 20.00 Propagandna oddaja 22.05 TV dnevnik 22.20 Slavnostna podelitev Nobelovih nagrad Oddajniki II. TV mreže 17.10 Test 17.25 TV dnevnik 17.45 Dolga bela sled, 8. del otroške serije 18.15 Muzeji in galerije, 17.25 Kronika Karlovca, Siska in Gospića 17.45 Dolga bela sled, 8. del otroške serije 18.15 Muzeji in glaerije, izobraževalna serija 18.45 TV koledar 18.55 Številke in črke — kviz 19.30 TV dnevnik 20.00 Gibljive slike in sovjetski film: Pirosmani 22.30 TV dnevnik ČETRTEK 11. decembra 9.00 Neznani Chaplin: Moja najsrečnejša leta, I. del ameriškega dokumentarnega filma 16.35 TV mozaik — ponovitev 17.30 Poročila 17.35 Unicef 17.50 Želeli ste, poglejte, poučno—zabavna oddaja 18.15 Delegatska tribuna 18.45 Risanka 19.00 Danes: Pomurski obzornik 19.30 TV dnevnik 2005 Tednik 21.05 Besediloslovni utrinki: Logične vezi med enotami h)6so d 11 d 21.15 H. Šolar: Cecilija, 4. del kubanske nadaljevanke 22.10 TV dnevnik 22.25 Retrospektiva jugoslovanskega filmaBreza, igrani film (do 00.00) Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test 17.25 TV dnevnik 17.45 Brat moj, edini, I. del otroške serije 18 15 Nobelove nagrade 86 18.45 Goli z evropskih nogometnih izgrišč 19.30 TV dnevnik 20.00 Zadar: košarka (m) - PEP —ZadanŽalgiris, prenos 21.30 Poročila 21.40 Očetje in sinovi, 3. del sovjetske nadaljevanke 22.35 Umetniški večer (do 00.05) TV Zagreb I. program 18.15 Nobelove nagrade 86 18.45 TV koledar 18.55 Številke in črke —kviz 19.30 TV dnevnik 20.00 ZIP — politični magazin 21.00 Izbrani trenutek 21.10 Videoklub, zabavna1 oddaja 22.10 TV dnevnik PETEK 12. decembra 9.00 Tednik 10.00 Po belih in črnih tipkah, 6. oddaja 15.50 TV mozaik — ponovitev 17.25 Poročila 17.30 B.A. Novak: Velika in mala luna: I. del adaptacije gledališke predstave 17.50 Zgodbe modrega telefona: Ne vem in se ne spomnim, 8. — zadnji del češkoslovaške nadaljevanke 19.00 Danes: Obzornik ljubljanskega območja 19.30 TV dnevnik 20.05 Novi Pacifik: 5. del ameriške dokumentarne serije 21.10 J. Collins: Hollywoodčanke, 5. del ameriške nadaljevanke 21.55 TV dnevnik 22.10 Propagandna oddaja 22.15 Smrtna kazen, ameriški film Oddajniki II. TV mreže 17.10 Test 17.25 TV dnevnik 17.45 Mak in Zak — najbolj dolgočasen show na svetu, 2. del otroške serije 18.15 Govorimo o zdravju, izobraževalna oddaja 18.45 »Frka« zabavnoglasbena serija 19.30 TV dnevnik 20.00 Iz koncertnih dvoran — prenos koncerta orkestra SF (P. Ramovš, f. Chopin, W. Lutoslavski) 21.50 Nočni kino: Zajahaj veter, ameriški film TV Zagreb I. program 17.25 17.45 18.15 18.45 18.55 19.30 20.00 20.55 21.40 21.55 Kronika Reke Mak in Zak — najbolj dolgočasen show na svetu, 2. del otroške serije Govorimo o zdravju, izobraževalna oddaja TV koledar Številke in črke — kviz TV dnevnik Pod krinko, 2. del TV nanizanke Zabavnoglasbena oddaja TV dnevnik Kulturni magazin radio žiri DEŽURNE PRODAJALNE V soboto, 8. decembra, bodo dežurne naslednje prodajalne: KRANJ IN OKOLICA SP Pri Petrčku, Kranj, SP Nebotičnik, Kranj, SP Oskrba, Kranj, SP Prehrana, Kranj. PC Vodovodni stolp, Kranj, SP Zlato polje, SP Naklo, SP Klemenček Duplje, SP Delikatesa, Kranj, PC Britof, SP Storžič, Kokrica, PC Planina in PC Planina -center, Kranj, Bonboniera, Kranj, SP Preddvor, PC Klanec, Kranj, SP Cerklje, SP Lahore, PC Bitnje, SP Šenčur ŠKOFJA LOKA SP Frankovo naselje JESENICE Emona Market, Jesenice, Delikatesa, Tomšičeva 70 TRŽlC ABC Loka, Bistrica, Živila Jelka, Tržič in Mercator, Trg svobode 27 Žiri in Poljanska dolina na Škof ja Loka in okolica na Selška dolina na UKV območju 98,2 MHz UKV območju 91,2 MHz UKV območju 96,4 MHz Oddajamo v nedeljo od 10.00 do 14.00 ure v torek in četrtek od 17.00 do 19.00 7. decembra 10.00 Napoved programa — Stik s poslušalci (razgovor v studiu) — Portret meseca 11.00 Novice in dogodki — Kulturni koledar za december — Novi pogoji kreditiranja v kmetijstvu 12.30 Čestitke in pozdravi _ 9. decembra 17.00 Napoved programa — Letina na Žirovskem — Oddaja za upokojence 18.00 Novice in dogodki — Razgovor s Francem Benedikom — Zgodba iz radijske skrinjice __11. decembra 17 00 Napoved programa — Praznik KS Bukovica — Rehabilitacija otrok po možganski krvavitvi 18.00 Novice in dogodki — Naš gost je skupina Agropop RADIO PETEK, 5. decembra Prvi program 4.30 — 8.00 Jutranji program — glasba - 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo - 8.35 Glasbena pravljica - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine — 10.05 Rezervirano za — 11.05 Znano in priljubljeno — 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Vedri zvoki -12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti -13.00 Danes do 13.00-ih - Iz naših krajev — 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba -13.30 Od melodije do melodije — 14.05 Jesenski ognji - dve razpoloženjski partituri Blagoja Berse in Marjana Vodopivca 14.30 Človek in zdravje — 14.40-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja - 17.00 Studio ob 17.00 — ih - 18.00 Glasba starih mojstrov - 18.15 Gremo v kino — 19.45 Pojemo in godemo - 20.00 To imamo radi - 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.30-24.00 Iz glasbene skrinje - 00.05-4.30 Nočni program — glasba SOBOTA, 6. decembra Prvi program 4.30 — 8.00 Jutranji program — glasba — 8.05 Pionirski tednik — 9.05 Sobotna matineja - 10.05 Dopoldne ob lahki glasbi — 11.05 S poti po Jugoslaviji -11.30 Srečanja republik in pokrajin - 12.10 - 14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.05 Glasbena panorama — 16.00 Vrtiljak in EP - 16.40 Lojtr-ca domačih - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Škatlica z godbo - 18.30 Mladi mladim -20.00-23.00 Slovencem po svetu — 23.05 Od tod do polnoči -00.05-5.00 Nočni program -glasba NEDELJA, 7. decembra Prvi program 5.00-8.00 Jutranji program — 8.07 Radijska igra za otroke -9.05 Še pomnite tovariši - 10.05 Nedeljska matineja — 11.00—13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.10 Obvestila in zabavna glasba -13.20 Za naše kmetovalce — 14 15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.00 Nedeljska reportaža - 16.05 Humoreska tega tedna - 16.30 Pogovor s poslušalci - 17.05 Priljubljene operne melodije — 17.45 Zabavna radijska igra — 20.00 — 22.00 V nedeljo zvečer -22.20-23.00 Glasba za prijeten konec tedna - 23.00-4.30 Nočni program - glasba PONEDELJEK, 8. decembra Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Aktualni problemi marksizma - 8.40 Izberite pesmico - 905 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za — 11.05 Znano in priljubljeno - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji — 12.10 Veliki revijski orkestri - 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru - 13.00 Danes do 13.00-ih Iz naših krajev - 13.30 Od melodije do melodije -13.50 Ponedeljkov križemkraž -14.30 — 15.25 Popoldanski mozaik - 15.55 Zabavna glasba -16.00 Vrtiljak želja in EP - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -20.00 Kulturni globus - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.50 Literarni nokturno - Mateja Komel: Pesmi - 23.05 Zimzelene melodije - 00.05-4.30 Nočni program glasba TOREK, 9. decembra Prvi program 4.30 - 8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 8.35 Iz glasbenih šol - 9.05 Z glasbo v do ber dan - 9 35 Napotki za naše goste iz tujine — 10.05 Rezervi rano za - 11.05 Znano in prilju bljeno - 11.35 Naše pesmi in plesi — 12.10 Danes smo izbrali - 13.00 Danes do 13 00 - ih Iz naših krajev - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 V korak z mladimi - 14.35 Odrasli tako, kako pa mi? - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00-ih - 18.00 Sotočja -19.45 Glasbena medigra - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 21.05 Radijska igra -22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe - 23.00 -4.30 Nočni program - glasba SREDA, 10. decembra Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Za knjižne molje - 8 30 Zabavni zvoki - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Re zervirano za - 11.05 Ali poznate? — 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji — 12.10 Veliki zabavni orkestri — 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo - 16 00 Vrtiljak želja in EP - 20.00 - Ura z Ma-nuelom de Fallo - 22.30 Zimzelene melodije - 22.50 Literarni nokturno — Emilio Ballagas: Pesmi - 00.05-4.30 Nočni program - glasba ČETRTEK, 11. decembra Prvi program 4.30 — 8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 8.35 Igraj kolce - 9 05 Z glasbo v dober dan -10.05 Rezervirano za - 11.05 Znano in priljubljeno — 12.10 Znane melodije — 12.40 Od vasi do vasi — 12.30 Kmetijski nasveti - 13.30 Od melodije do melodije - 