Sl8V. 8. UManU sreoo iliMi J noarla 1922. Leio L. za državo SHSi »a oelu lato oaprei 01 n nO-— u pol leta m „ 45*— za četrt leta a . • B 1290 E« en mesec „ .. „ 1*51 za lnozemstroi oelolenu.....Dla. 150*—. me.ečao . , , , . „ 12*50 Sobotna izdaja: ss v Jagoelavijt. . . Din 10 — v inozemstva ... „ 20 — Posomna siev. 50 par. = Ceno inseratom: s Enostotpna petitaa vratu malt oglasi po K V— tn K 6 veliki oglasi nad 45 mm višine po K 8 —, poslana itd po K 12 —. Pri več|em naročila popust Izhaja vsak dan Izvzemit ponedeljka ln dneva po praznika ob 5. ari zjatraj. Mesečna priloge: Vestnih SKSZ. Poštnina plačana v lotom mr uredniatTo le t Kopitarjevi allot itn. 6/llL Kouoptsl so ae vračalo; ootraaklraoa plima se sprejemajo. Oredn. teleL itv. 50, oprava, itv. 828. Političen list za slovenski narod. Oprava 'e v Kopltar|evt al. B, — Račan poštne braa. Ijnbllaadke št. 650 za naročnino In št. 34H za oglase, lagreb .9.011, aara|ev. 75B3, praSke in dana). 24.797 Kraljeva zaroka. Zaroka našega kralja Aleksandra i rumunsko kralj ično Mariolo, ki nam jo je uradni brzojav v ponedeljek naznanil, je za monarhijo, kakor je naša država, dejansko dalekosežnega političnega pomena. Kakor je iskreno pozdravljati dogodek, ki pomenja, da bo naš kralj dobil družico, ki bo postala središče prijaznega domačega življenja — tako je pozdravljati tudi z njim zvezane politične momente. V notranjepolitičnem ozira se, kolikor se more po človeških proračunih trditi, z zaroko zajamčuje rešitev prestolona-sledstvenega vprašanja, ki bi bilo sicer vsled pomanjkljivosti tozadevnih ustavnih določil moglo dovesti do neljubih zaplet-ljajev. Vsled tradicionalnega vpliva dinastije v vsaki monarhiji, najsi je še tako parlamentarna, posebno pa še v naši državi, sega tak dogodek tudi v smer zunanje politike, ki v monarhijah izmed vseh reso-rov zavzema najbolj izjemno stališče. V tem ozira pomeni zaroka našega kralja z rumunsko kraljičino utrditev prijateljskega razmerja ne samo z Rumunijo, temuč tudi z Grčijo, ker je s tem grški prestolonaslednik postal svak našemu kralju. Zbližanje med temi tremi balkanskimi državami pa ima svojo važnost za ohranitev miru in konsolidacije tako v naši neposredni bližini kakor posredno v celi Evropi. Največ pade v tehtnico poglobljenje stikov z rumunsko kraljevo hišo, ker bi se bila Rumunija mogla sicer lažje udati vplivom od strani Italije, ki skuša Jugoslavijo kolikor le mogoče izolirati. To preprečiti in stopiti v alijanso sploh z vsemi našimi balkanskimi in srednjeevropskimi sosedi, pa je gotovo pravilno mišljeno. Neglede na to pa slovenski narod svojemu ljubljenemu kralju radi radostnega dogodka samega kliče: Bilo srečno I in mu iskreno želi, da spremlja neskaljena sreča njega in izbrano družico. Katoliškemu ljudstvu v Jugoslaviji. Čehoslovaški Orel, največja kulturno-vzgojna organizacija v čehoslovaški republiki, pripravlja za letošnje poletje velik orlovski tabor ▼ Brnu, glavnem mestu Morave. Orlovski tabor v Brnu leta 1922 bo nele prvi tabor celokupnega čehoslovaškega orlovstva iz republike ter inozemstva ampak bo obenem tudi II. SLOVANSKI ORLOVSKI TABOR* Tabor se bo vršil v ogromnih dimenzijah. Čsl. Orel, ki združuje v sebi že 120.000 članov, članic in naraščaja, namerava postaviti na telovadišče, pred množico najmanj 80.000 gledalcev, po 5000 članov in članic, po 2000 naraščajnikov