TRST, petek 1 ■ marca 1955 Leto XI. . št. 53 (2982) PRIMORSKI DNEVNIK St8^i?r!oTVO: UU MONTECCHI St. S. »I. n itd. — TELEFON o<-o38 •— or.i asi. o tm -n .is ta 'v*].v »p,,3?,' OGLASI:"od"8T2.30 m bd 13.-18. ___ 100» osmrtnice 90 lir . Za FLRJ ra vsak mm TELEFON n tn IN N4» - Postni predal 539 - UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 2» - Tel. NAROČNINA: rnesetna 350, "2Vt!i°1 £?* ‘r( 1,'Sicrati^a 07 ns _ CENE OGLASOV- Za vsak mm višine v širmil stolpca: trgovski 60, fmanc.no- Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trs- lt-So.4 — ZA FLRJ Agencija OMnoKraufm^ ,Tše‘nne l ltol^a za v^ vrste og ^v ^>o 25 din^T Poflruž.: GORICA, Ul^S. Penico ML, Tel. 33-62 Ljubljana .Stritarjeva 3-1., tel. 21-923, tekoči račun pr, Naprti bank, v Ljubijam 604 T 375 - Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel 9k 638, 93 808, 37 338 republika Jugoslavija: Izvod 10, m«ečno210din. inozemskega tiska, Državna založna Slovenije. Izdaja Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ - Trst Edenove in Dullesove izjave o položaju v Formoški ožini riški državni tajnik poudarja po obisku pri Čangkajšku, da o ZDA branile Matsu in Kvemoj, če bo tisenhov/er tako slr/e-% tden pa se zavzema za konferenco po vzorcu ženevske, a s 9ngkajško v im sodelovanjem - Razgovori med tdenom in Nehrujem zunanit ’ 3- ~ Angleški &len i!mi“:ster sir Anthony danes nadaljeval 'irskun z lndUskim nnni- naniim Predsednikom in zu-0 včer=,-?‘lnistrora Nehrujem. tbem/ |)snjem razgovoru med v dobro^K1^1”3 ZilU’iuie-st= °i>vescenih krogih ^rašanip vVnavala Predvsem te »J Formpze in zlasti (eiice — j . sklicanj a konfe-n Podohnn ______________ ®den ip F6dlla to vprašanje. ZeA nivo Poudaril, da ^uli fco- J^lonjene tej for- 0 vPrašanm m ZElijo' da bi ^ »a Lrazpravliali iz* *tll an^ia-i u Pa Je obve-^istra bns^eSa zunanjega mi-?teajani- priložnost za nega V7Čn,° vprašanjih Daij- potrpk3 10 da ie zaradi Minljiv „®?no Pripraviti spre-ji £S.O petih točkah, 4*a def°'Jdarja Nehru, je E-v»y,- • da predstavljajo ferenco, je Eden- odgovoril pritrdilno in dodal, da bi Indija lahko imela važno’ vlogo pri teh sondiranjih. Eden je tudi dejal,, da verjetno’ ne bo imel mnogo povedati , po svojih razgovorih z Nehrujem, ne ker bi se mu «ti razgovori zdeli nekonstruktivni, temveč ker je v tem trenutku treba dobro premisliti, kaj je koristno povedati javnosti«. O angleškem sklepu glede vodikove bombg je Eden izrazil prepričanje, da je bil ta sklep «ne le pravilen, temveč tudi neizbežen«. O razgovorih z Dullesom v Bangkoku gie-de položaja na Daljnem vzhodu pa je rekel, da so fcili «koristni in informativni za c,ba». Posredno je izrazil tudi mnenje, da bi morala biti otoka . Matsu in Kvemoj. evakuirana; dejal je: »Vsi želimo zmanjšati nevarnost incidentov na tem področju«. V londonskih uradnih krogih pa ponovno zatrjujejo, da Velika Britanija ni prevzela nobenih obveznosti, da bo 'pomagala braniti Formozo, tudi če bi Cangkajškove čete izpraznile Matsu in Kvemoj. V tej zvezi poudarjajo, da je angleško stališče naslednje: 1. Velika Britanija je prepričana, da odgovarja juridii-ni položaj Formoze onemu, ki ga mednarodno pravo označuje kot «territorium’ nulljus« (nikogar zemlja); Cangkajšek pa ima pravico do upravljanja B'ormoze na osnovi nekdanjih sklepov zavezniškega vrhovnega poveljnika za Pacifik. 2. Velika Britanija nikakor ni obvezana pomagati pri hrambi tega ozemlja v primeru kitajskega napada, razen če je k temu ne bi obvezal odgovarjajoč sklep OZN. 3. Kar se tiče obalnih otokov, je sodba angleške vlade, «... da iz' zemljepisnih in pravnih t»^erencn tudi tiskovno razlogov pripadajo LB KVaj-»3 drur-L, katero jejski; Eden je mnenja, da po- J>oi’ ki\ 1>oudaril dva po-'meni evakuacija teh otokov tu lila 'S mu zdita nujno j prvi pogoj za dosego prehtp ua se lahko začne J banja sovražnosti v - Formoški ženim kitajskim pritiskom. Nadalje je Dulles dejal, da ZDA ne bodo začele enestran-■kih Dogajanj z DR Kitajsko, da bi se končal sedanji spor v zvezi s Formozo, in da zlasti ne bodo brez Cangka.iško-vega sodelovanja ukrenile ničesar v tej zvezi. Državni tajnik je izjavil, da so imeli njegovi razgovori s Cangkajškom namen, ('.zagotoviti tesnejše in učinkovitejše sodelovanje za obrambo področja, ki ga varuje vzajemna pogodba«. ZDA pozorno ocenjujejo. je dejal . Dulles. namene m dejanja pekinške vlade, njene priprave in vo- jaške koncentracije na področju Formoze, «da bi ugotovile, ali ne gre morda za prvo fazo neposrednega napadu na otok Formozo in ali morajo ZDA ravnati v skladu s to hipotezo«. Ce bi pa ZDA morale začeti kakršno koii ■ vojaško akcijo, 'pripada sklep na osnovi »javnega zakona št. 1» predsedniku /isenhosverju. V Taipehu je Dulles med drugim prisostvoval slovesni izmenjavi ratifikacijskih listin obrambne pogodbe med EDA in Cangkajškovim režimom. Z iTirieniavn rnt.ifikaci islc.h li- Sobolev bo zastopal SZ v Varnostnem sveto MOSKVA. 3. — Agencija »Tass« javlja, da je bil Arkadi) Aleksa ndrovič Sobolev imenovan za stalnega sovjetskega predstavnika v Varnostnem svetu OZN. Sobolev uma kariero diplomatk. Po letu 1939 je postal glavni tajnik ljudskega komisariata za zunanje zadeve m je bil nato imenovan za svetovalca v poslaništvu v Londonu decembra 1942. kjer je ostal do leta 1945, lt») je prevzel mesto političnega svetovalca pri maršalu Zukovu v zavezniški nadzorstveni komisiji v Berlinu. Kariero v OZN je začel marca 194(5 kot namestnik glavnega tajnika OZN Trygve Lia. Vrrttl se je v Moskvo leta 1950 m je postal načelnik oddelka za ZDA v zunanjem ministrstvu. Od marca 1951 do junija 1953 je bil za poslanika v Varšavi,-leta 1954 P3 je ponovno prevzel svoje prejšnje mesto V zunanjem ministrstvu. Leta 1954 je bil član sovjetske dalegaci.ie na konferenci štirih v Berlinu. Na zasedanju Združenih narodov oktobra 1954 je bil član izmenjavo ratifikacijskih li- sovjetske delegacije m je po stin je pogodba uradno začela srti Višinskega prevzel vod-veljati Istvo te delegacije. PUMflČIM illORAJO V 31’STRaLIJO, OBLASTI PH HOČEJO OBČIMI OBREM.lEVflTI ŠE % BF,KUMU Devinsko-nabrežinski občinski svet proti ultimatom in kršitvam Posebnega statuta Občinski svet je na lAindni seji obvezal župana, naj ne mla gradbenega dovoljenja ca zidavo novega begunskega naselja v Sesljanu, in pozval gen. vladnega komisarja, naj prekliče ukaz podprelekta, da se gradbeno dovoljenje mora izdati do 5. marca Svetovalci poudarjajo ogorčenje prebivalstva zaradi ultiinulivnega pritiska in izvajanja redovalnih načrtov, ki ogrožajo javni rod in mirno sožitje med obema narodnoslima razna Občinski svet občine De-vin-Na brežina, zbran na s roji izredni seji dne 3.. marca 1955. je soglasno ugotovil: da je kljub nasprotnemu mnenju občinskega sveta in nasprotovanju vsega slovenskega prebivalstva, imela tržaška prefektura za umestno ukazati županu vaše občine, naj do 5. marca t. I. izda organizaciji julijskih in dalmatinskih beguncev gradbeno dovoljenje za zidanje novega naselja v Sesljanu za sto begunskih družin., ne y*or .--ur z- pieasiavijnju l* s)tui»ii S„svet> in dodal, da ^Slešk« „ ,amen indijske in ?Ittsujšani '^e' delovati za Jjtostj 'f, tnednarodne na-,- ,vori1 te tudi o deia'- da nima na-fjnole * značaja, temveč e-dd zadrži tota-j * en»roiiP az- G1r>jateii.1edl svoje znanje i Prispeval-mi deželami, da enerou k- uporabi atom-jjya. ® 'iv za blaginjo člo- Edi b!3 Delhi-'me' danes v No- ~ til rti *(..li-iMr«A Ankarska konferenca fe prispevala k pomiritvi mednaroiineaa položaja V sedanjeni položaju težišče dela balkanske zveze ne more biti ua vojaških ukrepih, je izjavil državni tajnik Popovič ob povratku v Beograd Poročilo Zveznega izvršnega svela FLRJ za leto 1954 w . __ tii? "MraK'Prasanra: F. odpo* kri',2 tli* Slld «z obeh stra-ske can.)e mednarodne n- • v6hh p0 v«>rcu žene.v- S' f'*» “Ssf'™ JI N'hr”,e’ Ve 'dahko nekatere bile razpolozlji- n bo.,, , i- !^va.nja>K ^ (^a Z”611 .njimi ver- , t j,-'3 Pristale na to, da ,ubitciji».am° V P0SVC' čatvtt'aPrr?BŠ1ania' ali bi bila bi laže ,UJ,adna sondiranja, . ze skl:1M)t tak-no k0‘n. lovi V »a ko: ožim Glede Kvetnoja in Matsuja pripominjajo, da je Caiigkaj-šek baje izjavil Dullesu, da jih ne more izprazniti, ker bi to pomenilo prehud udarec za moralo njegovih čet. DulTe.r pa .ie danes pred. odhodom s Formoze izjavil, da 'so ZDA pripravljene braniti Matsu in Kvemoj, če bi predsednik Eisenhovver odloči), da je to neizbežno za obrambo Formoze. Z drugimi besedami, Dulles je izključil, da bi ZDA bile pripravljene pustiti oba otoka pod oborn- (Od našega dopisnika) BEOGRAD,. 3. — Končano je prvo zasedanje stalnega sve.ta Balkanske zveze, ki je, kot vsi dosedanji sestanki državnikov treh držav, prispevala k utrditvi njiru na Balkanu in poglobitvi trojnega sodelovanja. Trije zunanji ministri so v interesu utrditve miru sklenili povečati obrambne napore in uporabiti vsa politična sredstva za izboljšanje mednarodnega položaja. Obenem so pod-vzeli ukrepe za povečanje sodelovanja na gospodarskem, tehničnem, kulturnem in ostalih področjih. V ' cilju razvoja trojnega sodelovanja pa gospodarskem pudri,čju so sklenili . sklicati konferenco gospodarskih strokovnjakov in ustanoviti mešano komisijo, ki ima nalogo izdelati načrt za ustanovitev znanstvenega instituta. Za uresničenje aktivnejšega sodelovanja in ohranitve miru, za zaščito skupnih interesov in uresničenje blaginje treh narodov na vseh področjih je stalni svet Balkanske zveze — kot predvideva ze sporazum — sklenil ustanovili balkansko posvetovalno skupščino, ki bo imela nalogo, proučevati sredstva za dosego omenjenih ci- Razprava o zemljiških pogodbah S^ed Scelbovim odhodom v ZDA? A/a 11 11 11 _ . fw S^anku predsednikov parlamentarnih skupin je bilo vpro.šanje i V ponodeliek, 7. marca se -n°Vno > ■ -» l___I__k-. Dfclzjicijrt ni ho sestala Zvezna skupščina. 'jev. Skupščina, v kateri bo vsaka država zastopana z 20 delegiranimi poslanci, ima posvetovalni značaj. Skupščina se bo sestajala na rednern zasedanju enkrat letno v glavnih in drugih mestih držav podpisnic. Po potrebi pa se bo skupščina sestajala tudi na izredna zasedanja. Ustanovljena bo posebna komisija z nalogo, da izdela statut skupščine. Vsaka država, ki bi pristopila k Balkanski zvezi, bo avtomatično postala tudi član_balkanske posvetovalne' skupščine. Danes se je vrnila: z letalom iz Ankare v Beograd jugoslovanska delegacija pod vodstvom Koče Popoviča, ki je ob vrnitvi-v Beograd izjavil, la je popolnoma zadovoljen z rezultati konference. «Osnovni smisel trojnega sodelovanja je, prispevati k pomiritvi mednarodnega položaja in izkoristiti vse obstoieče možnosti v tej smeri. V skladu s spreminjanjem mednarodnega položaja in upoštevajoč to, kar smo v dosedanjem sodelovanju že dosegli, pot. za dosego teh ciljev ne more biti vedno enaka. Zato je jasno, da v današnjih pogojih težišče ne more biti na vojaških ukrepih, posebno se, če bi to podprlo politiko blokov, o kateri je jugoslovansko stališče dobro zmano. Ker nas je ankarska konferenca približala temu cilju, kar, priznam, ni skromno, čeprav je vendarle realno, ker nas je utrdila v tem prepričanju in potrdila koristnost tako usmerjenega sodelovanja, imamo razloge, da smo res zadovoljni z njenimi rezultati«, je zaključil Koča litiki in upravi ugotavlja, poročilo, da so organi javne varnosti uspešno preprečevali delovanje ostankov reakcije in raznih drugih sovražnih elementov iz inozemstva, ki je bilo usmerjeno v glavnem na poskuse širjenja sovražne propagande. V sovražnem propagandnem delovanju so bili aktivni nekateri duhovniki, zlasti škofije, ki so zlorabljali versko svobodo za širjenje verske nestrpnosti, narodnostnega sovraštva in poskušali vplivati na sodelovanje duhovnikov in vernikov z državo in njenimi organi. Delovanje informbirojevskih elementov se je. v , preteklem . letu zmanjšalo in omejilo na sovražno komentiranje tekočih političnih domačih in inozemskih dogodkov. Normalizacija odnosov s Sovjetsko zvezo in vzhodnoevropskimi državami je v precejšnji meri vplivala na zmanjšanje obmejnih in- cidentov, diverzantskega delovanja itd. Zunanja politika Jugoslavije je temeljila na osnovnih načelih, ki jih je Jugoslavija zgradila cd osvobojenja do danes; krepitev narodne neodvisnosti, ohranitev integritete, pripravljenost na sodelovanje z vsemi državami na podlagi enakopravnosti in ne-vmešavanja v notranje zadeve, stalna borba za ohranitev miru in za odstranjevanje napetosti v mednarodnih odnosih. aktivno sodelovanje v OZN. Na teh osnovah _ie vlada Jugoslavije utrjevala svoje odnose z drugimi državami in sodelovala z njimi. Pri tem je realistično prešojala mednarodni položaj in mednarodne odnose, ki so jih označevale zboljšane možnosti za zmanjšanje mednarodne napetosti in poostrena blo- (Nadaljevanje na 4. strani) P°staW;ano na dnevni red poslanske zbornice • Diskusija o Vsenatu ne bo končana še ta teden ■ Stavka tudi v INCIS in IN Al L <0a ase8a dopisnika) i ((Vir, ' - l- ki.. 51 oseki- ‘11 ooiipu _ Hi.r3vnaiell • , tanoV(’ L\.vM, kot u izit 111 ko c e Ib c-G so od P,30lla ^n1Keodob,eln a ti dane poviškov ui*zaviie iqi» —* tud i sklenili kj IKa.i . ur,hu»enci usta-izvedi; , 1NClb. Oboji CC3> Cdp3tav|*0 4- Ul a. siUe?,3i akciji ko bj u na’ kiTala sp L 0" lNvKS Wn S|tlicana * i-aupsčina, ' a.Aa ponedeljek. ». uatt i * * i z ',P ?" na' Uon. Čeprav bosta vlada ali parlamentarna večina lahko zahtevali spremembo dnevnega reda. tako da bi najprej razpravljali o.Tremellonijevero zakonu, hi zemljiške pogodbe vendarle prišle na dnevni red se pred Scelbovim odhodom V. ZDA — kar bi v primeru, da se diskusija zaostri in da medtem ne bi bil dosežen sporazum mod vladnimi strankami o celotrtpm vprašaniu (ki so ga mislili odložiti na .čas po Scelbovem povratku) utegnilo »e , . poviške, i pomeniti sproženje vladne kri- ua.t ouotuvi.ia z j z.e tik pred važnim diplomatskim potovanjem ministrskega % en<*in a sail.te piac .. b|lo0« v im'ik?nop‘ av"'t' u’ i predsednika "Stlo drv., mt‘ri. kut je tn-h 3eji predsednikov parla-t:Jft, mentarnih skupin, ki ji je v imenu vlade prisostvoval minister De GarO, so sklenili, da '"tli fl6 Ih ea ■ . Kri. tvnirn nameščen llhančn„ časurti odi,orno )»5,'l(iitl “"nistrstvo. ‘^a^^hčno t"' pa 8,0 da' 'D.^htu med novi bo zbornica jutri in v soboto ust- ’ ’ ..... nadaljevala in zaključila N kaiii, jj,. č 1 A IM 5p|0sno diskusijo o zakonu o JK^^kuv p"rt?31“zdclJ‘f: najemninah, v ponedeljek in k n- v *iiinn.( . ^ 16 1,d ' torek pa bi razpravljala o po- ttllijav2°čnUst.i za delo členih in zakon iv Tudi Humphrev bo imel razgovore s »Scelbo in - Martinom med njunim obiskom v Washingtotiu. ki bo v veliki ureri veljal prav možnosti obsežne ameriške pomoči za izvajanje Vanonijevega načrta. Ta pomoč obsega po načrtih italijanske vlade tudi zasebne kapitalne investicije; Vanpni v ta namen že pripravil zakonski ■ načrt, ki dovoljuje znatne olajšave tujemu kapitalu, medtem ko dajejo razni ameriški predstavniki čedai.