TRGOVSKI LIST .... >' : ') i Časopis za trgovino, Industrijo in obrt. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. Popisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. LETO X. Telefon St. 552. LJUBLJANA, 22. februarja 1927. T»»l*»lnn St 552 ŠTEV. 21. Dr. Windischer in gospodarski soli-darizem v Sloveniji. (Ob njegovi 50 letnici.) i I pv V slovenskem gospodarskem svetu vidimo vse hvale vredno solidarnost. Nasprotja v naziranjih za dosego raznih ciljev se v slovenskem gospodarstvu ne kažejo v tako izraziti meri, nego drugod. Vse je nekako umerjeno, vse gre svojo gladko pot, po poti plodnih kompromisov. Slovensko gospodarstvo zasleduje gospodarsko politiko srednje poti. Nikjer drugod se gospodarski solidarizem ne kaže v tako lepi luči kakor ravno v Sloveniji. Zgodovina zadnjih let nam kaže, da nastopajo slovenski obrinik, slovenski trgovec in slovenski industrijec složno roko v roki v boju za svoje interese. Preteklost nam kaže lepo harmonijo vseh glavnih pridobitnih panog našega gospodarskega življenja. la gospodarski solidarizem je veren odsev osebnosti šefa urada Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, glavnega tajnika dr. Windischerja. Tekom svojega dolgoletnega delovanja na gospodarskem polju si je pridobil bogato življensko izkušnjo, ki ga v polni meri usposablja za njegovo življensko nalogo, za duševnega vodnika slovenske obrti, trgovine in industrije. Po svojem vstopu v zbornično službo je najpreje posvetil svojo posebno pozornost obrtniškemu vprašanju. To vprašanje je docela pro-učil in se prav kmalu začel praktič- s+v*Udxi!stvovati za dobrobit obrtni-Mva. Njegov prvi referat v zbornici se nce usposobljenostnega dokaza za samostojni nastop stavbenih obr-tov. Ze takrat se je postavil v tem oziru na popolnoma pravilno stališče, da sme odgovorno stavbeno obrt nastomti samo oni, ki se je te obrti pravilno izučil in bil najmanj j* leta praktično zaposlen v stroki k°t pomočnik. Sporedno s svojimi J^adnimi dolžnostmi se je pričel v £asu Publicistično vedno bolj uoejstvovatj. Njegovo prizadeva-nje’ ^a ustvari za gospodarsko slovstvo posebno izrazoslovje in s tem omogoči poljudno razprav-Ijanie o aktuelnih gospodarskih vprašanjih, Se mu je docela po- srečilo. 2e njegove takratne publikacije se odlikujejo po izredno lepem jeziku in krasnih izrazih, katere je porabil iz bogastva narodnega izrazoslovja, prebirajoč naše najboljše pesnike in pisatelje. Še danss z zadoščenjem pripoveduje, koliko lepih izrazov in besed je našel na primer v Trdinovih bajkah ali Zupančičevih pesmih in s kakim veseljem jih je prebiral ter presajal v praktičnost. Tekom časa si je kot oublicist ustvaril poseben slog kratkega izražanja, koji odlikuje njegove članke še danes, ko je že davno prešel na splošno aktualna vprašanja narodnega gospodarstva. Prva doba dr. Windischerja je bila za dobrobit obrtniškega stanu jako plodovita. Boril se je za obrtne pravice posameznih panog, osnoval je obrtnikom slovensko obrtniško društvo v Ljubljani, sodeloval kot podpredsednik v Obrtnem pospeševalnem uradu in že takrat spoznal važnost kreditnega vprašanja za obrtnike. Ustanovil je »Trgovsko obrtno zadrugo« in pozneje še s°daj obstoječo Obrtno banko v Ljubljani. A še potem ni pustil iz vidika kreditnega vprašanja. Še v zadnjem času se je živo pnzcideval, da je Narodna banka dovolila obrtnikom cenene obratne kredite. Obrtništvo uvi-deva požrtvovalnost dr. Windischer-ja, uvideva njegove zasluge in ga je že pred časom izvolilo za častnega člana Zveze obrtnih zadrug in za častnega člana Obrtriškega društva v Ljubljani. Obrtništvo se slej ko prej z zaupanjem obrača nanj v svojih težavah. Ze zgodaj je dr. Windischer navezal ozke stike tudi s trgovskim sianom. V društvu »Merkur« je bil že prva leta izvoljen v odbor in je kot odbornik prevzel mesto načelnika redakcijskega in naučnega odseka. ki je izdajal Narodnogospodarski Vestnik. Njegovi članki iz Vestnika bi popolnjeni s članki, objavljenimi v raznih časopisih, tvorili veliko knjigo njegovih prizadevanj za dobrobit slovenskega gospodarstva, tvorili bi precejšen del zgodovine našega narodnega gospodarstva v zadnjih 25. letih. Kdor bo pisal to zgodovino, bo moral objektivno priznati, da daje signaturo razvoju našega gospodarstva v prvi četrtini sedanjega stoletja osebnost dr, Win-discherja. V društvu »Merkur« se je dr. Win-discher tudi sicer jako živahno udejstvoval. Skrbel je posebno za trgovsko strokovno literaturo, n. pr. za trgovsko knjigovodstvo, trgovsko računstvo^ menično pravo itd., katero je društvo izdajalo po njegovi inicijativi in za katere je, kadar je bilo treba, tudi sam preskrbel gmotna sredstva. Uredil je dalje prvi »Trgovski koledar« in mu ustvaril ogrodje, po katerem so urejevani tudi vsi poznejši koledarji. Dr. Windischer je bil tudi iniei-jator in duševni vodnik velikih trgovskih shodov, katerih zadnjemu je leta 1920. tudi vzorno predsedoval. Ko se je v prvi povojni dobi izražala želja po združitvi slovenskega trgovstva, je dr. Windischer •zdelal pravila za Zvezo trgovskih gremijev in zadrug in je dal obliko, v kateri še danes plodonosno deluje. V ozkih stikih je dr. Windischer s trgovskim stanom Še danes ne le kot vodilni tajnik zbornice, ampak tudi kot predsednik slovenskega trgovskega društva »Merkur« in izpolnjuje vzorno dolžnosti društvenega vodnika. V zadnjem času se je v tej lastnosti posebno prizadeval za obstoj Trgovskega bolniškega društva, ki je trgovstvu v preteklosti veliko koristilo in je še danes za ves trgovski stan velikega pomena. Odlično je dr. Windischer sode^ loval pri organizaciji slovenske industrije. Uvidel je kmalu tudi potrebo tesnejše zveze industrije v posameznih delih naše države in bil med inicijatorji za osnovanje Centrale industrijskih korporacij v Beogradu, katere podpredsednik je od njene ustanovitve. Kdor ga pozna, v.“, da to ni samo čast, ampak da pomeni zanj to mesto dolžnost, katero z veliko vnemo izpolnjuje in daje neredko smer različnim akcijam Centrale, ki se ravno po njego- vi zaslugi ne oklepa tesno samo industrijskih interesov, ampak se preko ožjega delokroga briga za interese splošnega narodnega gospodarstva. Dr. Windischer je danes neoporečna avtoriteta v gospodarskih vprašanjih. Predisiiniran za duševnega vodnika slovenskega gospodarstva , že po svojem službenem položaju, je po svojih odličnih sposobnostih šel daleč preko'tega, kar mu nalaga službeni delokrog. Šel je tako daleč, da more to storiti samo mož, ki ne izpolnjuje samo svoje dolžnosti, ampak dela iz srčne potrebe. iz veselja in ljubezni do dela, iz dobrega srca, da po vseh svojih močeh pomaga tam, kjer je njegova pomoč potrebna. In ravno to nesebično požrtvovalno delo edino v interesu stvari ga usposablja poleg njegovih odličnih zmožnosti za duševnega vodnika, ker ima pogum v kočljivih stvareh zastopati tudi stališče, ki večini ni všeč, ki se pa prej ali slej izkaže vendar le za pravilno. Sam mož trdega dela. neutrudljive pridnosti, ki gre večkrat tudi preko svojih fizičnih moči. stavi na svojo okolico ne le v uradu, amnak povsod, kjer se udejstvuje, velike zahteve. Pri tem pa zna ceniti delo in ga vpošHvati. Vzgojil si je povsod kjer deluje, kader voljrih in marljivih sodelavcev, katerim daje smernice, nasvete, če treba, pa tudi ostra povelja. Od vseh strani se stekajo niti v njegovo pisarno. Sredi trdega dela praznuje 50-let-nico svojega rojstva. Z mladeniško navdušenostjo še vedno onrav-lja svoje posle. Interes slovenskega qosoodarstva nam narekuje srčno željo, da nam ostane ohranjen še dolno vrsto M on. ki je personifikacija slovenskega gosoodarskega solidarizma. Prizadeval se je. da je zbral ood krov zbornice vodilne organizacije sIovcnskeqa posDodar- j stva: Zvezo indu^trijcev. Zvezo tr- j govskih gremijev in zadrun in Zvezo obrtnih zadrun To simbolično venča njegovo dolgoletno nrizadev^nie: združevati — ne razkrajati. K*že j pa n*»n tudi na zunaj naš aosnodar- • ski solidarizem kojena nam nareku- ■ i<*jo naše gosnodarske notrebe in koristi česar se na zavedamo ravno po nj»qovi zaslugi, po njegovem prizadevanju. r i i Ing. M. Šuklje: Dr. Fran Windischer, naš govornik. Slovenija ne more delati industrijske politike na lastno roko, vendar tvori njena industrija tako važno postavko v našem narodnem gospodarstvu, da mora državna gospodarska politika z njo posebej računati. Gospodarska zgodovina iz časa po preobratu kaže dosti jasno, da potrebuje temeljito strokovno izkušenost, kdor hoče voditi le posamezen jndustrijski obrat. Videli smo, koliko škode da more povzročiti tudi dobra volja, če manjkajo tradicije in stvarne izkušnje. Po drugi strani pa ne zadošča, da se proklami-rajo splošna državna in narodna načela. Gospodarske zadeve se ne morejo urediti po enostranskih