14.20 Koncert za mlade poslušalce - 14.45 Naš gost -15.10— 15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP -17.00 Studio ob 17-ih - 18.30 Iz popularne komorne literature - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.45 Lepe melodije - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Večerna podoknica - 23.00-4.30 Nočni program -glasba um KRANJ CENTER 5. decembra: amer. krim. drama PRIČA ob 16., 18. in 20 uri, 6. decembra: amer. krim. drama PRIČA ob 16., 18. in 20. uri, premiera angl. erot. komedije DOŽIVLJA JI ČISTILCA OKEN ob 22. uri, 7. decembra: slov. film ČAS BREZ, PRAVLJIC ob 10. uri, predpre miera angl. glasb, filma POPOL NI ZAČETNIKI (ABSOLUTE BE GINNERS) ob 15. uri, amer. krim. drama PRIČA ob 17. in 19. uri, premiera angl. drame POT V INDIJO pb 21. uri, 8., 9. in 10. de cembra: amer. srhljivka PETEK, 13. ob 16., 18. in 20. uri, 11. de cembra: amer. fant. film TERMI NATOR ob 16., 18. in 20. uri KRANJ STORŽIČ 5. decembra: amer pust film PSI VOJNE ob 16., 18. in 20. uri, 6. decembra: hongk karate film ENOROKI BOKSAR ob 16., 18. in 20. uri, 7. decembra: hongk karate film PING IN PONG ob 14. uri, amer erot. film OKRUTNI KALIGULA ob 16. in 18. uri, premiera amer romant. filma PO LETNI LJUBIMEC ob 20 uri, 8. in 9. decembra: amer. romantični film POLETNI LJUBIMEC ob 16., 18. in 20 uri, 10. in 11. decembra: amer. erot. film OKF.UTNI KALIGULA ob 16., 18. in 20. uri, _KAMNIK DOM 6. decembra: slov film ČAS bREZ PRAVLJIC ob 16. uri, amer. komedija PROTOKOL ob 18. in 20. uri, predpremiera angl glasb, filma POPOLNI ZAČETNIKI ob 22. uri, 7. decembra: amer. komedija DIJAŠKE RAZPOSAJENOSTI ob 15. m 17. uri, amer. komedija PROTOKOL ob 19. uri, premiera angl. filma DOŽIVLJAJI ČISTILCA OKEN ob 21 uri, 8. decembra: amer. film PSI VOJ NE ob 18. in 20 uri, 9. decem bra: franc. krim. film PASJA VROČINA ob 18. in 20. uri, 10. decembra: amer. film TERMINATOR ob 18. in 20. uri, 11. decembra: amer. komedija ZAKAJ RAVNO MENI ob 18. in 20. uri TRŽIČ PRAVLJIC ob 15. uri, angl. erot. film DOŽIVLJAJI ČISTILCA OKEN ob 17. in 19. uri, 10. decembra: angl drama POT V INDIJO ob 20. uri, 11. decembra: amer. srhljivka PETEK, 13. ob 20. uri JESENICE ŽELEZAR 6. decembra: amer. pust. film OSVAJALCI DŽUNGLE ob 16. in 18. uri, premiera angl. drame POT V INDIJO ob 20. uri, 7. decembra: amer. pust. film OSVA JALCI DŽUNGLE ob 15. in 17. uri, franc. erot. film NOVA EMA-NUELA ob 19. uri, angl. glasb, film POPOLNI ZAČETNIKI ob 21. uri, 8. decembra: hongk. film ENOROKI BOKSAR ob 17. uri, angl drama POT V INDIJO ob 19. uri, 9. decembra: amer erot. film OKRUTNI KALIGULA ob 17. in 19. uri, 10. decembra: amer. komedija KJE SO FANTJE ob 17. in 19. uri. 11. decembra: amer. film ULICE NASILJA ob 17 in 19. mi DUPLICA 6. decembra: franc erot film NOVA EMANUElA ob 2o. uri, 7. decembra: slov film ČAS BREZ amer. erot. film OKRUTNI KALIGULA ob 17. in 19. uri, pred premiera angl. glasb, filma POPOLNI ZAČETNIKI ob 21. uri, 6. decembra: amer. srhljivka PETEK, 13. ob 17. in 19. uri, 7. decembra: amer. risanka TOMY V SKOK - JERRY V JOK ob 10. uri, amer. komedija ZAKAJ RAVNO MENI ob 15. uri, amer. srhljivka PETEK 13., ob 17. in 19. uri, 8. in 9. decembra: angl erot. film DOŽIVLJAJI ČISTILCA OKEN ob 17. in 19. uri, 10. in 11. decembra: amer film POLETNI LJUBIMCI ob 17. in 19. uri JESENICE PLAVŽ 5. decembra, ital. srhljivka "OČI ZLA ob 18. in 20. uri, 6. decembra: amer erot. komedija DVIGNI SIDRO ob 18. in 20. uri, 7. decembra: amer. risanka TOMY V SKOK - JERRY V JOK ob 16 uri, amer. erot. komedija DVIGNI SIDRO ob 18. in 20. uri, 8. decembra: amer. film ULICA NASILJA ob 18. in 20. uri, 9. decembra: špan. melodrama MATI, POSLUŠAJ MOJO PESEM ob 18 in 20. uri, 11. decembra: angl. komedija DOŽIVLJAJI Čl STILCA OKEN ob 18 in 20. uri KRANJSKA GORA 5. decembra: hongk. film ENOROKI BOKSAR ob 17. uri, 9. decembra: amer. drama PRIČA ob 19. uri DOVJE 7. decembra: franc. krim. film PASJA VROČINA ob 19 uri RADOVUICA 5. in 10. decembra: angl akcij, film NEVIDNI MORILEC ob 20. uri, 6. decembra: amar. film NE STRELJAJ V DEDINJO ob 18. uri, izrael. film ZA REŠETKAMI ob 20. uri, 7. decembra: angl. akcij, film NEVIDNI MORILEC ob 18. uri, amer. film NE STRELJAJ V DEDINJO ob 20. uri, 8. decembra: izrael. film ZA REŠETKAMI ob 20. uri, 9. decembra: amer. film NE STRELJAJ V DEDINJO ob 20. uri, 11. decembra: amer film BLEDOLIČNI JEZDEC ob 20. uri __BLED_ 5. decembra: amer. film GRIM LINI ob 20. uri, 6. decembra: amer. film TARZAN IN SIRENE ob 18. uri, amer. film ODISEJA 2010 ob 20 uri, 7. decembra: amer. film GRIMLINI ob 18. uri, amer. film MATA HARI ob 20. uri, 8. decembra: angl. akcij, film NEVIDNI MORILEC ob 20. uri, 9. in 10. decembra: izrael. film ZA REŠETKAMI ob 20. uri, 10. decembra: amer. film NE STRELJAJ V DEDINJO ob 20. BOHINJ 6. decembra: amer. film GRIMLINI ob 18. uri, amer. film MATA HARI ob 20. uri, 7. decembra: amer. film ODISEJA 2010 ob 18. in 20. uri, 11. decembra: angl. akcij, film NEVIDNI MORILEC ob 20. uri ŠKOFJA LOKA 5. decembra: slov. film POLETJE V ŠKOLJKI ob 18. in 20. uri, 6. in 7. decembra: amer. film DIVJI OTOK ob 18. in 20. uri, 9. in 10. decembra: amer. akcij, film PAST ZA EDDIA MACONA ob 18. in 20. uri, 11. decembra: angl. akcij, film BMX BANDIT ob 20. uri ŽELEZNIKI 5. decembra: amer. film DIVJI OTOK ob 18. in 20. uri, 6. decembra: amer. film KRVAVO PREPROSTO ob 20. uri, slov. film POLETJE V ŠKOLJKI ob 18. uri, 7. decembra: slov. film POLETJE V ŠKOLJKI ob 18. uri POUANE 5. decembra: amer. film KRVAVO PREPROSTO ob 19. uri, 7. decembra: angl. akcij, film HOL-CROFTOVA POGODBA ob 17. uri, 9. decembra: angl. akcij, film BMX BANDIT ob 19. uri ŽIRI 5. decembra: amer. akcij, film BEG S PADALOM ob 20.30, 6. in 7. decembra: amer. srhljivka BITJE ob 20 uri, 9. decembra: amer. vojni -W, pokala Žito za kategorije od mlajših do starejših pio- * ^'Vt^ nirk in pionirjev. To tekmovanje vsako leto privablja V "** vse več mladih. ' »ffi> % »V sekciji imamo za to sezono štirinajst tekmovalk ' '' ^fek 'n Pet'ndvajset tekmovalcev v pionirskih in mladinskih kategorijah. Menimo, da sta naša trenerja Grašič in Tepina ti dve leti dobro delala v kategoriji mladih. To so pokazali tudi rezultati na tekmovanjih in tudi v pokalu Žita in pokalu SZ Slovenije. Osvojili smo v konkurenci pionirjev pokal Žita in bili drugi v pokalu SZ Slovenije. Smo tretji klub v državi po številu tekmovalcev v reprezentanci. Imamo jih devet. Med pionirji so Gros, Eržen in Mali, pri mladinkah so Grašičeva, Marija Naglic in Kaučičeva, pri pionirkah pa Seljakova in Meta Naglic. Upam, da bodo ostali in tudi to sezono dokazali, kaj zmorejo. Največji problem smo Imeli vsa ta »eta s progami in teptanjem. Letos poleti smo skupaj s starši naših tekmovalcev pripravili 3 in 5 kilometrov dolgo progo na Kokrici, ki jo je uradno pregledala komisija pri SZ Slovenije in jo homologirala. Za urejanje prog smo si kupili star teptalni stroj in komaj čakamo snega, da bomo proge lahko uredili in na njih tudi trenirali. To sezono smo na Kokrici 7. in 8. februarja organizatorji državnega prvenstva za vse štiri pionirske kategorije. Cilj naših tekačic in tekačev so v p >kalu Žita in Smučarske zveze Slovenije, najboljša t i ekipna mesta, dobre uvrstitve na raznih tekmovanjih in uvrstitev v reprezentančne vrste. D. U u mer Imenitne priprave naših smučarjev in smučark _ Jugoslovanski alpinci že nizajo uspehe Kranj, 3. decembra — Mateja Svet, Mojca Dežman, Bojan Križaj, Grega Benedik, Rok Petrovič in Klemen Bergant so naši smučarji v alpskih disciplinah, ki so na prvih letošnjih tekmah za svetovni pokal osvojili točke. Mateja Svet in Bojan Križaj sta bila spet v ospredju. Res je bil začetek lanske sezone v Sestrieru še nekoliko boljši kot letošnji, toda vseeno lahko trdimo, da so vsi naši alpinci in alpinke dokazali, da jim lanski uspehi niso stopili v glavo. Na uvodnih tekmah svetovnega pokala so jih uspehi pripeljali med vodilno moško vrsto na svetu v slalomu in tudi v veleslalomu. Bojan Križaj je s četrtim mestom na prvi tekmi slaloma za svetovni pokal pokazal, da bo to sezono slalomistom spet mešal štrene. Sicer je v tem slalomu odpadel najboljši iz lanske sezone, Rok Petrovič, njegov izpad pa je s šestim mestom nadoknadil Grega Benedik. V veleslalomu smo imeli spet dva med prvo petnajsterico. To sta bila Rok Petrovič, ki je bil trinajsti, prve točke v svetovnem pokalu pa je s štirinajstim mestom dosegel mladi Klemen Bergant. Le za las je prva točka ušla Sašu Robiču in tudi Gregi Be-nediku. Dekleta so imela uvodno tekmo za svetovni pokal v Park Citvju. Tu je bila spet odlična Mateja Svet, saj se je z imenitno drugo vožnjo prebila na drugo mesto. Za zmagovalko