>e jasneje razumeti, da bi bile zaželene predvsem koncesije ameriškim podjetjem za izkoriščanje nafte, ki .so jo v zadnjem času začeli odkrivati v Italiji. Včeraj pa’ se je Brosio raz-govarjal z državnim podtajnikom za gospodarske zadeve Samuelom W»Ughom. Razgo- I vor ie bil v zvezi z ame- i riškimi zahtevami na kon ferenci za carinske Ig M*33- ,Madten ministra Vigo- kr«m tb al>ra°3host'Uy'i6 i 111 US'banja Sttal3v kažejo V koal'mj«. i^epui )6*na!t-o,, delnem zatiš- J")%iinesa ;zr .ZUKli«vku " &.Pmen ,t„euatlW. nad.,- 5« d'C7 vtadne S1' S >ea7a .’1' se vrnili, u.......... s‘ medte- konec tv°je J0 čini T ?sl tabori h, J« bolj utl.Jiu ^^iclja "ne dru«: stia-šowL >#n°8ti 2a°pu 6a no- Popoldne m vU.t- Sn!LVbDr glasovala. Nato bi zbornica odšla na kratek odmor in obnovila zasedanje v sredo 16. marca z naslednjim deiovmpi programom: zemljiške pogodbe davčna reforma, odložitev upravnih volitev, pristojnost, vojaških sodišč’ V mirnem ča-f>u i mSiuisin z^KonFRin predlogov, vprašanja in interpelacije To delo bi trajalo do 25. ali 26. marca. Kot je znano, so predsedniki parlamentarnih skupin skupno z Gronchijem ze prejšnji teden, v času najostrejse borbe v liberalnem in demokrist-janskem taboru, sklenili začeti diskusijo o zemljiških pogodbah 14. marca, nakar;i eScelba odločno interveniral in dose- sfe?^ianskepred' prekHe Hvasti. Gie‘|Petpvf bil ken0nbV "thngtonu že" resno začet Pri- Ifcn ‘■Rup!ne Mg po- potovanjem v V,tašhington ni iahsl,„ razPravlji,] o Vi ?i kate- , hotel, znajti v vladni krizi. iznh P^‘ Italijanski veleposlanik v PD-I ZDA Brosio je medtem v Wa- «0v L '•“ttasnii • K6r ie bi fc«*l£2?n.k& skupfn Pds®dhi- b!fenulbp-ce jMtk^Pjeno'; G^nchT- pravl.iati Scelbov in Martinov obisk. Danes je Brosio obiskal z-akladnega ■ ministra Georgea Humphreya in ,mu prikazal italijanski gospodarski položaj, zlasti v zvezi z (GATT) V Ženevi, za katero žele EDA podporo nekaterih evropskih držav. Brosio pa je danes med drugim spre-jel sovjetskega veleposlanika a/.rubina m odšel na vljudnostni obisk k jugoslovanskemu veleposlaniku Leu Matesu. Rimski senat je tudi danes nadaljeval diskusijo o ratifikaciji pariških sporazumov. Vpisanih je še 15 govornikov, zaradi česar so pokopali upa-nje da bi se debata lahk’ končala v tem tednu, kot je želela vlada. Jutri bodo diskusijo nadaljevali na dveh sejan. Poslanska zbornica je razpravljala o najemninskih pogodbah. Med sejo je poslanec Dugoni (PSI) predložil resolucijo o petrolejski politiki v zvezi s Scelbovim potovanjem v Ameriko. Zahteval je, naj bi se o resoluciji glasovalo čimprej, vsekaKor pa pred odhodom ministrskega, predsednika. Pravosodni minister De Piet.ro je obljubi! da se bo vlada jutri izrekia o Dugonijevi zahtevi. Na dnevnem redu bo med drugim poročilo Zveznega izvršnega sveta za 1954. leto. Poročilo zajema razvoj državnega in družbenega sistema, gospodarstva, delo zveznih organov in ustanov, socialno politiko in ljudsko zdravje, notranjo politiko, mednarodno politiko in narodno obrambo. Preteklo leto, poudarja poročilo. je bilo začetek utrjevanja. uresničevanja in notranjega vskiajevanja družbenega in političnega mehanizma. ki ga je potrdil ustavni zakon iz . leta 1953. Glavne značilnosti preteklega leta 'so razvoj, utrditev in dopolnjevanje družbene m državne ureditve, zlasti gospodarskega sistema, razvoj komunalne Samouprave, uveljavljanje načela družbenega 'upravljanja na področju prosvete in kulture, oblikovanje in utrditev sodnega sistema in krepitev načela zakonistosti. Zvezni izvršni svet je v 1954. letu sprejel vrsto pred-tarife 1 pisov zlasti na gospodarskem Med Anglijo in ZDA razgovori o atomskih zadevah Moskovski radio o Churchillovih izjavah Bevan pravi, da se je sestanku Churchilla z Malenkovom upiral Eisenhower LONDON. 3. -- «Sir NVin-ston Churchill je res imel rahel srčni napad leta 1953, ko se je vrnil z Bermudske konference, toda njegovo zdravje se je naglo izboljšalo,« je sinoči izjavil Aneurin Bevan na nekem javnem zborovanju v Londonu. Dodal je, da je po napadu »bil ministrski predsednik dovolj krepak, da bi lahko 5f na pot v Moskvo ali v kako onemogočiti anglesko-amerisico ................... sodelovanje na tem področju in ustvariti v ZDA dvom v učinkovitost britanske varnostne službe. Londonski »Daily Expres»» piše, da so sovjetske oblasti zelo verjetno vedele že dolgo, da se pripravljajo ta posvetovanja in da so prav za radi tega sedaj javile, da atomski znanstvenik Fonte-corvo dela v Sovjetski zvezi od leta 1950. List dodaja, da je namen sovjetskega sklicevanja na dejstvo, da je Pon-tecorvo britanski znanstvenik. glede, ali je to v skladu z ' regulacijsko - gradbenim načrtom. ki se pripravlja, in da je ukaz, s katerim se hoče izvajati moralno nasilje in pritisk na županovo osebo, vzbudil ■ odpor vsega našega prebivalstva ne proti beguncem, temveč proti gradnji naselja in proti sistematičnemu raznarodovanju naMh krajev, kar tudi ogroža javni red. in dosedanje mirno sožitje med tukaj živečima narodoma. Proti temu dviga občinski svet ogorčen protest, a obenem ugotavlja naslednje: 1. Tudi ne glede na. to, ali je ta ukaz v skladu z bodočim regulacijskim načrtom, je občinski svet mnenja, da bi b-lo zida nje imenovanega naselji v kričečem nasprotju z . duhom ta besedilom Posebnega statuta, priloženega londonskemu memorandumu od 5. oktobra 1954, in katerega dosledno izdajanje sta svečano zajamčila ministrski predsednik dr. Mario Scelba in generalni vlad m komisar g. dr. Giovanni Pa-lamara- 2. To zidanje bi istočasno predstavljalo težko breme za močno pasivno občino. Sto. begunskih družin brez kakršnega koli premoženja, bi pomenilo priselitev okoli 400 novih občanov, za katere bi moralo domače prebivalstvo skrbeti v primerih bolezni, onemoglosti, brezposelnosti itd. 3. Seslja n je izrazito tuj-skoprometno središče, edino v tem dela naše obale. Tujski promet je eden izmed temeljev njegovega gospodarstva.. Zato je bodoči regulacijski načrt predvideval, da bi se ravno v tistem delit Sesljann, kjer sc hoče vsiliti zidanje begunskega naselja’, more.it graditi hoteli, "r.jle "in parki. Namesto tega hočejo tja postavki .hiralnico in ljudske hiše. liar bi odvajalo tujce in škodovalo gospodarskim interesom prebivalstva naše občine. Zaradi navedenih pravnih, socialnih in gospodarskih razlogov občinski svet: 1. obvezuje župana, naj na izda organizaciji julijskih in dalmatinskih beg-in cev gradbenega dovoljenja: 2. poziva generalnega vladnega komisarja za Tržaško ozemlje, dr. Palam a-ro, nat nemudoma prekliče ukaz podprojekta z dne 1. marca f. h, ki je krivičen in naperjen proti ‘ slovenski etnični skupini; 3. sklene, da župan o tem obvesti predsednika italijanske vlade, ki je odgovoren za izvajanje določb Po- . se.bnc.ga statuta. Ob* Včerajšnje izredno zaseda- zvezi podal kratko poročilo, katerega povzemamo na-,lednje: Ustanova julijskih in dalmatinskih beguncev je meseca septembra leta 1953 predložila devinsko-habrežinski občini prošnjo in načrte za gradnjo 25 ijudskih hiš s štirimi stanovanji. Občinska gradbena komisija je načrte odbila, in sicer zaradi 'tega. ker je bil v delu regulacijski načrt in se takrat še ni vedelo, koliko bi ta sovpadal z načrti. ki jih je predložila ome-njena organizacija. Froti tej odločitvi so predstavniki organizacije julijskih in dalmatinskih beguncev vložili priziv na predsedstvo cone, ki je temu prizivu ugodilo in 26. novembra istega leta naročilo občinski upravi, da izda gradbeno dovoljenje. O zadevi so nato razpravljali na seji občinskega sveta, ki je po diskusiji sklenil, da ukazu ne more ugoditi, in pooblastil upravni odbor, da vloži priziv na ravnateljstvo za notranje zadeve bivše ZVU. Posebna komisija, ki so jo sestavljali tudi nekateri občinski svetovalci, je 23. decembra 1953 priziv sestavila, vendar je bil oddan zaradi vmesnih praznikov šele 28. decembra. Vse do 13. januarja letos se o stvari ni več govorilo, niti n- občina dobila na svoj pri povojnih letih. Takoj je prešel na analizo položaja in poudaril, da gre letos za vprašanje zidanja 25 hiš. medtem ko je znano, da je v r, %-ertu omenjene organizacije gradnja nadaljnjih 50 štirista-novanjskih hiš. kar pomeni, da bi v doglednem času prebivalstvo Sesljana naraslo na okoli 1200 oseb. Pri tem moramo upoštevati naslednja dejstva: devinsko-nabrežinska občina ’ je izredno siromašna; saj nima niti industrije niti trgovine, kamnoseška industrija in obrt sta v izredno hudi krizi, brezposelnost je velika, tako da lahko rečemo, da j* eden glavnih virov dohodkov : številnih občanov SELAD, ki zaposluje sedaj okoli 180 občanov. Brezupni položaj sili mnoge občane, da poskusijo srečo v daljni Avstraliji in drugih državah, kajti, gospodarsko stanje občine je tako, da ne more nuditi niti domačemu človeku dovolj dela in kruha. Ce pogledamo letošnji občinski proračun, ki je bil sprejet na nedavni seji,.ugotovimo, da predvideva 37 milijonov lir pasive, kar pač najbolje odraža finančni položaj naše občine. Vladni komisar dr. Palamara je ob neki priliki izjavil, da bo morala občina kriti izdatke z dohodki. Toda mi vprašamo, •ko? Ali morda s tem, da nam naprtijo v breme nadaljnjih 1.205 oseb brez premo- ziv kakršnega koli odgovora., žen ja in brez zaposlitve, ki bi ~ : J ’ v kratkem času začele uživa- Omenjenega dne pa je županstvo dobilo odlok generalnega vladnega komisarja dr. Palamare. češ da je bil priziv zavrnjen, ker je b i prepozno vložen. Slo je namreč za razliko dveh dni, kajti priziv bj moral biti vložen do 26. decembra, čeprav je bil ta in prejšnji dan praznik. Na osnovi tega odloka ie organizacija julijskih in dalmatinskih beguncev poslal* L februarja letos pismo županstvu. v katerem zahteva, naj se ji izda gradbeno dovoljenje. 18. februarja je bilo poslano drugo pismo, v katerem je ta organizacija zahtevala dovoljenje v roku desetih dni. če pa občina gradbenega dovoljenja v tem času ne bi izdala, bo organizacija izvajala posledice, ki So predvidene po zakonu. Na tajni seji. ki je sledila zadnji redni seji dcvinsko-na-brežinskega občinskega sveta, so svetova’.ei' o tem razpravljali in sklenili, naj se to vprašanje obravnava na javni seji. Takoj po 23. februarju, to je po roku. ki ga je postavila omenjena Organizacija, je županstvo dobilo pismo prefekture, ki je označevala ravnanje občine kot nezakonito in zahtevala, da sc izda gradbeno dovoljenje do 5. marca letos. Zupan je ob koncu svojih nit devinsko"- nabrežinske \ J izvajanj prosil občinske sve-občinsk' ga sveta, je poteka«? tovalce, da resno pretehtajo ti vse socialne in druge pravice, ki jih imajo tukaj stalno 'naseljeni prebivalci? Mi nismo proti beguncem kot takim, nismo proti njim zato, ker so italijanske narodnost’; mi smo proti njihovi naselitvi zato, ker ne vemo. kako se bddo tl. ljudje preživ-1;ali,’-1'ker- vemo.' da v nasi Občini ne bčdo imeli nobenega vira dohodkov in bi njihova priselitev pomenila za jpjo.-K, samo veliko bremp; Poleg tega moramo tudi upoštevati, da gre v tem primeru za spreminjanje etničnega značaja naše zemlje in za uresničevanje starega iredentističnega načrta. Smo odločno proti politiki, ki jo izvajajo iredentisti s prozornim namenom, da bi poitalijančili te kraje ter pridobili v nnsi občini na povsem umeten način večino. Končno je tov. Colja poudaril, da mora občinski svet u-poštevati tudi mnenje večine prebivalstva, ki .ie ogorčei.o zaradi ultimativnih zahtev višjih oblasti, ter predlagal, da občinski svet naslovi dr. Pa-lamari :n ministrskemu predsedniku italijanske vlade Scel-bi protestno pismo ter da se izreče proti izstavitvi gradbenega dovoljenja. Za tov. Coljo je spregovoril kominformistični svetovalec Ado Vižintin ki je predvsem poudaril, da so bili v razne FUZAN. 3. — Policija javlja, da je včeraj pri požaru, Sospodarskim načrtom, ki ga .j-i, j~ - • - , . . I* pripravila vlada in za ka- ki je nastal v nekem_zel6z" •erega izvajanje želi dobili skem v.fčnu n« 'a"lk£p'ni' ameriško pomoč. I postaji, zgorelo 3o potnikov. področju zaradi izpopolnitve gospodarskega sistema. Ustanovljene so bile Zvezna industrijska in Zvezna zunanjetrgovinska zbornica, Zveza kmetijskih zbornic, Zveza gostinskih zbornic. Zveza trgovinskih zbornic in številna strokovna združenja. Zdravstveno zavarovanje, ki je bilo postavljeno na novo osnovo, je zabeležilo napredek v svojem razvoju. Samoupravljanje v socialnem zavarovanju se je še bolj utrdilo, povezava med zavarovanci in 12.000 izvoljenimi zastopniki se je okrepila, neposredni vpliv zavarovanih delavcev in nameščencev na službo socialnega zavarovanja se je še bolj povečal. Ustvarjeni so nadaljnji pogoji, da se služba zavarovanja spremeni v enotno samostalno ustanovo pod u-pravo zavarovancev. Danes uživa socialno zavarovanje nad 7 milijonov državljanov. Poboljšal se je položaj upokojencev z minimalno pokojnino. Poboljšana je zdravstvena zaščita, zaščita mladoletnikov in vojnih invalidov in ostalih. Skupni izdatki za zdravstvo so se povečali od 25.5 milijard v 1932. letu na 30 milijard. V poglavlju o notranji po- drugo mesto, kjer bi lahko bila konferenca. Toda ni bil dovolj krepak, da bi premagal ugovore predsednika Ei-senhovverja.# Laburistični poslanci pa so se nocoj sestali pod predsedstvom A ftlee j a in so sklenili, da se ponovno sestanejo v sredo, zato da proučijo primer Bev(ina in 57 poslancev levega krila ter celotno vprašanje vodikove bombe. Moskovski radio je danes v zvezi s .Churchillovimi izjavami v spodnji zbornici izjavil, da obžaluje, da Churchill #ne nudi vzroka, da bi sklepali, da je angleško stališče v skladu z interesi splošnega miru«. »Ce ena stran, je pripomnil radio, začenja kopičiti mogočna sredstva, bo druga stran prisiljena napraviti isto, tako da bo s časom ozračje postalo vedno bolj naelektreno. Ni se mogoče izogniti ugotovitvi, da je ta zagon v razvoju atomskega orožja zelo nevaren. To pomeni igrati se z ognjem. Kar se tiče Sovjetske zveze, je že izjavila, da je naklonjena takojšnji prepovedi atomskega orožja in znižanju klasičnega orožja.