GLASNIK
URADNI
VESTNIK
OKRAJA
LJUBLJANA
LJUBLJANA, 13. MARCA 1964
LETO XI., ŠTEV. 15
OBČINA
ČRNOMELJ
131.
Na podlagi 3. točke 3. člena uredbe o prometnem davku (Uradni list FLRJ št. 19/61, 6/62„ 11/62, 4 63), L, H. in III. točke dela V. tarife prometnega davka (Uradni list FLRJ št. 25/62, 31/62, 29/62, 40/62, 42/62, 46/62, 51/62, 53/62, 12/63 in Uradni list SFRJ št. 18/63, 20,63, 23,63, 30/63 in 44/63) je Skupčina občine Črnomelj na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 15. februarja 1964 sprejela
ODLOK
o	občinskem prometnem davku v občini Črnomelj
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Na območju občine Črnomelj se obračunava in plačuje občinski prometni davek, ki je predpisan s tarifo prometnega davka. Tarifa prometnega davka je sestavni del tega odloka.
2.	člen
Uredba o prometnem davku (Ur. list FLRJ št. 19/61) z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnitvami, navodilo za izvajanje uredbe o prometnem davku (Uradni list FLRJ št. 2/54) s poznejšimi spremembami in dopolnitvami uredbe o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov (Uradni list FLRJ št. 33/53, 25/57), pravilnik o sestavljanju periodičnih obračunov in pobiranju dohodkov proračunov in skladov od gospodarskih organizacij (Uradni list FLRJ št. 24/59), uredba o kazenskih obrestih od nepravočasno vplačanih dohodkov proračunov in družbenih skladov (Uradni list FLRJ št. 41/59) veljajo smiselno tudi glede občinskega prometnega davka.
3.	člen
Ce gre za izvoz proizvodov, od katerih je bil plačan občinski prometni davek takrat, ko so bili izročeni v promet državi, se izvozniku teh proizvodov vrne plačani davek.
4.	člen
Tolmačenje za izvrševanje tega odloka izdaja Svet za družbeni plan in finance skupščine občine, za izvajanje tega odloka pa skrbi upravni organ, ki je pristojen za finance.
5.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, s tem dnem Pa preneha veljati odlok o občinskem prometnem davku (Uradni Cestnik okraja Novo mesto št. 7/61, 5/62).
Štev. 421/9-64.
Datum: 16. febr. 1964.
,	Predsednik
skupščine občine Črnomelj
Ing. Rado Dvoršak, 1. r.
IL TARIFA Del A — Proizvodi:
Zasebni obrtniki in drugi zasebniki plačujejo od vseh proizvodov, ki jih proizvajajo in dajejo v promet, občinski davek od prometa po naslednjih stopnjah, in sicer:
Stroka 116 — Predelovanje nekovinskih rud:
1.	Proizvodi iz mavca	10 V«
2.	Zemeljske barve	20 7o
3.	Zidna in	strešna	opeka	5 °/i
4.	Proizvodi	iz	cementa	10 7«
5.	Keramični in lončarski proizvodi	10	“/•
6.	Kamen — lomljenec	10%
7.	Žgano apno	10 •/«
8.	Rečni pesek	10 %
Stroka 117 — Predelovanje kovin:
9.	Kovinske peči, štedilniki ter
njihovi deli	10	•/•
10.	Vsi drugi proizvodi
stroke 117	15	•/#
Stroka 122 — Predelovanje lesa:
11.	Vsi proizvodi, izdelani
iz lesa:	10	•/•
Stroka 124 — Predelovanje tekstila:
12.	Konfekcija	5	%
Opomba: Pod konfekcijo po tej
tarifni številki spadajo proizvodi, izdelani iz tekstila, s šivanjem v serijski proizvodnji.
13.	Trikotažni, volneni, bombažni in pleteni oblačilni predmeti 10 °/e
14.	Vsi ostali proizvodi iz stro-
ke 124, razen proizvodov domače obrti	5	%
Stroka 125 — Predelovanje usnja:
15.	Obutev	5	°/o
16.	Vsi ostali proizvodi, h kate-
rim je šteti torbarske izdelke, ne glede na material, iz katerega so izdelani (kovčki, oprtniki, torbice in podobno)	10	%
Stroka 127 — Živilska:
17.	Kakavni proizvodi	20	°/o
18.	Bonboni	15	%
19.	Slaščice, keksi, ratluk in
ostali slaščičarski	izdelki	10	*/o
Drugi proizvodi:
20.	Vsi drugi proizvodi, ne glede
na stroko gospodarske dejavnosti, ki niso zajeti v prejšnjih tarifnih številkih	10	%
Opomba: Prometni davek po tej tarifni številki se ne plača od prometa naslednjih proizvodov: od moke in drugih mlevskih izdelkov, pekovskih izdelkov (razen izdelkov, ki imajo značaj slaščičarskega izdelka), izdelkov napravljenih s predelavo mleka, mesa, svežih in suhih rib, od zakola živine, od obleke, perila po meri za individualno potrošnjo iz njihovega osnovnega materiala, od ortopedske obutve in ortopedskih pripomočkov, med katere je šteti tudi umetne oči in zobovje ne glede / na material, iz katerega so izdelani.
Od navedenih proizvodov so zajeti po tej tarifi samo proizvodi, od katerih sc ne plača prometni davek po zvezni tarifi prometnega davka.
Del B — Storitve:
1.	Od plačil žagarske storitve, ki
jih opravi zasebni obrtnik, obrtno ali industrijsko podjetje zasebnikom z razrezom lesa hlodovine, ki jo je dal naročnik	100 %
2.	Od plačil za obrtne storitve vseh vrst razen od prevozništva, gradbeništva in razreza lesa 10 °/e
Opomba: Osnova za obračun občinskega prometnega davka na žagarske storitve je znesek 2500 din, kar predstavlja povprečno vrednost usluge za 1 ms razreza lesa.
Prosti 'plačila prometnega davka na usluge so kmetovalci za razrez vsega lesa do 1 m3 letno, vendar največ za 3 leta nazaj po lra1 lesa letno in gozdni sortimenti bukve, cera, vrbe, lipe, breze, kostanja in topola ter nekurantni les, ki ni primeren za trg.
Opomba: 1. Davčna osnova je skupni znesek plačila, v katerem je vsebovan tudi davek po tej tarifni številki po odbitku materiala, ki ga je dal izvrševalec storitve, če je material v računu posebej prikazan. Davek po tej tarifni številki se plača tudi od plačila za opravljene storitve s proizvodnjo blaga iz naročnikovega materiala.
2.	Davek po tej tarifni številki se ne plača od plačil za opravljanje storitev krojačev, šivilj, klobučarjev, modistinj, vezilj, čevljarjev, brivcev, frizerjev, dimnikarjev, za pred-tiskanje tkanin, krpanje perila, nogavic, vreč, popravila dežnikov, brušenje nožev in britvic, preoblačenje gumbov, barvanje in čiščenje usnjenih predmetov, barvanje in kemično čiščenje vseh vrst tkanin, polnjenje in obnova rabljenih kemičnih svinčnikov, popravljanje preprog, umetno barvanje slik — fotografij, umetno krpanje preprog, prepisovanje, razmnoževanje, kopiranje, plakatiranje, čiščenje in pranje ter likanje oblek in perila, čiščenje obutve, snaženje oken, čuvanje lokalov in stanovanj, shranjenje koles, prtljage, obleke (garderoba), žaganje drv ročno, pečenje čevapčičev in ražnjičev, pedikiranje in uglaše-vanje glasbiL
3.	Od plačil za opravljanje samo-
stojnih poklicev (zdravniki, dentisti, arhitekti, učitelji jezikov, sodni tolmači, prevajalci ter podobni poklici	5 %
Opomba: Davka ne plačajo dijaki in redni študentje visokih šol od dohodkov poučevanja drugih dijakov.
Prav tako se ne plača davek po tej tarifni številki od plačil za delo odvetnikov ter patentnih inženirjev in od plačil obreda verskih organizacij in duhovnikov.
Del C — Splošna tarifa
Vsi davčni zavezanci zasebnega in družbenega sektorja plačajo občinski prometni davek od naslednjega prometa in od naslednjih storitev:
1.	Od prometa alkoholnih pijač v gostinstvu od dosežene prodajne cene:
a)	od naravnega vina	15°/o
b)	od ostalih alkoholnih
pijač	20 °/o
Opomba: Davek pa tej tarifni številki plačajo vsa gostinska podjetja in gostišča ter obrati, menze, delavske restavracije, klubi, počitniški domovi in planinske postojanke.
2.	Od vstopnic:
a)	za kino predstave	—
b)	za ostale prireditve	10 %
Opomba: Prometni davek po tej
tarifni številki se ne plača od vstopnic za kulturno umetniške prireditve, če niso združene s plesno zabavo in
se na njih ne točijo alkoholne pijače.
3.	Od nakupa in prodaje nepremičnin v višini 10 % od davka po uredbi o prometnem davku od nepremičnin in pravic.
Opomba: 1. Davek po tej tarifni številki se plača na enak način in istočasno z zveznim davkom od prometa nepremičnin. — 2. Vsi predpisi, ki veljajo za zvezni davek od prometa z nepremičninami in pravicami, se uporabljajo tudi pri oidmeri in pobiranju davka po tej tarifni številki.
4.	Od plačil za reklame v kinematografih	5 %
5.	Od prometa z žaganim lesom	10 »/•
Opomba: Davek po tej tarifni številki plačajo samo zasebniki ter izjemoma društva, če jim les podarijo zasebniki, kadar dajejo v promet rezan les.
OBČINA
GROSUPLJE
132.
Na podlagi 49. in 77. člena zakona o proračunih in o financiranju samostojnih zavodov (Ur. list FLRJ št. 52/59, 23/61, 52/61, 28/62, 53/62 in 13/63) ter 10. in 26. člena statuta občine Grosuplje, je skupščina občine Grosuplje na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 25. decembra 1963 sprejela
ODLOK
o	začasnem financiranju proračunskih potreb občine Grosuplje za čas od 1. januarja do 31. marca 1964
1.	člen
Proračunske potrebe občine Grosuplje se za leto 1964 začasno, najdalj pa do 31. marca 1964, financirajo na podlagi tromesečnega načrta dohodkov in izdatkov po splošnih določbah proračuna občine Grosuplje za leto 1963.
2.	člen
Izdatki, izvršeni v tromesečju ja-nuar-marec 1964, se delno krijejo z najetim posojilom iz 6 % proračunske rezerve, rezervnega sklada občine in 10 %> posebne proračunske rezerve ter ne smejo presegati 25 % skupnih izdatkov, izvršenih po predračunih posameznih občinskih organov v letu 1963.
3.	člen
S sredstvi, določenimi v 2. členu tega odloka, se mora prvenstveno zagotoviti kritje osebnih izdatkov.
4.	člen
Dohodki in izdatki, pobrani oz. porabljeni na podlagi tega odloka, so sestavni del proračunskih dohodkov in izdatkov občinskega proračuna za leto 1964.
5.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Glasniku, uradnem vestniku okraja
Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1964 dalje.
St.: 400-17/63-1/1.
Datum: 25. dec. 1963.
Predsednik
skupščine občine Grosuplje
Ivan Ahlin, 1. r.
r	133.