doktrinah. vsako gospodarsko bitje je zase živ organizem, ki diha in čuti, ki zahteva zraka, luči in svobode. Po naših pojmih je svoboda mogoča le v okviru veljavnih zakonov. Baš zato pa sta pravna sigurnost in stabilnost zakonov predpogoj gospodarskemu napredku. Vsi vemo, kako so težavni posli onih, ki naj po svoji dolžnosti branijo potrebe našega gospodarstva in zlasti slovenske industrije. Zahtevati moramo, da zakonodajni čini-telji v Beogradu slišijo naše mnenje in naše predloge, predno storijo ukrepe, ki zadevajo našo industrijo. Mnogokrat smo Slovenci le upijoči v puščavi, dogodi se pa tudi, da nas v Beogradu slišijo in ubogajo. Med slovenskimi govorniki v stvareh gospodarstva in industrijske politik? je najmarkanlnejša osebnost g. dr. Fran Windischer. Mi Slovenci ga poznamo že več deseti tij, mi vidimo, kako je ta naš odličen delavec od leta do leta pridobival na ugledu in veljavi, mi ga vsi priznavamo kot našega prvega strokovnjaka. Njegovo ime se bo morda kdaj pozabilo — vsi narodi so nehvaležni — objektivna zgodovina pa bo zabeležila vse uspehe njegovega neumornega in skrbnega dela. Ni treba, da o vsem tem poročamo Slovencem. Naša želja je, da nas čujejo bratje v kraljevi prestolici. Ves svet je občudoval vrline junaškega naroda Srbije, ki se je po tolikem trpljenju povsDel do jasne višine. Mi v Sloveniji priznavamo in ljubimo te vrline, a žalosti nas, da njih sijaj bledi po nezaupnosti, ki nam zagrenjuje skupno delo. Ko danes pozdravljamo mladega jubilanta 50 - letnika, naj kličemo bratom Srbom v spomin: Evo Vam enega naših mož, evo Vam moža polnega talentov, navdušenega za narodno stvar, vztrajnega delavca in organizatorja, evo Vam moža nesebičnega, velikopoteznega, moža, ki gradi in vstraja! Po tem merilu merite nas in zaupajte nam, kakor hočemo mi zaupati Vami J. Zadravec — Središče: štajersko obrtništvo in naš Jubilant. Ne mogel bi opustiti prilike in bil bi to tudi znak nehvaležnosti, če bi se ne spominjal 50-letnega jubileja glavnega tajnika naše zbornice g. dr. Frana Win-discherja tudi v imenu obrtništva mariborske oblasti ter mu z izrazi svojega priznanja ob tej priliki vsaj deloma od- dolžil za velike zasluge, koje si je pridobil pri svojem delovanju v korist štajerskih pridobitnih krogov. Le ponižen pogled nazaj na leto 1920, ko je po odcepitvi od graške trgovske in obrtniške zbornice oslalo obtrnišlvo na Spodnjem štajerskem brez svoje vodilne gospodarske instiiucije, nas mora spominjati na dejstvo, da je bil naš današnji jubilant eden izmed onih, ki je s pravilnim in pravičnim razumevanjem naših pravic in interesov storil vse, da se je izpopolnila Trgovsko - obrtna zbornica v Ljubljani s primernim zastopstvom iz trgovskih in obrtniških krogov iz mariborske cblasti. Čeprav ta izpolnitev ni povsem odgovarjala velikim nalogam, ki so jih prevzeli naši zastopniki v tej instituciji, je bil vendar g. dr. Windischer vedno oni, ki je znal formulirati naše želje in zahteve v pravilno obliko, da so se mogli sprejeli kot sklepi, ki so se mogli kot taki tudi izvesti. Njegova prizadevanja, vedno iskreno in pravično izkazovana naklonjenost, vstrajnost in uvidevnost, donašali so tudi štajerskemu obrtništvu v mnogih in mnogih slučajih in ob neštetih prilikah vedno pomoč in uspehe. — Z uvedbo uradnih dni v Celju in v Mariboru, z pospeševanjem obrtnega šolstva v naši oblasti, s pomočjo in nasveti ob prire-jevanju razstav in prirejevanju tečajev za zadružne funkcijonarje, je znal dr. Windischer poleg drugih, celokupno obrtništvo v Sloveniji zadevajočih vprašanj vedno ustreči našemu obrtništvu. Vspodbujal ga je k živahnemu delovanju v svojih stanovskih organizacijah ild. Spretnejše pero nego je moje bi se moralo spomniti teh dejstev ob tej priliki, toda naj mi jubilant ne vzame v zlo, če v svojem ocenjevanju njegovih zaslug nisem tako izčrpen kot bi to po svojih velikih zaslugah po pravici zaslužil. S tem opravičilom združujem iskrene želje, naj bo jubilant prepričan, da se tudi obrtništvo mariborske oblasti s hvaležnim srcem in iskrenostjo spominja njegovih zaslug, ter mu ob današnjem dnevu kliče: ad multos annos! Eng. Franchetti: Dr. F. Windischer — petdesetletnih. Dr. Windischer — kdo ga ne pozna? Daleč nazaj sega njegovo delovanje. Udejstvoval se je na^vsen poljih našega gospodarstva in obrtništvo gotovo ni zadnje, ki zna ceniti njegove zasluge, ki mu je hvaležno za vztrajno in krepko podporo v njegovi organizaciji. Pred 20. leti je bil on tisti, ki je v tedanjih težkih časih dal pobudo za združitev slovenskega obrtništva v Ljubljani. Kdor ve. kaj je pomenilo takrat biti slovenski obrtnik, ta bo tudi znal ceniti dr. Windischerjevo Iz življenja In delovanja dr. Windischerja. Dr Fran Windischer je rojen dne 24. februarja 1877 v Postojni kot sin dav-kerja. Študiral je gimnazjo v Ljubljani, pravoslovje pa na Dunaju in v Gradcu. Po dovršenih študijah je vstopil leta 1900. v prakso pri finančnem lavnatelj-stvu v Ljubljani, od koder je po preteku enega leta prestopil v službo Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, pri kateri je zadnja leta šef urada. ... Z vstopom v zbornično službo je pu- čel intenzivno sodelovati pri gospodarski reviji »Narodnogospodarski Vestnik«. So to članki gospodarsko-, carinsko-, trgovsko-, obrtnopolitične vsebine. Od 1. 1904. dalje je Slovensko trgovsko društvo »Merkur«, matica trgovskega vzgojevalnega in organizatornega gibanja, izdajala »Slovenski Trgovski Vestnik«. Dolga leta je bil načelnik redakcijskega in učnega odseka. Kot lak je dajal smernice za društveno delovanje in za društveno glasilo. Društvo je imelo pred seboj vseslovensko trgovsko gibanje v nacionalno gospodarsko-emancipatorični smeri. Ker slovenskih strokovnih trgovskih knjig ni bilo, je sistematično delal na to, da so v »Merkurju« ob lastnih sredstvih izdali tako silo, ko se je takorekoč postavil na čelo gibanju slovenskega obrtnika. Ni se ustrašil mogotcev, ki so zatirali slovenskega obrtnika, krepko je podpiral in bodril peščico slovenskih obrtnikov, s katerimi je poklical v življenje prvo organizacijo slovenskega obrtništva — Slovensko obrt-' niško društvo. To njegovo dete se je razvijalo, zbiralo je okrog sebe za-' vedne slovenske obrtnike — duša vsemu temu gibanju pa je bil naš ju- Tekom svojega dolgoletnega de-ovanja je spoznal dušo našega obrtnika. Spoznal je težave in stremljenja malega človeka; uveril pa se je tudi, da je naš obrtnik priden in da neprestano išče potov, kako bo napredoval. Dr. Windischer je znal vedno ceniti delo znojnega, s skrbmi obdanega rokodelca in gospodarsko važnost našega obrta — vzljubil je našega obrtnika. Zato pa se njegovo delo za obrtništvo in rje-govo organizacijo odlikuje zlasti tudi v tem, da koristi našega obrtništva ni zastopal le v svoji službeni lastnosti, marveč tudi izven nje. Kako živo je njegovo zanimanje za obrtniško organizacijo, kaže tudi To, da celo v času njegove bolezni ri pozabil na obrtnika. Tudi v tujiri, kj~r je iskal zdravja, je zasledoval obrtniški pokret. Meseca julija 1919. leta mi je iz Švice pisal tole: »Včeraj sem prejel prve številke Obrtnega Vestnika. Izredno me je veselilo, da Vas vse težave sedanjih časov niso vplašile in da ste zooet začeli z izdajo strokovnega glasila obrtniškega. ki je za probujo in organizacijo našega obrtništva prvoredne važnosti. Vem, da ste Vi duša tega podjetja, vedno stari, neustrašeni in neutrudljivi organizator. Škoda, da imajo slovenski in recimo kar naravnost tudi jugoslovanski obrtniki samo enega Franchettija. Prav od srva Vam častitam k temu uspehu ter Vam želim da Vam ostane stara energija in deloljubnost sveže ohranjena tudi v bodočnosti. Tudi je moja želja, da bi se čimbolj širil krog zavednih obrtniških voditeljev in orr ganizatorjev. Pravilno je, da poudarjate stanovsko in strokovno stran organizacije. Strumna stanovska organizacija more uspevati najboljše. če je ne motijo dnevni prepiri. Deviza mora biti: probuja, napredek in blagostanje obrtnika « Ni mi treba govoriti še več! Pred 20. leti je pričel s to devizo svoje plodonosno delovanje med obrtništvom, ustvarjal je na njej in dan~s je postala ta njegova deviza cilj vsega našega zadružnega in društvenega obrtniškega pokreta. Danes, ko praznuje svoj jubilej, zre lahko s ponosom nazaj na_svoje delovanje med našim obrtništvom. knjigo. Izšlo je tako »Menično pravo«, »Trgovsko knjigovodstvo«, »Trgovsko računstvo«, »Trgovska korespondenca«. Leta 1907. so izdali »Trgovski koledar« ter mu je bil prvo leto urednik. Leta 1910. je spisal brošuro »Sotrudniški zakon«. V letih 1906 do 1908 je otvoril v dnevniku »Slovenski narod« rubriko »Obrtni Vestnik« ter razpravljal na tem mestu vsak teden o najrazličnejših gor spodersko- in stanovskopoliličnih vprašanjih. Leta 1919. je