« v vzdušju, ki je bilo podobno onemu, ko je gen, Winterton izdal’ ukaz o odstranitvi tabel z dvojezičnimi napisi v Devinu, Stivanu in Sesljanu. Zupan Terčon je takoj v začetku seje obvestil svetovalce, da je sklical izredno sejo zato, da se ves občinski svet izreče o vprašanju izstavitve gradbenega dovoljenja organizaciji julijskih in dalmatinskih beguncev ter v tej položaj in izrazijo svo.ie stališče do tega vprašanja, ter pri tem poudaril, da zadržki ■r.iso toliko tehnične kot politične narave, saj gre v tem primeru za nevarnost spre-menitve etničnega značaja naše zemlje. Prvi se je oglasil k besedi svetovalec tov Srečko Colja, ki je poudaril, da je to drugi ultimat, ki ga je dobila devinsko-nabrežinska občina v Danes v Varnostn razprava o incide Pri spopadu je bilo 8 izraelskih vojakov mrtvih, 13 pa ranje nih - Naserove izjave - Podpis pogodbe med Egiptom in Sirijo TEL AVTV, 3. — Vojaški predstavnik izraelske vlade je nocoj izjavil, da so Izraelci pri spodšdu na področju Gaze imeli 8 mrtvih, 13 pa ranjenih. Medtem je komisija za premirje nadaljevala s preiskavo. Predsednik komisije general Burns si je danes osebno ogledal kraj kjer je prišlo do, spopada nato pa je pregledal poročila vojaških izvedencev, ki vodijo preiskavo. Komi- „ ^ sija bo imela verjetno v so- Medtem so imeli predstav- ] boto sestanek, da prouči egip- niki petih držav, ki sestavljajo pododbor OZN za razorožitev, danes novo tajno sejo pod predsedstvom Jutri, SOBOTA 5. marca Roman, Nedaš IIB l\IEI.K(iAI,IVEM ŠTIRIH,I) SVUTIIVfll.Elil! NA OBČINSKI SEJI S SAMO TREMI DISKDTANTI zaključena diskusija o proračunu ACEGAT lirulier Imnco f PSI ti) iigntanlja, da gre za klasičen monopolistični poskus rcšci onja deficita z dvigom cen - (ilasovanje o proračunu bo danes Včerajšnja izredna seja tržaškega občinskega sveta se je pričela ob 18.30. torej z več kot polurno zamudo in ob prisotnosti desetih svetovalcev, dveh odbornikov in župana. Najvišje število prisotnih svetovalcev je doseglo komaj 28 (v celoti jih je 80) in ni torej nikoli doseglo legalnega števila. Kljub temu, da je bilo na dnevnem redu izredno važno vprašanje proračuna ACEGAT, ki dejansko vključuje tudi vprašanje povišanja tramvajskih tarif in tarif za uporabo vode, so o tem vprašanju govorili samo trije svetovale'. Ze večkrat smo bili prisiljeni napisati podobne kritike na račun tržaškega občinskega sveta, vendar je tak odnos do najvažnejših vprašanj tržaške občinske uprave presegel vsako mejo in je vreden ponovne ostre kritike. Prvi včerajšnji govornik, demokristjan prof. Gregoretti, je z vrsto številk dokazal, da je ACEGAT med najpasivnejšimi občinskimi prevoznimi podjetji v Italiji. Vzrok za izredni deficit je po njegovem tako v velikih izdatkih za osebje (lani 84,4 odst. vseh izdatkov pri tramvaju, 75% pri avtobusih in 87,5% pri filovijah), ki se stalno višajo in bodo letos presegli celotne dohodke tram vajev, avtobusov in filovij. Poleg tega se je v primerjavi s predvojnim stanjem za 100 odst. povečala cena materiala, medtem ko so se dohod ki zvišali le za približno 40% Gregoretti je zaključil, da se v takem položaju ne more niti misliti na finančno uravnovešenost proračuna, da Pa ss trenutno prav tako ne more sprejeti sklep upravnega odbora, ki predvideva zvišanje tramvajskih vozovnic in tarif za vodo. Zaradi tega je edina rešitev kritje deficita proračuna ACEGAT iz sredstev občinskega proračuna. Poleg tega je treba dvigniti komercialno brzino na ta način, da se da v kritičnih urah javnim vozilom absolutna prednost na najvažnejših križiščih v središču mesta. Precej ostro kritika je izrekla na račun proračuna ACEGAT svetovalka .ČLruber-Benco (PSVG), češ da proračun ne daje jasne slike stanja v podjetju in je deficit umetno povečan zato, da bi se laže prišlo do klasičnega monopolističnega reševanja z dvigom cen. Vendar pa trenutno nj politične stranke, ki bi imela pogum predlagati dvig tarif. Zaradi tega bi bilo treba govoriti jasno in odkrito zahtevati od italijanske vlade, da vzdržuje politične cene prevoznih uslug vse, dotlej, dokler ne bodo uveljavljeni ukrepi, ki bodo ozdravili gospodarski položaj mesta. Takrat se bo lahko prišlo tudi do resničnega gospodarskega proračuna ACEGAT brez vsake pomoči. Teiner (PSI) je poudaril, da noben svetovalec opozicije ne more izreči jasnih kritik na račun podjetja, ker so vsa leta odstranjeni od uprave podjetja in ker celo delavci nimajo nikakega vpliva, saj je upravni odbor že pred leti odbil vse predloge o delavskem soupravljanju. Tudi ta svetovalec je obširno govoril o umetnem povečanju deficita, kar je naredil upravni odbor na ta način, da je pretiral znesek za amortizacijo in računa sedaj ceno za električ-nj energijo porabljeno za tramvaj in filovije ter za vodo po splošnih prodajnih cenah in ne več kot v preteklih letih po lastni ceni. Te mahinacije so bile napravljene po njegovem mnenju zato, da privedejo po najkrajši in najlažji poti do povišanja cen prevoznih uslug in tarif za porabo vode. Ker se ni prijavil noben drug govornik (odnosno so bili že prijavljeni odsotni) je župan zaključil diskusijo o proračunu ACEGAT in dal besedo odborniku Carri, ki je v krajšem govoru zavračal obtožbe in prečital obračun podjetja za leto 1953 in proračun za leto 1955. Na koncu je proti takemu naglemu zaključku diskusije protestiral svetovalec Morelli (MSI), češ da hoče občinski odbor pretrgati diskusijo, kar Pa je zavrnil župan z ugotovitvijo, da je legalno diskusija končana takoj, ko se ne javijo drugi govorniki. Končno glasovanje o proračunu pa je bilo odloženo na današnjo sejo, ker včeraj ni bilo potrebnega legalnega števila svetovalcev. O 18. marca od 11. flo 12. ur« bo v občinski pogodbeni sobi št. 202 javna dražba za dodelitev dobave kamna za zidanje in za ceste za 1. 1955. Informacije dajejo pri občinskem pogodbenem. oddelku v sooi 203. Premeščanje delavcev v rafineriji Fsso Slandard V rafineriji Essh Standard so začeli preseljevati šoferje, zaradi česar imajo delavci vtis, da se ponavljajo metode preseljevanja iz žalostnih časov fašizma. Iz Skednja so premestili enega šoferja v Reggio Calabria in vse kaže. da nameravajo preseliti še druge šoferje v Porto Mar-ghero, v Firence, v Kalabrijo itd. To povzroča seveda med delavci razburjenje in nezadovoljstvo. Čeprav ima namreč podjetje po pogodbi pravico premeščati šoferje, pa se te pravice doslej ni posluževalo, razen za časa fašizma. Vse to spada v postopno likvidiranje tržaške podružnice Esso Standard, o čemer smo že obširno pisali. Trgovci na droono grozezzaooro irgouin Včeraj zvečer so se sestali predstavniki trgovcev na drobno, ki so po daljši proučitvi izglasovali resolucijo, v kateri poudarjajo, da niso bile izpolnjene njih upravičene zahteve in da se v zadnjem času znatno jači davčni pritisk. Tako se v praksi povečujejo ugotovljeni IGE, povečala se je taksa za uporabo javnih prostorov, groze s plačevanjem dohodnine za leto 1951 itd. Resolucija se zaključuje z grožnjo o zatemnitvi trgovin, kot so napravili že lani in celo z grožnjo o zapori trgovin. 3 ladje za emigrante V prihodnjih mesecih bodo iz Trsta odplule tri ladje na izredni progi proti Avstraliji, kamor bodo odpeljale emigrante. Prevoze organizira «CIME» iz Ženeve. Prvi prevoz bo izvršila potniška ladja »Toscanelli« 18. marca, drugi «Toscana» 30. aprila in tretji ponovno «Toscanelli» 1. junija. Na teh vožnjah bodo vse kabine omenjenih ladij uporabljene za tretji razred, da zagotove potrebno udobnost. Na povratnih vožnjah pa bodo ladje vozile normalne potnike, vkrcane v Avstraliji. DVA LEPAKA MESTNEGA ODBORA ZA INTEGRALNO PROSTO CONO Ponovna zahteva po prosti coni in kritika delovanja Trgovinske zbornice IZPRED POROTNEGA SODIŠČA Tudi včeraj tri obsodbe zaradi „žalitve naroda“ Obsojeni so bili trije mladeniči, ki so v avtobusu peli aktualne tržaške popevke in ki naj bi pri tem izrekali žaljive besede Ena izmed tolikih ironičnih senetila vse. posebno odvetni- Trgovinska zbornica ni doslej ničesar storila za ustanovitev proste cone - Zakaj ne izhaja več list „La Zona Franca"? Mestni odbor za tržaško prosto cono je te dni razdelil po trgovinah in javnih lokalih dva letaka, s katerima zahteva od državne oblasti čimprejšnjo ustanovitev integralne proste cone za tržaško področje in obtožuje Trgovinsko zbornico, da ne opravlja svoje vloge v korist večine tržaških poslovnih krogov. V lepaku, ki je naslovljen ria državno oblast. Mestni odbor za tržaško prosto cono ugotavlja, da se gospodarski položaj mesta zaradi stalnega padanja pristaniškega prometa in produktivnih dejavnosti vedno bolj slabsa in povzroča naraščanje števila brezposelnih. Upoštevajoč sedanje vladne finančne ukrepe za razna dela, 'Mestni' odbor poudarja, da je treba nujno pričeti z ukrepi trajnejšega značaja, ki naj zagotove mestu splošno gospodarsko izboljšanje. Nato ugotavlja, da so vse mestne gospodarske kategorije po daljšem proučevanju vprašanja prišle do zaključka, da bi ustanovitev carine prostega področja na Tržaškem prineslo celotnemu področju naslednje ugodnosti: Zmanjšanje proizvajalnih stroškov, okrepitev pristaniškega prometa in vseh pristaniških dejavnosti, prebudilo zasebno iniciativo in privabilo kapita-le: razvoj turističnega prometa- zaposlitev brezposelne delovne sile in zmanjšanje življenjskih stroškov. Zato zahteva. da državna oblast takoj ustanovi integralno prosto cono za tržaško področje. V drugem lepaku pa odbor odločno nastopa proti Trgovinski zbornici in jo opozarja, da so vse krajevne gospodarske ustanove zahtevale ustanovitev proste cone. Trgovinska zbornica pa, ki bi morala zastopati interese teh ustanov, ni do sedaj še ničesar ukrenila v tem smislu. Zaradi tega opozarja mestni odbor vse prebivalstvo in odgovorno oblast na te pomanjkljivosti Trgovinske zbornice, zaradi nadaljnje odgovornosti in nadaljnjih posledic. Gornja lepaka dokazujeta, da Mestni odbor za tržaško prosto cono deluje in se bori za uresničenje proste cone. Toda ponovno poudarjamo, da so takšni pozivi in polemike s Trgovinsko zbornico drobna in hkrati koristna propaganda, ki pa ne zadostuje za dosego zaželenih uspehov. Mest- ni odbor ni še do danes objavil nobenega konkretnega načrta, kakšna naj bi bila tržaška integralna prosta cona. Tudi ni, vsaj da bi bilo nam znano, do sedaj poslal kak podoben načrt rimski vladi, ki mora odločati o zadevi. Medtem pa je skupinica oseb, ki nasprotujejo integralni prosti coni. izdelala že več načrtov, ki imajo namen uničiti učinkovitost integralne proste cone. Hkrati pi se občuti pomanjkanje izida lista «La Zona Franca«, ki je obveščal prebivalstvo o tem važnem vprašanju. 0 tržaških ladjah v rimskem parlamentu Poslanec Scarascia je v rimskem parlamentu vprašal ministra za trgovinsko mornarico, če mu je znano, da bodo ob koncu junija premestili v Genovp dograjeni ladji Tržaškega Lloyda »Piave« in «Aquileio» in če ne smatra minister, da se bo s tem ukrepom še poslabšalo neravnovesje prog «Finmare» med Jadranom in Tirenskim morjem. Poslanec je poleg tega vpra-da se ustvari vsaj kolikor to-šal, če ne bi bilo koristno, liko sprejemljivo ravnovesje s premestitvijo Lloydovih ladij «Asia» in «Vietoria» iz Genove v jadranska pristanišča. Danes začetek stavke vsega osebja INAM Osrednje sindikalne organizacije v Rimu ter združenja zdravnikov in funkcionarjev INAM so napovedali protestno stavko, ker doslej še niso bili priznani osebju INAM poviški, ki so jih dobili državni uslužbenci v obliki mesečnih doklad. Uslužbenci pol-državnih in javnopravnih u-stanov namreč trdijo, da jim pritičejo enake pravice kot državnim uslužbencem. Stavka se prične danes in bo -trajala nedoločen čas. Ker bo stavkalo vse upravno in zdravniško osebje, bo izjemoma odprt samo ambulatorij v Ul. Slataper, in sicer za nujne primere. popevk, ki krožijo v zadnjem casu po mestu, je pripeljala tri mladeniče, in sicer 23-Iet-nega Bruna Padarja iz Domus Civica 13, 22-letnega Ri-nalda Brandija od Sv. M.M. Sp. in 29-letnega Danteja Canzianija prav tako od Sv. M.M. Sp. pod hudo obtožbo sramotenja naroda in oboroženih sil na zatožno klop porotnega sodišča. Prvega so obtožili tudi uporabe sile proti karabinjerju, medtem ko je bil zadnji obtožen hudih groženj. 11. decembra lani so se vsi trije peljali z avtobusom, ki pelje na Kolonkovec. Med potjo so peli tržaške popevke n Acegatov uslužbenec z južnjaškim naglasom Nicola Pa-pagna po imenu, cd Sv. M.M Sp., ki je bil skupno s sostanovalko Teresp Lattanziievo prisoten, je prijavil karabinjerjem. da sn mladeniči peli sramotilne popevke v katerih so bile vmešane besede, da je Kalija prinesla revščino, ria kadar bersaljerji trobijo ni hrane in da karabinjerji ne delajo drugega, kot da zahtevajo dokumente in spravljajo ljudi v zapor. Papagna je nadalje prijavil, da mu je Can-zian; oh izstopu iz avtobusa dejal; «Vas Italijane bomo vse pobili.« Karabinjerja Merola in Scri-lano sta v spremstvu Papa-gne in njegove spremljevalke našla mladeniče v gostilni na Kolonkovcu in sta jih povabila na ulico. Tedaj naj bi, vedno seveda po obtožbi. Padar sunil Merolo* ki ga je prijel za roko. in mu rekel: «Dol roko! To je civilizacija, ki jo prinašate karabinjerji«. Vsi trije obtoženci so zanikali sramotenje in druge obtožbe poudarjajoč, da so peli le tržaške popevke. Toda Papagna je v pričevanju pred sodiščem vztrajal pri svojih prvotnih trditvah, zaradi česa; je tožilec predlagal ostro obsodbo, in sicer za Brandija poldrugo leto zapora, za Canzianija 3 leta in za Padarja 3 leta in 3 mesece zapora. Ta pretirana zahteva tožilca. ki je dodal, da je «do-movftia revna v nasprotju z bogato Ameriko in Anglijo, ki sta sp v Trstu ponašali z italijanskim denarjem« je pre—1-20-39 dneh. ke obrambe, Jji so z dobrimi argumenti dokazali, da se ne more šteti kot sramotenje države izjava, da je Italija prinesla revščino. Odv. Berton je celo dodal, da je kritika v krvi italijanskega naroda in da se ne more niti skriti, da mesto preživlja krizo, kar pišejo vsi časopisi skupno z zahtevami po progah in ladjah. Odvetnik je nadalje osvetlil vse kontradikcije Papagne in Lat-tanzijeve ter končno ožigosal nastop karabinjerja Merole, ki ne bi smel položiti roke na Padarja. «Lisice bi mu lahko nataknil na roki, če bi bilo to treba, a nikakor ga ne bi smel prijeti za roko« je končal odvetnik, ki je nato zahteval, da sodišče vse oprosti vseh obtožb. Po dolgem zasedanju v sejni dvorani je sodišče izreklo razsodbo, po kateri so bili obsojeni vsi: Brandi .se je rešil s 5 meseci in 10 dnevi zapora pogojno za dobo petih let in so ga izpustili na svobodo, medtem ko je bil Padar obsojen za sramotenje na 6 mesecev in za uporabo sile proti javnemu funkcionarju na 8 mesecev in 20 dni zapora. f> mesecev zaradi sramotenja bo moral presedeti tudi Canziani. katerega je sodišče obsodilo tudi zaradi groženj Papagnu na 30 dni zapora. Obema pa so preklicali pogojno, kazen, ki jo je izreklo lani kazensko sodišče, kar pomeni, da bosta morala presedeti tudi 8 oziroma mesecev več. Omeniti moramo, da je sodišče obtožbi sramotenja naroda in oboroženih sil združilo v eno samo obtožbo sramotenja naroda, kot je to že prej predlagal tožilec. Rebri si je zlomil Med delom na sedežu društva «Circolo cannottieri« se je včeraj popoldne ponesrečil 40-letni Mirko Petaros iz Doline št. 168. Nerodno je padel z nekega ogrodja z višine 2 m in si je zlomil dve rebri. Z rešilnim avtom so ga odpeljali’’ t§kdj*y' glavno bolnico, kjer so mu nudili prvo zdravniško pomoč. Ozdravel bo v TRAGIČNO TRČENJE NA USODNI CESTI PROTI MILJAM Pogreb univ. prolesorja dr. Domenica Coste Včeraj popoldne so z vsemi častmi pokopali nenadoma umrlega univerzitetnega profesorja na Institutu za uporabno kemijo v Trstu dr. Do-meniea Costa. V črno opremljeni dvorani instituta so se od uglednega pokojnika poslovili predstavniki najvišjih oblasti, univerzitetnega profesorskega zbora in študenti. O liku pokojnika je najprej spregovoril prof. Giorgio Rabbeno, nato pa še rektor Ambrosio, ki je med svojim govorom sporočil odločitev, da bo zaradi pokojnikovih zaslug Institut za uporabno kemijo odslej nosil njegovo ime. Krsto so nato prenesli v cerkev sv. Antona, kjer je bil opravljen žalni obred, nakar so jo odpeljali na pokopališče pri Sv. Ani, Pri trčenju v avtocisterno motorist in sopotnik na mestu mrtva Hudo nesrečo je verjetno povzročila prevelika brzina motorja na ovinku - Tudi šofer avtocisterne nekoliko poškodovan KAJ NAJ TO Prejeli smo: V petek, dne 25. februarja zvečer je moja družina sedela pri skromni večerji, in sicer: moja žena. hčerka, zet, vnuček Frankec in jaz. Pogovor je bil vsakdanji, razpoloženje mirno, rekel bi idilično. Nastala je mala pavza 7> pogovoru in tedaj se je moj vnuček Franko Palme, učenec III. razreda slovenske osnovne šole v Ulici sv. Frančiška, kar na lepem, brez vsake zveze s kakim prejšnjim pogovorom, oglasil: «/Ve razumem, kaj ima naš katehet proti ,Galebu’. Pravi, da je grd list.