Skupščina občine Grosuplje je na podlagi 8. točke odloka o dodelitvi novoletne nagrade uslužbencem in delavcem zveznih državnih organov, zavodov in organizacij (Uradni list SFRJ št. 48/63) na seji dne 25. decembra 1963 sprejela
SKLEP
o	dodelitvi novoletne nagrade uslužbencem in delavcem občinskih državnih organov, zavodov in organizacij
I.
Uslužbencem in delavcem občinskih državnih organov, zavodov in organizacij, ki so v rednem delovnem razmerju in honorarnim uslužbencem s polnim delovnim časom se izplača za leto 1963 novoletna nagrada do višine in ob pogojih, kakor to določa odlok o dodelitvi novoletne nagrade uslužbencem in delavcem zveznih državnih organov, zavodov in organizacij (Uradni list SFRJ št. 48/63).
II.
Ta sklep velja takoj, objavi pa se v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Številka: 113-10/63-1/1.
Datum: 25. dec. 1963.
Predsednik
skupščine občine Grosuplje
Ivan Ahlin, 1. r.
134.
Na podlagi 47. člena zakona o upravnih taksah (Uradni list FLRJ št. 28/59, 23/61 in 53/62) in 1. člena uredbe o občinskih taksah (Ur. list FLRJ št. 3/60, 6/61, 48/61) ter 26. člena statuta občine Grosuplje je skupščina občine Grosuplje na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 29. januarja sprejela
ODLOK
o občinskih taksah v občini Grosuplje
I.
SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Na območju občine Grosuplje se pobirajo občinske takse po tarifi, ki je sestavni del tega odloka.
2.	člen
Občinske takse se plačujejo pri organu, pristojnem za finance v gotovini , ali s prenosnim nalogom po banki.
3.	člen
Določbe zakona o' upravnih taksah in uredbe o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov se smiselno uporabljajo tudi glede občinskih taks.
4.	člen
Osebe, ki so vplačale višjo takso, kot je predvideno v tarifi tega odloka, imajo pravico do povračila. Povračilo se izvrši v smislu navodil o vračanju in preknjiževanju po-
motoma ali preveč vplačanih dohodkov proračunov in skladov.
5.	člen
Navodila za izvrševanje tega odloka izdaja svet za družbeni plan in finance skupščine občine, za izvajanje tega odloka pa skrbi upravni organ, ki je pristojen za finance.
6.	člen
Z objavo tega odloka preneha veljavnost odloka o občinskih taksah v občini Grosuplje (Glasnik, uradni vestnik okraja Ljubljana št. 40/61).
7.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
St.: 423-8/63-1/1.
Datum: 29. jan. 1964.
Predsednik
skupščine občine Grosuplje
Ivan Ahlin, 1. r.
II. TARIFA
Tar. št 1
Taksa za glasbo v javnih lokalih:
Za glasbo v javnih lokalih se plača:
a)	za stalno glasbo mesečno 8000 din
b)	za občasno glasbo mesečno	4000 din
c)	za priložnostno glasbo
dnevno	1000 din
Kot stalno glasbo je razumeti muzikalne nastope vseh vrst, če so najmanj štirikrat tedensko. Kot občasno glasbo je razumeti glasbo, ki se izvaja redno vsak teden, vendar največ trikrat tedensko. Kot priložnostno glasbo je razumeti enkratni muzikalni nastop.
Za glasbo, ki se reproducira z mehaničnimi sredstvi (gramofon, radio, ipd.) se občinska taksa ne plača. Tudi se ne plača občinska taksa za glasbo, ki se izvaja na kulturno umetniških prireditvah.
Vsako prireditev glasbe mora prireditelj pismeno priglasiti v dveh izvodih. Po 8. členu zakona o prekrških zoper javni mir in red (Ur. Ust LRS št. 38/59) je treba vložiti priglasitev pri upravnem organu skupščine občine, ki je pristojen za notranje zadeve najpozneje pet dni pred nameravano prireditvijo. V prijavi je treba navesti osebne podatke prireditelja, kraj in čas in trajanje prireditve ter njeno vsebino in namen.
Prireditelj mora plačati takso pri občinski upravi za dohodke preden vloži priglasitev pri organu, ki je naveden v prejšnjem odstavku.
Tar. št. 2
Taksa za firmo — za vsako izobešeno firmo
Vsaka pravna in fizična oseba, ki se bavi s poslovno dejavnostjo, plača letno takso na firmo, in sicer:
1.	zasebni obrtniki, ki se bavijo z uslužnostnimi opravili, in sicer:
din
1.	zasebni obrtniki, ki se bavijo z uslužnostnimi opravili, in sicer:
a)	zasebni obrtniki, ki pla-
čujejo družbene obveznosti v pavšalnem znesku	2.000
b) ostali zasebni	obrtniki 5.000
2.	Vsi ostali zasebni obrtniki
in zavezanci samostojnih poklicev	20.000
3.	Uslužnostne obrtne delavnice	10.000
4.	Gostišča in gostilne
a) v prometnem	kraju	20.000
b)	izven prometnega kraja 15.000
5.	Trgovska podjetja
a)	sedež	podjetja	30.000
b)	vsaka	poslovalnica	10.000
6.	Poslovalnice tobaka na
debelo	25.000
7.	Trafike in kioski	4.000
8.	Kmetijske zadruge
a)	sedež	30.000
b)	obrat	25.000
9.	Vse ostale gospodarske organizacije
a)	sedež	podjetja	30.000
b)	vsaka	poslovalnica	10.000
Svetlobne firme (električne, neon, fluorescenčne i. pd.) so oproščene takse.
Taksa za firmo dospe v plačilo
1.	januarja za vse koledarsko leto naprej in mora biti plačana do 31 marca v letu. Ce se je gospodarska dejavnost pričela po 30. juniju, se plača za dotično koledarsko leto samo polovica letne takse na firmo Za leto 1964 velja rok za prijavo in plačilo 30 dni od dneva objave tega odloka.
Delavnice, trafike, kioski in prodajalne se smatrajo v smislu te tar. številke za samostojne in se za vsako izmed njih posebej plača letna taksa na firmo.
Za uslužnostne obrti se štejejo obrti, ki so navedene v 1. točki 6. člena odloka o uvedbi občinske doklade od samostojnih poklicev in premoženj za leto 1964 v občini Grosuplje, razen zasebnih gostinskih obratov.
Tar. št. 3
Turistična taksa
Turistične takse plačujejo osebe, ki kot turisti ali potniki začasno prebivajo na območju, ki je navedeno v 1. Členu odloka.
1.	Turistično takso so dolžni plačati
turisti in potniki, ki prenočujejo v gostinskih objektih — gostiščih, zasebnih turističnih sobah ter kampih, katera znaša od koriščene nočnine	100 din
2.	v dijaških domovih in in-
ternatih od koriščene nočnine	50 din
Turistične takse ne plačujejo:
1.	otroci, ki so stari manj kot 15 let,
2.	vojaški vojni invalidi in delovni invalidi,
3.	vojaki (mornarji) in gojenci vojaških šol,
4.	člani zveze slepih Jugoslavije in člani zveze gluhih Jugoslavije,
5.	otroci in mladina, ki v skupinah prebivajo v zanje organiziranih počitniških kolonijah in domovih,
6.	udeleženci ekskurzij, ki jih organizirajo šole ali fakultete,
7.	osebe na letnem dopustu pri svoji ožji družini,
8.	tuji državljani, ki so po pravilih mednarodnega prava oproščeni davkov, taks in drugih davščin ali je v mednarodnem sporazumu zanje določeno, da so oproščeni te takse,
9.	osebe, ki sc zdravijo v Stacionarnih zdravstvenih zavodih.
Kot stacionarni zdravstveni zavodi so mišljene bolnišnice in klinični zdravstveni zavodi, v katerih je gibanje bolnikov omejeno samo na bolnišnico oziroma kliniko.
Turistično takso tudi ne plačajo osebe, ki med delovno akcijo prebivajo začasno na območju, ki je navedeno v 1. členu odloka, kot člani delovnih brigad.
Za 50 »/o zmanjšano turistično takso plačujejo:
1.	delavci in uslužbenci ter člani njihovih družin med letnim dopustom,
2.	delavci in uslužbenci na službenem potovanju,
3.	tisti, ki jih zavodi za socialno zavarovanje ali invalidske uprave
pošljejo v turistične kraje na zdravljenje ali okrevanje,
4.	druge osebe, ki so glede prevoznih ugodnosti na prometnih sredstvih izenačene z delavci in uslužbenci na letnem dopustu (upokojenci, odvetniki itd.) ter njihovi družinski člani,
5.	odlikovanci z redom narodnega heroja, imetniki »Partizanskega spominskega znaka 1941« in odlikovanci s »Karadjordjevo zvezdo« ter člani njihovih družin,
6.	tujci na letnem dopustu v Jugoslaviji na podlagi izmenjave, ki temelji na mednarodnem sporazumu.
Člani Počitniške zveze Jugoslavije, Zveze izvidniških organizacij Jugoslavije, Zveze telesne vzgoje »Partizan« in Planinske zveze Jugoslavije, ki prebivajo v lastnih počitniških kolonijah, ali ki jih organizira njihova zveza, plačujejo turistično takso, ki znaša vse leto 10 din na dan.
Osebe, ki ne plačujejo turistične takse, oziroma, ki plačujejo turistično takso v zmanjšanem znesku, morajo dokazati naslov za svojo pravico (z legitimacijo na popust pri odhodu na letni dopust, s člansko izkaznico ustrezne družbene organizacije, z nalogom za službeno potovanje idr.).
Organizacije in zasebniki so dolžni voditi evidenco o plačanih turi-tičnih taksah.
V	evidenco je treba vpisati:
1.	Priimek in ime, poklic turista oz. potnika,
2.	višino plačane turistične takse,
3.	naslov, datum in številko listine, ki upravičuje osebe do oprostitve ali olajšave plačevanja turistične takse.
Plačane turistične takse so dolžno organizacije in zasebniki odvajati do vsakega 5. v mesecu za pretekli mesec po posebnem obračunu upravi za dohodke pristojne občinske skupščine.
V	obračun je treba ločeno prikazati turistične takse, ki so bile vplačane v polnem znesku ter turistične takse, ki so bile plačane po osebah, ki uživajo ugodnosti v smislu določb te tarifne številke.
Taksa za uporabo prostega prostora za campe in šotore
Za uporabo prostega prostora za kampiranje ali taborjenje se plača 100 din dnevno od vsakega šotora ali campa.
Taksa po tej taf. številki se plača za prostore za kampiranje in taborjenje, ki jih uporabljajo člani Počitniške zveze Jugoslavije, Zveze izvidniških organizacij, Zveze za telesno vzgojo »Partizan« in Planinske zveze Jugoslavije ter delovne brigade.
Tar. št. 5
Taksa za objave In oglase:
Za objave in oglase, ki se zaradi materialnih koristi obesijo ali kako drugače pritrdijo, napišejo ali naslikajo na zidove, ograje ali notranjost javnih lokalov ter podobno, se plača enkratna taksa za objave ne glede na velikost in število izvodov po 1000 din takse.
Te takse so oproščeni:
a)	reklame, napisi in druga obvestila društev in družbenih organizacij,
b)	reklame, napisi in obvestila gospodarskih organizacij, ki se nanašajo na redno poslovanje,
c)	slike, napisi, ki so po priporočilu tozadevnih ustanov namenjene za pospeševanje turizma, za pobijanje alkoholizma in za zatiranje bolezni ter za preprečevanje škode na ljudeh ali na splošni ljudski imovini
Za plačilo takse je odgovoren tisti, ki povzroči objavo ali pritrdi, izobesi ali kako drugače javno razglasi objavo ali razglas ali pa tisti, v čigar korist je bila razglašena.