in go-jenk ter po 5000 višjega naraščaja obeh spolov, Trajalo bo v glavnem od 11. do 15. avgusta 1922, v predhodnih nedeljah pa se bodo vršile tekme in tabori naraščaja in dijaštva. O priliki tabora se bodo vršile tekme, katerih se bodo udeležili poleg čsL Orlov tudi bratje Orli iz Jugoslavije in katoliški telovadci iz Amerike, Francije, Belgije, Švice in Nizozemske, S taborom bodo združeni tudi veliki shodi in slavnosti katoliškega ljudstva Čehoslova-š k e , inozemski gostje pa bodo imeli priliko videti najvažnejše kraje republike in dobiti upogled v čsl. razmere. Čehoslovaški Orel bratsko in prisrčno zove k tem slavnostim vse zavedno katoliško ljudstvo Jugoslavije in trdno upa, da bo tako, kakor 1, 1920 orlovski tabor v Mariboru, tudi letošnji orlovski tabor v Brnu mogočna manifestacija po-bratimstva dveh njbližje si stoječih slovanskih narodov, Jugoslovanov in Če-hoslovakov. Pridite k nam, prihitite v velikem številu. Čaka na Vas orlovsko in slovansko bratstvo! Na svidenje v avgustu 1922 na tleh Velike Morave sv. bratov Cirila in Metoda! Zdaf Buhl Predsedstvo čsl. Orla. P. s. Izlet v Brno organizira in vse informacije daje Jugosl. orlovska zveza v Ljubljani (Ljudski dom). Obisk 400 katoliških Čehoslovakov 1. 1920 v Mariboru smo dolžni dostojno vrniti. Naša čast in korist domovine zahteva, da gremo dobro pripravljeni in mnogoštevilni utrjevat bratske vezi s čehoslovaškim katoliškim ljudstvom. Kdor ne more iti sam, naj gmotno ali vsaj moralno podpira druge kot zastopnike ljudskih organizacij. Bog živi! — Pripravljalni odbor za izlet v Brno 1922. RUSIJA POVABLJENA NA GOSPODARSKO KONFERENCO, Cannes, 9. jan, Uradno se potrjuje, da je Ljenin sprejel poziv za udeležbo na konferenci v Genovi, toda s pridržkom, da lakota v Rusiji sovjetskih zastopnikov ne bo zadržala, zapustiti državo. Cannes, 9. jan. Čičerin je vrhovnemu svetu brzojavno naznanil, da ruska vlada z zadovoljstvom sprejme povabilo h konferenci v Genovi. Rusko odposlanstvo bo imelo najširša pooblastila. ANGLEŠKO-FRANCOSKO-ITALIJANSKA ZVEZA. Cannes, 9. jan. Tu se uvažuje tudi priključitev Italije k angleško-francoski zvezi. S tem bi se ustvarila široka podlaga sporazuma, ki bi lahko zajamčil evropsko posestno stanje slično, kakor dogovor glede Tihega oceana. Ta dogovor bi utegnil priznati po Briandu predlagano načelo, da se morajo vse države obvezati, da ne bodo napadale sosednih držav. Pogodbo bi morale podpisati vse tri držav?. London, 10. jan. »Daily Telegraph« poroča iz Cannesa: Vrhovni svet se je včeraj bavil z načrtom italijanskega ministrskega predsednika Bonomija, po katerem bi se Francija, Anidija, Italija in Belgija obvezali, podpirati se v slučaju neiz-zvanega napada. Temu dogovora bi se kasneje lahko pridružile tudi drage države. GOSPODARSKA OBNOVA EVROPE. Cannes, 9. jan. Zavezniški ministri so določili statut konzorcija za gospodarsko obnovo Evrope. Sprejeli so načrt ministra Loucherja. Po tem načrtu naj bi se osnovala centralna družba, ki bi imela svoj sedež v Londonu in bila podvržena angleški zakonodaji. Družba bi imela kapital ki bi bil omejen na dva milijona funtov šter- SLOVESEN SPREJEM KRALJA ALEKSANDRA V BELGRADU. Belgrad, 10. jan. (Izv.) V četrtek popoldne od 3. do 4. ure se bo vrnil kralj Aleksander v Belgrad. Ministrski svet je sklenil, da se kralju Aleksandru priredi slovesen sprejem. KRALJEV