« (Dobesednol). Priče za to so omenjeni moji odrasli člani družine. Obstrmeli smo, a jaz sem takoj previdno spravil pogovor na drug predmet. Kakor je otroška navada, se je vnuček gladko dal premotiti, pozabil je na predmet, ki ga je načel, in sledil nadaljnjemu pogovor u nas odraslih. Pribijam: Ce je kdo na svetu pripravljen sodelovati popolnoma in absolutno s šolo pri vzgoji otroka, sem to jaz! Gornji dogodek mi je dal misliti in se ga ne morem otresli. To tem bolj, ker sem dva dni prej, 23. februarja. govoril z neko materjo, ki ima smčk a v V. razredu iste šole in ki je kakor jaz čakala v šolski veži na konec pouka, da prevzame otroka, ter se mi je v pogovoru o pogubnih «giornalinih» in «fumettih« z njihovimi Indijanci, kovboji, pirati m banditi, potožila, da katehet v V. razredu odvrača učence od čitanja mladinskega lista »Galeb«, češ da Kdor ga čita, je »po gan». Omenjena mati je še dodala, da ji kaj takega ne gre v glavo, ko je sama pregledala «Galeb» in ugotovila, da je v vsakem pogledu koristen in priporočljiv za mladino. Kaj naj to pomeni? Poudarjam, da bijem jaz s svojo hčerko, m gotovo tudi mnogi drugi starši, že leto in dan trd in skoraj brezupen boj proti pogubni poplavi • giornalmov», kateri kar mrgolijo na knjižnem trgu in med otroci skrivaj prehajajo iz roke v roko. Da bi dosegel čim več uspeha n tem boju, tudi rad plačujem ra2ne sPastirčkes in *Misijonarčke». ki se v šoli pridno razpečavajo in za katere me moj vnuček vztrajno terja, čeravno jih — ne čila. veseljem in zadoščenjem smo vsi pozdravili pogumni korak nekaj redkih šolnikov-idealistov, ki so se odločili, da žrtvujejo svoje delo, svoj čas in celo svoj denar, da nam v «Ga!ebu» dajo vsaj skromno protiutež proti skrajno kvarni »mladinski literaturi« kovbojev in piratov, kateri je razpečavanje dovoljeno s tako neverjetno in nerazumljivo popustljvostjo! Vem za gotovo, da označeni iolniki-idealisti sedaj, ko je »Galeb« razpel svoja krila, poleg omenjenih žrtev morajo žrtvovati še svoje živce pod težo neizprosnih administrativnih skrbi; kajti papir in tisk sta draga in vsak začetek je težak. Toda naj vedo, da jih bomo vsi, ki smo «dobre voljes, vsestransko podpirali v njihovem naporu, predvsem pa mi, ki smo prvi poklicani, da bdimo nad dragocenim naraščajem: starši in šolniki! In ker so te moje vrstice pisane «sine ira et studio», s pravim krščanskim namenom, upam. da se nam pridružijo tudi tisti kateheti, ni tega do sedaj še niso storili. Najraje bi pa upal, da bi se mi sdokazalo, da sta moj vnuček in tista mali peto- šolčka pretekli teden — fantazirala .. Dr, Fortunat Mikuletič Ovinek na državni cesti št. 15 na odseku pred bivšo tovarno Gaslini je bil ponovno prizorišče hude prometne nezgode, ki je predvsem zaradi neprevidnosti šoferja in hitre, skoraj bi rekli divje vožnje, terjala smrt šoferja motornega kolesa in njegovega sopotnika. Približno 15 minut po 15. uri je motorno kolo «Guzzi» rdeče barve, na katerem sta sedela Giuseppe Jurada od Oreha, ki je bil za krmilom, in 27-letni Giuseppe Stefani od Farnejev pri Miljah, ki je sedel na drugem sedežu, drvelo po cesti proti Miljam. V divji vožnji je šofer zavozil v ovinek nasproti bivše tovarne in naenkrat začutil majhen sunek, ki je zadostoval, da je motorju spremenil smer in obenem zmedel Ju-rado, da je izgubil oblast nad vozilom. To je z obema potnikoma silovito trčilo ob nasproti vozečo avtocisterno «Lancia 3 RO«, katero je proti mestu šofiral 27-letni lastnik Valentino Stroppolo od Sv. M.M. Sp. Kaj se je v tistem trenutku zgodilo nihče ni mogel razložiti. Dejstvo pa je, da sta potnika motornega kolesa zletela v zrak in nato padla na tla, kjer sta negibna obležala. Zdravnik, ki je kasneje prišel na mesto, je ugotovil, da je smrt nastopila takoj zaradi prebite lobanje. Juradi in Stefaniju ni bilo mogoče več pomagati. Nasprotno pa je Stroppolo, katerega j« sunek vrgel iz šoferske kabine, nujno potreboval pomoči, kajti dobil je hud živčni pretres verjetno zaradi prestanega strahu, ker je njegovo težko vozilo takoj po trčenju naenkrat spremenilo smer vožnje ter zavilo * ceste na travnik. Pogled na oba mrtveca in na vozilo, pod katerim je bile popolnoma razbito motorno kolo, je bil grozen. Trupli so kasneje odpeljali v bolnišnico, medtem ko so prišli na mesto agenti prometne policije, ki so uvedli preiskavo. Na mesto je prišel tudi neki Egidij Furlan od Oreha, ki je povedal, da je motorno kolo njegovo. Povedal je, da ga je sestra, ko je prišel z dela iz tovarne Sv. Roka, opozorila, da si je Jurada izposodil njegovo motorno kolo in da je izvedela, da se je ubil. Furlan je tedaj ponovni sedel na svoje kolo in se pripeljal na kraj nesreče, kjer je ugotovil, da je motor res njegov. Tudi avtocisterna je utrpe Zdrobljeno motorno kolo pod avtocisterno lovito trčenje odbilo levi blatnik, popolnoma odrezalo debel železni kavelj ter prelomilo os kolesa. Na mesto so morali poklicati tudi policijski mehanični voz, s katerim so dvignili prednji del cisterne, da so lahko potegnili izpod nje motorno kolo, katerega so nato odpeljali lastniku- na dom. Trupli obeh žrtev so medtem položili v mrtvašnico splošne bolnišnice, medtem ko so Stroppola po zdravniški pomoči, ugotovili so mu namreč poleg živčnega pretresa tudi udarec na hrbtu, odslovil’ s prognozo okrevanja v 8 dneh. Novi odloki gen. komisarja Vlabmi generalni komisar dr. Palamaira je v zadnjih dneh izdal vrsto odlokov, ki so objavljeni v Uradnem vestniku z dne I marca t. 1. Med drugim1 je objavljen odlok, na cigar podlagi Le bodo zakonodajni ukrepi republike Italije. Ce to odredi generakii komisar, v celoti razširjali na ^ržaško področje, tako da bodo v izviirnem italijanskem besediti u in v slovenskem prevodu položeni pri uradu za pravne zadeve pri generalnemu komisariatu, kjer jih bo mogel prosto pogledati vsakdo, ki se zanje zanima. Odlok St. 69 o predpisih glede osebja prejšnje ZVU govori o prenehanju službovanja 30 dni po objavi odloka vseh tistih upokojencev, ki so doslej prejemali pokojnino v razni ti oblikah v višini nad 60.000 lir. Odlok o narodnem .skladu za zimsko pomoč prinaša podrobno razpredelnico pribitkov na razne vstopnice v korist sklada. Odlok o vlaganju rekurzov na komisijo za pomorščake 2. stopnje nravi, da se s 15. t. m. ukinja ukaz od tega dne proti izvidu zdravniškega pregleda po stalni komisiji 1. stopnje, ustanovljeni pri pristaniškem poveljstvu v Trstu, dopusten rekurz na centralno komisijo 2. stopnje. Odlok o predpisih zakonika o plovbi im pravilnika o izvajanju zakonika o plovbi ukimja veljavnost zadevnih ukazov ZVU in razteguje italijanske odloke. Poleg tem so v Uradnem vestniku od l t. m. objavljeni še odloki o odobritvi lestvice nagrad za izvršena dejanja, opravljena na predlog izterjevalcev neposrednih davkov proti zamudnim davkoplačevalcem, odilok glede predpisov o ureditvi anagrafa za rezidemtno prebivalstvo po zakonu italijanske republike z dne ,24, XII. 1954, odlok o ustanovitvi pravosodnega odbora za spore o rek vizi d jati za tržaško področje, odlok glede novih predpisov o spreminjanju orga-ničrrih slaležev osebja krajevnih samoupravnim korporacij in končno odlok o spremembah Kazenskega zakonika v tistem delu, ki se tiče zločinstev proti di-žavnim institucijam. OB 30-LETNICI SMRTI Počastitev spomina dr. Klementa Juga Včeraj je bila v Gregorčičevi dvorani proslava 30. obletnice smrti dr. Klementa Juga. enega izmed prvih po-četnikov in pobudnikov slovenskega alpinizma. Na proslavo je prihitelo lepo število planincev in drugega občinstva, da počastijo spomin tega velikega sina sončne Goriške. Proslavo je otvoril prof. Jelinčič, nakar je Lelja Nakr-stova z občutkom recitirala Gradnikovo pesem «Z adnja stena», Stane Raztresen pa Alojza Rebule »Skrivnost Severne stene«. Za njima je prof. Jelinčič orisal življenje in delo dr. Klementa Juga ter s skiop-tičnimi slikami prikazal stene, po katerih je plezal pokojni Klement Jug, dokler ni leta 1924. omahnil v Severni triglavski steni. Tov. Jelinčič je nazorno prikazal posebno miselni in duhovni razvoj pokojnega Juga in kaj ga je gnalo v gore. Za Juga alpinizem ni bil šport, marveč prava življenjska šola za krepitev volje in vztrajnosti, hkrati pa tudi preizkušnja pravega in nesebičnega tovarištva, saj pomeni skupna naveza v stenah tudi skupno usodo. Tov. Jelinčič je spregovoril tudi o Jugovi znan-stveno-naravoslovn, dejavnosti lasti na področju etike in eksperimentalne psihologije Končno je član alpinističnega odseka SPD Cesar prebral številne odstavke iz Jugovih zbranih spisov, ki ^so nam še bolje osvetlili lik' tega pionirja našega alpinizma- V NEDELJO V AVDITORIJU Gostovanje koroškega pevskega zbora Po daljšem presledku bomo v nedeljo popoldne pozdravili v naši sredi rojake iz slovenske Koroške, in sicer pevski zbor, ki ga sestavljajo moški zbori slovenskih prosvetnih društev■ iz St. Vida v Podjuni, iz Kotmare vasi in iz Bilčovsa. Združen pevski zbor je uvežbal in ga vodi znani pevovodja in komponist koroških narodnih pesmi Pavl Kernjak. Spored koroških pevcev obsega vrsto najlepših koroških pesmi, ki so jih priredili zbiratelji slovenske ljudske pesmi.■ Zdravko Svikaršič. Oskar Dev, Luka Kramolc. Pavl Kernjak in njegov sin Miro. Koroška, ki jo nekateri smatrajo za zibelko slovenske na-rodne pesmi, je vedno pritegovala posebno pozornost zbirateljev in harmonizatorje,v naeodnjh nielodij in to po pravici, kajti ravno preproste ljudske pesmi naših Korošcev so morda med vsemi1 slovenskimi pesmimi najbolj prisrčne, najbolj dostopne našemu človeku. Tako je tudi znani slovenski skladatelj Oskar Dev posvetil velik del svojega udejstvovanja obdelavi in dokončni dopolnitvi tonske podobe koroške ljudske pesmi, ki jih je izdal v raznih zbirkah kakor n. pr.: «Ko-roške slovenske narodne», »Slovenske narodne 12 Ziljske doline in Podrožan itd. V njegovi harmonizaciji bodo na nedeljskem koncertu izvajane tri znane in priljubljene Pcs" mi; »Dober večer luba dakles GLASBENA MATICA __________TRST V nedeljo 6. marca 1955 ob 17. uri v AVDITORIJU Koncert pevskega zbora s Koroškega Dirigent: Pavl Kernjak. Vabila so na razpolago v Ul. Roma 15/11, telefon 31119. v petek in soboto od 11. do 13. in od 16. do 19. ure. V nedeljo od 11. do 13. in od 15. do 17. ure. »Dečva to mi povej« in »Tre- ba ni k moji dečvi itis. Enostavne a prisrčne so zborovske priredbe Zdravka Svikar-šiča, 'kateri se nam bo med drugim predstavil z znano »Cej so tiste stezice«. Združen pevski zbor, ki bo v nedeljo nastopil v Trstu, je z istim sporedom gostoval lansko leto v Mariboru in drugih štajerskih krajih ter je povsod žel velike uspehe. Ker je to edinstvena zborovsKa prireditev naših koroških _rojakov v Trstu, vabimo občinstvo, zlasti člane naših pevskih zborov, da se koncerta zanesljivo udeležijo. v n G ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V soboto 5. marca 1955 ob 20.30 uri v BORŠTU komedija Roger Ferdinand « 3 -I- ena» V nedeljo 6. marca 1955 ob 16. uri v dvorani prosvetnega doma na OPČINAH Ben Jonsonova komedija «Volpone» na splošno željo občinstva. PROSVETNO DRUŠTVO (IVAN CANKAR« vabi na večerni pleb ki bo v nedeljo 6. marca ob 20.30 uri v društvenih prostorih v Ul. Montecchi 6/IV. Cristallo. 15.30: «Cutn<^»- J Valili, F. Granger. Mladol«! prepovedano. Grattacielo. 16.00: »Rdeča o na«. G. Pečk. g Alabarda. 16.00: «Strasti»». Bru, A. Nazzari j,, Ariston. 16.00: «Toto v barv Toto. mik Armonia. 15.00: «Proti Tripolisa«, J. Payne. .-, Aurora. 16.00: »Pristan«** ta«. M. Brando. Mtj, Garibaldi. 15.30 «Rde£i ** B. Sullivan. . -Mph Ideale. 16.00: «Sužaja m P*r-S. Hayward. Impero 16.00: «Dnevi ‘Ju ^ M. V1 adv. Mladoletnim ™ vedano. v iiofr Italia. 16.00: «Počitnice te Carlu«, A. Hepburn. ^ S. Marco. 16.00: »Poroči« se s pilotom«, H. StaCK-.^ Kino ob morju. 16 00: «0 ^ nje za tistega, ki P3“ Nazzari. Moderno. 16.00: «N. N. sebnim nadzorstvom«. ,,*.*■ Savona. 15.30: »Latinski ir ci», L. Turner a Viale. 16.00: «Kakšne A. Fabrizi. . M Viltorio Veoeto. 16.00: L« ljubezni«, M. Vlady. letnim prepovedano Azzurro. 16.00: «Deviška ca«. J. Simmoms. .Jr Belvedere. 16.00: «Upornik ve«, V. Ralston. . Marcoui. 16.00: «Pekel P® lo» A Ladd gd Massimo. 16.00: «Skrivnw* džungle«, L. Ba.rker. . .. Novo Cine. 16.00: «SovrasU" dene dvakrat«, R. R0®:.« i* Odeon. 15.00: »Kruh, lju^T tantaziia«. G LoltobriS'” 1 Radio. 16.00: «Yankee P*5 1 Chandler ^ h Secolo. 16.30: «Pomla"’’ Mae Dorvald. K0]»i Venezia. 15.30: »Bakrena M. O/Hara d« Skedenj. 18.00: «Razko9>* kleta«. A. M. Ferrero. « ph en. ,gi> Kino na Opčinah: 18.00: rij«, R. Vallone, F. Arnoul. kritiki: IN POBOtlb*) Stari računi... /faradi starih medsebojnih računov sta se včeraj proti večeru sprla 57-letni Josip Ribič s Kolonkovca št. 37 in neki njegov znanec pri gostilni »Kačun« v Ul. Koštalunga. Ribica je njegov znanec potolkel po obrazu in ga z malo britvico ranil po čeljusti in levi nogi. Ozdravel bo v 3 do 5 dneh. la ogromno škodo, saj je si- zvu št. 74 iz i. 1946 in da je V starem pristanišču pa se je ponesrečil včeraj popoldne 3(i-letni Bruno Prodi iz Ulice S. Marco 43. Tudi njemu se ie spodrsnilo in je nerodno padel s traktorja. Ozdravel bo od 5 do 15 dneh. «Parižan/ca» v gledališču Verdi Henry Becque, k* je ben za zgodovino fra^OSsr^ gledališča, ni imel mnogo sreče v življenju. Tudi njegova dela niso imela lahkega uspeha la-ko ni čudno, če so ga imel.'5a zagrenjenega in grobega loda bil je le odkritosrčen in hotel je pokazati življenje tako, kot je v resnici bilo. Tako spada Becque med tiste, ki so na področju gledališča prelomili z romanticizmom Delo je skoraj tipičen primer tisae francoske lahkotnosti, kjer se pravzaprav nič ne dogaja, a je vendar ves čas v gledalcu potrebna napetost, ki jo ustvarjajo drobne psihološke finese, ki prihajajo do izraza v dialogih med tremi glavnimi akterji: ženo, ki je obenem ljubimka, a je poteg tega tudi pametna, s ču-lom za mero in za dom; možem, ki je dovolj resen človek brez ljubosumnosti in ljubimcem, ki je daleč za prvima dvema, da učinkuje že smešno. Delo je režiral Sanluccio, ki Je obenem igral moža Du Mesnti-la, in težko si je zamišljati, kakšen naj bi bil drug način režije takega dela, da bi bila boljša. Kol je treba za tako komedijo, teče igra gladko, s pravo uglajenostjo, čeprav nas vedno ne prepričuje v tem, da predstavlja Parižane. Lilla Brignone kot žena Clotilde se nam je predstavila v povsem drugačni kreaciji, kot smo jo videli v Giacosovi drami »Kakor lisije«. Priznati pa je treba, da je to že nadpovprečna igralka, ki zna vsakokrat ustvariti novo osebnost. Santuccio in Battistella, (ki je igral ljubimca Latonta), nazadnje s svojima krhkima vlogama tudi nista imela lahkega posla. Končno gre tu ne le zgolj zn dobro ali slabo igranje, temveč je igralcem poverjena tudi naloga, da delo sploh »drže«. V rokah slabih igralcev od lakih del kot je «Parižanka» ne ostane nič. Brignone, Santuccio in Batistella, ki sta se jim v manjših vlogah dosioino pridružila še Minili in Adriana Asti, pa so vendarle ustvarili predstavo, ki ji je treba priznati dostojno umetniško stopnjo. * Razna obvestila SLIKE OTROŠKEGA PUSTNEGA RAJANJA Kdor želi slike z otroškega pustnega rajanja, ki je bilo 20. t. m. v Ul. Roma 15, jih dob' pri Foto Corso. Slike l otroškega pustnega rajanja, ki je bilo v Ui. Montec-chi 6, so na razpolago v foio-sekciii v Ul. Montecchi 6-1V AERO KLUB TRST vabi mladino, ki čuti zanimanje za letalstvo, naj prijavi svoj vstop v vrste mladih ljudi, ki so že člani kluba. Vpisovanje in informacije vsako nedeljo od 11 dOs 12. ure ,v - Ul. ^Rugger^ Manna 29. Kmetijska nabavna in prodajna zadruga v Trstu vabi svoje člarie. da se udeležijo rednega občnega zbora, ki se sklicuje kot predvideva statut v prvem zasedanju v soboto 12. marca. Drugo sklicanje bo v nedeljo 13. marca t. 1. ob 9. uri v Ulici Zonta št. 2-1. n. (na sedežu Zveze dela) Priporočamo vsem članom, da se udeležijo drugega sklicanja, to je v nedeljo 13. t. m. Dnevni red in eventualna pojasnita dobite v naših poslovalnicah v Trstu in v Miljah. Upravni odbor Ljudska prosvete Priporočamo vsem pevcem in pevovodjem iz mesta in pod 13.30, 14.30. 