Tar. št. 6 Taksa za pse:
Za posest psov se plača letno:
1.	Za pse čuvaje in lovske pse	500 din
2.	Za luksuzne in ostale
pse	1000 din
Plačila te takse so oproščeni varnostni organi, ki imajo v posesti pse za službene potrebe, slepci za pse, ki jih vodijo, posestniki lavinskih in reševalnih psov ter lastniki rodovniških lovskih psov.
Za psa čuvaja se smatra samo tisti pes, ki je čez dan pripet na verigi, ter je namenjen za čuvanje bivališč, skladišč in zaprtih prostorov. Vsako gospodinjstvo ima lahko le enega lovskega psa ali čuvaja Vsak nadaljnji pes se smatra za luksuznega.
Prijave o posesti psov se vlagajo Pri upravi za dohodke skupščine občine Grosuplje vsako leto do 13. januarja. Taksa se plača v enkratnem znesku vnaprej, ne glede na čas vzdrževanja psa.
Za psa, ki izpolni 6 mesecev starosti šele v drugi polovici koledarskega leta, se občinska taksa za leto ne plača. Kdor dobi psa, starega nad šest mesecev, med letom, ga mora Prijaviti v roku 15 dni po pridobitvi Kdor pridobi psa po preteku I. polletja, plača zanj le polovico predpisane takse.
Cc lastniki psov ne prijavijo v določenem roku, plačajo redno takso,
Povečano za 100 %.
135.
Na podlagi 119., 120. in 121. člena uredbe o dohodnini (Ur. 1. št. 22/61), v zvezi s 4. točko odloka o stopnjah dohodnine za leto 1963 (Uradni list FLRJ št. 5/63 id Uradni list SFRJ st. 51/63) in na podlagi 26. člena statuta občine Grosuplje, je skupščina občine Grosuplje na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 29. januarja 1964 sprejela
ODLOK
o višini davka v stalnem znesku na dohodke za leto 1964
1.	člen
Davek v stalnem znesku plačujejo:
1.	obrtniki, ki imajo po 75. členu
Uredbe o obrtnih delavnicah in obrtnih podjetjih (Ur. list FLRJ št. 5/54, "'58, 53/61) in odredbe o obrtih brez stalnega poslovnega mesta (Ur. list LRS št. 24/54) dovoljenje za opravljanje obrti, brez stalnega poslovnega mesta	6000 din letno;
2.	žagarji drv (na roko), šivilje in
krojači, likarice, perice, če opravljajo delo po domovih in ki nimajo stalnega lokala	8000 din letno
2.	člen
Ti davčni zavezanci plačujejo dohodnino v stalnem znesku le, če ne delajo s tujo delovno silo.
3.	člen
Davčni eavezancl, ki plačujejo dohodnino v stalnem znesku na Podlagi tega odloka, ne plačujejo Prometnega davka.
4.	člen
Osebe, ki plačujejo davek v stalnem znesku, se morajo pred začet-
kom svoje dejavnosti priglasiti pri oddelku za finance skupščine občine Grosuplje.
5.	člen
Davek v stalnem znesku, katerega plačujejo osebe, ki so socialno zavarovane na podlagi sedanjega ali prejšnjega delovnega razmerja in osebe, ki imajo dohodke izenačene z osebnimi dohodki iz delovnega razmerja, nc vpliva na njihove pravice iz socialnega zavarovanja (n. pr na pravico do otroškega dodatka in druge pravice).
6.	člen
Določbe o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov (Ur. list FLRJ št. 33/53, 25/57, 42/62) se uporabljajo -tudi za pobiranje davka v stalnem znesku.
7.	člen
Odlok velja od dneva objave v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1964 dalje.
St.: 422-28/63-1/1.
Datum: 29. jan. 1964.
Predsednik
skupščine občine Grosuplje
Ivan Ahlin, 1. r.
136.
Na podlagi 1., l.a, 2. in 2.a člena temeljnega zakona o občinski dokladi in o posebnem krajevnem samoprispevku (Ur. list FLRJ št. 19/55, 19/57, 55/57, 52/58 in 52/59) in 26. ČL statuta občine Grosuplje, je skupščina občine Grosuplje na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 29. januarja 1964 sprejela .
ODLOK
o uvedbi občinske doklade od samostojnih poklicev in premoženj za leto 1964 v občini Grosuplje
L člen
Na območju občine Grosuplje se pobira za leto 1964 občinska doklada od zavezancev dohodnine, od samostojnih poklicev in premoženj.
2.	člen
Občinska doklada je dohodek občinskega proračuna, kolikor ni s predpisi organov širših družbenopolitičnih skupnosti določeno drugače.
3.	člen
Občinska doklada se odmerja in plačuje v gotovini, istočasno in na isti način kot ustrezajoča dohodnina.
4.	člen
Določbe uredbe o dohodnini in uredbe o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov se smiselno uporabljajo tudi pri odmeri in pobiranju občinske doklade.
5.	člen
Davčne olajšave, ki so določene za dohodnino, veljajo tudi za občinsko doklado.
6: Člen
Zavezancem dohodnine od samostojnih poklicev in premoženj, iz-vzemši zavezancev proračunskega prispevka in davka na avtorske honorarje, se odmeri občinska doklada od osnove, ki je podlaga za odmero dohodnine od samostojnih poklicev in premoženj po naslednjih stopnjah:
1.	brivcem, frizerjem, čevljarjem, dimnikarjem, fotografom, krojačem, šiviljam, urarjem, mehanikom, pod-kovskim kovačem, vodovodnim in-
štalaterjem, mizarjem, čistilcem obleke in zasebni gostinski dejavnosti, vse pod pogojem, da se bavijo z uslužnostnimi opravili, in sicer če znaša letna davčna osnova
do 100.000	0 %
od 100.000	do	150.000	2 %
od 150.000	do	200.000	2,5 %
od 200.000	do	250.000	3%
od 250.000	do	300.000	3,5 '/c
od 300.000	do	400.000	4»/«
od 400.000 dalje	5 %
2. Vsem ostalim zavezancem dohodnine od proizvodnje obrti, samostojnih poklicev in zavezancem pre-
moženj ,	do		100.000	4%
od	100.000 do	150.000	5 °/o
od	150.000 do	200.000	6 %
od	200.000 do	300.000	8 %
od	300.000 do	400.000	9 %
od	400.000 do	600.000	10 %
od	600.000 do	800.000	11 %
od	800.000 do	1,000.000	12 %
od	1,000.000 do 1,500.000		13 %
od 1,500.000 dalje			14%
3.	Na dohodke odvetnikov se plača občinska doklada po stopnji
do 900.000 din osnove 6 % nad 900.000 din osnove 7 %
7.	člen
Zavezancem dohodnine od dohodka stavb se odmeri občinska doklada po naslednjih stopnjah:
1.	Če znaša letna čista davčna osnova v naselju Grosuplje:
do 2.000	3	%
od	2.000	do	3.000	4 %
od	3.000	do	6.000	5 %
od	6.000	do	9.000	6 %
od	9.000	do	14.000	7%
od	14.000	do	20.000	8 %
od	20.000	dalje	9	%
2.	Ce znaša čista davčna osnova na ostalem območju občine:
do 2.000	1	%
od	2.000	do	3.000	2%
od	3.000	do	6.000	3%
od	6.000	do	9.000	4%
od	9.000	do	14.000	5 °/e
od	14.000	dalje	8	%
8.	člen
3.	Na dohodek od najemnine za poslovne prostore'se odmeri in plača občinska doklada po stopnji:
do 20.000	10	%
od 20.000	do 30.000	12	%
od 30.000	dalje	14 %	t
9.	člen
Skupna obremenitev zavezancev, t. j. dohodnina, davek na tujo delovno silo, prispevek za šolstvo in občinska doklada, ne sme presegati 80 %> čistega dohodka.
10.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1964.
St. 422-13/63-1/1.
Datum: 29. jan. 1964.
Predsednik
skupščine občine Grosuplje
Ivan Ahlin, 1. r.
137.
Na podlagi 22., 26. in 27. člena zakona o družbeni kontroli cen (Ur. list FLRJ št. 30/62) in 26. člena statuta občine Grosuplje je skupščina občine Grosuplje na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih
skupnosti dne 29. januarja 1964 sprejela
ODLOK
o družbeni kontroli ccn v prometu na drobno na območju občine Grosuplje
1.	člen
Upravni organ, ki je pristojen za cene, opravlja družbeno kontrolo cen v trgovini na malo, v obrti in obrti podobnih dejavnostih za posamezne storitve, ki imajo pomen za življenjski standard občanov.
2.	člen
V občini Grosuplje se določijo naslednje storitve, ki spadajo pod družbeno kontrolo cen:
a)	vse vrste storitev s področja obrti in obrti podobnih dejavnosti ter komunalnih uslug;
b)	določijo se najvišje prodajne cene za:
1.	vse vrste svežega mesa,
2.	vse vrste kruha,
3.	mleko.
c)	Za promet v trgovini na drobno se izdajo glede določanja prodajnih cen posebni predpisi.
3.	člen
Gospodarske in obrtne organizacije, lastniki zasebnih obratov in druge pravne osebe, ki opravljajo s kontrolo cen obsežene storitve, morajo o nameravanem zvišanju cen obvestiti za cene pristojni upravni organ skupščine občine Grosuplje na ' podlagi predloženih kalkulacij in druge dokumentacije.
4.	člen '
Upravni organ, pristojen za cene, sme zadržati predlagano zvišanje cen v primeru, da zvišanje cen ni v skladu s politiko cen ali s takratnimi tržnimi razmerami.
Za cene pristojni upravni organ ne sme zadržati zvišanja cene, če je cena iz obvestila proizvajalne organizacije na ravni ali pod ravnijo, na kateri ni zadržal cene za enake ali sorodne proizvode in storitve po predloženi dokumentaciji druge proizvajalne organizacije.
5.	člen
Za cene pristojni upravni organ skupščine občine Grosuplje mora o tem, da je zadržal zvišanje cen, obvestiti proizvajalno ali drugo gospodarsko organizacijo v 15 dneh od prejema njenega obvestila.
Proizvajalna ali druga gospodarska organizacija, ki je obveščena, da je zvišanje cen zadržano, ne sme začeti s prodajo zadevnih proizvodov ali nudenja uslug po predlaganih zvišanih cenah.
6.	člen
Svet za blagovni promet, turizem in gostinstvo skupščine občine Grosuplje in njen upravni organ, pristojen za cene, se pooblaščata, da dajeta navodila in smernice za izvajanje tega odloka.
7.	člen
i	Tržna inšpekcija skupščine občine Grosuplje je pristojna, da neposredno opravlja inšpekcijski nadzor pri gospodarskih organizacijah, obrtnih podjetjih in lastnikih zasebnih obrt-\ nih delavnic nad izvajanjem odloka. x
8.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
St.: 38-5/64-1/1.
Datum: 29. jan. 1964.
Predsednik
skupščine občine Grosuplje Ivan Ahlin, 1. r.