je zaostala le za nekaj stotink. Odlična je bila nato tudi v slalomu, saj je bila osma. Za veliko presenečenje je poskrbela Kranjčanka Mojca Dežman, ki si je v slalomu z enajstim mestom prismuča-la svojo do sedaj najboljšo uvrstitev v svetovnem pokalu. To potrjuje, da so se naši alpinci in alpinke res izvrstno pripravili za letošnjo smučarsko sezono. Pri fantih ni bilo poškodb, medtem ko so se pri dekletih nadaljevale. Poškodovane so Barbara Kuhar, Veronika Šareč in Katjuša Pušnik, ki do januarja ne bodo mogle nastopati. Stare poškodbe imajo še Katja Lesjak in Nataša Bokal, medtem ko Andreja Le-skovšek že napreduje. Tudi smučarski skakalci so imeli obilo priprav za novo sezono. Trenirali Hokej na ledu Visoka poraza Jesenic in Kranjske gore Gorenjke Jesenice, 3. decembra — Tretje kolo drugega dela državnega prvenstva v hokeju na ledu v prvi zvezni ligi je prinesel dva visoka poraza. Jeseničani so doma bili preslabi, da bi lahko premagali vodilno na lestvici ljubljansko Kompas Olimpijo. To je hrati že tretji poraz Jeseničanov na domačem ledu. Hokejisti Kranjske gore Gorenjke so gostovali v Beogradu pri Crveni zvezdi in visoko izgubili. Izida — Jesenice : Kompas Olim-pija 1:6 (0:1, 0:2, 1:3), Crvena zvezda : Kranjska gora Gorenjka 8:1 (0:0, 2:0, 6:1). V prihodnjem kolu Jeseničani gostujejo pri Partizanu v Beogradu, Kranjska gora Gorenjka pa v Sarajevu pri Bosni. ^ ^ Kegljaško prvenstvo Cerkelj Cerklje, 3. decembra — V dneh od 10. do 30. novembra je bilo na kegljišču Janče v Srednji vasi letošnje odprto prvenstvo Cerkelj v kegljanju. Nastopilo je petinštirideset članov, devet mladincev in osem članic: Istočasno sta potekali trimsko in prvenstvo Krvavca. Rezultati — članice 1. Pire 1580, 2. Novak 1424, 3. Bregant 1356, mladinci - 1. Šparakl 1601, 2. Zor man 1595, 3. Krumpestar 1525, člani — 1 Karun 2164, 2. Kepic 2130. 3. Mah 2088. Prvenstvo Krvavca — 1. Lipušček 2087, 2. Kovač 2068, 3. Zorman 2053, trimsko prvenstvo — 1. Lipušček 2087, 2. Kovač 2068, 3. Zorman 2053. V soboto se prične tekmovanje v gorenjski kegljaški ligi. Fari prvega kola — Simon Jenko*: Elan, Gradiš : Lubnik, Jesenice : Kranjska gora, Sava : Ljubelj. D. H. Kranj, 3. decembra — Delovna organizacija Rog iz Ljubljane je pretekli teden v prostorih DO Krka podelila letošnje zlato kolo za najboljšega našega kolesarja te sezone na domačih cestah. Z enakim številom točk sta bila prva Sandi Papež iz novomeške Krke in Janez Lampič iz kolesarskega kluba Sava. Oba sta zbrala 97 točk. Na tretje mesto se je s točko zaostanka prebil Sav-čan Marko Polanc. Ker se Janez I anipic ni moge! udeležiti podelitve »zlatega kolesa« v Ljubljani, mu ga je v torek na redni seji izvršnega odbora KK Sava podelil predsednik KK Rog Jože Duh. Na sliki »zlato kolo« prvd Janezom I>ampi-čem in Markom Polancem. Obema iskrene čestitke. (D. H.) — Foto: F. Perdan so na plastičnih skakalnicah in nekaj dni tudi na snegu na Norveškem, najboljšo pripravljenost je pokazal Miran Tepeš, ki je bil drugi. Matjaž Zupan in Robert Kopač sta na nastopih v Cala-gariju pokazala, kaj znata. Hujše se je na treningu poškodoval Janez Debelak, Lotrič je bil operiran na meniskusu, Kaštrun je moral na ponovno operacijo stare poškodbe, Dolar in Pelj -han pa sta v JLA. Toda že ta konec tedna čaka smučarske skakalce prva tekma za svetovni pokal v Kanadi in nato še dve v Lake Placidu v ZDA. Od naših bodo tu nastopili Promož Ulaga, Miran Tepeš in Matjaž Debelak. Drugi bodo trenirali v Planici na 90-metrski skakalnici, ki je že prekrita z umetnim snegom. S pripravami tekačev ne moremo biti zadovoljni. Kršinar je moral na operacijo mandeljev, Grajf na operacijo meniskusa, šolske obveznosti pa sta imela Kerštajn in Klemenčič. Od druge polovice julija naprej so trenirali po programu, a vsega niso mogli nadoknaditi. Šest naših najboljših tekačev ta čas trenira na Švedskem, upajmo le, da bo ta trening pripomogel, da se bodo naši tekači približali svetovnemu vrhu. Več sreče s treningom so imele naše tekačice. Zgodaj so začele in resno vadile. Že kmalu je po zdravniškem nasvetu iz reprezentance izstopila Karmen Raišp, avgusta pa je resno zbolela še Jana Mlakar, ki po zdravniških nasvetih ne sme trenirati do konca decembra. Tako smo ostali brez najboljše, upali smo, da bo letos v svetovnem pokalu osvojila prve točke in dosegla lepo uvrstitev na svetovnem prvenstvu. V prvi ženski ekipi sta ostali le mladinka Smrekarjeva in članica Bertoncljeva, imamo pa še tri mladinke, ki naj bi na svetovnem mladinskem prvenstvu v Assiagu v štafeti dosegle dobro uvrstitev. To so Grašičeva, Lačnova in Kovačeva. Biatlonci so imeli doslej le en skupni trening. Testiranje je pokazalo, da imamo nekaj mladih perspektivnih tekmovalcev. Pri članih je že lansko sezono izstopal Jure Velepec. Letos je treniral skupaj z našimi tekači na snegu v Dachsteinu, sedaj pa je odšel z za-hodnonemško reprezentanco za tri tedne na trening na Norveško. V republiškem merilu se dobro dela s pionirsko reprezentanco, ki jo vodi Pavle Dornik. D. Humer Rokomet Peko klonil v zadnjih minutah Kranj, 3. decembra — Polfinale slovenskega pokala mladosti Peko : Dinos Slovan 25:27 (14:9), dvorana na Planini, gledalcev 200, sodnika Šteger (Maribor) in Rakovec (Golnik). Peko — Mišic, Sedlar, Škropeta 3, Fuks 4, Tomazin 1, King, Čimžar 6, M. Maje 3, F. Maje 8, Perko, Miklič, Godnov. Dinos Slovan — Valenčič, Dvornik, Mahne 8, Tušek 2, Praznik, Čotar 2, Kalin, 1, Anderluh 4, Vuga 3, Peternel 1, Voglar 6, Denič. Tržičani so se dobro upirali edinemu slovenskemu prvoligašu v rokometni ligi vse do desete minute pred koncem srečanja. Že v prvih minutah srečanja so Tržičani pokazali zrelo igro, ki jim je prinesla zasluženo vodstvo s«peti-mi zadetki v prvem delu igre. Res je sicer, da v tem delu za Dinos Slovan ni nastopal Mahne, a vseeno so bili »Pekovci« boljši od gostov. V drugem delu tekme so domačini vodili vse do devetinštiridesete minute igre. Na koncu so popustili, športna sreča jim je obrnila hrbet in tekmo so izgubili. Pohvalo zaslužijo vsi igralci. D. H. Vabila, obvestila, prireditve Republiško klubsko prvenstvo v rokometu za mladince in mladinke — Rokometna zveza Slovenije tudi letos prireja v sodelovanju s klubi odprto klubsko prvenstvo Slovenije za mladince in mladinke. Za tekmovanje se je prijavilo 40 moških in 20 ženskih ekip, Moške bodo razdeljene v dvanajst skupin, ženske v štiri. Trije turnirji bodo tudi na Gorenjskem. V športni dvorani Poden v Škofji Loki bodo igrali rokometaši Alplesa, Termopola in Olimpije. Turnir bo v nedeljo: ob 9. uri bo tekma Alples : Termopol, ob 10. uri Olimpija : Alples in uro kasneje še Termopol : Olimpija. V športni dvorani na Planini v Kranju bo gostitelj ekipa Preddvora, poleg nje pa bosta igrala še Ajdovščina in Krim. Ob 10. uri bo tekma Krim : Preddvor, ob 11. uri Ajdovščina : Krim in ob 12. uri Preddvor : Ajdovščina. Že v soboto popoldne bo v športni dvorani Poden v Škofji Loki turnir za mladinke. Poleg Alplesa in Kranja bosta sodelovala še Olimpija in Šmartno. Ob 15. uri bo tekma Alples : Olimpija, ob 15.35 Kranj : Šmartno, ob 16.55 Alples : Kranj, ob 17.40 Kranj : Olimpija in ob 18.15 Šmartno : Alples. Zmagovalci skupin se bodo uvrstili v polfinale, ki bo 12. in 14. decembra. — C. Z. Smučarska spominska tekmovanja na Pokljuki &*- Ob 43-letnici boja 3. bataljona Prešernove brigade na Pokljuki bodo v soboto, 13. decembra, na Pokljuki tri spominska tekmovanja. Ob devetih bo na Rudnem polju tekmovanje v biatlonu za vse kategorije in zaiurehodni pokal Zmage mrtvega bataljona, ob isti uri se bo na Zagoreljkvi (dvj ,tabomero,ognju) začelo posamično tekmovanje v smučarskih tekih za vse: kategorije, ob desetih pa bo še spominski tek borcev NOB »Po pokljuških partizanskih smučinah« na tri in šest kilometrov dolgi progi. V nedeljo ob desetih dopoldne bo na Pokljuki še množični rekreacijski tek na progah, dolgih štiri, šest in deset kilometrov. TVD Partizan Gorje bo sprejemal prijave za tekmovanje do naslednjega petka (12. decembra) na naslov: TVD Partizan-Gorje, 64247 Zg. Gorje 46, borci pa se bodo lahko prijavili še uro pred začetkom tekmovanja na štartnem mestu. — F. Šmit Odbojkarski spored — Ženska in moška ekipa Bleda gostujeta v soboto pri Željezničarju. Mladinke Bleda bodo ob 16. uri igrale v telovadnici osnovne šole tekmo II. slovenske lige — zahod z moštvom Belta, mladinci pa dve uri kasneje v enakem moškem tekmovanju z odbojkarji iz Kočevja. - CZ. PETEK, 5. DECEMBRA 1986 OBVESTILA, OGLASI 11. STRAN (^SSS^&SSSMOMJk^j 36 - 42 ar ALMIRA Alpska modna industrija, z. n. sol. o. Radovljica, Jalnova 2 ALMIRA - alpska modna industrija Radovljica - objavlja po sklepu odbora za delovna razmerja pri TOZD Trgovina prosta dela in naloge: L VODENJE IN ORGANIZIRANJE DELA V MALOPRODAJI Pogoji: VI. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske, komercialne smeri in 1 leto delovnih izkušenj, ali V. stopnja strokovne izobrazbe komercialne, poslovodske smeri in 3 leta delovnih izkušenj. Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: — organizacijske sposobnosti, kreativnost, samoiniciativnost, vozniški izpit B kategorije. 2. VODENJE SKLADIŠČA POMOŽNEGA MATERIALA Pogoji: V. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske, komecial-ne ali tekstilne usmeritve in 1 leto delovnih izkušenj ali IV: stopnja strokovne izobrazbe smer prodajalec in 2 leti delovnih izkušenj ter opravljen šoferski izpit B kategorije. Delo se združuje za nedoločen čas. Prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh na naslov: ALMIRA - alpska modna industrija za ODR TOZD Trgovina, Radovljica, Jalnova ulica 2. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po odločitvi samouprav nega organa. HRANILNO-KREDITNA SLUŽBA CERKLJE Po sklepu skupščine zbora delavcev Hranilno - kreditne službe Cerklje razpisuje prosta dela in naloge VODJE HRANILNO-KREDITNE SLUŽBE Kandidati naj izpolnjujejo naslednje pogoje: srednja oziroma višja izobrazba ekonomske oziroma druge ustrezne smeri ali z delom pridobljena strokovna usposobljenost, 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah, sposobnost organizacije in sprejemanja odločitev Delovno razmerje bomo sklenili za nepolni delovni čas. Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Kandidati naj v 8 dneh po objavi pošljejo prijave v zaprti ovojnici z oznako »za razpis« na naslov: HKS CERKLJE, Cesta Toneta Fajfarja 38, 64207 Cerklje. O rezultatih izbire bodo obveščeni v 10 dneh po izbiri. DO INŠTALACIJE p. o. ŠKOFJA LOKA, Kidričeva cesta 55 objavlja prosta dela in naloge 1. KV LIČARJA za opravljanje del in nalog v lakirnici Pogoji: končana poklicna šola - IV. stopnja izobrazbe in 1 leto ustreznih delovnih izkušenj Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in dvomesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili o izobrazbi naj kandidati pošljejo na naslov DO INŠTALACIJE p. o. Škofja Loka, Kidričeva cesta 55, v 8 dneh od objave. O izbiri bomo kandidate obvestili v 8 dneh od sprejema sklepa komisije za delovna razmerja. SLOVENSKE ŽELEZARNE LJUBLJANA ŽELEZARNA JESENICE Po sklepu odbora za delovna razmerja TOZD Družbena prehrana z dne 17. novembra 1986 in v skladu s pravilnikom o delovnih razmerjih PONOVNO OBJAVLJAMO prosta dela in naloge L I. NATAKAR, šifra 9106, D - 3, 8. kateg. 1 oseba 2. II. NATAKAR - VOČAJ, šifra 9107, D - 3, 6. kateg. 1 oseba 3. II. KANTINERKA, šifra 9019, D - 2, 4. kateg. 1 oseba Pogoji: pod 1. poklicna gostinska šola —-smer natakar, 3 leta delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca pod 2. poklicna gostinska šola — smer natakar, poskusno delo 2 meseca pod 3. poklicna trgovska šola ali dokončana osnovna šola, poskusno delo 2 meseca. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na Kadrovski sektor Železarne Jesenice, C. železarjev 8, z oznako za »TOZD DRUŽBENA PREHRANA«. OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE, o. o. TOZD Zdravstveni dom Kranj Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge ZUNANJEGA DELAVCA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, imeti še osnovno šolo. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja 2 meseca. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Osnovno zdravstvo Gorenjske, o. o., TOZD Zdravstveni dom Kranj, Gosposvetska c. 10. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po preteku roka za sprejemanje prijav. zavarovalna skupnost triglav Gorenjska območna skupnost Kranj, n. sol. o. Odbor za medsebojna delovna razmerja pri delovni skupnosti Zavarovalne skupnosti Triglav, Gorenjska območna skupnost Kranj ponovno objavlja prosta dela in naloge ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV - 2 delovni mesti Za opravljanje navedenih del in nalog mora delavec poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: -da ima končano osemletko, da ima 1 leto delovnih izkušenj Delovno razmerje bo sklenjeno s polnim delovnim časom za nedoločen čas s poskusnim delom do 30 dni. Kandidati za opravljanje navedenih prostih del in nalog naj lastnoročno napisane prošnje pošljejo na naslov: Zavarovalna skupnost Triglav, Gorenjska območna skupnost Kranj, Old-hamska c. 2, 64000 Kranj. K prošnji je treba predložiti zadnje šolsko spričevalo, kratek življenjepis s točno navedbo dosedanje zaposlitve in druga dokazila, ki so potrebna za ugotavljanje izpolnjevanja posebnih pogojev. Rok za oddajo prošenj poteče 8. dan po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izteku objavnega roka. Iskra ISKRA TELEMATIKA Industrija za telekomunikacije in računalništvo KRANJ, n. sol. o. Komisija za kadrovske zadeve TOZD Tovarna Elementov objavlja prosta dela in naloge: VODJA APLIKATIVNE TEHNOLOŠKE PRIPRAVE PROIZVODNJE Pogoji: dipl. inž. strojništva — tehnološka smer, 5 let delovnih izkušenj na področju tehnološke priprave proizvodnje, aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika. Komisija za kadrovske zadeve tozda Tovarna tiskanega vezja objavlja prosta dela in naloge: VODJA PIANIRANJA PROIZVODNJE Pogoja: visokošolska ali višješolska izobrazba ekonomske, tehnične ali organizacijske smeri, delovne izkušnje s tega področja. VODJA SITOTISKA Pogoja: visokošolska ali višješolska izobrazba tehnične smeri, ustrezne delovne izkušnje. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: ISKRA TELEMATIKA, Kadrovska služba, Ljubljanska c. 24/a, 64000 Kranj. Prešernovo gledališče Kranj objavlja prosta dela in naloge POHIŠTVENEGA MIZARJA Od kandidata pričakujemo: — končano poklicno šolo, smer pohištveni mizar (IV. stopnja), 2 leti delovnih izkušenj. Delo sklepamo za nedoločen čas s polnim delovnim časom in s pogojem poskusnega dela. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Prešernovo gledališče Kranj, Titov trg 6 (za razpisno komisijo). i m mmmssmGUks 12. stran OBVESTILA, OGLASI PETEK, 5. DECEMBRA 1986 r Obrtno gradbeno podjetje GRAD BLED Komisija za delovna razmerja OBRTNO GRADBENEGA PODJETJA GRAD BLED objavlja prosta dela in naloge: 1. KV KLJUČAVNIČAR Pogoji: poklicna šola kovinske smeri, 3 leta delovnih izkušenj, poskusno delo 3 mesece 2. KV ŠOFER Pogoji: poklicna šola za voznika težkih motornih vozil, najmanj 5 let delovnih izkušenj, poskusno delo 3 mesece. Redno delovno razmerje združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj oddajo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh po objavi oglasa na naslov: Obrtno gradbeno podjetje Grad Bled, Grajska 44. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po preteku prijavnega roka. KOVIN Kovinsko podjetje Jesenice p. o. Na podlagi 11. redne seje odbora za kadre, informiranje in družbeni standard z dne 24. novembra 1986 objavljamo prosta dela in naloge za nedoločen čas: 1. KONSTRUKTER - 1 delavec za nedoločen čas Pogoji: štiriletna srednja šola strojne smeri ali V. stopnja SUI, 20 mesecev delovnih izkušenj na podobnih delih 2. PROJEKTANT I. - 1 delavec za nedoločen čas Pogoji: dipl. inž. strojništva VII. stopnja, 20. mesecev delovnih izkušenj na podobnih delih ali pripravnik Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Kovin, Kovinsko podjetje Jesenice, Heroja Verdnika 22, Jesenice. O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh po končani objavi. Iskra ISKRA - INDUSTRIJA ZA ELEKTRIČNA ORODJA KRANJ, p. o. Kranj, Savska loka 4 Na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja in osebne dohodke delovne organizacije objavljamo prosta dela KONSTRUKTERJA v dokumentaciji planiranja proizvodnje Od kandidatov za zaposlitev pričakujemo, da imajo ob izpolnjevanju splošnin pogojev: končano V. stopnjo srednjega usmerjenega izobraževanja za poklic strojni tehnik oziroma industrijski ali grafični oblikovalec, 3 leta delovnih izkušenj, odslužen vojaški rok. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi v časopisu na naslov: Iskra Industrija za električna orodja Kn>nj, Splošno - kadrovsko področje, 64000 Kranj, Savska loka 2. TOVARNA OBUTVE PEKO TRŽIČ, n. sol. o. TOZD Mreža objavlja za svojo poslovalnico na Bledu, Cesta svobode 19, prosta dela in naloge POMOČNIKA za določen čas — nadomeščanje delavke, ki je na porodniškem dopustu Pogoji za sprejem: — prodajalec, dva meseca delovnih izkušenj, poskusno delo dva meseca Posebne zahteve: sposobnost sodelovanja, besedna in računska sposobnost, splošna telesna spretnost Prijave z dokazili pošljite na naslov: Tovarna obutve PEKO, Ste Marie aux Mineš 5, Tržič, v 8 dneh. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem prijavnem roku. K i mbazna predilnica In tkalnica tržič Bombažna predilnica in tkalnica Tržič razglaša naslednja prosta dela in naloge na podlagi 10. člena pravilnika o delovnih razmerjih ter v skladu z 21. členom zakona o delovnih razmerjih v TOZD OPLEMENITILNICA NORMIRANJE - 1 oseba za nedoločen čas Pogoji: 4 —letna srednja šola tekstilno - kemijske ali ustrezne tekstilne šole, znanje s področja študija dela in časa, 2 leti delovnih izkušenj; ustrezna srednja šola, znanje s področja študija dela in časa, 3 leta delovnih izkušenj POMOČ PRI VODENJ" ADJUSTIRNEGA ODDELKA — 1 oseba za nedoločen čas Pogoji: industrijska poklicna šola, tečaj za podmojstra, 1 leto delovnih izkušenj; končana osemletka, tečaj za podmojstra, 3 leta delovnih izkušenj KONDENZIRANJE TKANIN - 1 oseba za nedoločen čas Pogoji: končana osemletka, tečaj iz kondenziranja tkanin, 1 leto delovnih izkušenj BELJENJE TKANIN - 1 oseba za nedoločen čas Pogoji: industrijska poklicna šola, tečaj iz osnove kemije, 1 leto delovnih izkušenj UPRAVLJANJE RAZPENJALNEGA SUŠILNIKA - 1 oseba za nedoločen čas fogoji: industrijska poklicna šola, poznavanje dela pri razpe-njalno - sušilnem stroju, 1 leto delovnih izkušenj; končana osemletka, poznavanje dela na razpenjal-no - sušilnem stroju, 2 leti delovnih izkušenj Pisne prijave z dokazili o izobrazbi in potrdilom o stanovanju sprejema kadrovski oddelek 8 dni od dneva objave. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po roku za vložitev prijav. DOM DR. JANKA BENEDIKA RADOVLJICA Dom dr. Janka Benedika Radovljica, Komisija za delovna razmerja, objavlja prosta dela in naloge: 1. STREŽENJE HRANE IN PIJAČ - 2 delavki 2. NEGOVANJE OSKRBOVANCEV - 1 delavka 3. ČIŠČENJE SOB IN SKUPNIH PROSTOROV - 2 delavki Pogoji: pod 1.: končana gostinska šola — skrajšani program, smer natakar ali dokončana osnovna šola in z delom pridobljene delovne izkušnje in opravljen tečaj higienskega minimuma. pod 2.: končana šola zdravstvene usmeritve, smer bolničar, lahko pripravnik. pod 3.: končana osnovna šola, opravljen tečaj higienskega minimuma. Pod točko 2 delo združujemo za določen čas, nadomeščanje delavke, ki je na porodniškem dopustu; pod točkama 1 in 3 pa delo z delavkami združujemo za nedoločen čas. Poskusno delo za vsa navedena dela in naloge traja 3 mesece. Kot poseben pogoj za opravljanje navedenih del: smisel za delo s starejšimi ljudmi. Razpis velja do zasedbe del. Prošnje pošljite na naslov: Dom dr. Janka Benedika Radovljica, Šercerjeva 35, komisija za delovna razmerja. OBČINSKA KONFERENCA SZDL KRANJ ŽIRIJA za podeljevanje priznanj OF V skladu z določili 8. člena pravilnika o podeljevanju občinskega srebrnega priznanja Osvobodilne fronte slovenskega naroda in o načinu dela ter pristojnosti žirije RAZPISUJE žirija za podeljevanje priznanj OF pri Občinski konferenci SZDL Kranj 15 OBČINSKIH SREBRNIH PRIZNANJ OSVOBODILNE FRONTE ZA LETO 1987 1. Občinsko srebrno priznanje OF je družbeno priznanje, ki ga podeljuje Občinska konferenca SZDL Kranj vsako leto. Namenjeno je posameznikom ali organizacijam za njihovo delo in prispevek k dosežkom trajnejšega pomena za razvoj posamezne samoupravne organizacije oziroma skupnosti ali občine, zlasti pri: — uveljavljanju delovnih ljudi in občanov kot nosilcev odločanja na vseh ravneh; — uveljavljanju, krepitvi in razvoju SZDL kot fronte delovnih ljudi in občanov ter njihovih organiziranih socialističnih sil; — uresničevanju ustavno opredeljenih družbenoekonomskih in -političnih odnosov na posameznem področju družbenega življenja in dela ter v družbi nasploh, še zlasti pa pri razvijanju delegatskega sistema in uveljavljanju in razvijanju temeljnih samoupravnih skupnosti in organizacij. 2. Predlog lahko oblikujejo na pobudo posameznikov, organov in organizacij: — krajevna konferenca SZDL, — osnovne organizacije ZSS, — vodstva družbenopolitičnih organizacij v občini, — vodstva družbenih organizacij v občini in — zveze društev v občini. Predlagani posamezniki oz. organizacije morajo biti praviloma že nosilci bronastega priznanja OF ali drugega enakovrednega priznanja, ki ga podeljujejo KS, OZD in druge samoupravne organizacije in društva, od njihove podelitve pa mora preteči najmanj 5 let. Predlagatelji, razen krajevnih konferenc SZDL, so dolžni k svojemu predlogu priložiti mnenje predsedstva krajevne konference SZDL, na območju katere posameznik živi oz. organizacija deluje. Predlagatelj, ki oblikuje več predlogov, mora določiti prioritetni vrstni red predlogov. Predloge z obrazložitvijo in utemeljitvijo ter ustrezno dokumentacijo naj predlagatelji pošljejo Žiriji za podeljevanje priznanj OF pri Občinski konferenci SZDL Kranj, Trg revolucije 1, najkasneje do 15. februarja 1987 v zaprti ovojnici z oznako: Razpis za srebrna priznanja OF. Predlogov, prispelih po tem datumu, žirija ne bo upoštevala. Predlogi morajo biti poslani na posebnih obrazcih, ki so na voljo pri Občinski konferenci SZDL Kranj. ŽIRIJA za podeljevanje priznanj OF pri Občinski konferenci SZDL Kranj OSNOVNA ŠOLA IVANA TAVČARJA GORENJA VAS Komisija za delovna razmerja osnovne šole Ivana Tavčarja Gorenja vas objavlja prosta dela in naloge UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA, P ali PKU za določen čas (nadomeščanje delavke, ki je na porodniškem dopustu), nastop dela 2. februarja 1987. Prijave z dokaziii o izobrazbi pošljite v OŠ Gorenja vas v 8 dneh po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh. GORENJSKI TISK Tiskarna in kartonaža Kranj n. sol. o. objavlja prosta dela in naloge za TOZD BLAGOVNI PROMET n. sol. o. Kranj, Moše Pijadeja 1 L dva delavca za opravljanje delovnih nalog GRAFIČNO OBLIKOVANJE Pogoji: srednja šola za oblikovanje in 2 leti izkušenj. Delo združujemo za nedoločen čas z dvomesečnim poskusnim delom in za določen čas enega leta, za nadomestilo delavke, ki je na porodniškem dopustu, z enakimi pogoji. za DELOVNO SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Kranj, Moše Pijadeja 1 2. enega delavca za opravljanje delovnih nalog PRAVNI REFERENT Pogoj: pravna fakulteta in 4 leta delovnih izkušenj. Delo združujemo za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba delovne organizacije 8 dni po objavi. r o k o s TOKOS TRŽIČ T R Z i c tržiška tovarna kos in srpov — tržič Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: 1. VODENJE PRODAJALNE (poslovodja) 2. PRODAJALEC 3. KURJAČ Pogoji: pod 1.:— srednja strokovna izobrazba oz. končana V. stopnja usmerjenega izobraževanja ekonosmke, komercialne ali poslovodske smeri, nad 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih, pasivno znanje enega tujega jezika, 3 mesece poskusnega dela, sposobnost vodenja in organizacije dela v trgovini, delo v izmenah. pod 2.:— končana IV. ali III. stopnja usmerjenega izobraževanja trgovske ali druge ustrezne smeri, nad 6 mesecev delovnih izkušenj, pasivno znanje enega tujega jezika, poskusno delo 2 meseca, delo v izmenah. pod 3.:— opravljen tečaj za KV kurjača, nad 6 mesecev delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: TOKOS Tržič, Cankarjeva 9, Tržič. RUDNIK URANA ŽIROVSKI VRH v ustanavljanju 64224 GORENJA VAS Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge s polnim delovnim časom: 1. OPERATER V PREDELOVALNEM OBRATU - več delavcev 2. POMOŽNI OPERATER V PREDELOVALNEM OBRATU -več delavcev 3. KURJAČ PARNIH KOTLOV - 2 delavca 4. SKLADIŠČNIK - 1 delavec Pogoji: pod L: poklicna izobrazba kemijske, metalurške, kovinske ali elektro smeri, 2 leti delovnih izkušenj pod 2.: KV ali priučen delavec ustrezne smeri, 6 mesecev delovnih izkušenj pod 3.: KV ključavničar oziroma drug ustrezen poklic, izpit za upravljalca visokotlačnih kotlov — strojnik kotla, 2 leti delovnih izkušenj, 4 - izmensko delo. pod 4.: KV delavec, opravljen izpit za skladiščnika, vozniški izpit B kategorije, 6 mesecev delovnih izkušenj. Delovna razmerja za vsa dela, od 1 do 4, sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Za vsa objavljena dela zahtevamo uspešno opravljen zdravniški pregled pred sklenitvijo delovnega razmerja. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh na gornji naslov. Po potrebi bomo kandidate vabili na razgovor. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh. ŽIVILSKI KOMBINAT ŽITO LJUBLJANA, n. sol. o. Ljubljana, Šmartinska 154 Komisija za delovna razmerja DSSS objavlja naslednja prosta dela in naloge 1. KUHANJE IN PRiPRAVA OBROKOV V POČITNIŠKEM DOMU UKANC - BOHINJ Pogoji: šola za gostinske delavce in 1 leto delovnih izkušenj pri enakih ali podobnih delovnih opravilih. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas, s polnim delovnim časom in poskusnim delom, ki traja 30 dni. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba DSSS, Ljubljana, Šmartinska 154, 8 dni po objavi. PETROL SOZD PETROL TOZD TRGOVINA KRANJ 64000 Kranj, Staneta Žagarja 30 Komisija za delovna razmerja objavlja dela in naloge PRODAJALCA za servisa v Kranju in Cerkljah (2 delavca) Pogoj: KV delavec Posebni pogoj je uspešno opravljeno enomesečno poskusno delo. Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom, s poskusno dobo enega meseca. Rok za prijave na gornji naslov je 8 dni po objavi. exoterm K. T 3 n J Kemična tovarna Odbor za delovna razmerja KEMA - EXOTREM, kemična tovarna Kranj, objavlja prosta dela in naloge ADMINISTRATIVNEGA ali EKONOMSKEGA TEHNIKA -PRIPRAVNIKA Pogoji: administrativni ali ekonomski tehnik (V. stopnja), delo za določen čas (do konca pripravništva). Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema splošni sektor delovne organizacije 8 dni po objavi. O izbiri bomo prijavljene kandidate obvestili najkasneje v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. ir SGP TEHNIK ŠKOFJA LOKA TOZD GRADBENIŠTVO objavlja proste delovne naloge ORGANIZATOR AOP V FINANČNI PRIPRAVI DELA Pogoji: višja izobrazba gradbene smeri in 2 leti delovnih izkušenj, od tega najmanj 1 leto v računalništvu, ali srednja izobrazba gradbene smeri in 3 leta delovnih izkušenj, od tega najmanj 1 leto v računalništvu. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o zahtevani strokovni izobrazbi in delovnih izkušnjah na naslov: SGP TEHNIK Škofja Loka, kadrovska služba, v 8 dneh od objave. £2M» 5. DECEMBRA 1986 OBVESTILA, OGLASI 13. STRAN @(QM1S^^ Pričakuje vas OBLAČILA ZA VAS - MLADINSKI SALON Titov trg 7 II. nadstropje ZA MLADE PO SRCU o o o o o ^300000000000000000000000000 BLED HOTELSKO TURISTIČNO PODJETJE BLED, z n. sol. o. objavlja prosta dela in naloge VEČ NATAKARJEV Pogoji: končan program IV. stopnje strokovne izobrazbe gostinske usmertive — smer strežba, 1 leto delovnih izkušenj, pogovorno znanje dveh tujih jezikov (angleščina, nemščina), poskusni rok 2 meseca. Delovno razmerje bomo sklenili s polnim delovnim časom za nedoločen čas. Vloge z dokazili pošljite v 8 dneh od dneva'objave na naslov: Hotelsko turistično podjetje Bled, TOZD Hotel Krim Bled, 64260 Bled, Ljubljanska 7 - s pripisom: »komisiji za delovna razmerja«. Iskra Delta Komisija za delovna razmerja DO ISKRA DELTA, Ljubljana, Parmova 41, objavlja prosta dela in na-'°ge na področju Jesenic: LVZDRŽEVALNI TEHNIK (1 delavec) pogoji: srednja izobrazba, smer računalniška informatika, industrijska elektronika ali avtomatizacija, 1 leto delovnih izkušenj, znanje angleškega jezika, vozniški izpit B kategorije, terensko delo LVZDRŽEVALNI INŽENIR (1 delavec) pogoji: višja izobrazba, smer računalniška informatika, industrijska elektronika ali avtomatizacija, 2 leti delovnih izkušenj, znanje angleškega jezika, vozniški izpit B kategorije, terensko delo. V postopku izbire bodo kandidati opravljali preizkus strokovnega znanja in znanja angleščine, ^ela in naloge združujemo za nedoločen čas s pol-Pjrn delovnim časom. Poskusno delo je v skladu s Pravilnikom o organiziranosti delovne organizaci- Kanididati naj pisne prijave s kratkim opisom dosedanjih del in nalog, življenjepisom in priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh P°_objavi na naslov: DO ISKRA DELTA, Kadrovsko Področje, Ljubljana, Parmova 41. ALPETOUR NOVO LETO: Tuheljske toplice (ugodna cena), Radenci, Čatež, Kranj (hotel Creina), Lipica (hotel Klub) V HOTELIH SIMONOV ZALIV - IZOLA, 4.1.87 ugodna cena - le 33.000 din NOVO LETO 31.12.86 -SMUČANJE V FRANCIJI Valloire, Les Menuires, Chamonix) IN AVSTRIJI (Sonnenalpe —Nessfeld, Obertauern, Schladming). SMUČANJE NA KRVAVCU (z nastanitvijo v hotelu Creina Kranj, v Domu na Krvavcu oz. brunarici ter zasebnih sobah pod Krvavcem) IN NA STAREM VRHU/SORIŠKI PLANINI (z nastanitvijo v kmečkem turizmu na področju Starega vrha in v Crngrobu). PRAGA IN BRATISLAVA za zaključne skupine tudi v decembru Informacije in prijave v vseh Alpetourovih turističnih poslovalnicah. KOGP - TOZD OPEKARNE KRANJ, Stražišče, Pševska 18 GRADITELJI! Od 8. do 25. decembra 1986 vam nudimo 5-odstotni sezonski popust pri nakupu opečnih izdelkov. Po ugodnih cenah lahko nabavite tudi drugi gradbeni material, predvsem len da por za izolacijo stropov in sten. Dobava takoj, možnost prevozov in uporabe avtodvigala. Obiščite nas v trgovini v Stražišču, Pševska 18, tel.: 21-140, 21-195. SE PRIPOROČAMO! BLED HOTELSKO TURISTIČNO PODJETJE BLED TOZD Igralnica-Casino Bled Delavski svet ponovno razpisuje na podlagi sklepa z dne 19.11.1986 dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi VODJE OPERATIVE Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in družbenim dogovorom, izpolnjevati še naslednje: — VI. ali V. stopnja strokovne izobrazbe gostinsko — turistične, ekonomske ali druge usmeritve oziroma z delom pridobljene delovne zmožnosti, — pet let delovnih izkušenj pri opravljanju dejavnosti prirejanja posebnih iger na srečo na odgovornih delih in nalogah, — znanje dveh tujih jezikov — organizacijske sposobnosti in pravilen odnos do samoupravljanja. Izbrani kandidat bo imenovan za štiri leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po cbjavi razpisni komisiji TOZD Igralnica —> Casino, HTP Bled, Cesta svobode 15. Prijavljene kandidate bomo o izidu obvestili v 10 dneh po opravljeni izbiri. JELOVICA lesna industrija Škofja Loka 10 % NOVOLETNI POPUST od 25. novembra 1986 do 15. januarja 1987 ZA STAVBNO POHIŠTVO JELOVICA — okna JELOBOR U (vezana okna, nezasteklena ali zaste-klena) — okna TERMOTON (s termoizolacijskim steklom) — senčila (polkna, rolete) — notranja vrata (furnirana — hrast, mahagoni) — vhodna in garažna vrata (s steklom ali polna) — stropne in stenske obloge (smreka, bor) — za opuščeni program oken JELOBOR T - POPUST 20% Za stavbno pohištvo in lesne obloge pri nakupu nad določeno vrednostjo brezplačna dostava do doma (do 100 km) Kupcu nudimo vgraditev stavbnega pohištva (FCO montaža) ob določenih pogojih. Pridite v našo poslovalnico na Trati pri Škofji Loki, Kidričeva 58, tel. (064) 61-361, 61-185 Delovni čas: vsak dan od 7. do 15. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure. DEŽURNI VETERINARJI od 5. decembra do 12. de cembra 1986 za občini KRANJ in TRŽIČ od 6. do 22. ure Živinorejsko-veterinarski zavod Gorenjske telefon. 22-781 ali 25-779 od 22. do 6. ure po telefonu 43-150 za občino ŠKOFJA LOKA Janko HABJAN, dipl. vet., telefon: 69 - 280, Žiri, Polje 1 Miro KRIŽNAR, dipl. vet., telefon: 62-130, Godešič 134 za občini RADOVLJICA in JESENICE Anton PLESTENJAK, dipl. vet., telefon: 77-828, Bled, Prešernova 34 © MERKUR kranj CENJENE KUPCE OBVEŠČAMO, DA BO PRODAJALNA MERKUR — kranj na Koroški cesti 1 OD 12. DO 20. DECEMBRA ZARADI ZAČASNE PRESELITVE ZAPRTA Kupce prosimo, naj to upoštevajo in se pred tem oskrbijo s potrebnim blagom. PO PRESELITVI BO PRODAJALNA MERKUR ZARADI PREUREDITVE ZAČASNO POSLOVALA NA GREGORČIČEVI 8 (ZA GLOBUSOM) Hvala za razumevanje! OPREMA STANOVANJA NI LE PREPROSTA ENAČBA Pri nas vam je poleg kvalitetnega pohištva različnih proizvajalcev na voljo tudi strokovna pomoč pri opremi vašega doma, zato lahko rečemo: Z NAŠO POMOČJO BO TO POSTALA ZDRUŽENA LESNA INDUSTRIJA TRŽIČ SALON POHIŠTVA DETELJICA telefon: (064 ) 50 795 ummkmmMrija Pohištvo Združene lesne industrije Tržič: l*— sedežne garniture: KOFCE, ZELENICA, POLANA, JELEN, STORŽIČ MASIVNO BOROVO POHIŠTVO lip bled Pohištvo LIP Bled: postelja KOBLA 30.837 din nočna omarica KOBLA 16.347 din spalnica z dvodelno omaro 217.478 din in vse drugo pohištvo iz proizvodnega programa LIP VSE NAVEDENO POHIŠTVO JE PRI NAS DECEMBRA 5% CENEJŠE!!! (G3@IE31KJojJ©ISIGLAS 14. STRAN MALI OGLASI, OBVESTILA, OGLASI PETEK, 5. DECEMBRA 1986 ALI OGLASI 1.27 960 sta J i. A16 dam ŠIVALNE STROJE over-loock dvoigelni singer — profesional in singer patricia z vzorčki ter BAGAT vasna z omarico. Tel.: 42-307 19951 "Prodam TRAKTOR deutz 4006, rotacijsko KOSILNICO FIT 165, vrtavkarski OBRAČALNIK SRO 4550 in motorno ŽAGO stihi 0.50. Franc Gaber, Gosteče 15, Šk. Loka, tel: 62-801_20031 Prodam dobro ohranjen črno beli TV oniks — gorenje. Edo Stranjac, Zla-to polje, 2/a, Kranj__20032 Prodam motorno ŽAGO stihi 050. Dvorje 32, Cerklje_20033 Prodam GLASBENI stolp 2x/|0W. . Bertoncljeva 55, Kranj. Tel.: 22-816 ___20034 ' _ . ČB TELEVIZOR gorenje, star 2 leti, prodam. Kajuhova 24, Kranj, tel.: 23-586_20035 Prodam prenosni RADIOKASETO-FON fisher, 2 x 15 W, s carinsko deklaracijo, cena 11.5SM, in ZVOČNIKE RIZ 2x100W za 6 SM. Tel.: (064) 21-087___20036 