19.30 in F Hrvaška poročila: vsak , 20.00. ,5, V? Italijanska poročila: 0 j 17.00. 19.00 in 23.00. Iz naših listov v *T dan (razen nedelje ih kal ob 14.36 ,„i,: Lij, Iz naših listov v * nod*^ dan (razen nedelje m v ka i ob 17.06. »00 6.40 Jutranja glasha: tIJJ, 15.00 KultujSK l* % iak;ov melodij \ j vsakogar nekaj; 17.10 (j'', sL željah: 18.00 Iz dela ta; 18.00 Šport; 19.13 tUj melodije; 20.15 V ritmu . » 20.30 Bosenske sevdaliflf jjjid* Beethoven: uvertura op. 72-b, violinski D-duru op. 61, i8ra David Ojstrah. . »*.,»** i« > : J 4 m . 327,1 m, 202.1 m, Poročila ob 5.00, 6.00. ■ ,j 15.00. 17.00 m 22.00. 11.4 Gla dober dan J\W/. jJ(C Jo, li koncert; 12.00 ^ rodne pesmi; 13.00 13.15 Odlomki iz znanjn 14 30 00. 17.00 m 22.00. 11.00 Radijski k ui* «.Joe med pirati«. fa,ft M%,e; redba (ponovitev); "jj je za razvedrilo; -jj-i niko igra Rudolf L« M)’ I Glasbeni razgledi; la’’jnjci 9j/r\ nih baletov; 16.10 U- tSf. uij j terature - Cesar e f3 d(l: }|J | icčno potovanje«, / želeli ste — poslos*-1 ^tj Popoldanski simfonh-h .; j 18.00 Družinski pOS*” itrf.f Poje moški komorni 5i;i,■ Celja; 20.15 Poje LJU^ ojf moroi zbor; 21.00 l? ju in pomorščakih: **■ na in plesna glasba. j . I,i KV!/.«-'-4 4 17.30 Spored za Film: »Pravica za nji|i; 20.45 Televizijski d’hev‘ Revija; 22.15 Pariz, VREME VČERAJ Najvišja temeperatura 7.4, naj-nizja 0.8, ob 17. uri 6.2, zračni tlak 1026.9 v porastu, veter 12 km vzhodnik, vlaga 30 odst., nebo 8 desetin oblačno, morje lahno razgibano. temperatura morja 6.7. NOČNA SLUŽBA LEKARN Biasoletto, Ul. Roma 16; Man-zont. Ul. Setlefonlane 2; Mar-chid, ul. Ginnastica 44; Rovis, Trg Goldoni 8; Rossetti, Ul. Schiapparelli 58; Harabaglia v i Barkovijah in NicoLi v: Skednju. ADRIA EX trst pf|ti. Ul. Cicerone **• tel. 29J*J «Adria-Express» j f)*” seznam pr‘hodl,i0; tov za JugoslaVU 5 19,—20. mafca poStoY Opatija - na - D.|ubljana.rj() jj ^ Branik - Z.sli jtlos(»d, Gorica - Ka?8 jcoDaŽJK Soči - Tolmin _ Ilirska Bistrica - pivka- g55. dO 5J' 4. marca 1955 z nedeljske seje glavnega sveta sgkz Slovenščina po določbah Posebnega statuta Poročal dr. Jože Dekleva naloga je, da v od- času obrazložim "Njenem P avico do rabe slovenščine lo določa Posebni statut, p, . naiili narodnostnih tih (C 16 v S-D'°šnih načel-» formulacijah Splošne de-- lJe o človeških pravi-statutu. v Vl V Posebnem ’ »li okraji. o>ialjnji bolj shematični tvi predmeta se bom skliceval le na določbe statuta, v katerih so konkretneje in obširneje formulirana nekatera načela. Splošne deklaracije. Statut vsebuje nekatere naše jezikovne pravice, ki 50 se izvajale že pred podpisom Memoranduma o soglasju z dne 5- oktobra 1954. Med te pravice štejem; 5. X. 1954 obstoječe pravice stanje po štirih mesecih Pravi. it, ''“’“ca do lastnega ti- v r?^Clni’ ki Je d°-Vijsj, -orstu svojo domotožno, Prav,c° z vstopom lt0 Vanske vojske v me-iii :P° “voboditvi leta 1945 Posla, .zajamčena v členu 4 ?u c) statuta- Pri nie_ dii »all^r" DlSm0 d° Se' 2t p na ovire, delni Zavica (uzakonjena v v‘lsluh P°glavje c> do slo- ^ družb prosvetnih, kultur- 0rgani: enih m športnih d*iujefoCIi^i kl obstaiai° 'n lje osvoboditve da- diist!rav-a.d° slovenske ra-je b) Pos^aie (člen 4 poglav-Vil» m -1 „]e P maja 1945 ja-je fas- acanom in svetu, da *as,zpp> Strt in da -» krati,naPredne in denio-tut, s 6 Slle- Po podpisu staji ra?^Se pr' radijski postajale o !r,e histveno poslab- ■" CaienSICer po le Ka’ p° vsebini pa ja n ’ a "ahjanska postarani P^eramu odloča io Ua-redniki venski radijski u-Prevajai .so. Postali navadni »iov«,,«?1 iz italijanščine v ska ost ln°'. protijugoslovan-pr'krita P°5ta'a sicer bolj ten,. c’ “da nič manj stru-daljeva1! svojo misijo na-v tem nravcu. bo l’°stala " ” .l'em pravcu, iPtske razširjevalec ital i-S*i in onarne miselno- nitve 8 na škodo ohra-*>h vr.. n|čnega značaja na-i ,1!’ » ljudi. ZaBotovrU 4 p°elavie c) sitih Vr. len obstoj sloven-k°vnih ,CeV’ osn°vnih, stro-" ‘n srednjih šol. Neka-hastale med borbo 'tre *» >S°vtteV- drUge pa H sSn„, določb po vsebuje ki zadevajo Statut V’3H v ° solstvo, o katerih r‘š. govoril drugi tova- ''1' p°ročilo smo obja- s“ le ,j al- °P. ur.) Omejim Cel v "gotovitev treh nalil , 3zi So; s šolo kot tako ?bvez,|^'ianska vlada se je •! ’ v ud , ne bo obstoie-šni "em seznamu na-v^nega ZaPrla brez pred-\ ^°Svetovanja v me-S ^ 0flKg0slovansko-italijan-^Lr.U‘ ^ ^em je za- čer °bst°l ^nitevVn° * m je slovenske šo-"-v r> Potrebno za i! r'05vetmne •druge šole !&iji in nan^e v mešani ko- v kaw tega °rBa" V(^ Italija ’ ■ Pravilno. k; *akot ',a bo le prevzela ob-slcvenske šole vrtce u- stanovila v vseh krajih področja, kjer so slovenski otroci. Za spopolnitev našega šolstva je to izredno važno. Dana je tako pravna osnova med drugim za razširitev o-mrežja slovenskih vrtcev m osnovnih šol v samem središču tržaškega mesta kot na pr. v Ul. sv. Frančiška, v Zgornji Kolonji, na Kolon-kcvcu itd., kjer živijo slovenski otroci in že leta — kmalu bo desetletje — zaman čakajo, da bi tržaška občina ali pa Ustanova za otroške vrtce odprla za njih vrata otroškega vrtca, ki ga otroci delavskih staršev tako nujno potrebujejo. c) Slovenske šole bi morale biti enakopravne v ravnanju z italijanskimi med drugim tudi glede šolskih poslopij. Kljub temu, da so višji razredi klasične in realne gimnazije v prostorih, ki so v vsakem pogledu pod kritiko, nismo do sedaj dosegli niti toliko, da bi oblasti izročile najvišji slovenski učni ustanovi nekaj sob za učilnice, ki so zasedene po brezdomcih in da bi tako omogočile slovenskim dijakom, ki prihajajo tudi s podeželja pouk le v dopoldanskih urah, kot ga imajo vsi italijanski dijaki v istovrstnih šolskih zavodih. Na omenjenih področjih smo dosegli po 5. oktobru naslednje: 1. ze omenjeno poslabšanje na radijski postaji Trst II, 2. Položaj slovenske klasične in realne gimnazije se je izboljšal toliko, da so bili pobeljeni nekateri do skrajnosti zakajeni prostori, v katere je prihajal skozi špranje vsakovrsten mrčes1 in da se je število učilnic povečalo za eno sobo, čeravno je že Zavezniška vojaška uprava spričo škandaloznega položaja, v katerem se nahaja ta učni zavod, obljubila, da mu bo dodelila vsaj 4 učilnice in tako vsaj začasno rešila to vprašanje. 3. Da kvestura izvaja glede društev in drugih ustanov z doslednostjo fašistični zakon o javni varnosti in zbira o odbornikih in članih društva podatke političnega značaja, kar je v nasprotju z določbami italijanske ustave in še posebej Splošne deklaracije o človeških pravicah. Tako poskuša ustrahovati našega človeka. srčni in menijo, da se slovenski prevod mora nalepiti le v krajih, kjer prebiva več kot 25 odst. Slovencev in ne tudi v središču mesta. Vse to je nesmisel in seveda v nasprotju z besedilom Posebnega statuta in še posebej z duhom časa. Clen 5 statuta vsebuje nadalje še rešitev vprašanja o krajevnih imenih in javnih napisih. Stara slovenska krajevna imena, ki jih je fašizem izbrisal ali popačil, da bi spremenil zunanje 'ic» naše zemlje, so zopet dovo*je-na. To velja ne samo za sio-venske občine in miljsko, ampak omejeno tudi za trza.ko in sicer za one »volilne okraje#, kjer prebiva najmanj 25 odst. Slovencev. Besedilo statuta se sklicuje na #volilne okraje«, ki jih volilni zakoni po letu 1907 sploh več ne poznajo. Zaradi rabe neodgovarjajoče terminologije je nastala zmeda, ki jo bo morala, kakor vse kaže, rešiti mešana ju-goslovansko-italijanska komisija s svojim avtentičnim tolmačenjem. V tej zvezi se poraja še nadaljnje vprašanje, ki ga je ze javno sprožil dr. Schiffrer s svojim predavanjem, namreč, na kateri podlagi se bo določil odstotek Slovencev, t. j. ali na podlagi bivš’h ljudskih štetij, ali pa novega štetja, za katerega izvedbo predlaga dr. Schiffrer ze konkreten način. Vprašanje je zanimivo pa tudi važno za nas Slovence. Dolžnost naše zveze je, da ga temeljito in vsestransko prouči in zavzame o njem tudi konkretno stališče. Kakor ostale določbe statuta tako tudi člen 5 se ni začel še izvajati. Po podpisu londonskega sporazuma smo dosegli na področju jezikovnih pravic, da so oblasti postavile na obmejnih blokih dvojezične napisne deske, ki so bile po •.',6. X. 1954 odstranjene in za-menjene z italijanskimi. Priznanje in uzakonitev naših pravic v Posebnem statutu je naletelo pri doma-ih šovinističnih krogih na odločen odpor, ki so mu dali vidni izraz tržaški župan in škof. Diego De Castro in nekatere druge italijanske o-sebnosti. Škof Santin je na pr. zaskrbljen za «dušo ita-li.ianstva« Trsta. Tržaški župan, ki doslej ni izdal niti enega slovenskega prevoda njegovih po Trstu nalepljenih cbjav, se zaklinja, da ne bo dopustil rabe slovenščine v itržaškem občinskem svetu, dokler županuje. De Castro tolaži svoje ljudi, češ saj ne oo tako hudo, ker Slovenci itak obvladajo italijanščino. Drugi so mnenja, da prevajanje iz italijanščine v slovenščino ne sme postati sistem. Po njihovem mnenju bi se s tem le otežkočpo življeme, izražalo neko politično prepričanje in razširjalo znanje slovenščine. Prevajanje, naj bi bilo zato dovoljeno le tedaj. ko je to nujno potrebno in koristno. Vse kaže. da bomo imeli v bodočnosti še velike težkoče. da bi prodrle pridobitve, ki so našle svoj izraz v statutu. V tej borbi so potrebni enotni nastopi Slovencev in zlasti je potrebno enotno tolmačenje posameznih določb Posebnega statuta, da se prepreči izigravanje naših pravic s strani cblasti, kakor se že poskuša. Tudi v Avstraliji so velike poplave in izprazniti so morali tri mesta: Singleton severno od Sydneya, kjer je izgubilo okrog 50 ljudi življenje, 50.000 pa jih je ostalo brez strehe. Okrog 10.000 jih je bilo evakuiranih še iz Maitlanda in iz Narrabnja is industrijska proizvodnja Kompetenten urad Združeni narodov je 27. februarja letos objavil statistike glede svetovnega prebivalstva in industrijske proizvodnje. Te podatke je omenjeni urad pripravil ob sodelovanju 140 držav in dežel in se nanašajo na leto 1953. Jz teh statističnih podatkov izhaja, da se je v letih od 1950 do 1953. število ljudi na svetu povečalo od 2 milijard 455 milijonov na 2 milijardi 547 milijonov oseb, torej za 92 milijonov oseb. Povprečna gostota svetovnega prebivalstva je 19 oseb na kvadratni kilometer. Največjo gostoto imamo v kneževini Monako, kjer Živi na površini, ki le za nekaj presega 1 kv. km 20,202 oseb. Drugo mesta po gostoti zavzema Makao, dočim so na skrajnem koncu lestvice mnoge pokrajine Avstralije. Kanade, Islandije in Libije, kjer Največja socialno-medicinska anketa o spolnem življenju Poročilo dr. Kinseya, upravnika zaVoda za seksualno proučevanje V ZDA, ki je petnajst let proučeval to Vprašanje s pomočjo okrog 300 strokovnjakov: zdravnikov, biologov, psihologov, psihiatrov itd. Naše zahteve °troške kavico po el. S Statuta še niso začele izvajati go- sta- tm* v prav'cah S ki Vnerp člen P,ra®ahia Ure^u'e tri važna 1. r,L la to: v od- veVc>dov , do slovenskih etit°v SPb javnih doku- «1; • ki j,h 3. izdajajo obla- la j?™""1 ■ 'iti “sčina tis ' uradni P° statutu ni trJS'u bevna)eZ'k v Pravem M 1U’ kljub ^ na 'em pocl' ti ga ie ■, u ie mesto, > javne,!VZela . v 'ukajs-s aa PriZlvljenju, zelo > itab? moti thiV°i tnaie'nSklb šovinistov. N in n,r.ni Jpz'K smemo 'tl Svojih sinen° rabiti v ^»Vkih, kTauhmh P0S“h i. nitni K* jih imamo z c- *'ttH ''tib"1 Občinskim c *• Ni, ’ pokra- r -r»di it m' “ru- < pomemaVn^aJ"at*Ja- vi,;- vsak ■ prt'dvsem, da nJ-** do namni.k °d naj‘ «Stn pQl0žaia h'7 ,a urad- ,V° ttnss.ne °VarJat* na CVfc ,-a«-ne nrnenu hti Pritožbe, Prošnje, za- vprasanja m sicer mJN -v« J Jal' brez Urad «>«*- lo. * slovensko nfCne 7ab“-Mov„ Ostij0 ,.r„ men° vlo- i^nske'n izv r ,,d- v v4uN v .lovenskenfP* 'Ijlii kl niora 7 ?kero pre- tjj nskemu or.Priložen ‘Udi nav'deno vll?aIU' Zr°-kij, Za občevanie ' sev«ta Sos *ad*ve v o "Ske «" n e<,"° ali n "lovensetni 'C naPa Po to„na. isišfcin,)bvlada ali ’ 6 Sl0* ne llaii- ttrno j® obsežnih „ Pret^U SlovencirnVLC ni' •'ki °sti zb«,: 1 Koli veljala vedno in povsod za steber šovinizma in iredentizma in je kot taka storila vse, da ne bi slovenska beseda prišla do izraza v njenih uradih in na sejah občinskega sveta. Naštete jezikovne pravice bodo usahnile, to je bodo ostale samo na papirju zapisane pridobitve, če se jih ne bomo ob vsaki priliki dosledno posluževali ne glede na začetne neprilike, na katere hotpo najbrž naleteli. Tudi v tej borbi ne borrto uspeli brez žrtev. V členu 5 Posebnega statuta je nadalje določeno, da morajo občinski, pokrajinski, državni in drugi javni uradi priložiti javnim dokumentom, kot so na pr. potrdila o državljanstvu, razna spričevala. izjave, osebne izkaznice itd. prevod v slovenščini. Isto načelo velja tudi za sodbe, sklepe in druge dokumente, ki jih izdajata sodišče in državno pravdništvo. Pravica do slovenskega prevoda javnih dokumentov, kar ne bi smelo biti združeno niti z izgubo casa za stranko, Mtl z večjimi izdatki, se bo izvajala le v primeru, če bomo ti, izrecno zahtevali, ko za-Umo za dokument ali pa °bči :»U, k' 1 "e na trža. le UplaVi(.eno pro: če bo naša vloga pisana * siover.