priobčil v »Slovenskem Narodu« in v »Slovencu« večje število gospodarskopolitičnih spisov ter opozarjal na važnost gospodarske osa-mosvoje v novi državi. Od septembra 1919 do februarja 1922 je bil urednik gospodarskega »Slovenskega Naroda« ter je pisal gospodarske in politične članke, deloma kot uvodnike, deloma v svoji rubriki »Narodno gospodarstvo«. Živahno je pisal v valutni borbi od decembra 1919 dalje ter pričel obrambo krone proti preteči relaciji 1:4. Društvo »Merkur« je od leta 1904. do 1919. dalje izdajalo svoje glasilo pod imenom »Slovenski Trgovski Veshaik«. V tem listu je izšlo v raznih letnikih (1905—1911, 1913, 1917) dokaj njegovih spisov. Od leta 1919. dalje se list zove »Narodnogospodarski Vestnik« (njegovi članki 1919, 1920) ter je bil L 1922. in 1923. tudi urednik lista. Gospodarske članke je objavil tudi v »Journal.des Debats« Zel je uspehe, organizacija se živahnejše razvija in njegove bodrilne besede: »Obrtnik sem in kdo je več« dvigajo med obrtništvom zanos in borbenost. In ko mu ob 50 letnici v imenu vsega obrtništva čestitam, mu kličem: Naš si bil — ostani naš tudi v bodoče! — Skromen je slovenski obrtnik— a našel si v njem zvestega, hvaležnega in odkritega prijatelja! Ustanovni zbor Obrtne banke kraljevine S. H. S. V nedeljo se je vršil v veliki dvorani berze v Beogradu ustanovni zbor Obrtne banke kraljevine S. H, S. — Zbora se je udeležilo nad 2000 delničarjev in mnogo zastopnikov gospodarskih korporacij in organizacij iz cele države. Iz Slovenije so bili na zboru: tajnik zbornice dr. I. Pless, načelnik Zveze obrtnih Zadrug gosp. Eng. Franchetti in podnačelnik Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru g. J. Zadravec. Zboru so prisostvovali v imenu vlade načelnik ministrstva trgovine in industrije dr. Krpan kot vladni komisar in načelnik dr. Milivoje Savič, kot zastopnik ministra trgovine *in industrije v nadzorstvu banke. Predsednikom zbora je bil izvoljen Milan Stojanovič, predsednik obrtniške zbornice v Beogradu, I. podpredsednikom Milan Ramuščak, predsednik Saveza hrvatskih obrtnikov in II. podpredsednikom Engelbert Franchetti, predsednik Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani. Zbor je otvoril g. Milan Stojanovič, ki je pozdravil mogočni zbor in podal poročilo o delovanju ustanovnega odbora in o rezultatih vpisa delnic. Vpisovanje se je zelo ugodno zaključilo 15. januarja t. 1. Vpisa delnic se je udeležilo nad 9000 delničarjev in vpisana je celokupna osnovna glavnica, določena po zakonu z iznosom 75 milijonov dinarjev ali točneje rečeno: zasebni delničarji so vpisali 226.000 delnic ali nekaj nad 45 milijonov dinarjev. Ostalih 30,000.000 Din pa mora v zmislu zakona vplačati država. Po posameznih pokrajinah je vpisalo: 1. v Srbiji 4431 delničarjev 149.744 delnic, 2. v Stari Srbiji s Crno goro 842 delničarjev 14.037 delnic, 3 v Hrvatski in Slavoniji 1C59 delničarjev 18.009 delnic; 4. v Vojvodini s Sremom 1377 delničarjev 21.192 delnic: 5. v Sloveniji 413 delničarjev 7325 delnic (od tega v ljubljanski oblasti 269 delničarjev 5635 delnic, v mariborski pa 144 delnkariev 16 -0 delnic): 6. v Dalmaciii 180 delničarjev 3341 delnic; 7. v Bosni in Herce- (1920), »Ziiricher Zeitung« (1919), »Njiva« (1921), »Nova Evropa« (1922), »Dan" karstvo« 11924), »Ekonomist« (1924). V »Slovenskem Narodu« objavlja redno gospodarske in politične članke pod svojim imenom ali pod imenom »Mario Sovič«. Od 1. 1907. do 1917. je sestavljal letna gospodarska poročila v sejnih zapisnikih trgovske in obrtniške zbornice. Omembe so vredna zar di gospodarske zgodovine, pa tudi radi slovenske terminologije- —• Glavno njegovo delo je bilo posvečeno trgovski in obrtniški organizaciji ter gospodarski organizaciji v Ljubljani. Vodil je akcijo za nacionalizacijo Gremija trgovcev v Ljubljani. L. 1907 je ustanovil »Slovensko obrtniško društvo v Ljubljani«. T- obrtniškimi voditelji je imel tesne stike ter jim je pomagal pri graditvi stanovske in gospodarske organizacije. L. 1907 je ustanovil »Trgovsko-cbrtno zadrugo v Ljubljani«, ki se je pozneje nazivala banka ter je bila 1. 1911 prevzeta od Jadranske banke, ki je tako dobila temelj za svoje delo v Ljubljani. D'1 je med ustanovitelji »Zveze slovenskih zadrug« ter član prvega načelstva. L, 1920 je je ustanovil »Obrtno banko v Ljubljani«. Izdelal je pravila za »Zvezo trgovskih grenvjev in zadrug v Sloveniji« ter imel ob njenj ustanovitvi 1. 1920 programati-čen govor,- Organiziral je 1. 1920 Vseslovenski trgovski-shod v Ljubljani, o kaie- gcvini 833 delničarjev 12.570 delnic. Skupno tedaj je vpisalo 9135 delničarjev 226.218 delnic. Od podpisanih delnic se je reduciralo 1218 komadov in sicer v Beogradu 606, v Aleksnicu 500 in v Novem Sadu 112, tako da ostane 225.000 delnic, ki so podeljene na 9132 delničarjev. Ker je bilo v zmislu bančnih pravil vpisati najprej samo polovico osnovne glavnice, a se je mesto tega vpisala cela glavnica, je ustanovni odbor sklenil, da se predlaga ustanovnemu zboru, da se delnice ne reducirajo in da se ima temu primerno popraviti bančna pravila. Zbor je predlog sprejel in sklenil, da se ima čl. 8 pravil glasiti: Osnovna glavnica banke znaša 75,000.000 Din in je podeljena na 375.000 delnic, vsaka po neminarnih 200 Din. Država vplača 40% bančnega kapitala v smislu čl. 1 zakona o Obrtni banki kr. S. H. S. Ostanek v iznosu 60% vplačajo zasebniki najkasneje do konca 1930. leta in to v enakih mesečnih ali tromesečnih obrokih, kakor bo to smatrala bančna uprava za ugodno. Osnovna glavnica se more povišati po rešenju zbora in odobritvi g. ministra trgovine in industrije. Nato so se vršile volitve prve uprave. Udeležilo se je 18—20.CO0 glasov. Največje število glasov je dobila naslednja lista: Milan J. Stojanovič, Vo-ja St. Jankovič, Mihajlo Stojadinovič, života Lazarevič, Albert Firt, Krsta Ginovič, Stojan Veljkovič, Vlada Va-cič, Jakob Simjanovič, vsi iz Beograda; Milan Ramuščak in Josip Kavčič iz Zagreba; Nikola Babič iz Priedo-ra; Dušan Marič iz Sarajeva; Slavko Lozančič iz Kikinde; Milan Abramovič iz Novega Sada; Engelbert Franchetti iz Ljubljane; Arandjel Stankovič iz Skoplja; Dušan M. Živojinovlč iz Pcžarevca; Ljuhisav Vujevic iz Kragujevca in Dragi Petrovič iz Džu-rije. V nadzorni odbor so bili izvoljeni: Dušan Stojadinovič iz Kraševca in Vasa Genič iz Beograda. V poslovni odbor glavne podružnice v Zagrebu je bilo izvoljenih devet članov. Sledila je nato razprava o osnovanju podružnic. K besedi se je oglasil tajnik ljubljanske zbornice g. dr. I. Ples s, ki je v izčrpnem govoru utemeljeval potrebo po takojšnji otvoritvi podružnice v Ljubljani, Vsled eksponirane geografske lege Slovenije je slovenski obrnile izročen najostrejši inozemski konkurenci. Ob tesnosti kapitalov in pod pezo davčnih in socialnih bremen je postal položaj skoro nevzdržen, obeta pa postati še hujši z ureditvijo trgovsko-političnih odnošajev z našimi sosedi. Zato je slovensko obrtništvo z nestrpnostjo sledilo akciji za ustanovitev državne obrtne banke in postavilo je koj ob začetku zahtevo, da rem je izšlo tiskano poročilo v knjigi. Programatične govore je imel cb pet- in desetletnici »Merkurja« (1905, 1910). Organiziral je velike trgovske shode v Postojni 1. 1906 in 1. 1907 v Ljubljani. Leta 1910 do 1916 je bil upravni odbornik ter gospodrr »Narodne tiskarne«, kjer je trdno držal »Ljubljanski Zvon«, da ni prenehal navzlic deficitu. Dolga leta je bil član izvrševalnega odbora Narodne stranke. L. 1907 je bil od Narodno-na-predne stranke soglasno postavljen za državnozborskega kandidata v Ljubljani, pa kand:dature ni sprejel. Živahno je delal v »Ljubljanskem Sokolu«, kateremu je bil tajnik cb L vsesokolskem zletu v Ljubljani, pozneje podsfarosla, hkratu podstarosta Ljubljanske sokolske župe. Dolga leta je bil odbornik »Čitalnice« in »Uradniškega posojilnega in hranilnega konzorcija«. L. 1923 je sodeloval pri zgraditvi državne industrijske organizacije ter je od ustanovitve podpredsednik »Centrale industrijskih korporacij*. Je predsednik »Slovenskega trgovskega društva »Merkurja« v Ljubljeni od l. 1924 ter častni član »Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani« in »Obrtniškega društva« v Ljubljani. Sodeline pri ustanavljanju in uredbi LjublHuske ze ter je član upravnega odbora Ljubljanske borze.- štev. 21. Stran *. so ustanovita podružnici v Ljubljani in Mariboru. Tej zahtevi narodna skttpšCina ni ugodila. Potreba po kreditni pomoči je nujna. Slovensko obrtništvo je strokovno najboljše usposobljeno in specializirano v vseh strokah obrti, ter je tako v stanu vršiti važne gospodarske funkcije ne samo za Slovenijo, ampak za celo državo. Dr. Pless apelira zlasti na srbijan-sko obrtništvo, da postulatu svojih tovarišev iz Slovenije ugodi in da sprejme naslednjo resolucijo: >Z ozirom na to, da je že vpisano tako prvo kakor tudi drugo kolo delnic in ker je vsled tega dovolj kapitala na razpolago, sklene zbor, da mora upravni odbor pristopiti t ak o j k osnovanju podružnic po redu, koji je določen v zakonu.