Na podlagi 26. člena statuta občine Grosuplje in 3. odstavka 11. člena zakona o uporabi sredstev federacije za gospodarske investicije (Ur. list SFRJ št. 52 63) je skupščina občine Grosuplje na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 29. januarja 1964 sprejela
ODLOK
o prenosu sredstev družbenega investicijskega sklada občine Grosuplje na Komunalno banko Ljubljana
1.	člen
Sredstva, ki po veljavnih predpisih pripadajo družbenemu investicijskemu skladu občine Grosuplje, se vodijo na posebnem računu občine Grosuplje pri službi družbenega knjigovodstva Narodne banke, na katerega se steka tudi prispevek za druž.bene investicijske sklade, ki pripada temu skladu.
2.	člen
Sredstva iz prejšnjega člena daje občina Grosuplje v obliki kredita Komunalni banki Ljubljana kot sredstva za kreditiranje investicij v osnovna in obratna sredstva.
3.	člen
Komunalna banka uporablja sredstva, ki jih po tem odloku dobi kot kredit za financiranje investicij v osnovna sredstva v skladu z družbenim planom občine Grosuplje za leto 1964 in odlokom o usmeritvi sredstev občine Grosuplje za financiranje investicij v letu 1964.
4.	člen
Pogoji glede obrestne mere in roka vračila sredstev, ki jih da občina kot kredit banki, se določijo s pogodbo, ki jo sklene za občino oddelek za finance s pritrditvijo sveta za družbeni plan in finance.
5.	člen
Kadar zahtevajo splošni interesi, lahko banka odstopi od splošnih pogojev in načina bančnega kreditiranja. S posebno pogodbo med banko in občino se določijo pogoji in obveznosti kreditiranja takih investicij.
6.	člen
Sredstva, pravice in obveznosti družbenega investicijskega sklada občine Grosuplje, ki jih na dan 31. 12. 1963 izkazuje zaključni račun sklada za leto 1963, preidejo na Komunalno banko Ljubljana.
7.	člen
Sredstva sklada iz 6. člena tega odloka preidejo na Komunalno banko Ljubljana kot kredit. Izjemoma se lahko z aktom o potrditvi zaključnega računa sklada za leto 1963 določi drugačna ureditev glede posameznih terjatev sklada, ki bi jih banka ne mogla prevzeti kot kredit.
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Štev.: 402-17/64-1/1
Datum: 29. I. 1964
Predsednik
skupščine občine Grosuplje
Ivan Ahlin, 1. r.
t 139.
Na podlagi odloka o pooblastitvi občinskih ljudskih odborov, da
predpišejo vsako leto količino vin in žganja, ki jih smejo proizvajalci porabiti doma brez plačila prometnega davka (Ur. list LRS št. 35/62) in opombe 4 k tarifni št. 138 tarife prometnega davka (Ur. list FLRJ št. 25/62 in 31/62), je skupščina občine Grosuplje na seji občinskega zbor a in na seji zbora delovnih skupnosti dne 29. januarja 1964 sprejela
ODLOK
o določitvi količin vin in žganja, ki jih smejo proizvajalci porabiti v proizvodni dobi 1963/1964 brez plačila prometnega davka.
1.	člen
Zasebni proizvajalci vina na območju občine Grosuplje smejo v proizvajalni dobi 1963/1964 porabiti doma brez plačila prometnega davka 100 litrov vina na vsakega nad 18 let starega družinskega člana.
Za proizvodno dobo se šteje čas od popisa pridelanih količin vina v posameznih vinorodnih okoliših v letu 1963 in do popisa pridelka vina v teh okoliših v letu 1964.
2.	člen
Zasebni proizvajalci žganja smejo porabiti doma brez plačila prometnega davka 5 hektoliterskih stopenj žganja na vsakega nad 18 let starega družinskega člana.
Ta količina velja za proizvodno dobo od 1. marca 1964 do 28. februarja 1965.
3.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Štev.: 421-19/63-1/1
Datum: 29. I. 1964
Predsednik
skupščine občine Grosuplje
Ivan Ahlin, 1. r.
140.
Na podlagi 1. odstavka 6. člena temeljnega zakona o javnih cestah (Ur. list FLRJ št. 27/61) in 26. člena statuta občine Grosuplje je skupščina občine Grosuplje na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 29. januarja 1964 sprejela
ODLOK
o dopolnitvi odloka o določitvi cest
IV. reda v občini Grosuplje.
1.	člen
Odlok o določitvi cest IV. reda v občini Grosuplje (»Glasnik«, urad--ni vestnik okraja Ljubljana št. 19 z dne 9. 3. 1962 in št. 62 z dne 7. 9. 1962) se v 1. členu dopolni tako, da se za 19. točko doda 20. in 21. točka, ki se glasita:
—	cesta po naselju Višnja gora od ceste III. reda pri »Pečku«, preko železniške proge do železniške postaje Višnja gora v dolžini 1 km;
—	cesta Mekinje nad Stično — Partizanski dom na Pristavi nad Stično v dolžini 3,2 km.
2.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Štev.: 34-3/62-1/1
Datum: 29 I. 1964
Predsednik
skupščine občine Grosuplje
Ivan Ahlin, 1. r.
OBČINA
KOČEVJE
141.
Na podlagi 3. točke 3. člena uredbe o prometnem davku (Uradni list FLRJ št. 19-325/61, 6-50/62, 11-125/62 in 4-45/63), I., II. in III. točke dola V. tarife prometnega davka (Uradni list FLRJ št. 25-329/62,	29-386 62,
31-433/62, 40-548/62, 42-586/62, 46-635/62, 51-675/62, 53-747/62, 12-155/63 in Uradni list SFRJ št. 18-270/63, 20-300/63,	23-328 63,	30-495/63,	44-
621 63, 51-691/63, 52-742/63 in 7-102/ 64) in 2. točke 27. člena statuta občine Kočevje je skupščina občine Kočevje na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 28. februarja 1964 sprejela
ODLOK
o občinskem prometnem davku v občini Kočevje
I.	sloSne določbe
1.	člen
Na območju občine Kočevje se obračunava in plačuje občinski prometni davek, ki je predpisan s tarifo prometnega davka. Tarifa prometnega davka je sestavni del tega odloka.
2.	člen
Določbe uredbe o prometnem davku, navodila za izvajanje uredbe o prometnem davku, uredbe o prisilni izterjavi davkov in drugih dohodkov in uredbe o kazenskih obrestih od nepravočasno plačanih dohodkov proračunov in skladov veljajo smiselno tudi glede občinskega prometnega davka.
3.	člen
Navodila za izvrševanje tega odloka izdaja po potrebi svet za družbeni plan in finance skupščine občine Kočevje, za njegovo izvrševanje pa skrbi upravni organ, ki je pristojen za finance.
4.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati: odlok o občinskem prometnem davku v občini Kočevje (»Glasnik«, uradni vestnik okraja Ljubljana št. 13/60, 17/62 in 21/63), odlok o občinskem dopolnilnem prometnem davku na žagan les, ki ga dajejo v promet zasebniki (»Glasnik«, uradni vestnik okraja Ljubljana št. 37/62), in odlok o občinskem prometnem davku od prometa na drobno v občini Kočevje (»Glasnik«, uradni vestnik okraja Ljubljana št. 54/62).
5.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Štev.: 421-5/64-4/1
Datum: 28. II. 1964
Predsednik
skupščine občine Kočevje
Drago Benčina 1. r.
II.	TARIFA
DEL A — PROIZVODI
Zasebni obrtniki in drugi zasebniki plačujejo X + X od vseh proizvodov, ki jih proizvajajo in dajejo v promet, X občinski davek od prometa XX po naslednjih stopnjah:
Stroka 116 — Predelovanje nekovinskih rud
1	— proizvodi iz mavca — 10 %
2	— zemeljske barve — 20 %
3	— zidna in strešna opeka — 10%
4	— proizvodi iz cementa — 10 %
5	— keramični in lončarski
izdelki •	— 10 %
6	— žgano apno	— 10 %
7	— rečni pesek	— 10 %
8	— kamen lomljenec	— 10 %
Stroka 117 — Predelovanje kovin
9	— kovinske peči, štedil-
niki ter njihovi deli — 10 %
10	— ostali proizvodi iz
stroke 117	—	15%
Stroka 120 — Kemična stroka
11	— vsi proizvodi iz
" stroke 120	— 20 %
Stroka 122 — Predelovanje lesa
12	— žagan les iglavcev in
listavcev	— 15 %
OPOMBA 1:	Svet za družbeni
plan in finance je pooblaščen, da oprosti plačila tega davka posameznega zavezanca, katerega objekti so bili poškodovani zaradi elementarnih nezgod.
13	— vsi ostali proizvodi
iz stroke 122	—	8 % ,
Stroka 123 — Predelovanje papirja
14	— vsi proizvodi iz stro-
ke 123	—	10%
OPOMBA:	Promet s šolskimi
zvezki in risankami ter fotografijami za neposredno uporabo fotogra-firancev (za osebne izkaznice, spominske slike) ni podvržen plačilu davka po tej tarifni številki.
Stroka 124 — Predelovanje tekstila
15	— konfekcija	—	5	%
OPOMBA: Pod konfekcijo po tej tarifni številki spadajo proizvodi, azdelani iz tekstila s šivanjem v serijski proizvodnji.
16	— trikotažni, volneni, bom-
bažni in pleteni oblačilni predmeti	—	10	%
17	— vsi ostali proizvodi iz
stroke 124	—	5	%
Stroka 125 — Predelovanje usnja
18	— obutev	—	5	%
19	— vsi ostali proizvodi,
h katerim je všteti torbarske izdelke ne glede na material, iz katerega so izdelani (kovčki, oprtniki, tor-
be in podobno)	— 10 %
Stroka 127 — Živilska stroka
20	—	kakavni proizvodi	—	20 %
21	—	bonboni	—	10	%
22	— slaščice, keksi, ratluk
in ostali slaščičarski proizvodi	—	8	%
23	— kavni in kakavovi na-
domestki	—	20	%
24	—	testenine	—	10	%
25	—	mleta paprika	—	10	%
28 —	vsi ostali proizvodi	—	5 %
Drugi proizvodi 27 — vsi drugi proizvodi, negledc na stroko gospodarske dejavnosti, ki niso zajeti v prejšnjih tarifnih številkah — 10 %

Od navedenih proizvodov so zajeti po tej tarifni številki samo proizvodi, od katerih se ne plača prometni davek po zvezni tarifi prometnega davka.
OPOMBA 1: Prometni davek po tej tarifni številki in po drugih tarifnih številkah se ne plača od prometa z naslednjimi proizvodi:
moke in drugih mlevslcih izdelkov — razen izdelkov, ki imajo značaj slaščičarskega izdelka, izdelkov, napravljenih s predelavo mleka, mesa, svežih in suhih rib, od zakola živine, od obleke in perila po meri za individualno potrošnjo iz njihovega osnovnega materiala, od ortopedske obutve in ortopedskih pripomočkov, med katere je šteti tudi umetne oči in zobovje ne glede na material, iz katerega so izdelani.
DEL B — STORITVE
Od plačil za storitve, ki jih opravljajo, plačujejo 1 + 2 vsi davčni zavezanci zasebnega in družbenega sektorja 1 občinski prometni davek od prometa 2 po naslednjih davčnih stopnjah:
1	— od plačila za obrtne
storitve vseh vrst, razen od prevoznih, gradbenih in razreza lesa	— 10 %
OPOMBA 1: Davek po tej tarifni Številki ne plačajo krajevne skupnosti, njihovi servisi in ustanove.