ščini. Po načelu dvojezičnosti morajo ctrz.avne in druge javne cblasti izdajati svoja uradna obvestila, javne razglase in objave tudi v slovensKem pro-voou Čeravno je ta •loioč-ba jasna in naravna po svo ji vsebini, so se pojavil-, različna in nasprotujoče tolmačena. Nekateri ltalimnski tolmači besedila statuta so iztisnili celo zaključek, da zadostuje. če urad. ki izda javni razglas ali obvestilo, lazobesi nekje na sedežu svoiega urada slovemki pie-vod, t ako da bi Ra Ir h ko Križani, Prosečani, Openci, Bazovci in drugi pn?'i citat v mesto na sgd«7 do4 o nega u-i luda. Drug. so bolj siroko- Določbe statuta so ostale zaenkrat mrtva črka. Naša dolžnost je, da zahtevamo od oblasti: 1. da začne takoj z izvajanjem določb Posebnega statuta; 2. da objavi avtentično besedilo Posebnega statuta v u-radnih listih, ki je do sedaj znano le iz časopisnih objav; 3. da s posebnimi zakoni razveljavi še vedno veljavne zakonske predpise, ki jih je izdal fašizem, da raznarodi Slovence in spremeni narodnostno lice naših krajev, ker so v nasprotju z duhom statuta; 4. da razveljavi ukaz Zavezniške vojaške uprave št. 183, s katerim je dovoljena raba slovenščine le kot pomožnega jezika pri sejah ob- mskih svetov štirih slovenskih občin; 3. da izda posebne zakone ali pravilnike o vseh določbah Posebnega statuta, ki imajo splošen značaj. Dolžnost naše zveze je zaenkrat: 1 da izvaja potrebne in primerne akcije za uresničenje navedenih zahtev; 2 da povzame pobudo pri mešani jugoslovansko-italijan- ski komisiji, da pridemo cimprej do avtentičnega tolmačenja vseh onih določb statuta, ki so nejasno formulirane; 3 da izda v posebni brošuri besedilo Posebnega statuta s podrobnim tolmačenjem in konkretnimi navo- dili; . 4 da prouči vprašanje ljudskega štetja, kakor sem že omenil in 5. da vodi borbo proti spremembi etničnega značaja tržaškega področja. Dovolite mi tovariši in tovarišice, da si ob koncu postavim se nekaj vprašanj. Kdo bo kriv, če se ne bomo posluževali pravic, ki nam lih priznava statut? Kdo bo kriv na pr« ce ne bomo v uradih govorili z uradniki v slovenščini, če se bomo obračali na oblasti z italijanski-,nf vlogami namesto s slovenskimi, ce ne bodo oblasti prilagale javnim dokumentom slovenskih prevodov, če bomo še nadalje nosili popačene priimke, ki nam Jih je vsilil fašizem itd. itd.? Vsekakor je prvi krivec oblast, ki ni postavila slovenskega uradništva. Krivi bomo tudi mi ker izvajanje statuta je odvisno, da se tako izrazim, od izkoriščanja priznanih pravic in od nase borbe, da prisilimo oblasti na izpolnjevanje prevzetih obveznosti. Dosledno izvajanje določb Posebnega statuta o naših narodnostnih pravicah pod-pira našo nadaljnjo zahtevo, da oblasti nastavijo v državnih in v drugih Javnih uradih in to na vseh položajih primerno število slovenskih uradnikov kakor to predvideva statut v členu 2 črki c. Kakor sem že omenil, bo torba za uveljavitev statuta ostra. Računati moramo na resen odpor najmanj pr< krajevni oblasti. Ni izključeno, da bo ta združena z izgubo časa in da bomo slišali marsikatero pikro opazko in žali-lev. Toda vse te žrtve bodo vsekakor manjše v primeri z. onimi, ki jih je nase ljud-stvo do sedaj d'prineslo za kulturno «ts(> gospodarski r.apredek in nacionalni obstoj. Ce bomo v tej fazi borce izpolnili svojo dolžnost, sem prepričan, da ne bo izostal uspeh zlasti še. ker lahko računamo na podporo italijanskih demokratičnih množic in še posebej jugoslovanskih narodov. O spolnem življenju moškega in ženske se je že mnogo razpravljalo in pisalo. O tem vprašanju so govorili in pisali zdravniki, filozofi, književniki. pedagogi, teoiogi, mnogi poklicani in nepoklicani ljudje. O tem vprašanju je bilo prikazanih toliko točnih in tudi netočnih stvari, zablod in resnic, mnogo koristnega in tudi škodljivega. Med vsemi temi pa je bilo najmanj onih, ki so se lotili tega težkega dela, da bi vztrajno in resno proučili spolno življenje večjega "števila moških in žensk tako, kakršno je to v svojem bistvu,, da bi ’ proučili vse njegove manifestacije, . ',x' " Gordon Scott, novi Tarzan, kaže svojo moč z dviganjem pevke Elize Rhodes, ki sedi na angleškem avtomobilu Standard 8, v Madeson Squarc Gardenu, New York, 18. februarja, kjer je bila odprta razstava športnih avtomobilov ALEKSANDER Kemija v službi človeka Pod naslovom .Kemija v službi človeka», je izšel nedavno tega prevod knjige, ki jo je napisal angleški kemik Alexander Findlay. Ne da bi |se spuščali v strokovno plat knjige, lahko rečemo, da je to verjetno eno najboljših del, kar smo jih s področja kemije dobili doslej v slovenščini. Ni vzrok temu samo ime avtorja, ki je dolgoletni predsednik angleškega kemični ga društva, eden najbolj znanih kemikov Britanije in avtor številnih znanstvenih ter poljudnoznanstvenih del. Prava vrednost je v kn jigi sami, ki je res zanimivo in razumljivo napisana, brez nepotrebnih formul- in zapletenosti, toda vseskozi z eksaktnim podajanjem. In razen tega je vrednost knjige v tem, da je sodobna in da avtor v njej pojasnjuje najnovejše izsledke na področju kemije. Zato bo knjigo z užitkom prebral vsak, ki ga zanimajo kemija in naravni pojavi. Zanimanje fe. te pojave pe sodi danes že v splošno izobrazbo vsakogar. Čudovita zdravila proti najrazličnejšim boleznim, atomi, | jederska fizika. sintetična vlakna, umetni kavčuk najrazličnejša barvila, kdo ne bi hotel vedeti o tem, kako smo prišli do vseh teh stvari, kaj pravzaprav te stvari so in kako jih dobivamo. Prav izsledki kemije so v zadnjih desetletjih izredno veliki, tako da je ta znanost, — kot je zapisal avtor v uvodu — mnogo pripomogla k zdravju, u-dobju in materialnemu stanju ljudi in seveda tudi poglobila razumevanje doslej skrivnostnih naravnih poju-vov. V začetku knjige prikaže avtor prveSzačetke kemije, ko so se že stari grški filozofi ukvarjali z raziskovanjem snovi. Nato se dotakne alkimije, obrazloži nekatere osnovne pojme kemije in preide nato k bistvu. V sedemnajstih poglavjih obravnava vsa področja kemije od radioaktivnosti in atomske zgradbe, gorenja, mimo kovin, zlitin, kemije v podiedelstvu, do sintetičnih spojin, vitaminov in hormonov. Njegovo pripovedovanje in razlaganje se vseskozi nanaša na praktične primere in uporabo kemije v sodobnem življenju. Zalo bo knjigo vsak s pridom prebiral. Tudi to knjigo je izdala Pr žavna založba Slovenije, to se pravi ne samo njegovo genitalnost. torej telesni Stik med moškim in žensko, ampak celotno človeško spolnost. Tega dela se je lotil upravnik zavoda za proučevanje seksualnega problema dr. Kin-sey. V neki veliki anketi, ki predstavlja največji socialno-medic.nski podvig na sploh, je dr. Kinsey s kakimi 300 strokovnjaki kot sodelavci medicinskih in drugih znanstvenih panog v 15 letih podrobno proučil ne samo spolno življenje, ampak tudi druge manifestacije spolnosti pri 5300 moških m 5940 ženskah. Med njegovimi sodelavci so bili zdravniki biologi, psihologi, psihiatri, sociologi, ^antropologi, statističarji, književniki. umetniki in drugi. Rezultate tega svojega dela. je dr. Kinsey objavil v dveh knjigah na skupno 1600 stra-peh. Prva knjiga o spolnem življenju inoškega je izšla v angleščini leta 1942, druga knjiga, ki obravnava spolno življenje ženske pa je izšla predlanskim. Kinseyevo poročilo o spolnem življenju moškega in ženske je izzvala veliko in u-pravičeno zanimanje ne le med znanstvenimi krogi, ampak tudi med najširšo javnostjo. O tem je pisal ves svetovni tisk. o tem delu sc, se slišali komentarji tudi po radiu, o njem je bilo nešteto strokovnih predavanj In poročilo o Kinseyevi anketi je dobilo zasluženo priznanje, hkrati pa, kot po navadi, bilo predmet ostre kritike. Nek strokovnjak zatrjuje, da vse od Freudove psihoanalize n noben dogodek na področju seksualogije zbudil toliko za nimanja. Predvsem se K:nseyu priznava velik napor, ki so ga on in vsi njegovi sodelavci vložili v izredno podrobno in organizirano delo. Priznava se strogo znanstvena metodika in bogastvo objavljenih podatkov. V delu za zbiranje podatkov in sestavljanje poročila je poleg 300 strokovnjakov sodelovalo več sto tisoč tehničnega in upravnega o-sebja. V njegovi obdelavi je bilo uporabljenih okoli 1200 znanstvenih del iz raznih znanstvenih panog. Vse to dokazuje, kako je bilo vprašanje vsestransko zajeto in da so hoteli dati svojemu delu zares znanstveni značaj. Poleg povsem znanstvenega ima Kinseyevo poročilo tudi velik praktičen pomen. To izhaja iz dejstva, iz katerega se vidi, da v dveh tretjinah vseh zakonov naletimo na tež-koče v zvezi s spolnim izživljanjem zakoncev in da so tri četrtine vseh ločitev zakonov posledica problemov seksualnega značaja. Kako važno je spolno življenje moškega in ženske za njuno o-sebno srečo in obstanek družinske skupnosti in cele družbe, ni rtiti potrebno posebej poudarjati. In vprav o tako bistvenem vprašanju za posameznika in za družbo, dobi potrebna, resna in točna pojasnila le pet odstotkov otrok od staršev, oziroma od oseb, ki so za to poklicane, najpogosteje zdravnikov, dočim 95 odstotkov otrok zve o tem šele od drugih otrok. Najvažnejša pripomba, ki so jo napravili Kinsleyevemu poročilu, je v tem, da nudi podatke le o prebivalstvu ene države, to je o ZDA in še pri tem ne iz vseh njenih pokrajin, ampak v glavnem iz se-vernovzhodmh držav, ki zajemajo okoli 70 odst. površine države in komaj 47 odst. celotnega prebivalstva ZDA. Popolnoma točno je, da ima vsaka država svoje navade, razne etične, verske, gospodarske, socialne in druge probleme, ki vplivajo na celotno življenje njenega prebivalstva in zato tudi na spolno življenje. Vendar pa je točno tudi to, da se taka anketa ne more izvesti ne samo v vseh državah, ampak celo niti v nekaterih najbolj kulturnih in najnaprednejših državah, ker so za to potrebna velikanska mateiialna in teb>"čna sredstva. Potemtakem Kinsejcv.o poročilo ne more dati točne slike o spolnem življenju moškega in ženske na sploh, vendar nudi podatke o «spolnem obnašanju moškega in ženske v enem delu sveta.« kot to sam Kinsey zatrjuje. In _ to ima svojo veliko praktično znastveno vrednost, posebno če se vzame v poštev način, katerim je bila anketa izvedena. V Kinseyevi anketi so bili vzeti v poštev moški in ženske ne glede na politično, versko. plemensko, socialno in gospodarsko pripadnost, ljudje vseh poklicev in vseh druž- I benih slojev. Osebe, ki so pri-' šle v poštev za to anketo, so bile stare od 2 do 90 let, večina pa med 16. m 50. letom. Iz podatkov se vidi, da je anketa zajela moške iz 312 in ženske iz 224 raznih poklicev. Kako podrobno je bilo vse delo proučfeno in pripravljeno, se vidi iz dejstva, da je Kin-sey uporabil veliko število »posredovalcev#, t. j. ljudi, ki so imeli za nalogo, vzpostaviti zvezo z osebami, ki jih je bilo treba izpraševati. V ta namen je bilo angažiranih nekaj sto profesorjev, učiteljev, zdravnikov, duhovnikov, pravnikov, gangsterjev in prostitutk, kajti z njihovo pomočjo se je doseglo zaupanje in bolj iskren odnos z osebami, ki so prišle v poštev za anketo. Jasno je, da je na primer gangster mnogo bolj zaupljiv nasproti svojemu kolegu kot pa nasproti zdravniku oziroma profesorju, ki bi prišel k njemu, da bi ga izpraševal. S pomočjo teh »posredovalcev« je bila omogočena anketa tudi pri onih ljudeh, ki bi sicer prav gotovo odklonili vsako najmanjše sodelovanje. Tu mislimo na obsojence v zaporih, na prostitutke in druge. Drugi očitek Kinseyevemu poročilu je trditev, da izprašane osebe niso mogle ali niso hotele biti vedno popolnoma iskrene, posebno ko gre za nekaj tako intimnega in najbolj prikritega v človeški prirodi, kot je spolno življenje. Drugi pripominjajo, da mnogi odgovori niso mogli biti točni že zaradi tega. ker se starejši ljudje ne spominjajo točno dogodka in doživljaja iz mladih let. Tudi to bi lahko bilo točno, toda Kin-sey je po enem letu in pol ali celo po sedmih letih po-. i novno zaslišal 162 oseb in pri tem je v 90 odstotkih primerov ugotovil popolnoma iste podatke, v 7 odst. so se podatki zelo približali prejšnjim odgovorom, in le 2-4 odst. pri-merov so bili podatki razlic-ni od prvih. Kinsey se je s svojimi tremi ožjimi sodelavci leto dni vadil, kako bi postavljal vpia-šanja, ki se ne bi smela preveč razlikovati. Da bi bila tajnost odgovorov popolna, je bil ves material (in je še danes) na kraju, za katerega vedo le Kinsey in njegovi trije najbližji sodelavci. V primeru, da bi nekdo skušal priti do njega, posebna avtomatična naprava more ves ta material takoj uničiti. In tako je tajnost vseh poročil zajamčena. In to je omogočilo, da toliki moški in ženske zaupajo vse o svojem spolnem življeniu. Izpraševanje posameznika je trajalo poldrugo do dve uri. Vsak odrasel moški ali ženska je moral odgovoriti na 521 vprašanj. Iz tega se najboije vidi, koliko časa in koliko truda je bilo treba vložiti predvsem v zbiranje podatkov in nato pa še za njihovo obdelavo. I»r. V. M. odpade na 1 kv. km komaj 1 prebivalec. Iz istih statističnih podatkov zvemo, da norveške ženske živijo najdelj časa, saj znaša njihova povprečna življenjska doba 72.65 leta. Na drugem mestu so Američanke, nato Novozelandčanke, Angležinje, Svedinje in Kanadčanke. Kar se tiče Američank moramo vendarle poudariti razliko med črnkami in belokožnimi Američankami, kajti povprečna življenjska doba pri belokožih Američankah znaša 72.6 leta, pri črnkah pa komaj 63.7 leta. V splošnem veljajo za moške druge številke, kajti povprečna življenjska doba moških je za 4-5 let nižja od povprečne življenjske dobe žensk. Edina izjema so moški v Indiji, kjer je povprečna življenjska doba moških 32.65, medtem ko znaša povprečna življenjska doba žensk komaj 31.5. Največja umrljivost je v Burmi, kjer imamo že več kot 33 primerov smrti na tisoč prebivalcev na leto. Najbolje se hrani prebivalstvo Irske, kjer pride na posameznega prebivalca 3.500 kalorij na dan. Po istih podatkih pa se najslabše hrani prebivalstvo Indije, kjer pride na posameznega prebivalca komaj 1.590 kalorij na dan. Iz statističnih podatkov iste ustanove zvemo, da se je svetovna industrijska proizvodnja (brez Sovjetske zveze. Vzhodne Evrope in Kitajske) od leta 1929 do danes povečala za 100 odstotkov. Od leta 1948 do leta 1953 se je industrijska proizvodnja Zapadne Nemčije in Japonske povečala za priblično 150 odst. V letu 1953 se je svetovna proizvodnja cigaret v primeri s predvojno proizvodnjo podvojila, v primerjavi z letom 1949 pa se je proizvodnja povečala za 12 odst. Kar se tiče stanovanjskih razmer dokazuje statistika, da v 95 odst. stanovanj Nove Zelandije, mestnih predelov Kanade in Združenih držav pride po 1,5 osebe na posamezno sobo. Isto velja tudi za 90 odst. stanovanjskih hiš v Veliki Britaniji, Belgiji ip Avstraliji. PREJELI SMO: »Nova obzorja«, leto 1955, Stev. 2. Izdaja Zveza mariborskih kulturnih delavcev, v Mariboru, Majstrova 5. Ureja prof. Jože Košak, — Leona naročnina za inozemstvo 500 din. V tej številki sodelujejo: Andrej Hieng; Janez Dokler, Lojze Kores, Božidar Borko, 'fibul-Jože Šmit, Mimi Malenšek, Viktor Konjar, Vladimir Primic, Herbert Gruen, Marcel Schneider, Jože Javoršek, Bruno Hartman, Cvetko A. Kristan, Alfonz Kopriva in drugi. Ignazio Silone: Prgišče robidnic. (Naslov izvirnika Una mandata di more.) Iz italijanščine prevedel M. B. Knjižna polica 1. Državna založba Slovenije. Opremila Jakiča Accetto. Ljubljana 1954. »Pisma mračnjakov#«. — Prevedel Anton Sovre. — Državna založba Slovenije. — Ljubljana 1954. Prepoved in omejitev izvoza določenih vrst blaga iz Jugoslavije Izvozna prepoved, ki je utopila včeraj v veljavo, se nanaša v prvi vrsti na vse vrste žita, oljna semena, premog, nekatere jeroslitine, medenino, močna krmila, krvno in ribjo moko, sludkorno peso itd. Pred kratkim je Zvezni