« Zbor :je izvajanja glasno odobraval in sprejel predloženo resolucijo soglasno. S tem je zagotovljena skorajšnja otvoritev podružnice v Ljubljani, ker se ima po zakonu osnovati podružnica najprej v Ljubljani in potem šele v Sarajevu, a nato ekspoziture v drugih mestih. Nato se je g. E. Franchetti zahvalil predsedniku Stojanoviču in celokupnemu obdoru za požrtvovalno delo in trud pri ustanavljanju banke. Za njim se je v imenu Saveza hrvatskih obrtnikov in vseh navzočih zahvalil Stojanoviču g. E. Rosenberg iz Zagreba. Predsednik Stojanovič se zahvali za laskave besede priznanja in zaključi zbor z željo, da bi banka kar najboljše uspevala. Trgovski potniki. Ljubljanska in zagrebška zbornica sta pokrenili akcijo, da se čimpreje uredi vprašanje trgovskih potnikov in izdajanje legitimacij. Ker je to vprašanje za uspešen razvoj trgovanja izredne važnosti, hočemo v naslednjem izraziti o njem nekaj misli ter opozoriti na izpremembe, ki bi bile v tem pogledu nujno potrebne. To smatramo za tem umestnejše, ker se v nekem oziru stališči obeh zbornic nista povsem enaki. Predpisi o trgovskih potnikih pri nas še niso izenačeni. Dočim veljajo za Slovenijo in Dalmacijo določila prejšnjega avstrijskega obrtnega reda, velja v Hrvatski zakon o nabiranju iiaročil iz leta 1900, v Srbiji pa zakon d radnjama. Tudi obrtna praksa je različna. Tako vidimo, da se trgovskim potnikom v južni Srbiji delajo s posebnimi odredbami občutne neprilike. Omenimo naj le odredbo skopljanske komore, po kateri mora vsak naš trgovski potnik imeti posebno legitimacijo svoje tvrdke, ki jo mora overovili še notar. Po našem obrtnem redu je položaj sledeči: Trgovski potnik (tudi podjetnik sam) sme zunaj stajališča nabirati naročila na blago z uradno legitimacijo, a redoma samo pri trgovcih, tovarnarjih, obrtnikih in sploh pri takih osebah, ki uporabljajo v svojem obr tovanju blago tako, kakršno se po-riuja. Pri drugih osebah je iskanje naročil zunaj stajališča dovoljeno samo v posameznih primerih po izrecnem pismenem, na določeno blago se glasečem, na ime podjetnika nastav-1 je ne m pozivu. Izvzeto pa je docela kolomjalno, špecerijsko in materijalno blago, trgovinski minister je pooblaščen, da v czira vrednih primerih po zaslišanju zbornic© Jn prizadetega g remija (zadruge) dovoli iskanje naročil na blago za določeno blago ali določene okraje ali posamezne obr te tudi pri zasebnih strankah. Na pro met s knjigami se te določb© ne na. našajo. Trgovski potnik sme nositi s seboj samo vzorce. Izjema velja za urarske izdelke, zlatnino, srebrnino in dragulje, ako j© stajališče dotičnega producenta ali trgovca v tuzemstvu. Vprašanje inozemskih potnikov je urejeno s trgovskimi pogodbami. Od hjih se .zahteva samo, da se izkažejo *®gitimacijo, ki jim jo j© izdala pri- stojna domača oblast. Nabirati smejo naročila pri trgovcih in osebah, ki uporabljajo dotično blago v svoji obi • tovalnici. Strinjamo se s predlogom ljubljanske in zagrebške zbornice, da se predpisi izenačijo za vso državo, da se inozemcu ne dajejo večji privilegiji kakor domačinu, da se trgovskega potnika ne tretira v raznih pokrajinah različno in da se uvedejo enotne legitimacije, ki bi jih izdajale zbornice ter potrjevale policijske oblasti. Smatramo pa za potrebno, da se glede načina in obsega nabiranja naročil na blago predpisi ne samo izenačijo, temveč tudi pooslre in točno reoigirajo tako, da ne bodo mogoča izigravanja, ki se sedaj vrše žahbog le prepogosto, osobito s strani inozemcev in pa onih trgovcev, producentov in trgovskih potnikov, ki delajo preradi po metodah gotove rase. V tem pogledu predvsem odklanjamo predlog zagrebške zbornice, ki želi, da bi se v pravilniku predvidela možnost nabiranja naročil za nekatere predmete tudi pri zasebnikih, to-polnoma pa odobravamo predlog ljubljanske zbornice, da bi se dovoljenje za nabiranje naročil na blago pri zasebnikih ne izdajalo, ker bi to odprlo pot do zasebnih strank tudi inozemskim potnikom ter bi pomenilo za našo trgovino preopasno konkurenco. Nadalje je treba zaščite proti zlorabi pismenega pozivanja. Prakticira se, da trgovec ali trgovski agent pošlje raznim zasebnim strankam določenega kraja reklamne dopise ter priloži že izpolnjen pismeni poziv, naj se zglasi pri dotični osebi. S.ranka tak dopis podpiše in odda. Dotični potnik nato obiskuje s takimi dopisi zasebne stranke in če ga prime oblast, se sklicuje, da je bil pismeno pozvan. Tak način izigravanja predpisov o trgovskih potnikih naj bi se kaznoval tako, kakor se kaznuje neupravičeno iskanje naročil na blago. Obračamo se do merodajnih činite-ljev, predvsem do ministrstva za trgovino in industrijo, da pri izdelavi pravilnika o trgovskih potnikih pazi na to, da se trgovsko potništvo ne razpase v umazano konkurenco in izigravanje predpisov, ki bi bilo v korist le tujcem ne pa domačinom. —n—^Tmhhmim mi i n i„ ZBOR CENTRALE INDUSTRIJSKIH KORPORACIJ V BEOGRADU. Centrala Industrijskih korporacij v Beogradu je imela dne 21. t. in. svoj letošnji zber, na katerem je razprav.jala o važnih gospodarskih vprašanjih in o gospodarskem položaju naše industrije. Splošen pregled o položaju industrije v Sloveniji je pedal podpredsednik Centrale g. dr. \Vindischer, detajlne težnje in želje pa je tolmačil tajnik Zveze in-dustrijcev g. ing. Milan Šuklje. O poteku zbera priobčimo v eni prihodnjih številk obširneje poročilo. * * • Nasa carina. Trgovec nam piše sledeče: Težko bi se menda dobil irgovec, ki še ni imel neprilike s carino. Da poživlja carina trgovce po A, 4., 5. mesecih k plačilu naknadne carine, ki včasih dosega mnogo tisočakov ali da dobi na-sProlno trgovec po več mesecih preveč plačano carino povrnjeno, ni nič novega. Trgovcu, od katerega se n. pr. po 5 in pol mesecih zahteva naknadno doplačilo za napačno taksirano carino, ali vsled kake formalne pogreške se nikakor ni treba razburjati, ker vse nič ne pomaga. Po zakonu je primoran plačati vse razlike in pogreške, katere najde carina v roku 6 mesecev. Ne vem pa, če najde carina tudi vse napake, kjer je slučajno zaračunala previsoko carino. Da je morda trgovec v tem času vse blago, za katero se zahteva naknadno carino, že razprodal, ne spremeni na deljstvu ničesar. Trgovec bi moral predno plača carino pregledati, jeli se blago po pravi ta-ifni stavki carinilo ter Če je tudi prav računano. Pri velikih obratih to že še gre, ker imajo trgovci naslovljence, ki imajo skrb za vse carinske pošiljke. Kako pa naj to srednji in mali trgovec ve, ko niti še danes nismo tako daleč, da bi vsaj za nekatere predmete vedeli, v katero kategorijo spadajo. Journal des Dčbats« piše Marcel Berger: »občinstvo pozna ali pa vsaj sluti težko krizo, ki teži sedaj na delu francoske avtomobilne industrije. Delna iz-ginolcst starih ,in močnih tvrdk, kot De D ion Boutcn, ki je vstopila v Peugeotov koncern, ne da bi ohranila svojo samostojnost, je v tem oziru zelo značilna. Hvala Bogu se kažejo že nekateri znaki olajšanja in se lahko zgodi, da se pod pritiskom nevarnosti zatečejo ljudje k odredbam — kar se na Francoskem večkrat zgodi — ki bi bile že davno potrebne, ua primer k združenju produkcijskih sredstev gotovih tvrdk, da započnejo z resnično fabrikacijo po serijah. Vsekakor obstoji podobna kriza, morebiti še težja, tudi na italijanskem avtomobil-nem trgu, kakor poročajo to najboljši viri. To krizo je poostrilo lik tersko posojilo, ki ga je večina italijanskih avtomobilnih tovarn morala podpisati. Najsolidnejše tvrdke, tako Breda, Pirelli, Fiat, se borijo sedaj z velikimi denarnimi težkoča-mi in so morale opustiti svoje razširit-vene načrte, ki so bili deloma že zapo-četi. Fiatu manjka naročil; jeklarne njegove so deloma z delom prenehale, fa-brikacija avtomobilov se vrši z izdatno omejitvijo. Nedavno je tvrdka na novo delavce odpustila, in cenijo število v zadnjih osmih mesecih odpuščenih uradnikov in delavcev na 12.000. Alfa Romeo je začel z novo serijo 525 voz. Ansaldo in Seat so obsojena na popolno brezdelje, Spa Ima naročilo za traktorje. Isotta- Frashini je svojo že itak omejeno fabri-kacijo še bolj skrčil. Samo Lancia dela v dosedanjem obsegu. Kar se tiče pomožnih avtomobilnih industrij, beremo o velikem odpuščanju delavcev v tovarnah karoserij in koles o bistvenem zmanjšanju delovne intenzitete v tovarnah pnevmatik. Celo Pirelli, kojega finančno organizacijo označajo za vzorno, 'ima sedaj precejšnje težkoče. Preuranjeno bi bilo, če bi govorili že sedaj o mednarodnih dogovorih in sporazumih na avto-mobilnem trgu. Vemo pa, da so se začele