Prodam OJAČEVALEC fisher 2x60W z garancijo in kasetar JVC KDX-1. Tel: 45-223_20037 HI-FI STOLP sansui 2 x 80 W z zvočniki in omarico prodam. Franc Kranjc, Pristava 10, Tržič_20038 Prodam glasbeni STOLP JVC. Tel.: 70-542__20039 Prodam stereo barvni TV hitachi v garanciji, 10% ceneje. Tel.: 26-107 _20040 * " Ugodno prodam stereo radio KASETOFON qestren z deljivimi zvočniki. Mulej, Bodešče 2/a, Bled_20041 Ugodno prodam enoredni PLETILNI STROJ na kartice empisal kinpmaster in dvoredni Regina. Tel.: 60-408 20042 Ugodno prodam AVTORADIO KASETOFON universum z zvočniki 2x30W in RADIOKASETOFON eni-tech z dvojnim kasetofonom in 2x30W deljivimi zvočniki. Štucin, Sv. Duh 67, p. Šk. Loka_20043 Ugodno prodam dobro ohranjen čr-nobeli TV gorenje, tel: 23-811 20044 Prodam TRAKTOR zetor 50 11, 300 del. ur, star dve leti. Janez Pazlar, Pre-žihova 9, Bled_20045 Prodam črno bel TV in stikalno URO. Golniška 125, Kokrica 20046 Prodam POMIVALNI STROJ gore-nje 103. Tel.: 21-194 (Kokrica) 20047 Prodam barvni TV gorenje. Tel.: 51-311_20048 Prodam nov RADIOKASETOFON stereo. Tel.. 50-739__20049 Prodam PLETILNI STROJ in PRALNI STROJ candv, potreben popravila. Tel: 37-465, popoldne_20050 Prodam dva trifazna asinhronska drsnoobročna ELEKTROMOTORJA, primerna za generator (11,5 kilovatov in 6,5 kilovatov). Tel.: (061) 50-525 _20051 Prodam črno belo TV. Telefon 62 977_20150 Prodam snežni PLUG za traktor to-mo vinkovič Pivk, Sopotnica 16, Šk. Loka_20151 Prodam nov barvni TV grunding (ekran 42 cm), kombiniran italijanski 80-litrski BOJLER in kombiniran ŠTEDILNIK (2 plin, 4 elektrika). Telefon 80-628 od 16. ure dalje_20152 Prodam TRAKTOR štore 404. Naslov v oglasnem oddelku_20153 Prodam TRAKTOR štore 502, 200 ur. Telefon (061) 831-720. Franc Golob, Podgorje 47, Kamnik_20154 Radijski sprejemnik z vgrajenim kasetofonom ITT 5500 2x25W, dobro ohranjen, z zvočniki, prodam za 7,5 SM. Telefon 51 -619, popoldne __20155 Prodam barvni TV. Telefon 25 231 ___20156 Prodam črno-belega BIKCA, stare-ga 14 dni. Zapoge 33, Vodice 20157 Prodam KRAVO po tretjem teletu. Rezka Dijak, Koprivnik 74, Boh. Bistrica__20158 Zaradi rpostora prodam večjo količino PAPIG in KANARČKOV raznih barv s kletkami in hrano valere. Kožuh, Vrečkova 5, Planina, telefon 37-532, od 13. do 15. ure _20159 Prodam PRAŠIČE, težke 150 do 180 kg, za zakol, in mlado KRAVO, bre'0 8 mesecev. Glinje 12, Cerklje _20160 Prodam PRAŠIČE domače reje za dopitanje ali za zakol. Osterman, Luže 2, Šenčur__20161 Prodam nemško OVČARKO (5 me-secev). Trg Prešernove brigade 8, La-dan, vsak dan popoldne 20162 Prodam en teden starega BIKCA si-mentalca in otroško POSTELJICO. Podbrezje 110, Dupolje_20163 ProdTm BIKCA simentalca, starega 4 mesece. Sr. Bela 29, Preddvor 20164 Prodam 14 dni starega BIKCA si-mentalca. Zelnik, Predoslje 92 20165 Zamenjam jalovo TELICO za brejo telico. Marija Skofic, Zg. Besnica 68 __20166 Prodam mlado KRAVO v devetem mesecu brejosti. Zg. Laze 12, Zg. Gor-je _ _20167 Prodam PRAŠIČA za zakol. Hrastje 51, Kranj_20168 Prodam KRAVO simentalko, brejo 9 mesecev. Suhadole 12, Komenda _20169 Prodam PRAŠIČA, težkega 180 kg. Luže 14, Šenčur__20170 Prodam PRAŠIČA za zakol. Luže 38, Šenčur__ 2071^ lamo prodam Dve moški SUKNJI, temno in svetlo, za srednjo postavo prodam. Telefon 23-703__20084 Prodam SADIKE SLIV, JABLAN in HRUŠK. Angelca Škrk, Cesta JLA 25, Kranj 20085 Prodam 70-233 bukova DRVA. Telefon 200% Ugodno prodam novo PEČ, znamke kraljice peči. Ješetova 7, Kranj 20087 Prodam otroško POSTELJO z jogi jem ;n ODEJO za 3 SM in ŠIVALNI STROJ veritas za 4 SM. Pivk, Sopotni-ca 16, Šk Loka___20088 Prodam dva nova KOLESA za Z 101 z zimskimi GUMAMI. Telefon 24-032 _20089 Prodam otroško POSTELJICO, HO-JICO špo.mi VOZIČEK in KOŠARICO, vse iz Avstrije. Telefon 37-565, Kranj _______20090 Prodam neškropljena JABOLKA voščenke. Lojze Pernuš, Sr. Bela 59, telefon 45-228 20091 Ugodno prodam PLOŠČ. Strahinj 6 10 bakrenih 20092 Prodam semenski KROMPIR igor. Sp. Brnik 33, Cerklje_20093 Prodam KROMPIR za krmo, cena 20 din, župan, Trboje 70_20094 Prodam 500 kg krmilne PESE. Vele-sovo 7, Cerklje _20095 Prodam SMUČI elan 0,3 195 cm, z okovjem tvrolia 280 D. Telefon 22 308, popoldne_20096 Ugodno prodam skoraj novo žensko PUHOVKO št. 38-40. Kordež, Kidričeva 28, Kranj__20097 Prodam SMUAČRSKO OPREMO, smuči 185 cm in KOLO turist Informa cije do 10. ure in po 17. uri po telefonu 24-370 20098 OBRAČUN OBRESTI NA DEVIZNA SREDSTVA ZA LETO 1986 S sprejetjem odloka Zveznega izvršnega sveta o izplačilu obresti od deviznih prihrankov občanov, ki ne bodo uveljavili statusa delavca na začasnem delu v tujini, v dinarski protivrednosti so se zadeve s pripisom obresti v marsičem spremenile. S tem obvestilom vas želimo seznaniti z načinom pripisa obresti za leto 1986, hkrati pa vas zaprositi za sodelovanje, da bi bil postopek hiter in kar najmanj zapleten. Vsem našim občanom, ki ne bodo uveljavljali statusa delavca na začasnem delu v tujini, bomo obresti v skladu z zakonom morali izplačati v dinarjih. Pri tem velja pravilo: obresti vam bomo obračunali po obrestnih merah, ki veljajo za devizne hranilne vloge. Tako izračunane obresti vam bomo za vsako vrsto de viz posebej preračunali v dinarje, in sicer po srednjem tečaju, ki bo za posamezno valuto veljal na dan obra čuna, 31. decembra 1986. Svetujemo vam, da zato čimprej, po možnosti pa ka»-ob prvem obisku v banki, stopite še do okenca, kjer vodijo vašo devizno vlogo ter našim delavcem posre dujete številko svoje dinarske hranilne knjižice ali te-' kočega računa, kamor vam bomo nakazali obresti, preračunane v dinarje. Če ste to storili že ob lanskem vpisu obresti, vam to letos ni potrebno. Skratka — stvar je lahko sila preprosta, če se je lotimo pravočasno, z nekaj dobre volje in z malo razume f L vanja. r A ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Prodam dve zimski GUMI SR 13 x 135 za katrco. Stanonik, Kidričeva 40b, Šk. Loka telefon 61 -779 20099 Prodam droben KROMPIR za krmo, cena ugodna. Praprotna polica 19 _20100 Prodam semenski in jedilni KROM PIR sort igor, desire, erla in rezi ter krompir za krmo. Sp. Bitnje 21, telefon 44 695 _20102 Prodam enoosno 5-tonsko KIPER-PRiKOLICO in KAMION MAN 415 po delih Telefon 65-066_20103 Prodam POHIŠTVO samske sobe, dobro ohranjeno, cena ugodna. Tele-fon 81-833_ 20104 Poceni prodam kombiniran ŠTEDILNIK (2 plin, 2 elektrika). Telefon 33-365 __20105 Prodam 7 dobro ohranjenih VRATNIH KRIL. Zoran Jekovec, Cesta na KI anec 55, telefon 26-943 (samo po-poldne) _20106 Ugodno prodam LTH SKRINJO 220 I. Telefon 74-970_20107 Prodam otroško POSTELJO z jogi-jem. Telefon 28-014, od 15. ure dalje __20108 Prodam hruševe HLODE. Nomenj 42, p. Boh Bistrica_ 20109 Zamenjam tri GOBELINE: zadnja večerja, jelenova družina in tihožitja za barvni TELEVIZOR, veliki ekran, v odličnem stanju, star eno leto ali dve leti. Naslov v oglasnem oddelku. 20110 VEZI za turno SMUKO, nove, poceni prodam. Telefon (064) 77-582, od po-nedeljka do petka dopoldne. 20111 Lovci pozor — prodam nekaj »igj-nalnih« dil za rogove iz tise. Lukoč, Koroška 7, Bled-Rečica, telefon 77-778 19755 živali Prodam PRAŠIČE, težke od 35 do 150 kg, in rjave piske nesnice. Posavec 123, Podnart tel.: 70-379_ Prodam rjave JARKICE in 20 do 150 kg težke PRAŠIČE. Jurij Stanonik, Log 9, Šk. Loka__19935 Prodam težkega PRAŠIČA za zakol. Rupa 15, Kranj_20008 Prodam KRAVE po izbiri, dobre mle-karice. Ljubljanska 5, Šk. Loka 20009 Prodam brejo OVCO. Bobovek 22, Kranj _20010 PRAŠIČA od 160 do 180 kg težkega prodam. Zgoša 47/a, Begunje 20011 Prodam PRAŠIČE za zakol. Praprotna polica 14, Cerklje_20012 Prodam PRAŠIČA za zakol. Srednja vas 55, Šenčur_20013 Oddam nemškega OVČARJA. Tel.: 40 048___20014 Prodam KOZLA za pleme ali za zakol in dve KOZI. Jože Tivadar, Zalog 54, Cerklje___20015 Prodam mlado KRAVO za zakol ali menjam za brejo. Lahovče 23, Cerklje ___20016 Zamenjam 14 dni staro TELIČKO si-mentalko za 1 teden starega bikca si-mentalca. Jama 32, tel.: 40-156 20017 Dve OVCI z jagnjeti, gnojnični lesen SOD 1200 1 in ČRPALKO prodam. Je-ler, Čadovlje 5__20018 Prodam ali zamenjam BIKCA, težkega okrog 110 kg, za barvni TV, star do 6 let. Tel: 74-858_20019 Prodam 3 BIKCE, stare do 10 dni, in več mesnatih PRAŠIČEV za zakol Podbrezje 3_ _20020 Prodam težke PRAŠIČE. Tel.. 50-970 _20021 Prodam 10 dni staro TELIČKO si-mentalko. Mulej, Ovsiše 24, tel.: 70 238_20022 Zamenjam jalovo KRAVO za brejo. Tel 66 246 _20023 Prodam PRAŠIČA za zakol. Veleso-vo 42______20024 Prodam PRAŠIČE za zakol. Stiska vas 10, Cerklje, tel: 42 845 20025 Prodam brejo TELICO ali kravo. Alp ska 70, Lesce_20026 Prodam dva BIKCA, eden star 10 dni, drugi 3 tedne. Jamšek, Bukovi-ca 