DAR. Belgrad, 10. jan. (Izv.) Kralj Aleksander je daroval odboru za zgradbo katoliške cerkve v Belgradu povodom koncerta, ki ga je ta odbor priredil, 5000 dinarjev. V isti namen je darovala belgrajska občina 1000 dinarjev. RUMUNSKI POSLANIK PRI PAŠIČU IN NINČIČU. Belgrad, 10. jan. Rumunski poslanik na našem dvoru je posetil danes dopoldne ministrskega predsednika Pašiča, nato pa zunanjega ministra dr, Ninčiča, pri katerem je ostal v razgovoru nad eno uro. NARODNA SKUPŠČINA. Belgrad, 10. jan. (Izvir.) Narodna skupščina začne z delom 16. januarja. Na dnevnem redu bo debata o vladni deklaraciji. Nato pride na vrsto poročilo imunitetnega odseka. SAMOSTOJNI OSTANEJO V VLADI. Belgrad, 10. jan. (Izv.) Demokratski listi poročajo, da se je poljedelski minister Pucelj udeležil seje glavnega vodstva SKS v Ljubljani, na kateri se je sklenilo, da SKS ostane še nadalje v vladi. MINISTRSKA SEJA. Belgrad, 10. jan. Danes dopoldne |e bila seja ministrskega sveta in sicer prva po božičnih praznikih. Trajala je od 10. do 12. ure. Mnistrski predsednik Pašič je po-četkom seje sporočil vest o kraljevi zaroki, lingov. Centralni družbi bi se priključile družbe interesiranih držav, katerih kapital bi bil podpisan v valuti vsake posamezne države. Ta kombinacija izključuje izgubo vrednosti in onemogočuje, da narodne skupine razvijajo svojo akcijo skupno v onih državah, kjer so njihovi interesi posebno angažirani. Pariz, 10 . jan. V konsorciju za gospodarsko obnovo bodo zastopane Anglija, Nemčija, Belgija, Francija, Italija in Japonska. NASPROTSTVO MED ANGLEŽI IN FRANCOZI. London, 10. jan. Posebni poročevalec »Daily Telegrapha« javlja iz Cannesa: Seja finančnih ministrov je bila zelo živahna. Dolga debata je nastala vsled angleškega predloga, naj se reparacijska komisija preseli iz Pariza v Berlin in naj se odsek za jamstva odpravi. Francozi so hoteli odsek za jamstva preložiti v Berlin in reparacij-sko komisijo obdržati v Parizu. Angleški delegati so predlagali, naj bi berlinski predsednik ne bil Francoz, nakar je imel finačni minister Doumer govor, v katerem je dal razumeti, da angleški predsednik nima dovolj energije in da je napram Nemčiji preveč popustljiv. Ker so bili angleški delegati vsled te izjave nejevoljni je Doumer svojo izjavo umaknil, vendar se zdi, da je ozračje nasičeno z elektriko, KOLIKO PLAČA NEMČIJA? Pariz, 10. jan. Kakor javljajo listi iz Cannesa, je konferenca končnoveljavno določila, da ima Nemčija letos plačati 720 milijonov zlatih mark. Od te vsote dobi Belgija 580, Francija pa 140 milijonov, do-čim opusti Anglija svoj delež. Italija se pooblašča, da obdrži onih 170 milijonov lir, ki so se ob vojni napovedi nahajale v posesti Italijanske banke. nakar je ministrski svet stiliziral častitke, ki jih odpošlje vlada. AVDIJENCE. Belgrad, 10. jan. (Izv.) Predsednik Jugosl. novinarskega udruženja, sekcija Ljubljana, glavni urednik »Slovenca« g. Fran Smodej je došel semkaj iz Slavonskega Broda, kjer se je vršila konferenca centralne uprave Jugosl. novinarskega udruženja. Tekom današnjega dneva je g. Smodeja sprejel v posebni avdijenci ministrski predsednik g. Pašič. G. Smodej je obiskal tudi zunanjega ministra g. dr. Ninčiča. PROGLAS NEMŠKE NEODVISNE SOC. DEM. STRANKE, Leipzig, 9, jan. Na občnem zboru neodvisne socialno demokratične stranke Nemčije se je predložil manifest, ki