s tem vprašanjem resno bavili vodilne osebnosti avtomobilne industrije, ki »evropsk omislijo«. S tem mislim na obrambo Evropo proti ameriški invaziji. — Tako piše ta veleugledni list, ki ima s francosko industrijo tesne stike, njegovo poročilo se mora tako vzeti, kakršno je. Na vsak način je zelo značilno, da se opozarja ravno od francoske strani na bližajoči se evropski sporazum v avto-mobilni industriji proti premočni ameriški konkurenci. Evropski električni kartel. V zadnjem času so se trdovratno širile govorice, da se pripravlja ustanovitev evropskega električnega kartela iir da je v zvezi s tem tudi znani francoski narodni gospodar Loucheur. Sedaj Lcucheur te vesti dementira; pravi, da so tandenciozne in da nimajo nobene podlage. Sicer pa smatra Lcucheur idejo o tvorbi evropskega električnega kartela za preuranjeno in tudi ne verjame, da bi sedaj kdo resno mislil na realizacijo te namere. Moč koncernov na Nemškem. Omenili smo že spomenico nemškega državnega gospodarskega ministrstva, ki jo je naslovilo na državni zbor. Tam notri je sestavljen ves seznam o tvorbi koncernov in drugih podobnih spojitev na Nemškem. Najmočnejše združena je industrija kalija; od 21 delniških družb jih je 20 združenih v koncernih in razpolagajo z 98 odstotki vsega kapitala te industrije. Sledi skupina podjetij, ki so v zvezi z rudarstvom. Sicer je od 84 družb združenih samo 54, a pri teh 54-ih investirani kapital znaša skoraj 98 odstotkov vse glavnice. V rudarstvu samem je združenih v koncernih ca 93 odstotkov delniške glavnice; rjavo preinogarstvo je združeno s 94.5 odstotki, bolj kot podjetja' črnega premega. Izredno močna je koncentracija kapitala tudi v kemični industriji. Od 620 družb jih je združenih sicer samo 118, a te razpolagajo z 1850 milijoni mark glavnice, to je pa 82.7 odstotka vse v tej industriji naložene glavnice. Poseben pododdelek kemične industrije je industrija barv, kjer je v koncernih združenih £6.3 odstotka skupne glavnice. V elektrotehniški industriji pride na koncerne 87 odstotkov naloženega kapitala. V kovinski industriji razpolagajo koncerni z 80 odstotki kapitala, s to industrijo v zvezi se nahajajoče industrije pa s 83 odstotki. A v izdelovanju železnega, jeklenega in drugega kovinskega blaga se umaknejo koncerni v ozadje, kajti njih delež znaša samo 23 odstotkov vsega naloženega kapitala. Jako majhen je delež koncernov pri tekstilni, papfrni, usnjarski in oblačilni industriji, najmanjši pa pri lesni industriji, kjer je samo 6 odstotkov vse delniške glavnice v rokah koncernov. Vsega skupaj je bilo v koncernih združenih na koncu leta 1926 13.242 milijonov mark, to je 65 odstotkov vse nemške delniške glavnice. Moderni tok gre za tem, da se podjetja čim bolj družijo, zlasti še, kjer je potreba izvojevati boj z inozemsko konkurenco. Omenjena spomenica obsega okoli 3C0 strani in je najbolj priporočljivo sredstvo za študiranje moderne-nega narodnega gospodarstva. Dcnarstvo. Obtok bankovcev Narodne banko. Po stanju dne 15. februarja t. 1. je imela Narodna banka v obtoku za 5444.6 milijonov dinarjev bankovcev. Obtok se je izza dne 8. februarja t. 1. zmanjšal za 130 milijonov Din. Zamudne obresti. Ako v Angliji med prodajalcem in kupcem niso dogovorjene obresti, se tudi sednim potom ne morejo izterjavati. Pri trgovskih sklepih z Anglijo je torej treba natanko določiti plačilne pogoje, pred vsem ali in kako visoke obresti je plačati ob zamudnem plačilu. Porast hranilnih vlog v Sloveniji. Po uradnem izkazu delegacije ministrstva financ v Ljubljani so hranilne vloge po regulalivnih hranilnicah v IV. četrtletju porastle od 508 milijonov na 545 milijonov Din, to je za 37 milijonov Din. Porast izkazujejo hranilne vloge pri vseli hranilnicah razen v Kočevju in Marcn-bergu in južnoštajerski hranilnici v Celju, kjer so se znižale za malenkostne vsote, dočim so porastle, na primer pri mestni hranilnici v Ljubljani za 22 milijonov, pri' mestni hranilnici v Mariboru za 5 milijonov pri mestni hranilnici v Celju za 2 milijona, pri okrajni hranilnici v Slovenjgradcu za 1 milijon .in pri okrajni hranilnici v Slovenski Bistrici za 1 milijon Din. — Perast hranilnih vlog se kaže kot posledica gospodarske krize tudi v drugih državah in tudi v drugih pokrajinah naše kraljevine. Opozarjamo v lem oziru samo na ugotovitev Izvozne banke v Beogradu, ki v svojem poročilu za 1. 1926 navaja sledeče: >Do-lok denarja v banke v obliki vlog se je vsekakor povišal vsled nerentabilnosti posameznih gospodarskih poslov ali tudi vsled ustavitve obratovanja.« Kar velja za banke, velja v tem večji meri pri nas v Sloveniji za hranilnice, ker prihajajo poleg tega momenta v poštev še posledice krize Sla venske banke. Obtok bankovcev emisijskih bank. — Koncem meseca januarja t. 1. so imele emisijske banke v obtoku sledeče množine bankovcev: v Nemčiji 3410 milijonov Reichsmark, na Češkoslovaškem 1868 milijonov kron, na Ogrskem 435 milijonov pengov (1 pengo 12.500 ogrskih K) in v Jugoslaviji 5504 milijonov Din. Carinski donos v tretji desetini meseca januarja t. 1. V tretji desetiri meseca januarja t. 1. so predele centralne carinske blagajnice na carinah sledeče zneske: Beograd 11,059.896 Din, Zagreb 11,387.519 Din, Novi Sad 7,232.544 Din, Ljubljana 9,193.464 Din, Dubrovnik 2,856.309 Din, Skoplje 2,151.979 Din in Split 1,817.948 Din, skupaj 45,679.659 Din. V celem mesecu januarju t. 1. so znašali carinski prejemki 121,226.590 dinarjev, od 1. aprila 1926 do 1. februarja 1927 pa 1.432,394.189 Din, to je približno 57 milijonov din preko proračuna. Francoska državna blagajna. »Echo de Pariš« ceni vsoto, s katero sedaj francoska državna blagajna razpolaga, na 15 milijard frankov. Vsota se sestavlja deloma iz davčnih prejemkov, deloma iz emisij zakladnih nakaznic in nakaznic narodne obrambe. Ta vseta popolnoma zadostuje za kritje tekočih potreb, za nakup deviz in za odplačevanje obrokov Francoski banki. Anglo-Austrian Bank na Ogrskem. Vsi poskusi fuzioniranja budimpeške podružnice banke Anglo-Auslrian Limited s Splošno ogrsko kreditno banko so se izjalovili; nato so spremenili to podružnico v Anglc-International Bank-e. ; Pretvcritvena dela so sedaj končana in so zaprosili za dovoljenje spremembe naslova v: Budimpeška podružnica An-glo-Inteirnaticnal Bank-e Ltd. Tako jo Anglo-Austrian Bank Ltd iz Ogrske izginila. ZDRAVNIŠKA POMOČ PRI OKROŽNEM URADU ZA ZAVAROVANJE DELAVCEV. Okrožni urad za zavarovanje delavcev je uvedel stalne zdravniške nad-preglede, da s tem na eni slrani ščiti uradove zdravnike- pred pritožbami 5 slrani članov, da so bili kljub bolezni spoznani delazmožnim, na drugi slrani pa tudi interese članov v slučaju upravičenih pritožb. Vsak član, ki misli, da se mu s strani lečečega zdravnika godi krivica, naj torej prosi za zdravniški nadpregled in tamkaj sporoči svoje pritožbe. Ako pa misli, da mu je tudi zdravniški nadpregled storil krivico, te- daj naj se takoj po nadpregledu pritoži v pisarni pristojne ekspoziture, da more urad odrediti pregled potom posebne zdravniške komisije. Zaradi tega opozarja okrožni urad svoje olane, da odslej Različnih naknadnih priložb ali izgovorov ne bo upošteval, še manj po bode članom povračal stroške za zdravniško pomoč, ki jo bodo iskali pri neuradovih zdravnikih, ako ne bo podana nevarnost v odlogu, kakor n. pr. zastrupljenjih, težkih nezgodah, krvavitvah itd. Pa tudi v takih slučajih je obolenje nemudoma javiti in zaprositi, da nadaljnjo pomoč nudi uradov zdrav-p.ik. TEŽKOČE NA MEDNARODNEM ŽELEZNEM TRGU. . Dr. 1. Mathvs, ravnalelj praške žele-zoindustrijske družbe, piše v »Hospo-darski politiki«: »Po uslanoviivi mednarodnega kartela surovega jekla so šle cene rta med narodnem železnem trgu gor, sedaj pa rapidno padajo in so lam, kjer so bile pred kartelizacijo, čeprav so skupno produkcijsko kvoto za tekoče četrtletje znižali za 350.000 ion. Ni dosti dela, in da delavce vsaj približno zaposlijo, si iiočcjo velike tvrdke za vsako ceno za-sigurati produkcijski kvanium. Sanacija uvoznih cen s kartelom torej ni bila dosežena in ludi ne bo dosežena, dokler se ne bo evropska potreba dvignila in stabilizirala. Če hočejo podjeija izkoristiti polno kapaciteto, morajo iti s pre-viškom na mednarodni trg. Padanje koniinentalnega nakupovalca je na-pram predvojni dobi zelo občutno. V Nemčiji je znašala poraba železa pred vojsko 450 kg na osebo, danes je padla na 170 kg. Na češkem so razmere iste; v stari Avslriji je znašala poraba na osebo povprečno 50 kg, v čeških deželah nili 60 kg. Glavni vzrok padanja konsuma je v prvi vrsti valutna nesi-gurnost v Evropi in pa neproduktivna poreba javnih sredstev v vseh evropskih državah. Čim manj Evropa porabi, tem več morajo tovarne eksporlirali, če hočejo vzdržati obseg svoje produkcije. To ni