izvršni svet izdal odlok o prepovedi izvoza vrste proizvodov in o kontingentiranju proizvodov, določenih za izvoz. Te prepovedi in omejitve so se začele izvajati osmi dan po .objavi v Uradnem listu, včeraj 3. marca. Razen za vse vrste žita velja po tem odloku izvozna prepoved še za nekatere druge kmetijske pridelke, kakor na primer za fižol (razen za tetovski fižol, za katerega je določen izvozni kontingent), nadalje za oljno semenje in za teličke, kontingenti pa veljajo med drugim za izvoz goveje živine in mesa, debelih prašičev in svinjskega mesa, konj m žrebet, plemenskih telic in plemenskih bikov. Med proizvodi rudarstva in industrije, velja izvozna prepoved za premog, staro železo, določene ferozlitine, medenino, bakrene zlitine, odpadki; bakra, medenine, svinca, cinka in aluminija, medtem ko je kontingentiran izvoz brezšivnih in šivnih cevi, pločevine, pocinkane pločevine, hladno valjanih trakov, vlečenega železa, srednjih in lahkih profilov, betonskega železa, elektrolitičnega bakra, rafiniranega svinca, cinka, cin-kovega koncentrata, aluminija, valjanih proizvodov iz bakra, bakrenih zlitin in aluminija ter običajnh žičnikov. Prepovedan je tudi izvoz surovega magnezita, medtem ko je izvoz okenskega stekla kou- tingentiran. Med proizvodi kemične industrije velja izvozna prepoved za umetna gnojila, žvepleno kislino, modro galico in kostno moko, s kontingenti pa je omejen izvoz kleja. Obsežne so omejitve s področja lesne industrije. Tako kuhanega masla je odslej prepovedan. Konec lanskega leta se je namreč cena surovega masla močno dvignila prav zaradi izvoza. Za zaščito domače industrije kleja je prepovedan izvoz kusti. V ostalem pa velja prepoved izvoza še za jedilno olje, loj, slanino, je prepovedan izvoz hlodov, j sladkor in melaso. jamskega lesa, pragov, kosta njevih in mehkih drv, mehkega celuloznega lesa in kostanjevega taninskega lesa, s kontingenti pa omejen izvoz mehkega rezanega lesa, drv in kostanjevega ekstrakta. Glede na deficitnost proizvodov papirne industrije določa odlok prepoved izvoza težko prepustnega papirja, kartona in papirnih odpadkov ter o-mejitev izvoza lepenke in o-stalih vrst papirja (razen cigaretnega). S področja tekstilne industrije veljajo izvozni kontingenti za tkanine iz bombaža, celulozne volne in umetne svile, nadalje za bombažni sukanec in konopljo, s področja industrije usnja pa za kože drobnice in za svinjsko galanterijsko usnje, medtem ko je izvoz velikih surovih kož živine prepovedan. Med proizvodi živilske industrije je zlasti važna prepoved izvoza kombiniranih močnih krmil, otrobov, krvne moke, ribje moke, rezancev, sladkorne pese in oljnih pogač, s čimer bodo zagotovljene potrebne surovine novi Tovarni močnih krmil v Ljubljani. Tudi izvoz surovega in Z odlokom je nadalje določeno, da predpiše kontingente za navedeno blago Odbor za gospodarstvo Zveznega izvršnega sveta, razdeljuje pa jih Uprava za zunanjo trgovino, sporazumno z Zveznim zavodom za planiranje. Zvezno zunanjetrgovinsko zbornico, Zvezno industrijsko zbornico in Zvezo kmetijskih zbornic. Za vsak izvoz blaga, ki spada v režim izvoznih kontingentov, je potrebno posebno odobrenje. Uprave za zunanjo trgovino, pri obračunavanju razlike v ceni pa veljajo le novi predpisi ne glede na to, kdaj je bila kupčija sklenjena. MAKEDONSKI KMETJE dobili 4 milijarde za tobak V LR Makedoniji bo te dni končan odkup tobaka iz lanskega obiranja, ko so kmetje obrali kakih 13.000 ton tobaka. Za prodan tobak bodo odkupna podjetja izplačala makedonskim kmetom približno 4 milijarde dinarjev. Letos se bodo povečale površine, posejane s tobakom, od 18 na 20.000 ha. Zvezni izvršni o razvoju v letu 1954 (Nadaljevanje s I. strani> [v sedanjih mednarodnih po- | g0jiht prispevati k vsebinski kovska politika ki je ustvar- j 'P prostorni razširitvi^ evrop-jala resne ovire za pozitiven 5'<®6a sodelovanja, upoštevajoč razvoj. Politika blokov, ki ne | Pn 1,3,11 r®3'"6 pogoje in od-izkorišča do konca vse ugod-I Pose ,v. Evropi in v svetu, ne prilike za utrditev miru. I , ,v’eznl 'zvrsnl svet meni, da ustvarja nova žarišča za sdo- kljub oviram, ki se zdijo vča pade. Na osnovi take presoje S1h nepremagljive, obstajajo je jugoslovanska vlada šef vendarle realni politični in jasneje opozarjala na destruk- S°sPOdarski pogoji za razvoj tivne posledice politike bio-kov in odločno izjavila, da ne bo pristopila k nobenemu bloku. s takšno politiko je Jugoslavija podprla in se zavzela za široko sodelovanje, za aktivno koeksistenco. Kot primer pozitivnih rezultatov take politike našteva poročilo razvoj sodelovanja s Turčijo m Grčijo, rešitev tržaškega vprašanja. pričetek normalizacije odnosov z vzhodnoevropskimi državami in razvoj sodelovanja z ostalimi državami. evropskega sodelovanja. Jugo slavij a se je v dvostranskih odnosih s posameznimi evropskimi državami trudila prispevati k uresničenju ugodnejših pogojev za široko evropsko sodelovanje. Zvezni izvršni svet poudarja nadalje ugoden razvoj sodelovanja z Grčijo in Turčijo. velik pomen balkanske zveze za zavarovanje interesov treh zavezniških držav, za ii, ir in mednarodno sodelovanje v Evropi in svetu .. , . i . ] sploh, sodelovanje z ZDA, Ve- dril napori »a konsuuktiv- j liko Britani jo. Krancijo. Zahodno Nemčijo. Halijo in ostalimi ‘ evropskimi državami, državami Bližnjega in Srednjega vzhoda, azijskimi državami, zlasti z Indijo in Burmo in navaja rezultate gospodarskega sodelovanja z omenjenimi državami. «Dosledna politika miroljubnega enakopravnega sodelovanja in nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav, ’n v skladu z dokazano priprav- sploh — ugotavlja Zvezni izvršni svet — zlasti pa nase stališče, da je v naporih za utrditev miru potrebno uporabljati metode miroljubnega reševanja sporov in nasprotij, so se manifestirali zlasti pri rešitvi vprašanja Trsta. Čeprav je rešitev tega vprašanja nemajhna žrtev za naše nacionalne interese, je očiten primer razumnega in konstruktivnega političnega akta. I {Je"*rtjo. da“na““nUi Ve^poli-Poleg tega je rešitev tega i tilce sprejme sodelovanje z vprašanja odprla vrata za ši- j vsemi državami, ki žele tako roko in aktivno sodelovanje l sodelovanje, je Jugoslavija, med Jugoslavijo in Italijo. C e- j poudarja Zvezni izvršni svet. prav sporazum o Trstu ne za- j sprejela pobudo Sovjetske dovoljuje upravičene nacio- j zveze in drugih evropskih dr- nalne težnje Jugoslavije, je vendarle v obstoječih pogojih najbolj mogoča zaščita interesov Jugoslavije in slovenskega prebivalstva v Trstu. Za dosego take rešitve so bile potrebne velike žrtve s strani Jugoslavije — poudarja Zvezni izvršni svet. Mi smo jih sprejeli ker nam je bilo žav za normalizacijo mečTdr-žavniVi odnosov. Ta normalizacija je v obojestransko korist in je pomemben prispevek k miru, miroljubnemu sodelovanju med 'narodi in državami in naporom, ki vodijo k nadaljnjemu popuščanju mednarodne napetosti. V normalizaciji odnosov so bili po- GORIŠKI IM BENEŠKI DNEVNIK PRED IZVOLITVAMI ODBOROV VZAJEMNIH BLAGAJN Preprečili (iemokristiansko namero da se razbije kmečka vzajemnost Demokristjan Boncmi v svojem članku v reviji «Oggi» napovedal protidemokratično zamisel o volitvah kmečkih bolniških blagajn Med 2”- februarjem in 13. marcem bo okoli poldrugi milijon neposrednih obdelovalcev izvolilo 118.440 admini-tratorjev 7.89l> občinskih vzajemnih bolniških blagajn v Italiji. Na Goriškem so priprave za volitve v polnem teku in se predvideva, da bodo volitve 13. marca. Goriški in okoliški kmetje so sprejeli načelo, da morajo biti predložene e-notne kandidatne liste, v katerih naj bi bili najboljši kmetovalci ne glede na njihovo politično prepričanje. V večini primerov se je kmetom to posrečilo, ker demo-kristjanska Bonomijeva organizacija neposrednih obdelovalcev nima vpliva. V Gorici pa so se stvari razvijale ta-o. kot je demokristjanski poslanec Bonomi in predsednik demokristjanske organizacijo neposrednih obdelovalcev nakazal v svojem članku v zadnji številki ilustriranega lista «Oggi» z naslovom; »Na deželi se predvideva poraz komunistov«. V tem članku Bonomi jasno napoveduje odločno politično borbo proti j vsem tistim kmetom, ki niso jdemokristjanskega prepričanja, i Akratka napovedal je boj na-' prednemu prebivalstvu Italije. boj, ki se najbolje odraža v ukrepih raznih italijanskih prefektur ki so izključile ! predstavnike demokratičnih sil iz pokrajinske komisije, ki so dalje za tri mesece razrešile dolžnosti župana v pieri-su, ker je dal občinske prostore na razpolago kmetom v zvezi s pripravami za sedanje volitve itd. Najbolj pa se protidemokratična in razbijaška Bonomijeva politika kaže v Gorici, kjer jo zelo dosledno izvaja demokristjan Ballaben, kateremu gre zasluga, da goriški kmetje ne bodo v skladu s svojimi zahtevami mogli predstaviti enotne kandidatne liste. Goriški kmetje so se namreč zedinili, naj bi imel Standrež 4 kandidate, Ločnik 4, Gorica-mesto 4, Podgora, Pevma, O-slavje in St. Maver pa 3 kandidate skupaj kar bi dalo 15 kandidatov. Ta prediog je predstavljal demokratične težnje vseh kmetov; toda bono-mijevec Balaben je v skladu z demokristjansko politično linijo razbil takd sestavljeno kandidatno listo; kasneje mu je pri tem pomagal tudi demokristjanski občinski svetovalec Lutman, ki je tudi zastopal stališče, da okoliške va- k AH: litHpjpstT-n: ŠTUDENTSKE IGRE NA JAHORTNI iJlITHI ZVEČER VELIKI IlOKSAKSKA PRIREDITEV V TRSfl Erben.uienzi.niraKsin8Ri Mi*™ učeraisnil zmagovalci1'11111 i proti Portugalcu I)a Sylva Gorišek drugi v samostojnih i skokih 'Nastopil lio tudi Barbadorn, bivši prvak Italije, in Videmčas jahorina. 3. - Danes je profi tran cozu Hataillu in Portugalcu boffleSl1 (geli bil bogat spored v okviru mednarodnih študentskih iger. Tekmovali so v smuku ter v ’ Ve,ika boksarska prireditev skokih za klasično kombinaci- . f nam °beta..za Jutrišnji ve-ojn v samostojnih skokih. Tek- ‘-tr v tukajšnji Športni palači (Velesejem). Ne bo sicer dvobojev za kake naslove, vendar gre za mednarodno prireditev, največja privlačnost večera, pa bo gotovo Tržačane tudi močno zanimal dvoboj med bivšim italijanskim prvakom Nellom Barbadorom in Francozom Jacquesom Bataillom (26 let, peresna kategorija, visok 1.59 me v smuku šo se udeležili Ju-oslovani, Avstrijci, Nemci, Italijani in, Švicarji, vsega skupaj 31 tekmovalcev, ki so ; k> i1 dal« S1*™0 >" še prav morali prevoziti 2300 m dolgo j posebno privlačnost nastop , in) Zmagal je ze na evrop- j rogo z viš razliko 600 m. I Tržačana Tiberia Mitrija. Trst skem prvenstvu in bil je član Jugoslovani so se, slabo odre- j tatovo bolj kot katerokoli dru- ■ evropske ekipe za »Zlato roka- ali. saj je njih najboljši tek- ovalec zasedel šele 11. mesto. Zmagal je Nemec Erben. v. skoki za klasično kombinacijo je zmagal Nemec Wen-zel; ki ie zavzel tudi prvo me- o mesto zasleduje vzpone in padce svojega ljubljenca Mi-tii.ia — vsaj včasih je bil ljubljenec tržaških športnih množic. Vendar je gotovo, da Tržačani kljub vsem neuspehom, NADALJEVANJE DISKUSIJE 0 DEŽELNI AVTONOMIJI jasno, da bo rešitev tržaške- j leg obnovitve diplomatskih ga vprašanja ne le omogočila j odnosov doseženi neki kon- normalizacijo naših odnosov z Italijo in razvoj sodelovanja v obojestranskem interesu. temveč tudi prispevala h kretm pozitivni rezultati, kot so: popuščanje napetosti na mejah, obnovitev gospodarskih odnosov, prenehanje protiju- konsolidaciji razmer in zava- j goslovanske propagande, zače-rovanju miru v tem delu Ev- | tek sodelovanja na kulturnem rope. Določila ((Memoranduma , področju. Ostalo pa je v glav-o soglasju« so solidna podla- j nem še vedno nerešeno vpra-ga za trdno in trajno uredi-1 šanje jugoslovanskih državlja-tev italijansko-jugoslovanskih nov in narodnih manjšin v odnosov na tem področju, kar | Sovjetski zvezi in vžhodno-je tudi bil namen držav pod- i evropskih državah. Popustil je pisnic. Sporazum o Trstu je J sicer pritisk na jugoslovanske bil povsod v svetu pozitivno državljane in narodne manj-ocenjen kot prispevek k miru šine, omiljeni so zatiralni u-in miroljubnemu mednarodne- I krepi prenehalo je preseljevanje. toda hude posledice večletnega zatiranja niso od- mu sodelovanju « «Glede odnosov med evron-skimi državami, ugofavlia nadalje Zvezni izvršni svet — je jugoslovanska vlada vedno smatrala in smatra, da je široko medsebojno sodelovanje narodov Evrope, mobilizacija in aktivizacija vseh n.ietvb virov in sil velikega pomena ne le za Evropo, temveč tudi za ostali svet. Zato ie Jugoslavija v preteklem letu kazala živo zanimanje za evrOD-sko sodelovanje, pripravljenost, da aktivno prispeva k temu sodelovanju in da sodeluje v naporih narodov Evrope v korist miru in napredka. Tako evropsko sodelovanje in udeležba Jugoslavije v tem sodelovanju bo tudi v bodoče predmet politične aktivnosti Jugoslavije.« Popuščanje mednarodne napetosti je po mnenju Zveznega * vršnega sveta ustvarilo ugodnejše pogoje za vsestransko medsebojno sodelovanje evropskih držav. Odstranitev medsebojnih nasprotij, medsebojno sodelovanje in zaupanje ne bi prineslo koristi samo evropskim državam, njihovi varnosti in razvoju, temveč bodočemu razvoju odnosov v svetu »ploh. Enakopravno notranje evropsko sodelovanje je ne stranjene. Strah, negotovost, zaskrbljenost za položaj in obstoj še niso prenehali. V nekaterih državah so jugoslovanski državljani, in pripadniki jugoslov. narodne manjšine še vedno v zaporih. Jugoslovanska vlada ocenjuje pozitivno dosedanje rezultate, čeprav se trenutno rešujejo tista vprašanja, ki spadajo v elementarne oblike sodelovanja med državami ki vzdržujejo normalne diplomatske odnose. Z nekaterimi od njih pa ni dosežena niti ta stopnja. Zvezni izvršni svet izraža upanje da se bodo v interesu normalizacije odnosov z vzhodnoevropskimi državami in miroljubnega sodelovanja v svetu rešila vsa preostala vprašanja, razume se na osnovi enakopravnega sodelovanja. medsebojnega spoštovanja in nevmešavanja v notranje zadeve kajti samo tako sodelovanje lahko prispeva k utrditvi politike miru v svetu.# Zezni izvršni svet poudarja ob koncu svojega poročila veliko vlogo Organizacije združenih narodov za mir v svetu in za aktivno koeksistenco med narodi in prispevek Ju- obhoden pogoj za neodvisno j goslavije v OZN za uresniče-splošno evropsko politiko, ki "Je načel OZN. naj postane pomemben napre. den faktor v mednarodnih odnosih. Jugoslovanski narodi so s sodelovanjem grškega in turškega naroda na Balkanu že dosegli pomembne in konkretne rezultate, ki so v bistvu velik prispevek k evroD-skemu sodelovanju. Poleg tega je bila Jugoslavija aktivna na širšem evropskem področju, s tem da je podoirsla ideje in konkretne načrte evropskega sodelovanja in istočasno opozarjala na njihove pomanjkljivost^ l:i bi lah'-o otežkočale njihovo uresničenje. ali zmanjšale njihovo učinkovitost. Jugoslavija se trudi, kolikor je to mogoče i ((Pregled delovanja Jugoslavije v mednarodnih organizacijah ugotavlja Zvezni izvršni svet, zlasti v Organizaciji združenih narodov, dokazuje, da bo Jugoslavija tudi v bodoče pomemben činitelj v uveljavljanju mednarodnega sodelovanja, da bo na ta način prisevala k uresničenju ciljev listine OZN — ohranitvi miru in varnosti v svetu, razvoju mednarodnega sodelovanja na demokratičnih osnovah enakopravnosti in suverenosti narodov — napredku aktivne in ustvarjalne koeksistence v mednarodnih odnosih.