OPOMBA 2: Davčna osnova je skupni znesek plačila, v katerem je Vsebovan tudi davek po tej tarifni Številki po odbitku materiala, ki ga je dal izvrševalec storitve, če je material v računu posebej izkazan.
Davek po tej tarifni številki se Plača tudi od plačil za opravljene storitve s proizvodnjo blaga iz naročnikovega materiala.
OPOMBA 3: Davek po tej tarifni Številki se ne plača od plačil za opravljanje storitev krojačev, šivilj, klobučarjev, modistinj, vezilj, čevljarjev, brivcev, frizerjev, dimnikarjev, za pretiskanje tkanin, krpanje Parila, nogavic, vreč, popravilo dežnikov, brušenja nožev in britvic, Preoblačenje gumbov, barvanje in čiščenje usnjenih predmetov, barvanje in čiščenje tkanin vseh vrst, Polnjenje in obnova rabljenih kemičnih svinčnikov, popravljanje Preprog, umetno barvanje slik — fotografij, umetno krpanje preprog, spisovanje, razmnoževanje, kopiranje, plakatiranje, čiščenje in pranje 1-or likanje oblek in perila, čiščenje obutve, snagenje oken, čuvanje lokalov in stanovanj, shranjevanje koles, prtljage in obleke (gardero-oa), pečenje kostanjev, ražnjičev in čevapčičev, pedikiranje in uglaše-vanje glasbil.
2	— od plačila za razrez le-
sa (družbeni sektor) — 100 %
3	— od plačila za razrez
lesa (zasebni sektor) —	15 %
4	— od plačila za oprav-
ljanje samostojnih poklicev (zdravniki, dentisti, arhitekti, učitelji jezikov, sodni tolmači, prevajalci ter podobni poklici) —	5 %
OPOMBA 1: Davka po tej tarifni številki ne plačujejo dijaki in redni "tudenii visokih šol od dohodkov Poučevanja drugih dijakov. Prav tako se ne plača davek od plačil za ~elo odvetnikov ter patentnih inže-n,rjev, kakor tudi od plačil za obre-
de verskih organizacij in duhovnikov.
DEL C — SPLOŠNA TARIFA
Vsi davčni zavezanci zasebnega in družbenega sektorja plačujejo občinski prometni davek od naslednjega prometa in od naslednjih storitev:
1	— od prometa alkohol-
nih pijač v trgovini in gostinstvu	— 20 %
OPOMBA 1: Davek po tej tarifni številki plačajo vsa gostinska podjetja in obrati, menze, delavske restavracije, klubi, počitniški domovi in planinske postojanke ter podobno in trgovska podjetja, ki se bavijo s prodajo alkoholnih pijač.
Izjemoma plačujejo:	Delavsko
uslužbenska restavracija Kočevje, Delavsko uslužbenska restavracija Rudnik in obrata Hotela »Pugled«: Kavarna in Hotel davek po tej tarifni številki:
a)	od prometa na naravna vina	— 5 %
b)	od prometa na ostale
alkoholne pijače	— 10 %
2	— od prometa na drobno
v trgovini od motornih koles, skuterjev, mopedov in osebnih avtomobilov	— 3 %
3	— na ves ostali malopro-
dajni promet v trgovini — 5 %
OPOMBA 1: Občinski prometni davek od prometa na drobno plačujejo:
a)	trgovska podjetja na drobno in sicer za promet, ki ga imajo sama ali po prodajalnah, izvzemši prometa na debelo, ki ga imajo trgovska podjetja na drobno s pravico prodaje na debelo:
b)	trgovine;
c)	prodajalne trgovskih podjetij na debelo;
Č) prodajalne proizvajalnih organizacij;
d)	komisijska podjetja in trgovine;
e)	obrtna podjetja in delavnice za tisti del prometa s proizvodi, ki so ga imela neposredno s potrošniki. Promet s proizvodi, prodanimi trgovskim podjetjem in trgovinam, se ne šteje za promet na drobno po določbah te točke.
OPOMBA 2: Občinski prometni davek od prometa blaga na drobno se ne plačuje:
a)	od proizvodov, za katere se po zveznih predpisih priznava povračilo (regres) pri prodaji na drobno;
b)	od proizvodov, za katere so z zveznimi predpisi določene prodajne cene na drobno ali je določeno, kako se oblikujejo zanje prodajne cene na drobno;
c)	od živil, izvzemši alkoholne pijače;
č) od kolkov in poštnih znamk, poštnih dopisnic ter drugih vrednotnic;
d)	od časnikov, revij in knjig;
e)	od osebnih avtomobilov, avtobusov, traktorjev, tovornjakov in priklopnikov, kadar jih kupujejo družbene pravne osebe;
f)	od oficirske opreme (uniforme) in posameznih njenih delov;
g)	od tobaka in tobačnih izdelkov.
4	— od vstopnic za kino-
predstave	1	— 5 %
— za ostale prireditve — 10 %
OPOMBA 1: Davek po tej tarifni številki se ne plača od vstopnic
za kulturno-umetniške predstave, v kolikor niso združene s plesno zabavo in se na njih ne točijo alkoholne pijače.
5	— od nakupa in prodaje nepre-
mičnin v višini 10 % od davka po uredbi o prometnem davku od nepremičnin in pravic.
OPOMBA 2: Davek po tej tarifni številki se plača na enak način in istočasno z zveznim prometnim davkom od prometa nepremičnin in pravic.
Vsi predpisi, ki veljajo za zvezni davek od prometa z nepremičninami in pravicami, se uporabljajo tudi pri odmeri in pobiranju davka po tej tarifni številki.
6	— od prometa s premičninami do 10%:
a) za vsa motorna vozila, ki se morajo registrirati, se prometni davek obračuna:
■ od prve preprodaje 0 %,
od druge preprodaje 1 % kupoprodajne vrednosti,
od tretje preprodaje 2 % kupoprodajne vrednosti,
od četrte preprodaje 3 %' kupoprodajne vrednosti,
od pete preprodaje 4 % kupoprodajne vrednosti,
od šeste preprodaje 5 % kupoprodajne vrednosti.
Od vsake nadaljne preprodaje 10 % kupoprodajhe vrednosti.
7	— od prometa z žaganim
lesom	— 25 %
OPOMBA 1: Davek po tej tarifni številki plačajo samo zasebniki, kadar dajejo v prodajo rezan les.
142.
Na podlagi 1., 2. in 2. a člena temeljnega zakona o občinski dokladi in o posebnem krajevnem prispevku (Uradni list FLRJ št. 19-194/55, 19-241/57,	55-710/57,	52-892/58 in
52-853/59) je skupščina občine Kočevje na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 28. februarja 1964 sprejela
ODLOK
o občinski dokladi na dohodke od kmetijstva v občini Kočevje za leto 1964.
1.	člen
V občini Kočevje se pobira za leto 1964 občinska doklada od zavezancev dohodnine od kmetijstva.
2.	člen
Osnova za občinsko doklado od kmetijstva za leto 1964 je ugotovljeni katastrski dohodek, doklada pa se odmeri za posamezne katastrske občine posebej za kmetijske površine in posebej za gozdove po naslednjih stopnjah:
1.	ZA KMETIJSKE POVRŠINE
a) Za katastrsko občino Kočevje
— če znaša letna davčna osnova do 30.000 din se odmeri in plača občinska doklada po stopnji 40 %.
nad	30.000	do	50.000	din	45 %
nad	50.000	do	80.000	din	50%
nad	80.000	do	120.003	din	55%
nad	120.000	do	160.000	din	60%
nad	160.000	do	200.000	din	65%
nad	200.000	do	250.000	din	70 %
nad	250.000	do	300.000	din	75 %
nad	300.000	do	400.000	din	80 %
nad 400.000 do 500.000 din 90 % nad 500.000 din	100 %
b) Za katastrske občine: Borovec, Briga, Črni potok, Koblarji, Koče, Kočevska Reka, Koprivnik, Livold, Mahovnik, Mala gora, Novi lazi, Stara cerkev in Željne:
— če znaša letna davčna osnova do 30.000 din, se odmeri in plača občinska doklada po stopnji 28 %
noH	nnn « en n rt rt	n.t /-y
nad	30.000	do	50.000	din	32 %
nad	50.000	do	80.000	din	37 %
nad	80.000	do	120.000	din	42 %
nad	120.000	do	160.000	din	47 %
nad	160.000	do	200.000	din	52 %
nad	200.000	do	250.000	din	57 %
nad	250.000	do 300.000		din	62%
nad	300.000	do	400.000	din	67 %
nad	400.000	din			72 %
c) Za katastrske občine: Fara, Mozelj, Nemška Loka, Pirče in Štal-cerji:
— če znaša letna davčna osnova do 30.000 din se odmeri in plača občinska doklada po stopnji 10 %.
nad 30.000	do	50.000	din	12	%
nad 50.000	do	80.000	din	15	%
nad 80.000	do	120.000	din	17	%
nad 120.000	do	160.000	din	20	%
nad 160.000	do	200.000	din	22	%
nad 200.000	do	250.000	din	24%
nad 250.000	do	300.000	din	26	%
nad 300.000 din	28 %
Izjemoma se odmerja občinska doklada na dohodke od kmetijstva zavezancem v naseljih:
Padova pri Fari (k. o. Fara), Hrib pri Fari, Jakšiči, Planina in Stajer (k. o. Pirče) po stopnjah po točki 1/č tega odloka.
č) Za katastrske občine: Banja loka, Ceplje, Dol, Bosljiva loka, Brezje, Bukova gora, Draga, Hrib, Knežja lipa, Kumrova vas, Kuželj, Mačkovec, Osilnica, Podstenice, Podtabor, Polom, Potiskavec, Predgrad, Rajhenau, Rajndol, Smuka, Spodnji log, Stari breg, Stari log, Suhor, Skrilj, Trava, Vrh in Žurge:
— če znaša letna davčna osnova do 30.000 din, se odmeri in plača občinska doklada po stopnji 5 %.
nad	30.000	do	50.000	din	6 %
nad	50.000	do	80.000	din	7 %
nad	80.000	do	120.000	din	8 %
nad	120.000	do	160.000	din	9 %
nad 160.000 din	10 %
2.	ZA GOZDOVE
Za vse katastrske občine v občini Kočevje:
— če znaša letna davčna osnova do 30.000 din se odmeri in plača občinska doklada po stopnji 10 %.
nad	30.000	do	50.000	din	11	%
nad	50.000	do	80.000	din	12%
nad	80.000	do	120.000	din	13	%
nad	120.000	do	160.000	din	14	%
nad	160.000	do	200.000	din	15	%
nad 200.000 din	16 %
3.	člen
Občinska doklada se odmerja in plačuje v gotovini, istočasno in na isti način kakor ustrezna dohodnina.
4.	člen
Določba uredbe o dohodnini (Ur. list FLRJ št. 22-378/61) z vsemi kasnejšimi spremembami in dopolnitvami, odloka o stopnji dohodnine (Ur. list SFRJ št. 51-693/63) in uredbi o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov (Uradni list FLRJ št. 33-283/53, 25-316/57 in 42-587/62) se uporablja tudi za odmero in pobiranje občinske doklade.
5.	člen
Davčne olajšave, ki so določene za dohodnino, veljajo tudi za občinsko doklado.
6.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Glasniku, uradnem vestniku okraja
Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1964.