samo vprašanje ugleda, io je v prvi vrsli socialno vprašanje; kajti- na zaposlenosti obratov visi nepregledno število eksistenc. Češkoslovaške tovarne pred vojsko niso bile navezane na sveiovni trg, so lahko vse doma v Avstriji in Ogrski prodale, danes morajo izvoziti polovico svoje produkcije. Nič bolje se ne godi francoski železni industriji. Naravno je, da se la pritisk ponudbe ne da odstraniti s kartelnimi določbami, na katerih temelji vsa združitev železne industrije. To bi se morda ne dalo doseči ludi ne z dogovorom o cenah, v kolikor bi mogel lak dogovor dopolnili današnje kartelne pogodbe. Gotovo je, da bodo skušnje zadnjih mese-ccv dovedle do novih pogajanj udeležencev; sicer bi kartel ne imel nobenega smisla. Ni čudno, da se javno ogla-šajo glasovi, zlasti na Nemškem, ki izražajo svoje nezadovoljstvo s sedanjimi razmerami. Do razdružilve karlela pa najbrž ne bo prišlo; gotovo se bo poskušalo doseči zboljšanje položaja na drug način, zlasti 7- omejitvijo produkcije. Tu pa pridemo zopet na socialno vprašanje. V splošnem je mednarodni kartel težko gibljiva družba, ker je spričo zamotanosti interesov lahko umljivo. Trenutne razmere se pa ne morejo na zunaj ozdraviti. Ozdravljenje se da doseči samo z dvigom evropskega konsuma, in ta zopet se more dvigniti le, če se produkcijski pogoji bistveno zboljšajo, manj s tehniške strani kot z olajšanjem mrlve obremenitve, ki sc javlja v javnih davkih in dajatvah. V Luksemburgu so sprejeli češko-avstrijsko-ogrsko skupino v kartel, kot je bilo to vnaprej določeno. Formelni vstop se bo izvršil 4. marca v Diissel-dorfu. Angležev v Luksemburgu ni bilo zraven, in so se sploh pogajanja z njimi zaenkrat prekinila, ker je razlika v njih produkcijski zahtevi (najprvo 10, nato 9V milj. ton) in v ponudbi kartela (8Vt m. ton) le prevelika. Na zborovanju je bilo mišljenje zelo umerjeno in je bil splošni vtis la, da se kartel ne bo razbil. Torej tako, kakor pravi Matys Nemci morajo vsled prekoračene produkcije plačali že 2,500.000 dolarjev, pa vseeno ne mislijo odpovedali pogodbe. Francozi so dosti uvidevni in objektivni, da pravilno presojajo nemško stališče. Pravil kartela ne bodo spreminjali; saj nima to ludi nobenega pomena, kakor smo videli. Da je volja do nadaljnjega obstoja kartela trdna, kaže nastop nemških producentov, ki so že naprej obljubili, da ne bodo na svelovnem trgu zaenkrat stavili nobenih ponudb. Eno se je pa jasno videlo: odrediti se mora prav radikalna omejitev produkcije, da se la na vsak način prilagodi porabi in da se dosežejo cene, ki se rentirsjo. Kot produkcijski minimum se imenuje produkcija 25 milijonov ton. A M)M) M A VOD lliri m pravi ih zanejljiv/ / Carina. Carinski prejemki v dobi od 1. do 10. februarja llteV. V navedeni dobi so pobrale na carini centralne carinske bia-gajnice: v Beogradu Din 10, <58.732, v Zagrebu Din 11,773.511, v Novem Sadu Din 8,681.066, v Ljuoljani Din 8,128.143, v Dubrovniku Din 2,405.530, v Skopiju Din 3,188.412 in v Splitu Din 1,536.845, skupaj Din 46,472.2^9. Od dne 1. aprila 19^d do dne 11. februarja 1927 je znašal donos carin Din 1.474,1Z6.279, napram proračunu za ustrezni čas Din 53 milijonov več nego se je predvidevalo. Avstrijska carina na mleko. O o priliki Lrgovskih pogajanj z Avstrijo nameravajo načeti čenoslovaški interesenti tudi vprašanje carine na mleko, čehoslova-ška, ki je največji importer mieiia v Avstrijo, želi, da Avstrija ukine carino ua mleko, ki znaša sedaj 3 zlate krone za 100 kg kosmate teže. Na znižanju car.ne ima poseben interes južna Moravska, ki izvaža na dan 14.000 1 mleka v Avstrijo. Ogrska je naročila železniške pragove iz železobetona. Direkcija ogrcih državnih železnic je pred kratkim naročila 100.000 železniških pragov iz želez^be-iona, katere namerava na lokalnih železnicah porabili namesto hrastovih. Ako se bodo betonski pragovi obnesli, jih namerava potem uvesti na vseli progah. Strokovnjaki zatrjujejo, da železobetonoki pragovi niso elastični in da vsled tega ne morejo nadomestiti elastičnih hrastovih pragov. Davki in takse. Odprava davka na poslovni promet. Akciji za odpravo tega davka so se v zadnjem času priključile trgovski in obrtniški zbornici v Sarajevu in Vel. Bečkereku. Uvoz, Izvoz. Izvoz poljskega premoga 1926. Zaključni podatki za leto 1926 nam pravijo, da je prodala Poljska lani 13,400.000 ton premoga, leta 1925 pa 7,600.00 ton, lani torej za 5,800.000 -ton več. V posamezne države so šle tele količine: V Anglijo 2,871.000 ton (leta 1925 0), v Avstrije 2,209.000 ton (2,392.0C0), na Švedsko 2.073.000 ten (295.0C0; se vidi, da so kupovali Švedi prej v prvi vrsti angleški piemog), v Italijo 825.000 (74.000, isto), na Dansko 841.0C0 (172.000, isto), na Ogrsko 530.000 (624.000), v Čehoslovaško 490.000 (581.000), v mesto Danzig 446 ti-30Č (371.C00), v Rusijo 430.000 (0, isto kot zgoraj), na Francosko 312.000 (8000, i&to), v Latvijo 301.000 (85.C00, isto), v Jugoslavijo 267.000 (118.000, tudi podobno), na Finsko 196.000 (8000, isto), v Svioo 173.000 (42.000, posredno isto), na Norveško 152.0:0 (560!, isto), v Rumuri-jo 126.000 (69.C00), na Nemško 32.000 (2,706.000, Poruhrske zadeve itd.) Manjše količine so šle še v Litvo, Bolgarijo, Holandsko, Estonsko, Belgijo, Islandijo, Luksemburško, Irlandijo in Palestino. Promet. Češkoslovaška in bolgarska donavska družba? V Prago sta prišla češkoslovaški konzul v Varni Skorpil in odposlanec trgovske zbornice v tem črnomorskem bolgarskem pristanišču, da se posvetujeta o možnosti napotitve Češkoslovaškega izvoza v orient preko Varne-Bolgarska vlada je pripravljena, da obstopi Češkoslovaški v varnskem pristanišču svoboden pas, kjer bi le-ta ure i-la skladišča za tranzitni promet. Trgovski krogi mislijo, da bi se v slučaju uresničitve tega načrta zelo pospešila že dol- go nameravana ustanovitev češkoslovaške bolgarske donavske plovbne družbe. Omenimo, da je v letošnjem januarju kupila češkoslovaška cd Bolgarije za 7,800.000 Kč trgovskih predmetov, to je 0.8 odstotkov njenih impcrtov, prodala je pa v Bolgarijo blaga za 6 milijonov K5 0.4 njenih eksportov. Seveda bi pa v slučaju uresničitve omenjenega načrta ne prišla v ptšlev samo trgovina z Bolgarijo, temveč sploh vsa trgovina s črnomorskimi deželami. In bi se-tudi zelo dvignila. Koneorn s 700 milijoni dolarjev glavnico. Skupina I. P. Morgan and Co je prevzela železnico Wheeling and Lake Erie. Ta družba pa združuje v sebi interese železnic New York Central, Baltimore and Ohio in Nickel Plate, ki vežejo med sebe j industrijska središča med Misisipijem in Atlantsko obalo. V teh železniških družbah združena glavnica doseže višino 700 milijonov dolarjev' Družbe imajo železniško omrežje s ca 56.COO km (Jugoslovansko železniško omrežje meri 10.000 km). S to transakcijo je postala Mrrganova skupina gospodarica vzhodnega ameriškega železniškega omrežja. Glavna zaloga F. ŠIBENIK, Ljubljana. RAZNO. Pomen svetovne gospodarske konference. Ogrski državni tajnik dr. Hantos je imel v Budimpešti predavane o bodoči svetovni gospodarski konferenci v Ženevi. Kct cilj konference je označil dopr.nos dokazi.a, da mora medsebojna konkurenca držav poostriti gospodarske pretrese. Samo en izhod imamo: pospeševanje svetovnegospedarske solidarnosti. Velik pomen ima vedno močneje se javljajoča tendenca po sklepanju velikih mednarodnih kartelov. Naddržavne-mu jeklenemu kartelu bedo sledile še druge spojitve in nič ne pomaga, če se borimo proti njim, tok časa jih zahteva. Ti naddržavni karteli imajo v prvi vrsti nalogo, da pripravijo pot za pcmirjenje med narodi. O praktičnih zaključkih svetovne gospodarske konference se je izjavil Hanti>s lekarn skeptično. Po njegovem mnenju bo konferenca veličastna manifestacija za svelovnegespcdarsko sol.darncst in proti pretirani carinski zaščiti. Mr Allan Amlerson na Dunaju. Sir Allan Anderson je predsednik Mednarodne trgovske zbornice. V spremstvu tajnika te zbornica Hana Proix je prišel na Dunaj. Anderson je med najbolj m&r, antnimi osebnostmi britanske plovbe in britanskega bankarstva. Njegov oee je bil solastnik zrane ladjeplovbne družbe Andersen and Co., njegova mati je bila med prvimi zdravnicami na Angleškem. Z 20 leti je stopil Allan v očetovo podjetje, s 23 leii je bil že eden rd ravnateljev orientalske plovbne črte. Priznanje njegovega delovanja je debilo izraz v n„egcvi izvolitvi za ravnatelja Plovnega urada (Chamber of Sipping). Danes je Andersen tudi drugi guverner Anglešl e banke; prvi guverner je Norman. Dalje je Andersen član vladnega odbora za vprašanja dr Igo v in davkov. Po izvolitvi Valterja Leata za predsednika Mednarodne trgovske zbornice, ki se J e izvršila na I ongresu v Bruslju, mu j3 sledil Allan Anderson kot predrednik t-r.lanske deželne skupine; in to je Leaf lan na potnvanju