zavzema stališče proti koalicijski politiki socialistov desnice z meščanstvom in proti politiki moskovske komunistične internacio-nale. Dalje pravi manifest: Neodvisna so-cialno-demokratična stranka Nemčije nadaljuje politiko razrednega boja in omogo-čuje s tem, da se bodo kmalu sklenile vse delavske stranke za zmagoviti kenčni boj proletarijata. Končna zmaga socializma se more priboriti samo mednarodno. V svojem poročilu o razpravah programne ko-mivje poudarja Ledebour, da se stranka prizna\a k revolucijski diktaturi proletarijata, da pa poraba te diktature v Rusiji izziva ostro kritiko. Moskovska diktatura je v resnici diktatura manjšine nad prole-tarijatom samim. EXCESARICA ŽITA V PARIZU. Pariz, 10. jan. Bivša cesarica Žita je sinoči dospela semkaj in odpotuje danes v Švico, Posl. Anton Sušnik: Okrajni m krajni šolski »Slovenec«: je poročal na kratko, kako so v znani burni seji zakonodajnega odbora pri razpravi o višjem šolskem svetu v Ljubljani zastopniki Jugosl. kluba z ob-strukcijo preprečili nakano slovenskih demokratov in samostojnežev, da bi »od-vzelk našemu ljudstvu še zadnji vpliv na šolstvo, ki ga je imelo dosedaj v krajnih in okrajnih šolskih svetih pri nastavljanju učiteljstva. Vendar pa si ljudje še vedno niso na jasnem, kako je' s krajnimi in okrajrvmi šolskimi sveti, ali sploh še obstoje ali ne, zlasti pa, kako je z njihovim področjem in njih pravicami. Slišim tudi, da gotovi merodajni faktorji, menda na svoječasno dr. Žerjavovo poročilo iz Belgrada, ki ima pa seveda za gotovo vrsto ljudi takoj zakonito moč, postopajo tako, kakor da bi bile že prenehale vse važne funkcije krajnih in okrajnih šolskimi svetov, posebno pa njih pravica soodlocevanja pri nameščanju učiteljev. Ker gre tu za velike ljudske pravice, katere je svoj čas SLS priborila slovenskemu kmetu, hočem podati javnosti nekoliko pojasnila. Že drž. zakon bivše Avstrije z dne 25. maja 1868, drž. zak. št. 48, §10 določa: »Da bodo odgojstvo potem ljudske šole in učiteljišča vodili in nadzirali, postavijo se v vsaki kraljevini in deželi: a) deželni šolski svet kakor najvišje deželno šolsko oblastvo, b) okrajni šolski svet za vsak šolski okraj, c) krajni šolski svet za vsako šolsko občino. Dežela se razdeli na šolske okraje po deželnem zakonodaj-stvu.« Ta razdelitev je ostala do 1. 1912., ko je bivši deželni zbor kranjski, v katerem je imela SLS večino, z zakonom z dne 23. oktobra 1912 natančno določil sestavo in delokrog krajnega, okrajnega in deželnega šolskega sveta. Stoječ na edino pravem stališču, da je pri vzgoji otrok potrebno sodelovanje staršev, cerkve in države, je dala SLS v šolskih svetih zastopstvo ljudstvu, cerkvi, učiteljem in državi. Ljudstvu ni naložila samo dolžnosti pri vzdržavanju šol, ampak mu je dala tudi pravico, kolikor je bilo v bivši centralistični Avstriji sploh mogoče, da sme govoriti svojo besedo pri ustanavljanju šol, pri ureditvi šolskega pouka in pri nadzorstvu šol, zlasti pa — to je treba poudariti — pri nameščanju učiteljstva: § 11 omenjenega zakona daje krajnemu šolskemu svetu izrecno pravico, »sodelovati po zakonitih predpisih pri podeljevanju učiteljskih služb«. Okrajni šolski svet pa ima po § 26 pravico, oziroma zakon pravi celo, da mora: »začasno nastavljati učitelje v šolah, kjer je služba izpraznjena in sodelovati pri definitivnem nastavljanju učiteljev, oziroma