Številka: 422-14/64-4/1.
Datum: 28/2-1964.
Predsednik
skupščine občine fCočevje
Drago Benčina 1. r.
143.
Na podlagi 20. in 21. člena zakona o stopnjah amortizacije osnovnih sredstev gospodarskih organizacij (Urad. list SFRJ št. 52-719/63), 7. čl. zakona o obrestih od gospodarskih skladov (Urad. list FLRJ št. 8-63,61), 11. in 12. člena zakona o proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev (Ur. 1. FLRJ št. 17-300/61, 44-650/61, 52-766/66 in 30-407/62), 27 člena zakona o prispevku iz dohodka gospodarskih organizacij (Urad. list FLRJ št. 8-61/61, 26-447/61, 12-139/62, 12-144/63 in Ur. 1. SFRJ št. 52-718/63 in 4-46/64), 2. člena zakona o ustvarjanju in uporabi sredstev republiških in občinskih rezervnih skladov za potrebe gospodarskih organizacij (Ur. list FLRJ št. 9-85/61, 22-270/62, 47-649/63), in 2. točke 27. člena statuta občine Kočevje je skupščina občine Kočevje na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 31. januarja 1964 sprejela
EKONOMSKE UKREPE ZA IZPOLNITEV DRUŽBENEGA
PLANA OBČINE KOČEVJE za leto 1964
Amortizacija
Vse gospodarske organizacije plačujejo amortizacijo po stopnjah, ki jih določajo zvezni predpisi.
V izjemnih primerih se pooblašča pristojni svet občinske skupščine, da v okviru predpisov in potreb spreminja stopnjo amortizacije.
Obresti od poslovnega sklada
Obrestna mera od poslovnega sklada za komunalne gospodarske organizacije znaša 1 °/». Storitvena obrt je oproščena plačevanja obresti od poslovnega sklada.
Proračunski prispevek
lz osebnega dohodka delavcev
Delovnim organizacijam: »Kroja-štvo«, »Čevljarstvo«, obratu »Elek-tro servis«, »Vrtnariji«, »Fotoliku« in Zavodu za zaposlovanje invalidov se odstopa tisti del proračunskega prispevka iz osebnega dohodka delavcev, ki pripada občini. Odstopljeni del proračunskega prispevka morajo navedene gospodarske organizacije vložiti v svoje poslovne sklade.
Prispevek iz dohodka
1.	Prispevek iz dohodka komunalnih gospodarskih organizacij, storitvene obrti in gostinskih gospodarskih organizacij je dohodek občinskega proračuna.
2.	Plačevanja prispevka iz dohodka se oprostc sledeče delovne organizacije: »Krojaštvo«, »Čevljarstvo«, »Vrtnarija«, »Fotolik« in »Elektro servis«.
3.	Gostinske delovne organizacije plačujejo prispevek iz dohodka po stopnji 1 %.
4.	Del prispevka iz dohodka se odstopa:
—	Obrtnemu centru »Oprema« 50 %,
—	Komunali 50 “/e,
—	»Avtoservisu«, obratu podjetja
»Avto«, 50 %,
— Pekarni in slaščičarni 50°/o.
Odstopljeni del prispevka iz dohodka morajo navedene delovne organizacije vložiti v svoje poslovne sklade.	*
Občinska doklada na dohodke od kmetijstva, samostojnih poklicev in premoženj
Občinska doklada na dohodke od kmetijstva, samostojnih poklicev in premoženj se bo odmerjala in plačevala po posebnem odloku skupščine občine.
Občinski prometni davek
Občinski prometni davek plačujejo zavezanci po posebnem odloku o občinskem prometnem davku od prometa na drobno in po odloku o občinskem prometnem davku.
Skupne rezerve gospodarskih organizacij
Delovne organizacije plačujejo v skupne rezerve gospodarskih organizacij prispevek po stopnji 5 %.
Dopolnilni proračunski prispevek
Dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka se plačuje po posebnem odloku skupščine občine.
Prispevek v sklad zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev
Prispevek v sklad zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev se bo plačeval po posebnem predpisu.
Številka: 420-12/64-4/1.
Datum: 31. jan. 1964.
Predsednik
skupščine občine Kočevje
Drago Benčina, L r.
OBČINA
LJUBLJANA-
CENTER
144.
Na podlagi 108. člena ustave SRS in 15. člena zakona o izvedbi ustave SRS (Ur. 1. SRS št. 10/63) ter 3. in
8.	člena temeljnega zakona o prekrških (Ur. list FLRJ št. 2/59) in v soglasju s Tajništvom za notranje zadeve skupščine okraja Ljubljana št. 01'5-8647Ž3-63 je skupščina občine Ljubljana-Center na seji obeh zborov dne 5. decembra 1963 sprejela
ODLOK
o splošnih pogojih pri izvajanja prekopov
1. člen
Za prekop cest, pločnika in ostala dela v cestnem svetu (v nadaljnjem besedilu prekopi), je potrebno zaprositi za posebno dovoljenje pri cestno-upravnem organu skupščine občine Ljubljane-Center. •
Dovoljenje sc izda na osnovi vloge izvajalca in po potrebi po opravljenem komisijskem ogledu. Vlogi mora biti priložen situacijski načrt, iz katerega morajo biti razvidne obstoječe podzemne komunalne instalacije v neposredni bližini prekopa. Izvajalec prekopov v cestnem svetu, mora cestno-upravnemu organu predložiti izjavo vseh prizadetih komunalnih podjetij, da lc-ta soglašajo s predvidenimi deli v cestnem svetu in izjavo, da ne bodo na tem mestu opravljala prekopov v dobi nadaljnjih 2 let.
V dovoljenju, ki ga izda cestno-upravni organ skupščine občine Ljubljana-Center se določijo v skla-
du z gradbenimi predpisi, tehničnimi
pogoji za izvršitev prekopa oziroma vzpostavitev ceste in pločnika v prvotno stanje.
2.	člen
Prekope izvajajo komunalne in druge delovne organizacije, ki jih v ta namen pooblasti svet za komunalne zadeve občine Ljubljana-Center.
Delovna organizacija, ki opravlja prekope, mora izpolnjevati osnovne pogoje, ki jih zahtevajo taka dela, tako glede tehnične opremljenosti, kakor tudi glede zagotovitve splošne varnosti pri izvajanju del v cestnem svetu.
3.	člen
Izvajalec prekopov mora začetek in konec del prijaviti za vpis v knjigo prekopov, ki se nahaja pri cestno-upravnem organu skupščine občino Ljubljana-Center.
4.	člen
Prekopi morajo biti vidno označeni in zavarovani, kot to določajo zakoniti predpisi in posebni pogoji, ki se določijo z dovoljenjem.
5.	člen
Prekopi cest in pločnikov se izvajajo praviloma le v nočnem času, in sicer velja ta omejitev za območje mesta, ki ga omejujejo naslednje ulice:
Prešernova cesta, Trg OF, Resljeva cesta, Kopitarjeva ulica, Krekov trg, Karlovška cesta, Cojzova cesta in Aškerčeva cesta.
Prepovedano je Izvajati prekope v navedenem območju v času glavne turistične sezone v mesecih: junij, julij in avgust.
Izjeme iz prejšnjih odstavkov tega člena dovoljuje cestno-upravni organ skupščine občine Ljubljana-Center.
6.	člen
Prekope cest in pločnikov, ki se morajo izvršiti zaradi nepredvidenih okvar na omrežju komunalnih naprav in instalacij, ker ogrožajo varnost prebivalstva ali povzročajo materialno škodo družbenemu premoženju, lahko komunalne organizacije, ki upravljajo te naprave, izvajajo brez predhodne odobritve cestno-upravnega organa.
7.	člen
Investitorji prekopov so dolžni v povrniti občini Ljubljana-Center vse stroške in vso škodo, ki nastane zaradi teh del na cesti, cestnih objektih, pločnikih in ostalem cestnem svetu.
Višina odškodnine za uporabo cestnega sveta pri izvajanju prekopov in način plačila se določi s posebno pogodbo med investitorjem prekopa in svetom za komunalne zadeve.
Pridobljena finančna sredstva se stekajo v cestni sklad občine Ljubljana-Center in se uporabljajo za vzdrževanje cest.
Plačila odškodnine za uporabo cestnega sveta pri izvajanju prekopov so oproščene komunalne delovne organizacije.
8.	člen
Z denarno kaznijo do 5000 din se kaznuje za prekršek:
1.	kdor brez dovoljenja prekoplje cesto ali pločnik ali opravlja druga dela v cestnem svetu (1. člen);
2.	kdor ne sporoči začetka in konca pri prekopih upravnemu organu za ceste zaradi vpisa v knjigo prekopov (3. člen);
3.	kdor brez izjemnega dovoljenja upravnega organa za ceste izvaja prekope na območju, določenem v prvem odstavku 5. člena podnevi ali v času glavne turistične sezone (5. člen).
Za prekrške iz prvega odstavka se kaznuje pravna oseba z denarno kaznijo od 3000 do 10.000 dinarjev;, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo do 5000 dinarjev.
9.	člen
Ta odlok začne veljati v 8 dneh po dnevu objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Znak: 351-82/64-0/B.
Datum: 22. 1. 1964.
Predsednik
skupščine občine Ljubljana-Center ing. Drago Lipič, 1. r.
OBČINA
LJUBLJANA-
MOSTE-POLJE
145.
Na podlagi 22. člena zakona o vo-j litvah odbornikov občinskih in j okrajnih skupščin (Uradni list LRS,: štev. 11/63) je občinski zbor skup-, ščine občine Ljubljana-Moste-Polje na seji dne 28. februarja 1964 sprejel
ODLOK
o razpisu nadomestnih volitev v občinski zbor skupščine občine Ljub-, Ijana-Mostc-Polje
1.	člen
Razpišejo se nado‘mestne volitve ^ v občinski zbor skupščine občine Ljubljana-Moste-Polje v:
—	volilni enoti štev. 15, ki obsega:
Jarško cesto, Žalsko cesto (hišne štev. 1, 1 a in 2), Mirno pot in Lunačkovo pot
ker je prenehal mandat odbornika Dušana Tratnika, ki je bil izvoljen v tej volilni enoti,
—	v volilni enoti štev. 21, ki obsega:
Dolsko, Kamnico, Petelinje, Laze, Senožeti
ker je prenehal mandat odbornika Rudija Zupančiča, ki je bil izvoljen v tej volilni enoti,
—	v volilni enoti štev. 39, ki obsega:
Klunovo ulico, Malejevo ulice. Pugljevo ulico, Ulico Goce Delčev '
ker je prenehal mandat odbornika Helene Puhar, ki je bila izvoljena v tej volilni enoti.
2.	člen
Volitve v občinski zbor skupščine občine Ljubljana-Moste-Polje za volilne enote 15, 21 in 39 bodo V nedeljo, dne 19. aprila 1964.
3.	člen
Roki za volilna opravila, ki se p6 zakonu o volitvah odbornikov občinskih in okrajnih skupščin računajo od razpisa volitev, sc računajo od 1. marca 1964.
4.	člen
Za izvršitev tega odloka skrb* občinska volilna komisija občin6 Ljubljana-Moste-Polje.
5.	člen
Odlok velja od dneva objave v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Štev.: 020-4/64-1. natum: 28. febr. 1964.
Predsednik skupščine občine Ljubljana-Moste-Polje:
Vlado Črne, 1. r.
146.