po Nemčiji zbolel, so pozvali Andersona, naj prevzame pred, sedstvo te velike mednarodne korpera-ci e, v kateri so zastopani gospodarski krogi 43 dežel. To je Anderson tudi na-rcdil in je danes predsednik Mednard-trgovske zbornice. Na Dunaju je govoril Anderson o pravkar se vršečih de-‘^te zbornice ter ;e poročal o zaključku Zb. i-h sej cd Mednaredr.e trgovske gornice imenovane komisije za odstrani ev ovir trgovine. Na Dunaj je prišel Aiioers-n -l7 Prage jn bo cd nada_ lje\a s\oje potovanje po kontinentu, SpJSSSS po,ožaju-s- A-v arju. Pcrcčila i* Amerike bznačajo 'g&lr sg^darski položaj v januarju taie-Ie: Rumeno Modro BARVE OMOTOV ČAJNEROČKE M mnanjc znamenje za mešanico. I Čajna ročka »Rumena" Dobra gospodinjska čajna mešanica. čajna ročka „Rujava“ Priljubi jena družinska tajna mešanica Čajna ročka „Črna“ Plemeniti iai ta gospode. , Čajna ročka „Modra" f Cvetni damski čaj. Čajna ročka „Rudeča“ . Čista lndo-Ceylon-čajna mešanica. Čajna ročka „Zlata“ Mnjsterska mešanica Izbir najplemenltefglh vrst svetovno znanih, najvišje ležečih Dar* • ’ Jeeling-ptantaž. Sterni mešanicami Izpolnite vse želje čajnega pivca! R. Scelig & Hille, uvozniki - čaja Dresden-A. I. Poštni predal št. 374 Razvoj trgovine in industrije je bil nekoliko slabši kot v decembru. Položaj tekstilne industrije se je bistveno zboljšal. Jeklena industr ja je delaia s 75 odstotki kapacitete. Avtomobilna trgovina se je poživila, pa ni tako živahna kot je bila v začetku lanskega leta. Tečaj industrijskih delnic je padel, delnice železnic in zastavna pisma so pa csta'a na svoji rekordni višini. Denarni trg je bil zelo likviden. V splošnem je bil gospodarski položaj zelo ugoden. Kopališka razstava na spomladanskem praškem vzorčnem velesejmu. Kopališka razstava, ki jo priredi Osrednja zveza dehoslo vaških kopališč in mireralnih vrelcev cd dne 20. do dne 27. marca t. 1. na praškem vzorčnem velesejmu, bode nudila pesetndkom celokupen pregled vseh čelioslovaških mineralnih ved, tako namiznih kakor medicinalnih in bode opozorila na bogastvo, izdatn st in učinkovitost čisto prirednih vrelcev na Čeho-slovaškem. Čehcslovaška svetovna kopališča se na to razstavo pripravljajo 1 ar najvestneje. Dokazati h^ej> zlasti inozemskim gostom upravičenost svetovnega slovesa. Na tej razstavi bedo nadalje zastopana tudi čsl. kopališča, ki niso sicer svetovnoznana, nudijo pa mirno, ko-modno in ozdravljajoče bivališče onim, ki za svoje ozdravljenje ne išTejo zelo frekventi an h mest, ampak si žele v m ru zopet pridc-biti zdravje. Na izbiro so torej kopališča za resno bolne, ki si bodo na podlagi podanih indikacij in nazrrna podanih rezultatov zdravljerja lahko izbrali kopališča, odgovarjajoča njihovim boleznim kakor tudi za rekonvalescente, ki si bodo mogli izbrati kopališča za njihovo okrevanje ter za pesetnike, ki bodo imeli priložnost, izbrati si lepo poletno bivališče. Roforma delniškega prava na Češkoslovaškem. V Pra?i se vršijo v justičnem trgovskem in finančnem ministrstvu pri-pravljilra dela za izgotovitev zakonskega predloga, ke:et»a namen je ureditev razmer pri delniških družbah. Predlog naj odpravi zlasti zastarane in sedanim potrebam ne več odgovarjajoče določbe o zaščiti manjšine, naj razširi odgovornost upravnega in nadzorstvenega sve'a in naj izvede unifikacijo določb avstrijskega in 02r3' ega prava. Dela so že toliko napredovala, da se bo v najkrajšem času sestavih komisija, ki se bo pečala s temi vprašanji. UkineVo agrarne reforme na Ogr-skom. Ogrska vl?da si pripadeva, da čim preje likvidira vprsšarje agrarne reforme. Minister za poljedelstvo se sicer za-vzeira za izvedbo agrarne reforme, pravosodni minister pa je agrarne urade enostavno ukinil. Direkcije agrarne 'reforme morajo izvesti popolno likvidacijo do konca tekočega meseca. Učni toča>i na kmetijski šoli na Grmu. Razen kletarskega in vrtnarskega tečaja koncem januarja ozir. pričetkom februarja se je vršil 14. in 15. februarja dobro uspeli poljedelski tečaj, katerega ^e je udeležilo tudi 7 Gorenjcev. Za sadjarski tečaj (25. in 26. februarja) še je prijavilo preko 30 kmetovalcev in kmetskih mladeničev. — V marcu se bcs’a priredi’a še dva enodnevna tečaja: 18. n arca živinorejski in mlekarski tečaj, a na praznik 25. marca čebelarski tečaj. V obeh se prične pouk ob S. uri dopoldne. Poučevalo se bo teoretično in praktično. Za vsak tečaj se sprejme le do 20 prosilcev. Revni udeleženci dobe rfa zavodu po možnosti brezplačno hrano. Pr'javiti *e je po dopisnici na ravnateljstvo šole najkasneje do 10. marca. Dvodnevni tečaj za pridelovanje krme se namerava prirediti v maju mesecu. Nemško premoženje pred vojno in po vojni. Nemški časopisi priobčujejo o nemškem premoženju zanimive podatke, ki bazirajo na davčnih ocenah. V davčnem lelu 1925. je imelo 3,980.000 oseb skupnih dohodkov 12.693 milijard mark, dočim je imelo ostalih 36.736 fizičnih in juridičnih oseb v isti debi 1732 milijard skupnih dohodkov. Upoštevani niso pri tem službeni prejemki, ki znašajo približno polovico obdačenih dohodkov, vsled česar se ceni celokupne do-hodko prebivalstva v nemški državi. V letu 1913. je bilo v Nemčiji 2.670.765 fizičnih oseo, ki so imele na leto preko 10.000 mark dohedkov in premoženja 182.3 milijard mark. V letu 1923 se je njihovo število znižalo na 1,559X94, premoženje pa na 70.8 milijard. Pred vojno je imelo 367 oseb nad 10 milijonov mark premoženja, v letu 1923 pa je imelo tako premoženje samo še 54 oseb. Drobne vesli. Uradni list v Rimu priobčuje dekret o ustanovitvi zavoda za inozemske valute. Ta zavod ima nalogo nakupa in prodaje inozemskih valut in sme vršiti v interesu italijanske zunanje trgovine tudi valutne operacije. Glavnica zavoda znaša deset milijonov lir; na čelu upravnega sveta je ravnatelj Italijanske banke. — Ogrska tekstilna tvrdka K. in E. Erdos je predlagala prisilno poravnavo, proti tekstilni tvrdki Jak. Beck in sinovi so pa uvedli prisilno postopanje izven konkurzov. Pasiva tvrdke Erdos znaša 400.000 pengo. — V pretelem tednu je oddala Bank of Eng’and zopet za 810.000 funtov zlata; 555.000 funtov je šlo v Ameriko. — Avstrijska sladkorna kampanja kaže zadovoljiv zaključek. Produkcija sladkorja v letu 1926 krije približno 60% sedanje domače porabe. 2e več let trajajoči dvig avstrijske sladkorne produkcije je povzročil, da sta mogli dve sladkorni tovarni svoj obraf razširiti. — Nemška filmska industrija se poteguje za izvozne kredite; krediti bodo v splošnem tako organizirani kot so krediti za trgovino z Rusijo. — Število brezpose'nih na Ogrskem se je v zadnjih petih tednih pomnožilo za 10 odstotkov, in sicer so to samo organizirani delavci; sedanje število 20.000 delavcev brez dela je 13.4% vseh organiziranih delavcev. — Nemški državni dohodki so znašali v januarju 763.5 milijonov mark, za 196.2 milijonov več kot v decembru. — Lister, predsednik britanskega trgovskega ministrstva, je na ne-o vprašanje odgovoril, da znašajo angleške investicije kapita’a na Kitaskem okoli 130 milijonov funtov. Ogromna vsota. Nekako polovica je naložena v obliki kitajskih vladnih posojil. — Francoska tovarna avtomobilov Citroen je prodajno ceno za vse vrste avtomobilov znižala za 12%, da trgovino malo poživi. Glej naš članek o avtomobilski industriji. Po svefu. Vsled dvigajoče se tendence na kakaovem trgu je pričakovati zopetnega zvišanja cen čokolede. — V januarju je bilo na Ogrskem 112 msoi-venc, v lanskem januarju pa 364, — štrajk v praški tekstilni industriji je končan in so se delavci povrnili na delo. — Vse štiri češkoslovaške tovarne umetne svile pričakujejo, da jih bodo v kratkem povabili k pogajanjem gledfe vstopa v mednarodni kartel, qt čemer smo že poročali; - čoška Industrijska in Poljedelska banka se bo imenovala odslej samo Češka industrijska banka. — V Hamburgu so se začela nova pogajanja za obnovitev kartela plovbe po Labi; s tem hočejo preprečiti hudi konkurenčni boj, ki bi v pomladi nastal med plovbnimi družb:mi. — Omejitvena kvota nemške industrije jute je do 31. marca znižana od 50 na 40%. — Italijan-sko-ogrska banka v Budimpešti bo izplačala dividendo 4 pengo, to je 7%. sedanje tečajne vrednosti. — V lelu 1926 so v vseh poljskih deželah nakopali 35.7 milijonov ton premoga, leta 1925 29 in leta 1924 32 milijonov ton. Predvojna produkcija vseh premogovnikov sedanje Poljske je znašala na leto povprečno 40 milijonov ton. — Češkoslovaški in jugoslovanski delegati se bedo sestali 25. t. m. v Beogradu, da začnejo pogajanja o novi trgovski pogodbi med obema državama. Pogajanja se bodo pozneje nadaljevala v Pragi. — V decembru 1925 so ekspor-tirali Čehi za 133 milijonov Kč stekla, v decembru 1926 pa za 90 milijonov; minus znaša 43 milijonov = 32%. — Ameriški jekleni trust je imel v januarju za 3.800.000 ton naročil, v decembru za 3.961.000 ton; v januarju 1926 je imel za 4.883.000 neizvršenih naročil, v januarju 1925 za 5,037.000, v januarju 1924 za 4.798.000 in v januarju 1923 za 6,911.000 ton. — Delavci v tekstilni industriji v Lodzu zahtevajo 25 odstotni povišek plače; če se jim ne bo ugodilo, grozijo s šlrajkom, ki naj bi se pričel s 1. marcem. — Mednarodni jekleni kartel sklicuje za 4. marec plenarno sejo v Diis-seldorf; med drugim se bodo posvetovali tudi o novi razdelitvi kvot. — češka deželna banka je imela na koncu januarja 2700 milijonov Kč hranilnfh , vlog. — Vse štiri velike belgijske s'ad-korne družbe so se spojile v eno družbo. — Mednarodni bombažarski kongres se je pečal s pritožbami predilnic proti eg plskemu bombažu; predilnice trdijo, da se egiptski bombaž umetno moči, zato da se izenačijo znižane cene. Najbrž bodo uredili v Aleksandriji kontrolni urad, ki bo prestopke kaznoval z denarnimi globami. — Praga bo najela posojilo 280 milijonov Kč, da krije investicijski proračun za 1. 