« BOZO BOŽIC Prefekt kot simbol centralizma preprečuje demokratizacijo uprave Poleg tov. Viljema Nanuta, čigar izjave o deželni avtonomiji smo objavili v včerajšnji številki našega lista, je na torkovi seji pokrajinskega sveta govoril tudi svetovalec KPI Bergomas. Citiral je članek predsednika republike Einaudija. ki ga je napisal leta 1944 in v katerem je poudaril, da je prefekt simbol centralizma in da ni mogoče misliti na demokracijo, dokler bodo imeli oblast od vlade imenovani prefekti- Ko je govoril o naporih Vidina za uničenje goriške proste cone, se je vprašal, kaj je prosta cona napravila dobrega v korist ngšega pre- V soboto 26. februarja sta se v Gorici poročila Slavka Čermelj iz Dobravelj na Vipavskem in Danilo Rusija iz vipavskega Križa, Prijatelji in znanci jima ob tem veselem dogodku iz srca čestitajo in jima želijo mnogo srečnih in zadovoljnih dni. bivalstva. Pripomnil je, da bi morali z denarjem, kateremu se država po zakonu o prosti coni odpoveduje, zgraditi tako industrijo, ki bo sposobna za življenje tudi tedaj, ko ne bo v ec proste cone; sedanja industrija za izdelovanje slaščic tega ne bo nikoli dosegla. Država podpira nekatera industrijska in veletrgovska podjetja v Gorici, popolnoma pa je zanemarila kmečko prebivalstvo, ki se. mora čestokrat izseljevati iz hiš, ker se podirajo. Svetovalec leve opozicije je poleg tega polemiziral z Del-pinom od MSI in dejal, da je sedaj res zelo neurejeno stanje v bolniškem zavarovanju. Do leta 1923 so bile bolniške blagajne v rokah delavcev. vendar je tedaj njihovo samostojnost fašizem uničil;' zato od tistega leta sploh ni nad bolniškimi blagajnami nobenega nadzorstva. Do leta 1923 so se redno predlagala poročila in obračuni, po tistem letu pa nikoli več. Za njim sta spregovorila demokristjan Sambo in Bratuž od SOZ. Drugi svetovalec leve opozicije Poletto pa je prikazal zahtevo prebivalstva Sardinije, Sicilije, Aosta. Tirola ter Furlanije - Julijske krajine kot nujno posledico določenega zgodovinskega razvoja teh krajev. Te zgodovinske procese je treba upoštevati, ker bi se sicer napravila velika napaka. VIDEMSKI SPOFIAZUM V januarju 12 uvoznih in 8 izvoznih dovoljenj Na podlagi videmskega sporazuma je goriška trgovinska zbornica izdala v mesecu januarju letos U uvoznih dovoljenj za 24.285.000 lir. Za ta denar so uvozili kurivo, bukove deske, vprežne konje, šveže sadje, posušeno meso, maslo in svežo zelenjavo. V istem času je izdala 8 izvoznih dovoljenj za 6.157.778 lir za izvoz nadomestnih delov za kolesa, pnevmatik, predmetov široke potrošnje, zdravil itd.; obenem so popravili tudi več avtomobilov. Stanje avtonomnega kompenzacijskega računa 31. januarja 1955 je bilo sledeče: prejeta plačila 129.958.113 lir; izvršena plačila 8.959.443 lir; za tekoče operacije morajo plačati še 84.214.543 lir; na razpolago je še 36.784.127 lir. IIIUII. 01 L UlljGriillOIII rili »SIMON GREGORČIČ« GORICA V SOBOTO 5. marca ob -0. 0 pri »Zlatem pajku« v Gorici premiera Srečni dneVi komedija v 3 dejanjih. Spisal: Claude-A. Puget, Prevedel: Ciril Kosmač. Michel Boulhet: Filibert Benedetič: Olivier La-prade: Bogdan Šuligoj; Bernard Cassin: Borut Leban; Pernette Lapra-de: Lilijana Bonini; Ma-rianne Cassin: Vanda Rojic; Francine Cassin: Marjuča Cadario. Režiser F. Benedetič. Šepelalec: Aleš Gruden. V NEDELJO 6. marca ob 16. uri PONOVITEV. Prodaja vstopnic na sedežu kluba. Ul. Ascoli 1-1. Franca Makuca so pokopali V trenutkni duševni zmedenosti je v sredo napravil samomor 50-letni Franc Makuc, znani kmetovalec iz Standreža. Pokojnik je bil med občinstvom splošno znan in je zaradi tega vest o njegovi smrti globoko odjeknila med štandreškim prebivalstvom. Ob veliki udeležbi so ga včeraj pokopali. s, nimajo pravice do svojih kandidatov. Da bodo naši ljudje bolje razumeli politiko demokristjana Ballabena na Goriškem, naj pripomnimo, da je gospod Ballaben 16. novembra 1954 v pismu ministru M e d i c i j o j zahteval 1Q0 milijonov lir let-' no za veleposestnike za j »vzdrževanje italijanstva v obmejnih krajih«. Poleg tega I jo prav ta Ballaben soglašal ! z ustanovo «Tre Venezie«, ki 'že več časa toži oslavske in pevmske najemnike, da bi jih pregnala z njihove zemlje. V taki luči se pokaže gospod Ballaben za izrazito protidemokratičnega človeka in vernega zagovornika Bonomi je ve politike v Italiji. Kljub temu pa smo prepričani, da bodo naši kmetje, zvesti demokratičnim načelom in želji, da pridejo v odbore vzajemnih blagajn najboljši kmetovalci, potolkli Bonomi-jevo protidemokratično koncepcijo, ki ima namen odriniti ljudstvo od upravljanja tako važne ustanove. Volitve naj kljub vsemogočim nezakonitim vpisom v volilne sezname, kljub izbrisom velikega števila kmetov, kljub pomanjkanju nadzorstva kmečkih množic nad izvajanjem volitev dokažejo, da italijanski in z njimi slovenski kmetje odklanjajo politiko Ballabena. DEŽURNA LEKARNA: Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Cristofoletti, Travnik 14 - tel. 29-72. KINO CORSO. 17: eSladka groza«, barvni film. R. Hudson. VERDI. 17: ((Človek, ki je zapustil duhovniški stan«, P. Fresnay. CENTRALE. 17: »Otok Monte-crista«, V Carmi in C. Gora. VITTORIA. 17: «Hiša spominov«. T. Gobbi. barvni film. MODERNO. 17: «Andročolo in lev«, J. Simmons. sto v končnem razporedu za jkl s0 se izmenjavah z uspehi, klasično kombinacijo. Pač pa , ms0. odrekli svoje velike sim-so imeli Jugoslovani še dovolj - Patlie do tega boksarja, ki je dober uspeh v samostojnih j ^ nekoč ze zelo blizu našlo-skoki h. kjer je Gorišek zase-1va svetovnega prvaka. Mogoče del drugo mesto za Fincem Ai-i ■’fl tedai vzpon celo neko-raksinenom. | liko prehitro in bile so še tudi j druge stvari, ki so mladega vezu tati. .boksarja motile. Pa naj bo ka- Smuk: 1. Erben (Nemčija). ! ir. 7'09”0: 2. Keglevitz (Avstrija) i korkoli. Tržačani so vendar z 2'11”6: 3. Zillbiller (Nemčija) I Z3d°voljstvom sprejeli vest o ?tl"8: 4. Math (Švica) 2’12”0: nedavni Mitrrjevzi ponovni 5. Steiner (Nemč.) 2’14"8; 6. hmagi. odkar je drugic izgubil Baehni (Švica) 2'15”3; 7 Ber>aslov evropskega prvaka^ Za-_ , I to je tudi gotovo, da ga bodo teleo (It.) 2’lo 8: 8. Gusler , \ , . (Avstr.) 2T7"6; 9.' Hamneg!v. sobo,° tisoč, spodbujal, v (Avstr.) 2M.8-0: 10. Brunner j r^govem dvoboju s Portugal- ' cem Raphaelom Da Sylvo. Nasprotnik Mitrija Raphael Da Sy)va ima dobrih 31 let in je ico» v Ameriki. Odkar je 1. 1950 postal profesionalec, je zabeležil le redke poraze v dvobojih z najbolj renomira-nimi nasprotniki in zaradi tega tudi Barbadoro ne bo imel z njim lahkega posla. Nadalje bo nastopil boksar iz Vidma Vecchiato, ki je pred kratkim postal profesionalec in ki v Italiji že skoraj nima več nasprotnikov. Proti njemu bo nastopil Portugalec Gomes. Razen tega pa bo še nekaj diletantskih nastopov. Dvobo-ievali se bodo Sabbatella (lahka, CRDA), Semeraro (lahki u-elter. APT) in Sana« ter, SPT) proti trem ljerjem: Antonelliju, tr. Fravettu. b«rsr Domi®1 S A H Tudi Botvinik premagal Aver. Na turnirju za šahovsko r venstvo Sovjetske zveze igrali prekinjene partija dar še ne vseh. Rezultati: Kan - KorčnOt Averbah - Botvinik 0:h.t gin - Kotov remi, B°tv^ s Simaginom ponovno in nedokončana je še tu“ ^ tija Geller - Furman, tudi pet patrij iz XI. , Stanje po XI. kolu: S«1 -m P: Spaski 7.5; Geller t Botvinik 6.5 (1); Te^(|); Tajmanov in Furman „ Flor in Ilivicki 5.5; K* Lisičin 5 (1) itd. BLIZU KONCA HOKEJSKO PR VENSlU (Švica) 2’18”6: 11. Janc (Jug.); 14. Muzzi (It.). Skoki za klasično kombina-! c;oma s Kapverdskih otokov, ciio: 1. V enzl (Nemč.) 42-v5 Profesionalec je od I. 1946 in točk: 2. Vollmer (Nemč.) 416.5, u(j dvobojev jih je 55 odlo-3 .Šoberl (Jug.) 414.0; 4. Gia- jijj v sv0j0 korist, izgubil pa conelli (It.) 359.4; 5. Bertocchi ; je ]e dva. in sicer z Dancem (It.) 359.2. I Christensenom in sedanjim ev- Samostojni skoki: 1. Airak- , ropskim prvakom ter prvim sinen (Fin.) 217.5 točk (39 m - pretendentom za naslov sve-40 m): 2. Gorišek (Jug.) 209.6 j tovnega prvaka Charlesa Hu-(28 - 40);, 3. Bras (Jug.) 172.6 : mezdm. Svlva. ki je visok (34 - 35); 4. Wenzl (Nemč.) j 1.73 m,, spada sicer v srednje-172.6 (30 - 33); 5. Wollmer lahko kategorijo in je črnec. (Nemč.) 172.5 (32 - 32 m). 1 Poleg te točke, ki je gotovo Prva neodločena tekmi! Celil na tretjem V NEDELJO N A VROČIH VIDEMSKIH TLEH VČERAJŠNJI REZULTATI: Poljska — Finska 6:3 (1:1, 2:1, 3:1) Kanada — Švedska 3:0 (0:0. 3:0, 0:0) C SR — ZDA 4:4 (1:1, 1:1, 2:2) Rusija — Nemčija 5:1 (0:1, 2:0, 3:0) LESTVICA : 6 Pred „derby“ tekmo Udinese-Triesfina Kanada Rusija C SR ZDA Švedska Poljska Švica Nemčija k inska Mfidtem ku bodo Furlani nastopili v svoji najmočnejši posta-:. Ua v 6 0 0 51:5 12 6 0 0 32:6 12 3 t 2 28:18 7 3 1 2 26:26 7 3 u 3 30:15 6 2 u 3 15:27 4 1 0 4 8:37 2 1 0 5 19:30 2 0 0 6 7:52 0 3. — Popoldne je nu tfkma med š’va, ki se na dajo kar . ,f poraziti s posebno visok' zultati. . ijjgl Jutri bo v Krefeldu ^ g, med moštvoma «Vodka ^ »Whisky V«. Igrali f0j-biki vzhodnih držav Pr° ^jt nikom zapadnih. Kdo bo p, se še ne ve. Predlagaj® P jjj. nadca Billa Warwicka >n gjja a sta kazn°vl žir3* vi, puvzruča diskvalificiranja Bullonija rtscin skrbi Ttinstitii, Veljaki in Finci. Dvoboj ki m .pokazal nič posebnega, razen Ozračje velikega «derbyja» , privrženost svojemu sedanje-ieži nad tržaškimi in Videm- ,nu moštvu, pa je vendar logi-skimi nogometnimi krogi. In I čen pomislek, da ne bi na mla-r,e zaman: dvoboj med Udi-; dega igralca psihološko vplivsl nese in Triestino ne bo samo j znani teren in znana mu pu-roerjenje dveh starih lokalnih ; Mika. Drugega primernega na-nvalov, temveč dvoboj dveh 1 doniestila za Belloniia pa Fer-renut.no morda najmočnejših ruglio niti nima, razen seveda, enajstoric italijanskega nogo- če se ne odloči potegniti v metnega prvenstva, kar velja j redvsem za Udinese, ki je doslej v povratnem delu prvenstva dosegla najboljši re- hranilske vrste krilca Ganzer-ja. na njegovo mesto postaviti Doriga, namesto tega pa v napad bodisi Soerensena ali pa zultat in se tesno prislinila k ( ampo dell’Orta. Problem to-vodeči skupini. Obeta se torej tej ni ravno majhen in edina poleg borbe za prestiž tudi sreča v nesreči je ta, da je borba na visoki nogometni morala celotnega moštva kljub ravni. neupravičeno ostri denarni Po vesteh iz Vidma pričaku- kazni nogometnega sodišča po je tamkajšnja enajsterica ne- nedeljski izredno uspesni igri del jo dokaj mirno., oz. vsaj proti Juventusu, skorajda v brez posebnih skrbi. Možnost, zvezdah. Seveda se »helebarda ne bi nastopil njen stan- darji« zavedajo, da so Furlani dardni igralec Pinardi je kot. prav sedaj na višku svoje mo-se zdi, odpadla: prav tako se či in da se podajajo v težak je popolnoma pozdravil vratar dvoboj. Zato tudi ne dajejo Romano in bodo torej »črno- rikakih prognoz razen zagoto-beli« nastopili v svoji najbolj- a jia, da se bodo borili z vsemi ši postavi, s katero so v pre- močmi, posebno se po ugodni teklih nedeljah odpravili Ca- rešitvi «mezdnega vprašanja«, tanio, Milan in Napoli. Tudi ki so ga ravno ta teden posta-sicer so videmski igralci in vili na dnevni red. da so Poljaki le še boljši od le,Os zelo slabih Fincev, ki si nabirajo poraz za porazom. Zvečer pa je bila prav tam tekma med Čehi. in ZDA. ki je bila zelo napeta. Do 3:3 so vedno Američani vodili, Čehi .pa izenačevali, dokler niso Cehi pobegnili na 4:3. a tedaj so pa Američani izenačili — v zadnji sekundi! Po presenetljivem prvem času, ko so Nemci vodili proti Rusom z 1 ;0, sta sledila dva časa. kjer so imeli besedo le se Rusi. Ta tekma je bila v Luesseldorfu, medtem ko so v Krefeldu igrali Kanadčani proti Švedom. Ti so dokazali, da spadajo med solidna mo- doslej največkrat in bi se tu lahko reV8n‘ ■ Louison Bobet bo v ^ fr filmu igral - samega se u> leg njega bodo nastop' fiuetil, Robič in KoblU’__________________ ocsovorui •ire«l''lK STANISLAV »FNKd, T,‘ks Tiskatskt zavod Z1 RIHII ŠREI0! . ta- Predvaja danes *• „f| z začetkom ob l*- film: »Razkošna Igralci: c[V A. M. FKRRERO 'rt-SAN STEPHEN VE BARCLAi Jot1*4 Ženski zavod je P |gbO- eksperimentalnemu ijc ratoriju: skupno j5jš nje stotin različnih nosti poraja najbpd pričakovane uči" njih vodstvo optimisti glede izida, vendar iz previdnosti tega ne kažejo preveč. Predvideva se, da se bo v nedeljo podalo v furlansko prestolnico več tisoč Tržačanov, Manj zadovoljivo je stanje po stari rivalski tradiciji pri Tržačanih. Ostri ukrepi podpro svoje miljence na vro- zveznega sodišča proti tržaški ^Ih videmskih tleh. Organiza-enajstorici so nepričakovano : tur ji množičnega pohoda «na zadali trenerju veliko skrb. s j Furlane« so menda dosegli pri kem nadomestiti diskvalificira-j tamkajšnjem moštvu celo ne-nega Bellonija. Na razpolago • koliko znižane cene za vstop :ma sicer branilca Tosa, ki se je po zadnji poškodbi popolnoma popravil, a smola je ta, da je Toso Videmčan. čeprav nihče noče dvomili v njegovo v stadion, s čimer bosta na profitu obe strani: Furlani zaradi večjega inkasa. Tržačani pa zaradi večjega števila navijačev. SSisaagš predvaja danes z začetkom ob 18. ur' t Tfrralc’: RAF VALLONE -SE ARNOUL KLENA 7.1 - GIORGIO AI>BeR Vladimir Bartol« MLADOST PRI SVETEM IVANU (Prva knjiga) SVET PR VVLJIC IN ČAROVNIJE 44. Tretje poglavje« PRAZNIKI. IGRE, STAROZITNOSTI Krog in krog «šagre> so bili «štanti», kjer so se prodaj »le razne drobnarije in okrepčila. Vina niso nikoli prodajali, pač pa limonado, tamariiuio m pivo. Odrasli so kupovali bonbone otrokom, fantje pa «pupam». Po končanem plesu, ki ni nikoli trajal predolgo, so sli parterji s svojimi pupami zapit, kar so izkupili zjutraj za mantinado in zvečer za prvetja plesat, in sicer h Kati«, gostilni poleg neve cerkve. Ce jim je še kaj ostalo denarja, so prišli Se naslednji dan in ljudje so rekli, da so se P dnL;t> sebe samega, svoje vedre, vesele, rekel bi f narave se mi je zdel Pust nekakšna utelesitev moji tj nočnih sanj. Tu se je na ulici prikazalo vse, j o® j/, plašilo v mojih nočnih sanjah: ljudje z ziv'alsLeje ^,v in ptičjimi kljuni, v živalske koze ali razcapane a ''h pošasti, grozotne spake človeških obrazov do U11 ^ t dar nenaravnih harlekinov in pierotk Tu Je v’’ v riJ tuli o in rjovelo: človeški smeh je bil 'spremenj" krohot in rezgetanje; glasovi človeške govorice s0 v diskant ali zavzeli zagrobno globino. V tej noči se je človeška narava predrugotlla- je „ bi pil človeško naturo obrnil narobe kakor vrečn: N pri^Gel1 prej skrito spodaj, prav na dnu nekje, v ternhim prL-f danih željah, v nočnih sanjah in v pošastni m6r;i4oO. Lil1 na površje in se utelesilo očem vidno n ušesu s,oC izsv,,; znana »dnevna« človeška narava pa je za to c110 Lt 01 < na dno. Ljudje, ki si jih sicer poznal fante *- ” .... * fante in prijazna dekleta, so, vsaj tako ‘tojjJflri.i zdelo, s svojo zunanjostjo, s pošastnimi'ah skarnj izpremernli tudi svojo siceršnjo nrav: F ^ 'NadaljeM-i^ sl nekako, ponoreli in podivjali.