Na podlagi 22. člena zakona o volitvah odbornikov občinskih in okrajnih skupščin (Uradni list SRS, štev. 11/63) je zbor delovnih skupnosti skupščine občine Ljubljana-Mo-ste Polje na seji, dne 28. februarja 1964 sprejel
ODLOK
o razpisu nadomestnih volitev v zbor delovnih skupnosti skupščine
občine Ljubljana-Moste-Polje
1.	člen
Razpišejo se nadomestne volitve v zbor delovnih skupnosti skupščine občine Ljubljana-Moste-Polje v skupini gospodarstvo za voljlno enoto št. 1, ki obsega: Saturnus, obrat Zalog, ker je prenehal mandat odbornika Pavle Božič, ki je bila izvoljena v tej volilni enoti.
2.	člen
Volitve v zbor delovnih skupnosti skupščine občine Ljubljana-Moste-Polje v skupini gospodarstvo za volilno enoto štev. 1 bodo v sredo, 22. aprila 1964.
3.	člen
Roki za volilna opravila, ki se po zakonu o volitvah odbornikov občinskih in okrajnih skupščin računajo od razpisa volitev, se računajo od 1. marca 1964.
4.	Člen
Za izvršitev tega odloka skrbi občinska volilna komisija občine Ljubljana-Moste-Polje.
5.	člen
Odlok velja od dneva objave v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Štev.: 020-4/64-1.
** Datum: 28. febr. 1964.
jc,	Predsednik
f,	skupščine občine
Ljubljana-Moste-Polje:
Vlado Črne, 1. r.
OBČINA
TRBOVLJE
147.
Na podlagi 3. točke 3. člena uredbe o prometnem davku (Uradni list FLRJ št. 19-325/61, 6-50/62, 11,125/62 in 4-45/63) in V. dela tarife o pro-•hetriem davku (Uradni list FLRJ St. 25-329/62,	29-386 02,	31-433 62,
<0-548/62, 42-586/62, 46-635/62, 51-675/ y62, 53-749/62, 12-155/63 ter Urad. list SFRJ št. 18-270/63, 20-300/63, 23-328/ '03, 30-495/63 in 44-621/63) je skupščine občine Trbovlje na seji občinskega zbora in nn seji zbora delovnih skupnosti dne 8. februarja 1964
sprejela
ODLOK
o pobiranju občinskega prometnega davka in davka na maloprodajni promet v občini Trbovlje
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Poleg zveznega prometnega davka, ki se plačuje po veljavnih predpisih, se pobira v občini Trbovlje še občinski prometni davek na promet proizvodov in na promet opravljenih storitev in uslug ter na maloprodajni promet, kar je predpisano s tarifo v II. delu, ki je sestavni del tega odloka.
2.	člen
Občinski prometni davek po tem odloku je proračunski dohodek občine Trbovlje, če ni z zveznimi predpisi drugače določeno. Plačuje se v gotovini ali s prenosnim nalogom na ustrezne račune.
3.	člen
Občinski prometni davek se plača od vseh proizvodov, opravljenih storitev in uslug ter maloprodaje, razen tistih, ko se plača davek po zvezni tarifi prometnega davka.
Občinski prometni davek se ne plača:
a)	od prometa proizvodov in
opravljenih storitev in uslug, od katerega sc pobira prometni davek po I. do IV. delu zvezne tarife prometnega davka;	,
b)	od vseh proizvodov, za katere je v V. delu točke III. zvezne tarife prometnega davka in drugih predpisih določeno, da se občinski prometni davek ne sme predpisati.
4.	člen
Določbe uredbe o prometnem davku, uredbe o prisilni izterjavi" davkov in drugih proračunskih dohodkov, uredbe o kazenskih obrestih za nepravočasno plačane dohodke proračunov in skladov in pravil o sestavljanju periodičnih obračunov in pobiranju dohodkov proračunov in skladov od gospodarskih organizacij, veljajo smiselno tudi glede občinskega prometnega davka.
5.	člen
Za pravilno uporabo določil tega odloka skrbi za dohodke pristojni upravni organ skupščine občine Trbovlje.
6.	člen
Svet za družbeni plan in finance skupščine občine Trbovlje se pooblašča, da daje obvezna navodila in pojasnila o pravilni uporabi določil tega odloka.
7.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana. S tem dnem preneha veljati dosedanji odlok o občinskem prometnem davku v občini Trbovlje (»Glasnik«, vestnik okraja Ljubljana, št. 60/59) in vsi pozneje objavljeni odloki o spremembah in dopolnitvah tega odloka.
Številka: 422-13/63-02 Kc
Datum: 8. febr. 1964.
Predsednik
občinske skupščine Trbovlje
Ado Naglav, 1. r.
II. TARIFA
Del A — Proizvodi
Na promet od vseh proizvodov, ki jih proizvajajo in dajejo v promet zasebni obrtniki in drugi zasebniki, razen primerov, pri katerih se po posebnih zveznih predpisih ne sme vpeljati ta davek, se plača občinski prometni davek, in sicer;
Stroka 116 — Pridobivanje, oplemenitenje in predelava nekovin:
Tar. št. 1: proizvodi iz mavca 10 % Tar. št. 2: zemeljske barve	20%
Tar. št. 3: zidna in strešna opeka 5 % Tar. št. 4: keramični in lončarski proizvodi	10 %
Stroka 117 — Kovinska industrija: Tar. št. 5: vsi proizvodi iz stroke 117, od katerih se ne plača prometni davek po zvezni tarifi prometnega davka	25 %
Stroka 119 — Elektro-industrija:
Tar. št. 6: vsi proizvodi iz stroke 119, od katerih se ne plača prometni davek po zvezni tarifi prometnega davka	25 %
Stroka 120 — Kemična industrija: Tar. št. 7: vsi proizvodi iz stroke 120, razen proizvodov, od katerih se plača davek	po zvezni tarifi prometnega davka	20 %
Stroka 121 — Industrija gradbenega materiala:
Tar. št. 8: proizvodi iz cementa 10 % Stroka 122 — Lesna industrija —
predelovanje lesa: Tar. št. 9: žagan les	
a) iglavci	15 %
b) hrast	23 %
c) bukev	15 %
d) ostali listavci	17 %
Tar. št. 10: vsi ostali	proizvodi iz
stroke 122	10%
Opomba: Kadar opravlja razrez lesa družbena pravna oseba zasebniku, je dolžna, da obračunava in odvede občinski prometni davek na ustrezni račun.
Svet za‘družbeni plan in finance se pooblašča, da v posameznih primerih lahko oprosti plačila občinskega prometnega davka po tarifni številki 9 od a) do d), če zasebnik potrebuje rezani les za lastno uporabo in bi s plačilom tega davka bilo ogroženo njegovo socialno stanje.
Stroka 123 — Papirna industrija: Tar. št. 11: proizvodi iz papirja, kartona in lepenke, razen šolskih zvezkov, risank, fotografij za neposredno uporabo (za osebne izkaznice, spominske slike) 10 % Stroka 124 — Tekstilna "industrija: Tar. št: 12:	konfekcija, izdelana iz
tekstila s šivanjem v serijski proizvodnji	5	%
Tar. št. 13: trikotažni, volneni, bombažni in pleteni oblačilni predmeti	10	%
Tar. št. 14: vsi proizvodi, od katerih se ne plača davek po zvezni tarifi	5	%
Stroka 125 — Industrija usnja in obutve:
Tar. št. 15: vse vrste obutve, izvzem-ši otroško obutev	5	%
Tar. št. 16: vsi ostali proizvodi, h katerim je šteti torbarske proizvode ne glede na material, iz katerega so izdelani (kovčki, oprtniki, torbe itd.)	10 %
Stroka 127 — Živilska industrija: Tar. št. 17: kakavni proizvodi	20%
Tar. št. 18: bonboni	15 %
Tar. št. 19: slaščice, keksi, ratluk in ostali slaščičarski proizvodi	10 %
Tar. št. 20: kavni in kakavni nadomestki	15 %
Tar. št. 21: testenine	10%
Tar. št. 22: mleta paprika	10 %
Tar. št. 23: vsi ostali proizvodi iz stroke 127	10%
Drugi proizvodi:
Tar. št. 24: vsi drugi proizvodi, ne glede na stroko gospodarske dejavnosti, ki niso zajeti v prejšnjih tarifnih številkah	10 %
Opomba:
Občinski prometni davek se ne plača od naslednjih proizvodov:
—	od moke pekovskih proizvodov, razen proizvodov, ki imajo značaj slaščičarskega proizvoda;
—	od proizvodov, pridobljenih s pre-
delavo mleka, mesa, svežih in suhih rib;
>- od zakola živine;
—	od obleke in perila, izdelanega po meri in na račun individualnih potrošnikov iz njihovega osnovnega materiala;
—	od ortopedske obutve, protez in drugih ortopedskih pripomočkov
Del B — Storitve
Vsi davčni zavezanci zasebnega in družbenega sektorja plačujejo občinski prometni davek od naslednjih storitev:
Tar. št. 1: od plačil za opravljanje vseh obrtnih storitev zasebnih obrtnikov in drugih zasebnikov izven delovnega razmerja, razen od storitev, od katerih se plača zvezni prometni davek	10	%
Tar. št. 2: od plačil za posamezne storitve, ki jih opravljajo družbene pravne osebe, razen od plačil za storitve, ki jih opravijo stanovanjske skupnosti, njihovi servisi in njihove ustanove, in sicer:
a)	od plačila za razrez lesa (družbenemu sektorju)	25	%
b)	od plačila za razrez lesa (zasebnemu sektorju)	10	%
c)	od vseh ostalih storitev 5	%
Opomba:.
Davčna osnova je skupni znesek plačila, v katerem je vsebovan tudi davek po tej tarifni številki po odbitku materiala, če je ta v računu posebej izkazan.
Davek po tej tarifni številki se plača tudi od plačila za opravljene storitve s proizvodnjo blaga iz naročnikovega materiala.
Davek po tej tarifni številki se ne plača:
—	od plačil za brivsko-frizerske usluge;
—	od plačil za krojaške, šiviljske, klobučarske, čevljarske usluge, popravljanje nogavic, vreč in usluge modistinj in vezilj;
—	od plačil za dimnikarske storitve;
—	od plačil za peko prinesenega kruha;
—	od popravila dežnikov, brušenje nožev in britvic, polnjenje in obnova rabljenih kemičnih svinčnikov;
—	od preoblačenja gumbov, barvanje ih čiščenje usnjenih predmetov, barvanje in kemično čiščenje;
—	od popravljanja preprog;
—	od umetno barvanih slik in fotografij;
—	od razmnoževanja, prepisovanja, kopiranja, plaketiranja;
—	od čiščenja in pranja ter likanja oblek in perila, čišččnja obutve, snažen j a oken;
—	od shranjevanja koles, prtljage in obleke (garderoba);
—	od žaganja drv;
—	od pečenja čevapčičev in ražnjičev;
—	od pedikerjev, oglaševanja glasbil
Tar. št. 3: od plačil za dela samostojnih poklicev (zdravniki, dentisti, arhitekti, učitelji jezikov, sodni tolmači, prevajalci)	5 %
Davčna osnova je sprejeto plačilo z vključenim prometnim davkom.
Opomba:
Davek po tej tarifni številki se ne plača:
—	od plačil za advokatske storitve;
—	od plačil duhovnikom in verskim organizačijam za opravljanje verskih obredov;
—	dijaki in redni študentje od dohodkov poučevanja drugih dijakov;
—	od patentov.