pri pomikanju v višje plač e«. Kot najvišje šolsko nadzorno oblastvo je fungiral po zgornjem deželnem zakonu višji šolski svet. Tako so bile organizirane šolske oblasti tudi na Štajerskem. Tako je bilo do prevrata. (Dalje.) POGAJANJA NA DUNAJU Z MAŽARI. Dunaj, 9. jan. Kakor poroča »Politi-sche Korrcspondcnzi, se bodo na pogajanjih, ki se bodo začela na Dunaju v četrtek v zmislu beneškega protokola, obravnavala predvsem vprašanja o odškodnini za škodo, ki jc nastala Avstriji vsled zakasnele predaje Burške in druga finančna vprašanja, ki se tičejo Zapadne Madžarske. STAVKA NATAKARJEV V GRADCU. Gradec, 10. jan. Na nocojšnjem shodu gostilniških in kavarniških nameščencev v Gradcu so sklenili stavko, ker lastniki niso ugodili zahtevku za 100 % povišanje plač. Vse gostilnice in kavarne so od davi zaprte. tovanje imelo važne posledice za upravo rusinskega dela Češke države. Dr. Beneš je jasno očrtal smernice češke vlade v tem oziru in povedal, da češka vlada ni nenaklonjena avtonomiji Rusinov. S tem je pokazal pravo pot, kako se da podkar-patska Rusija rešiti upravnih težkoč. Z dovoljenjem avtonomije je pokazal dr. Beneš pravo pot rusinskemu narodu, kako more priti preko avtonomije do urejenih razmer. — S tem ie rečeno, da je postal dr. Bencš ; separatist«. 4- Bismarck in republika. Dunajska »Neue Freie Presse« objavlja zanimiv razgovor znanega nemškega revolucionarja Karla Schurza z Bismarckom. K, Schurz je 1. 1848. pobegnil v Ameriko, kjer ie dosegel ministrsko čast. Tega moža je prosil Bismarck pri neki priliki, naj mu poiasni ustavno stališče predsednika Zedinjenih držav. Ko mu je Schurz pripovedoval, kakšne pravice ima ameriški predsednik, je rekel Bismarck: »To je torei monarhija na odpoved, kar ima mnogo na sebi. Takega monarha se da odstraniti, predno je državnega konja uničil. Kaj pa naj napravim s cesarjem, ki je podedoval od svojih prednikov soliden prestol, počasi pa mu odžaga nogo za nogo, a nima nikogar, ki bi mu soliden prestol zopet popravil?« — To je rekel Bismarck z ozirom na Viljema II. in zgodovina mu je dala prav. + Norveški konzulat v Zagrebu. Kakor poročajo zagrebški listi namerava norveška vlada ustanoviti v Zagrebu konzulat. Za konzula bo imenovan najbrže Lav. Bauer, industrijalec v Zagrebu. f Franc Pišek. V nedeljo smo pokopali našega prijatelja in voditelja Fr. Piška v Orehovi vasi. Na pogreb je prihitelo ljudstvo iz cele Štajerske, došli so zastopniki iz Kranjske, došli so tudi njegovi politični nasprotniki, da ga spremijo na zadnji poti in se poslove od značajnega, dobrohotnega in delavnega moža. Pogreb se je vršil iz njegove domače grude, njegove domačije na pokopališče pri farni cerkvi. Nebrojna množica onih, ki so mu bili v življenju blizu, ki so mu dolžni hvalo za trud in skrb, s katero se je v hudih polpreteklih časih boril proti nemškutarskemu političnemu in gospodarskemu nasilju za pravice slovenskega ljudstva, ga je spremilo do večnega počivališča. Solze so nam prišle v oči, ko so prinesli dragega ranjkega na sredo njegovega domovja in so njegovi prijatelji duhovniki blagoslovili njegovo truplo ter so mu domači pevci zapeli zadnjo pesem v slovo. V srce nam je segel pogled na veličastni sprevod, ki so mu načelovuli Orli in stotine zastopnikov občinskih odborov, ki so hoteli počastiti predsednika Kmečke zveze za Štajersko. Na grobu se je