1927. Posojilo bo 5 'A odstotno in se bo izžrebalo v 20 letih. — Berlinska trgovska družba izkazuje 11.5 milijonov mark čistega dobička in bo izplačala 12 od* stolno dividendo. — Na Češkem se opazuje stremljenje malih zavarovalnic po spojitvi, da se omili huda medsebojna konkurenca. — Nemški industriji unietne svile se prav dobro godi in dela s polno kapaciteto. Tudi v bodočih mesecih se po mnenju tovarnarjev sedanji ugodni položaj ne bo spremenil. — čisti dobiček d. d. Siemens in Halske za preteklo leto znaša po vseh odpisih 15.348.000 mark in bodo dali 10 odstotno dividendo; lani je bila 6 odstotna. Čisti dobiček tovarn Siemens Schuckert pa znaša 12,175.000 mark; dividenda bo 8 Ml odstotna, lani je bila 6 odstotna. —• V založbi Holder Pichler Tempskv na Dunaju je izšla knjiga prof. dr. J. Grun-tzela: Die Lehre vom Volksreichhim. Na drugem mestu poročamo obširneje o njej. — Češkoslovaška Narodna ban^a je priobčila svojo prvo bilanco za leto 1926. Izkazuje 31,519.000 Kč čistega dobička, kar odgovarja obrestovanju delniške glavnice po 7%%. - Zastopniki češkosloveške, nemške, belgijske in holandske industrije žice so imeli sestanek v Kolnu, kjer so določili izvozne kvote za vsako zvezo od 15. t. m. dalje. Cilj je ta, da se ustanovi kmalu trajna mednarodna zveza. Cene so ostale zaenkrat stare. — Železnica Ba’t’mo-re and Ohio izkazuje za leto 1926 28 mikjonov 494.000 dolarjev čistega dobička napram 20,793.000 dolarjem v letu 1925, kar pomeni povišek ca 40%. — V avstrijskem finančnem ministrstvu razpravljajo vprašanje financiranja trgovine z Rusijo, skupaj s trgovsk:m ministrstvom. — Na avstrijskem denarnem trnu traja obilica denarja še naprej; zasebna obrestna mera je prišla že na 5%, torej 1% pod oficielno obrestno mero. Die Lehre vem Volksretchtum. Prof. dr. Gruntzel je izdal na Dunaju knjigo z imenovanim naslovom. V knjigi analizira različne p*jme gospodarstva, kakršno je pač naše merilo; ali objektivno, količin, ali subjektivno, v primeri z lastno potrebo. Podrobno preiskuje pisa.elj iner.lo, ki pride v pdliev za preraLunje-nje narodnega premoženja, dobrin dežele v določenem časovnem roku, dalje narodnih dohodiiov, to je onih dobrin, ki si jih narod pridobi v gotovem času. Za narodno premoženje, kojega podlaga ao narava, človek in kultura, ni merodajna «amo množina in kakovost v deželi se nahajajočega dela in kapitala, temveč tudi njih smotrena združitev v podjetju. Knjiga je pisana zelo jasno in splošno razumljivo, in ji zagotavljajo uspeh tudi preko ožjih strokovnih krogov. DOBAVA, PRODAJA. Nabava 8000 kg bencina. Direkcija pošte in telegram v L,ub.jani mp.su,e pismeno dražbo za dobavo 8O0O kg bencina. Dražba bo dne 24. marca 1U27 ob 11. v pisarni poštne direkcije v Ljubljani. Jamčevina (5 odstotkov ali, če je 42. Pogoji se lahko vpogledajo in kupijo pri avtoreferatu poštne direkcije v Ljubljani. Jamčevina 5 odstotkov ali, če je inozemec 10 odstotkov) pa se mora položiti najkesneje do 10. na dan dražbe pri pomožnem uradu direkcije, soba štev. 41. Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 25. februarja t. 1. ponudbe za dobavo 5700 komadov vži-galnih kapic in 400 komadov žarnih mrežic. — Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju ie direkcije. — Direkcija državnih železnic v Subotici sprejema do 28. februarja i. 1. ponuobe za dobavo 2500 kg beie kovine za lokomotive. — Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 2. marca t. I. ponudbe za dobavo 1000 kg tračnih žebljev in 50 m1 smrekovih plo-h6v; do 8. marca t. 1. pa glede dobave raznega železa, jekla, cevi, zakovic in matic. — Direkcija državnega rudnika v Zabukovci pri Celju sprejema do 3. marca t. I. ponudbe za dobavo raznega železa, vijakov, lračnikov, žice in raznega orodja (lopate, cepim). — Vršili se bosta naslednji oferlalni licitaciji: Pri upravi barutane v Kamniku dne 10. marca 1. 1. glede dobave katrana. Pri direkciji državnih železnic v Ljubljani dne 14. marca t. I. glede dobave 320 ton kovaškega koksa. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki »o v p.sarai Zbornice za trgoviao, ob.i in in-dusti ijo v l.jubljum iuteiesculuni na vpogled. Kreditni zavod za trgovino in industrijo Ljubljana, Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopju) Brzojavke: Kredit Ljubljana Telefon 8ter. 40, 457, 548, 805, 808 1 Peterson International Banking Code 0 brestova n Jjb ▼ log, nakup In prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, devit in valut, borzna naročila, predujmi- in krediti vsaka Trste, eskompt in inkaso menic ter nakazila t tu- in Inozemstvo, sale-deposid itd. itd. Veletrgovina kofonijalne in Špecerijske robe Ivan Jelačin Ljubljana Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav In rudninske vode Tofria in solidna postrežba I Zahtevajte ceniki NaiboljSi šivalni stroj in koio !• acS.no i* 8 ti o * Adi dom, obrt In Industrijo v opiemuh. Istotsm plAiilnl stroj DU9ICO v **se«i|* b njjUčen. Vadatni garancija DalanMca » »o pr Kila. w«ka cm, tu« m ibrofca. iosip Patelinc Ljubijana j »Uta Pntarunta apaatanlln. NiOGAVICE r nz n p vrst«*, ' pzcnlno. naramnice. ne robe« ter dri oo gnlan« in kok* blugo nudi Ivrdka OSVALD DOBE C MUBMANA prfd Škofijo Ste»’. i» in S*V. JAKOBA THO ŠTEV. O Na dvbelot Znlžanv cenel MMfeiMTTHiVT? Veletrgovina vtfOC* tovarna vinskega kisa, d. z o. z„ Ljubljana nudi naifineiši in najokusnejši namizni kis iz pristnega vina. Zahtevajte ponudbo! Tehnično in higijenično najmoder-■ neie urejena kisarna v Jugoslaviji. Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta la, II. nedstr. v Ljubljani priporoma Špecerijsko blago raznovrstno Iganje, moko In deZelne pridelke. - Raznovrstno rudninsko vodo. Lastna praiama za kavo In mlin za diSave s električnim obratom. Ceniki na razpolago I TRIKO PERILO : ■n motke, tvne In otroke, J volna » raznih barvah, rokavice, ♦ dogoflc«. dokoi enlce, nohrbl* 2 nlkl i. JolarJ« In loicc, (letniki, ♦ klott. Kloni, icpnl robci, palice, .Ilce, noil, 2 ikarja. polrebSCIne »« kroJaCts, Cevljorle, brivce edino le pri IvrdlM TISKARNA MERKUR Trgovsko-industrijska d. d. Ljubljana Simon Gregorčičeva ulica št 13 Telefon št. 552 ^ Ralun pri poit. Jek.zaw.5t. 13.108 Se priporoča za vsa v tiskarsko stroko spadaicča dela. Tiska vse tiskovine za trgovino, industrijo in urade; časopise, knjige, koledarje, letake, posetnice i. t. d. i. t d. lastna knjigoveznica. Vse vrste trgovske knjige kot: amerlkan* skl Journal*, glavne knjige blegajniike knjige, vsakovrstne Sirace, bloke, mape kakor tudi vse vrste šolske zvezke Vam nudi s svojimi prvovrstnimi Izdelki najugodneje A. JANEŽIČ, Ljubljana Fiorijanska ulica St. 14 knjigoveznica, Industrija šolskih zvezkov Irt troovsklh knjig. N« veliko 1 Ria malo ! Josip Peteline Ljubljana « blliu Pre ernnvega spo- t meniha- J ••MIH cimi Na Kliko I* Balo! } ............... Trgovci, obrtniki, inriustrijalci, razširjajte .,TRGOVSKI LIST ‘! Pisma: Žebljareka zadruga, Kropa (Slovenija). Brzojavke: Zadrega Krape. Telefon tnternrban: Podnart 2, ' Žeblji za normalne in ozkotirno železnice. \ Žeblji za ladje, Srni ali pocinkani. Žeblji za zgradbe, les itd. Žeblji za čevlje. Spojke za odre in prage. Spojke za ladje in splave, železne brane. Zobje za brane. Kljuke za podobe, zid, cevi, žlebove itd. Ti jaki z maticami. Podložne pločice. Matice. Zakovice za tenderje, kotle, mostove, sode, pločevino, kolesa itd. Vijačni čepi-Verige. Izdeluje Ukk* transmisije, popravlja strokovnjaške gospodarske stroje la oprem* «a Teda« lege le mline, Vsl ▼ naio stroko spadajoči železni Izdelki po vzorčili In risbah najceneje. * nnstrorani cenild na razpolago. Prodaja ao samo na debelo trgovcem. Ur*}« dr. IVAJI PLB9B. - U Tiptii. ladaHrfrta d. d >MI»KUR> kot ******* ie tiskar*: A. SEVER, LjuMjaaa.