Del C — Splošna tarifa
Vsi davčni zavezanci zasebnega in družbenega sektorja plačujejo ob-
finski prometni davek po naslednjih tarifnih številkah:
Tar. št. 1: na maloprodajni promet se plača:
a)	od prometa v trgovini na
drobno, od motornih koles, skuterjev, mopedov, osebnih avtomobilov, avtobusov, traktorjev, tovornjakov in priklopnikov	3	%
b)	od prometa v trgovini na drob-
no, razen od motornih koles, skuterjev, mopedov in alkoholnih pijač	5	%
c)	od prometa z alkoholnimi pi-
jačami (vino, pivo, ostale alkoholne pijače)	20	%
Občinski prometni davek po tej tarifni številki plačujejo:
a)	Trgovska podjetja na drobno, in sicer za promet, ki ga ustvarjajo neposredno ali po svojih prodajalnah, izvzemši promet na debelo, ki 'ga imajo trgovska podjetja na drobno s pravico prodaje na debelo;
b)	trgovine;
c)	trgovska podjetja na debelo, če opravljajo promet na malo;
d)	prodajalne proizvajalnih organizacij;
e)	prodajalne zadrug in zadružnih organizacij;
f)	komisijska podjetja in trgovine;
g)	industrijska obrtna podjetja in delavnice od prometa s proizvodi, ki so ga imeli neposredno s potrošniki.
Davek po tej tarifni številki se ne plača:
— od prometa s proizvodi, za katere je v V. delu točke III. zvezne tarife prometnega davka rečeno, da se prometni davek ne sme predpisovati:
1.	od proizvodov, za katere se po zveznih prdpisih priznava povračilo (regres) pri prodaji na drobno;
2.	od proizvodov, za katere so z zveznimi predpisi določene prodajne cene na drobno, ali je določeno, kako se oblikujejo zanje prodajne cene na drobno;
3.	od živil, izvzemši alkoholne pijače;
4.	od kolkov, poštnih znamk, poštnih dopisnic ter od drugih vrednotnic;
5.	od časnikov, revij in knjig;
6.	od osebnih avtomobilov, avtobusov, traktorjev, tovornjakov in priklopnikov, kadar jih kupujejo družbene pravne osebe;
7.	od oficirske opreme (uniforme in posameznih njihovih delov);
8.	od tobaka in tobačnih izdelkov. Opomba:
Kot živilske potrebščine, od katerih se davek ne plača po nomenklaturi Zvezne planske komisije iz leta 1948, se štejejo: živilski izdelki iz stroke 127 — živilska industrija, 211 — kmetijstvo, 212 — sadjarstvo, 213 — vinogradništvo, 214 — živinoreja, 215 — ribištvo in 216 — domača predelava kmetijskih pridelkov razen alkoholnih pijač.
Davčni zavezanci morajo na viden način (z opozorilom v izložbi oziroma v poslovnih prostorih) obvestiti kupca blaga, kolikšen odstotek občinskega prometnega davka se plača od vseh ali posameznih vrst blaga (navesti je številko in datum tega odloka).
Ce se po veljavnih predpisih, ali na zahtevo kupca izdajo računi o prodaji blaga, od katerega se plačuje občinski prometni davek po tej tarifni številki, mora davčni zavezanec v računu posebej izkazati občinski prometni davek.
Tar. št. 2.
Davek po -tej tarifni številki plačajo:
Gostinska podjetja, gostilne, gostišča, menze, delavske restavracije, klubi, počitniški domovi in prireditelji javnih zabav in veselic, ki opravljajo promet z alkoholnimi pijačami, od prodajne cene, po odbitku postrežnine:
a)	od naravnega vina 5 % po dopolnilni stopnji 15 %, skupaj 20 %,
b)	od drugih alkoholnih pijač 10 % po dopolnilni stopnji 10 %, skupaj 20%.
Občinski prometni davek po tej tarifni številki je po obvezni stopnji skupni dohodek, po dopolnilni stopnji pa poseben dohodek.
Družbene organizacije in društva so prosta plačila dopolnilnega občinskega prometnega davka po tej tarifni številki od ene prireditve v letu.
Davek po tej tarifni številki po dopolnilni stopnji ne plačajo:
Planinske postojanke: Kum, Mrzlica, Vrhe, Partizanski vrh.
Tar. št. 3
a)	od vrednosti prodanih vstopnic za kinematografske predstave 5 %
b)	od vrednosti prodanih vstopnic za
veselice, cirkuse, artistične nastope in podobne druge prireditve	10 %
Davek po tej tarifni številki se
plača od prodanih vstopnic v roku 5 dni po prireditvi, oziroma vnaprej ob izdaji dovoljenja za prireditev za primere, kjer se plača dohodnina v odstotku od prometa po 123. členu uredbe o dohodnini.
Prometni davek po tej tarifni številki se ne plača:
—	za znanstvena, politična, strokovna in podobna predavanja;
—	za kulturno-umetniške prireditve, v kolikor niso združene s plesno zabavo in se na njih ne točijo alkoholne pijače;
—	za fizkulturne in športne prireditve.
Tar. št. 4
Od plačil za reklame v kinema-grafih	•	5	%
Tar. št. 5
Od vseh vrst reklam (svetlobnih, neonskih, na stenah, ograjah in deskah ter od reklam, ki se objavljajo na kakšen drug način) razen od reklam v dnevnem tisku	5	%
Tar. št. 6
Od prodaje nepremičnin se plača	10	%
Davčna osnova je prometni davek, obračunan po uredbi o prometnem davku od nepremičnin in pravic (Uradni list FLRJ št. 46-597/60).
Tar. št. 7
Od prometa s premičninami:
a)	od prometa z žaganim lesom 25 % Davek po tej tarifni številki plačajo samo zasebniki, kadar dajejo v promet rezani les.
b)	od vseh motornih vozil, ki se mo-
rajo registrirati: od prve preprodaje	—
od druge preprodaje	2%
od tretje preprodaje	4 %
od četrte preprodaje	6 %
od pete 'preprodaje	8 %
od šeste in vseh nadaljnjih preprodaj	10 %
Davčna osnova je kupoprodajna vrednost motornega vozila.
Prodajalec mora predložiti h kupoprodajni pogodbi zapisnik cenilne komisije o ocenitvi motornega vozila. Cenilna komisija je imenovana od skupščine občine Trbovlje,
c)	od prometa z ostalimi premičninami	10 %
OBČINA
VRHNIKA
148.
Na podlagi 14. točke 8. člena statuta občine Vrhnika je Skupščina občine Vrhnika na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 3. junija 1963 sprejela
SKLEP
o krajih sklepanja zakonskih zvez
L
Na območju občine Vrhnika se sklepajo zakonske zveze za zaročence z območja matičnega urada Borovnica na sedežu Krajevnega urada v Borovnici
in
z območja matičnega urada Vrhnika na sedežu Skupščine občine Vrhnika na Vrhniki.
2.
Ta sklep velja od dneva objave v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Številka: 2/1-201-25/63.
Datum: 5. 1. 1964.
Predsednik
skupščine občine Vrhnika
Franci Širok L r.
VSEBINA
131.	Odlok o občinskem prometnem davku občine Črnomelj
132.	Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb za čas od 1. Januarja do 31. marca 1904 občine Grosuplje.
133.	Sklep o dodelitvi novoletne nagrade uslužbencem in delavcem občinskih državnih organov, zavodov in organizacij občine Grosuplje.
134.	Odlok o občinskih taksah občine Grosuplje.
135.	Odlok o višini davka v stalnem znesku na dohodke za 1.	1904 občine
Grosuplje.
136.	Odlok o uvedbi občinske doklade od samostojnih poklicev in premoženj za 1. 1964 občine Grosuplje.
137.	Odlok o dru i eni kontroli cen v prometu na drobno občine Grosuplje.
138.	Odlok o prenosu sredstev družbenega investicijskega sklada občine Grosuplje na komunalno banko Ljubljana.
139.	Odlok o določitvi količin vina ln žganja, ki Jih smejo proizvajalci porablU v proizvodni dobi 1963 1964 brez plačila prometnega davka občine Grosuplje.
140.	Odlok o dopolnitvi odloka o določitvi cest IV. reda občine Grosuplje.
141.	Odlok o občinskem prometnem davku občine Kočevje.
142.	Odlok o občinski dokladi na dohodke od kmetijstva za 1. 1864 občine Kočevje.
143.	Ekonomski ukrepi za izpolnitev družbenega plana za 1. 1964 občine Kočevje.
144.	Odlok o splošnih pogojih pri izvajanju prekopov občine Ljubljana-Center.
145.	Odlok o razpisu nadomestnih volitev v občinski zbor skupščine občine Ljubljana-Moste-Polje.
146.	Odlok o razpisu nadomestnih volitev v zbor delovnih skupnosti skupščine občine Ljubljana-Moste-Polje.
147.	Odlok o pobiranju občinskega prometnega davka na maloprodajni promet občine Trbovlje.
148.	Sklep o krajih sklepanja zakonskih zvez občine Vrhnika.
Zaključna računa gospodarskih organizacij.
Zaključni račun gostinskega podjetja hotel -METROPOL«, Novo mesto
AKTIVA	BILANCA na dan 31. decembra 19*2	PASIVA
	Znesek	Za p	Znest.* k
Postavka	v 000 din	gt	Postavka	v ooo din
l.Osnovna sredstva		L Vlit stalnih sredstev	
t. Sedanja vrednost osnov-		i. Poslovni sklad	32.284
nih sredstev	22.710	2 Sklad skupne porabe	326
t. Sedanja vrednost sredstev skupne porabe	-	1. Rezervni sklad ln drugi skladi	5.375
El. Druge oblike sredstev		n. Druge oblike virov	
S. Banka In blagajna	12.908	sredstev	
4 Kupci ln druge terjatve	551	i Krediti pri banki	—
5. Zaloge	7.501	5 Dobavitelji ln druge obveznosti	7.845
6. Druga aktiva	3.934	1 Druga pasiva	1.774
SKUPAJ	47.G04	SKUPAJ	47.604
Vodja računovodstva:	predsednik UO	Direktor:
Legan Zlatka	Drenlk Marija	Pintar Hudi

Zaključni račun MIZARSKE OBRTNE DELAVNICE, Moravče
* tetiv«	R|i \ vt‘A na dan 31. deremhrs l"'"	PASIVA
	znesek	^	• 1 N v K h	Znesek
Mostuvkl.	u ooo din		v ooo rlln
l.Osnovna sredstva		L Viri stalnih sredstev	
l. Sedanja vrednost osnov-	3.406	i. Poslovni sklad	3.819
nih sredstev		l Sklad skupne porabe	95
L Sedanja vrednost sredstev skupne porabe	95	3 Rezervni sklad In drugi skladi	176
n Druge oblike sredstev		IL Druge oblik« virov	
3 Banka tn blagajna	503	sredstev	
4 Kupci ln druge terjatve	1.691	«. Krediti prt banki	386
S- Zaloge	473	s Dobavitelji ln druge obveznosti	994
«. Druga aktiva	1.493	« Druga pasiva	t.i»i
SKUPAJ	7.661	SKUPAJ	7.661
			

Vodja računovodstva:	Predsednik UO;
Grilj Begina	Orehek Valentin
Direktor: Korošce Ivan