12, Vodice _20027 Prodam 10 dni starega bikca simen talca. Zalog 30, Cerklje_20028 Prodam KRAVO sivko s četrtim tele tom Ribno 13, Bled___20029 Prodam 14 dni staro TELE simental ca Poljče 3, Begunje_20030 vozila Prodam OPEL rekord 1700 L. starejši letnik. Franc Pogačnik, Kovor 87, Tržič _19898 Prodam VW hrošč 1300 za 60 SN. Tel : 50 700_19970 Prodam OPEL REKORD 20 S, 2 se deža + 600 kg nosilnosti, zelo dobro ohranjen, letnik 79, prevoženih 46 000 km, pozimi nevozen, nezaleten, 1. lastnik, registriran do 17.10.1987, cena 350 SM. (Tel. (064) 22 178 19971 Prodam 5 aluminijastih PLATIŠČ za OPEL - GOLF 5Cx13 in dva para zimskih GUM 135 x 12 in 145 x 13, malo rabljane in komplet LUČI za NSU 1200 C, tel : 22 668_ 19972 Prodam obnovljeno Z 750, letnik 75, registrirana do novembra 87. Meglic, Cankarjeva 22, Tržič, tel.: 51 962, cena 35 SM____19973 Prodam Z 750 L, letnik 78, prevoze nih 33 000 km, registrirana do avgusta 1987. Niko Markelj, Hlavče njive 10, Gorenja vas____19974 Prodam MOTORNO KOLO MZ 250 TS/1. Lado Skopec, Log 19 Šk Loka ___ 19975 Prodam MOTOR, tip AVTOMATIK. Tel (064) 34 565_ 19976 Nova aluminijasta PLATIŠČA~in gu me za golfa prodam Tel.; 23 901 _______________19977 Prodam / 101 GT, letnik 84 novem ber Igor Siler, Struževo 47, t:, Kranj ___19978 Prodam Z 750, letnik 71, registriran do februaria 87, za 13 SM Ogled v soboto, Dražgoška 5, Kranj, stanovanje 21 19979 Prodam LADO 1200 S, staro 16 mesecev, ali RENAULT 11GTL, star 12 mesecev. Tel.: 42-443_19980 Ugodno prodam tomos AVTOMA-TIK. Zg. Bitnje 228 (Pri Puškami) 19981 Prodam FIAT 850, letnik 81, in barvni TV, letnik 78. Avgust Plemenitaš, Zvir-če 4, Tržič _19982 Prodam GOLF diesel, letnik 84. Tel.: 45-262 _19983 Prodam Fiat 132 GLS 5, letnik november 76. Mlakarjeva 15, Kranj, med 15. in 18. uro_19984 Prodam avto RENAULT 4 GTL. Saje-vic, Luže 21, tel.: 43-017, Šenčur 19985 Poceni prodam odlično ohranjeno in registrirano Z 101, letnik 74. Alpska 3, Bled, stan, št. 31_19986 Prodam VVARTBURG turist, letnik september 82, 30.000 km in karamboli-ranega vvartburga, letnik 82, po delih. Sp. Bitnje 21, tel.: 44-695_19987 Prodam Z 750 SE, letnik 80. Jože Jakša, Kropa 3/a_19988 Prodam R 12, vozen, poškodovan. Tel.: 75-136, od 16. ure dalje 19989 Prodam AMI 8. Cimerman, Janeza Puharja 8, Kranj_19990 Izredno poceni prodam dva FICKA, eden v voznem stanju in registriran, drugi v nevoznem stanju. Tel.: 74-051 ali 74-052_19991 Prodam L 1500 SL, letnik 80, odlično ohranjena. Tel.: 83-953, Jesenice __19992 Ugodno prodam Z 101, mediteran, letnik 78. Tel.: 79-506_19993 Prodam R 16, registriran, v dobrem stanju, motor po generalni, in tridelno OKNO 180 x 140. Smledniška 70, Kranj _19994 GOLF JGL, letnik december 80, 55.000 km, prodam ali zamenjam za manjši avto z doplačilom. Franc Kranjc, Pristava 10_19995 Poceni prodam VW brez motorja, starejši letnik, dobro ohranjen. Angela Romšak, Podstudenec 1, 61242 Stahovica_19996 Prodam DIANO 6, letnik december 78. Telefon 80-578_19997 Prodam generalno obnovljen TAM 110 T 10, aluminijasti kason 5.80x2.45. Smolej, Kovor 43, Tržič_19998 Prodam Z 101, letnik 76. Stane Sova, Deteljica 4, Tržič. Tel.: 51 -210 19999 Prodam športno ŠKODO, letnik 78, registriran do oktobra 87. Kordež. Tel.: 26-594 popoldne_ 20000 Prodam Z 101, Tel.: 25-940 20001 Prodam FIAT 127, letnik 78, 60.000 km, odlično ohranjen, garažiran z veliko dodatne opreme. Informacije od 7. do 14. ure po tel.: (064) 88-780 (razen nedelje)_20002 Prodam 126 P, letnik 80, odlično ohranjen, 42.000 km z dodatno opre-mo. Mlakarjeva 53, Šenčur 20003 Prodam R 4 GTKJ, letnik 83. Infor-macije popoldne na tel: 50-856 20004 Prodam GOLF diesel, marec 84, bele barve za 360.000 SM Marjan Rus, Planina 24, Kranj tel.: (064) 24-466 od 19. do 20. ure_20005 MARATON luxus, 10 prestav, še v garanciji, ugodno prodam. Tel.: 28-725 _20006 Spačka, letnik 76, prodam, za 35 SM.Tel : 37-632_20007 Prodam LADO 1300, letnik 1985. Na-klo, C. 26. julija 53_ _ ALPETOUR DO RTC Krvavec Obveščamo imetnike kuponov in vozovnic z žigom sezone 1985/86, da se podaljša veljavnost z doplačilom za sezono 1986/87 vključno do 26. decembra 1986 pri blagajni spodnje postaje žičnice Krvavec. Doplačilo za dnevno vozovnico je 1.800 din, za popoldansko in otroško pa 1.200 din. Boni IS Krvavec z vsemi žigi veljajo samo še v sezoni 1986/87 do 5. maja 1987. ZVUTS Kranj obvešča tiste, ki še niso prevzeli neprodanih artiklov na 12. kranjskem zimsko- športnem sejmu, da tO lahko store samo še v torek, 9. decembra 1986, od 15. do 17. Ure pred vhodom v staro halo Gorenjskega sejma v Kranju. Prodam MOPED avtomatik A 3 MS, letnik 85 Telefon 21 807_20172 Prodam ADRIA 310 m ADRIA 450, zimsko-letna, izvozni model, z baldahi-nom. Teie*on 45 284_20173 Prodam Z 750, letnik 72 Dragica Krč, Potoče 24, Preddvor, telefon 45-582_20174 Prodam Z 101, letnik 73, registriran do julija 87 Bogunovič, Velesovska 5, Šenčur___20175 Prodam Z 101 GT 55, letnik 84. Vito Blagojević, Voklo 4_20176 Prodam FIAT 126 P, letnik 78. Luže 14, Šenčur___20177 Ugodno prodam Z 750, letnik 76, brez registracije. Britof 40 20178 Prodam KOMBI zastava 850 po de lih, motor ima 6000 km Telefon 36 401 _______20179 Prodam R 18, letnik 80 Pševsk;i 3/a, Stražišče___20180 Prodam REZERVNE DELE za R 4. Andrej Trobec, Log 18, Šk. Loka 20181 Iz prodajalne »MB« na Titovem trgu v Kranju vam sporočamo, da že mislimo na vaš nakup novoletnih daril. Nudimo vam različne etuije za ključe, bančne čeke, potne liste, zdravstvene izkaznice, vozniška dovoljenja, komplete s poslovnikom in denarnice. Za določene priložnosti pa vam priporočamo nakup usnjenih kravat in metuljev ter drugih modnih dodatkov. Razveselite sebe in svoje najdražje, zato obiščite našo prodajalno. Marija Burnik, Kranj, Titov trg 14 (poleg Prešernovega hrama na dvorišču) GOLF diesel, 33.500 km, prodam. Telefon 41-069_20182 Ugodno prodam obnovljeno Z 750, registrirano do septembra 1987. Ši-škovo naselje 24, Stražišče_20183 Poceni prodam Z'750, letnik 76, registrirano do 3. junija 87, cena 16 SM. Milan Čeh, Koroška 23, Kranj 20184 Prodam MOPED APN 6. Telefon 42-891_20185 JETTO, september 1981, 43.000 km, garažirano, dodatna oprema, prodam za 3 M. Telefon (064) 23-528, zvečer _20186 Ugodno prodam ohranjeno KATRCO letnik 79. Galičič, Valjavčeva 4, Kranj, telefon 27-651_20187 Prodam LADO, letnik 1972. Golnik 85_20188 Prodam karamboliran osebni avto RENAULT 18. Viktor Zevnik, Ljubljan-ska c. 36/a, Kranj_ 20189 Prodam GOLF JGL, letnik 1982. Te-lefon 28-342, od 14. ure dalje 20190 Prodam 126 P, letnik 1978. Pogačar, Bohinjska Bela 68 _20191 Prodam osebni avto ŠKODA 110 L, letnik 74, registriran do maja 1987. Te-lefon 37-764_20192 Prodam Z 750 L, letnik 1978, in brako PRIKOLICO. Škrab, Huje 10 20193 Prodam OPEL kadett 1200, letnik 79, in AKVARIJ 80 I z vso vsebino. Telefon 38-145, Gržanič, T. Dežmana 6, Kranj _20194 Prodam obnovljeno Z 101, letnik 78. Telefon 34-189 20195 * * * GOSPODINJE! Skrinja pušča vodo? Pokličite »IZOLACIJE SERVIS« KMETEC — ROPRET, Hotemaže 47/b, Preddvor, tel.: (064) 45 - 352 od 12. do 16. ure. Popravilo opravimo na vašem domu. Prodam TOVORNI avto mercedes 12-13. Podrobnejše informacije po te-lefonu 50-425 ali 46-054_20196 Za 30 SM prodam DIANO, registrirano do aprila 87. Robert Osmič, Be-gunjska c. 61, Tržič _20197 Ugodno prodam MOPED APN 6, še v garanciji. Sp. Bitnje 40_20198 Ugodno prodam KARDAN za fiat 132 1800. Telefon 064 75-919 20199 Prodam Z 101, letnik 78. Telefon 38 009_20200 Prodam GOLF, letnik 79. Roman Ve-hovec, Valjavčeva 14, Kranj 20202 GOLF JX, februar 86, 7.000 km, prodam. Telefon 25-292, po 18. uri 20203 Ugodno prodam SIMCO 1000 LS, letnik 77. Poljčiška 6, Bled, telefon 77-977, po 15. uri_20204 Prodam Z 101, letnik 77, karamboli-rano, registrirana do julija 87. Furlan, Hotemaže 62_20205 Prodam Z 750, letnik 79. Puštal 104 _20206 Prodam VVARTBURG v voznem stanju, cena 28 SM. Vodopivčeva 10, Kranj__ 20207 Prodam Z 750, letnik 79, prva dva blatnika za GOLF in 1 kubik desk coal-ric. Dvorje 56, Cerklje, telefon 42-037 _20208 Prodam obnovljeno DIANO, letnik 77. Ma-ko Brelih, Sv. Duh 78, Šk. Loka (pri gradu), ogled po 15. uri_20209 Prodam R 4 po delih. Jagodic, Zgo-ša 46, Begunje_20210 Prodam R 4, letnik 1978. Kociper, C. 1. maja 67, Kranj_20211 Prodam LADO 1200, letnik 79, tele fon 34-813_ 20249 Ugodno prodam Z 750, karambolira no, vozno, letnik 77. Ogled po 16. uri. Stara cesta 11/a, Kranj (spodaj) 20212 Prodam FIAT 126 P. Goran Adžem, B-ezje pri Tržiču 19/a_20213 gradbeni mai. PUNTE in BANKINE ter 6 ŠPIROV' CEV 14x12,8 m dolgih, prodam. Fj| protnik, Brezje 52 pri Radovljici jPJ<* Prodam ladijski POD in NAPU=* (pobjon), širina 9 cm. Markun, BaS