poslovil od svojega tovariša in sobojevnika d r, A. K o r o š e c s pozivom, da skažemo zahvalo značajnemu možu, ki je visoko držal prapor slovenskega krščanskega ljudstva v časih, ko je bilo to breme in teža. Slovenski kmetje se bomo spominjali s hvaležnostjo požrtvovalnega delavnega moža, ki je imel srce za sotrpina v najhujših časih vojske. — Županom in občinskim odbornikom ljubljanske okolice kamniškega, kranjskega in litijskega okrajnega glavarstva. Županska zveza za Slovenijo priredi 18. januarja ob devetih dopoldne na verandi hotela Union tečaj za župane in občinske odbornike. Predavali bodo priznani strokovnjaki o občinskih zadevah. Na dnevnem redu je predavanje o domovinstvu in pa o notranjem uradovanju v občinah. Strokovnjaki bodo dajali tudi strokovne odgovore na vprašanja, ki jih bodo udeleženci stavili. Ker je ta tečaj za poslovanje občin zelo važen vfbimo nujno vse občinske odbornike in župane, zlasti člane Županske zveze, da se tega tečaja v kar največjem številu udeleže. — Ivan Stanov-nik, 1. r., t. č. predsednik Županske zveze za Slovenijo, — Delitev vodstva invalidskega odseka. Pokrajinska uprava je razdelila vodstvo invalidskega odseka v strokovno in administrativno. Strokovno vodstvo je v rokah dr, A. Breclji, administrativno vodstvo pa je poverjeno dr, Franu Goršiču. — Zaročil se ja g. F. Briški, bančni uradnik v Ljubljani z gdč. Vido Belčevo iz Št. Vida nad Ljubljano. — Jezica. V nedeljo 15 t. m. ponovi orlovski odsek Finžgarjevo ^Razvalin > življenja«. Začetek ob pol 4. uri popoldne. — II. Ljubljanski veliki semerj 2. do 11. septembra 1922. Od sejmskega urada smo prejeli: Ni naš namen, na tem mestu povdarjati velike uspehe, ki so jih imeli razstavljalci preteklega vzorčnega sejma, saj so je pač vsakdo, kdor se je hotel, lahko cam o tem prepričal. Pač pa opozarjam interesirano kroge na neko drugo okolnost. Kakor nam jo iz najboljega vira znano, prihajajo sejmskemu uradu dnevno dopisi, s katerimi sporočajo najrazličnejše tvrdke svojo željo, udeležiti se letošnjega sejma vzorcev. Urad vodi o teh dopisih natančno evidenco in je dosedaj prenotiranih že nekaj tisoč kvadratnih metrov razstavnega prostora. Marsikatero podjetje bi se bilo preteklega sejma rado udeležilo, pa ni imelo ali pripravljenih vzorcev, ali pa je toliko časa s prijavo omahovalo, da je bilo prepozno. Da se to marsikomu tudi letos ne pripeti, naj vsakdo brez odlašanja z dopisnico izjavi sejmskemu uradu na kratko željo, na letošnjem sejmu sodelovati in koliko kvadratnih metrov približno bo rabil. Poučeni smo, da bo sejmski urad pri ko-nečnih nakazilih prostorov postopal na edino pravilni način, namreč: kdor prej pride, prej melje. Ker je rok, kdaj se vrši semenj, že razglašen, ima vsakdo zadostno časa, da se za razstavo svojih vzorcev pripravi. Industrijci, obrtniki in veletrgovci, skrbite zatoraj že sedaj za prostor na >11. Ljubljanskem velikem sejmu vzorcev« in sporočite vsi svoje želje Uradu »Ljubljanskega velikega sejma« v Ljubljani, Gosposvetska c. — Poroka angleške princezlnje Marije. Hči angleškega kralja princezinja Marija. ki je bojda imela na ponudbo roko kralja Aleksandra Karadjordjeviča, a jo je odbila, se 28. prih. m. poroči z enim najbogatejših angleških plemičev baronom Lascelcsom. Pri poroki ji bo za družico rumunr-ka princezinja Marijola, nevesta kralja Aleksandra. — Nasilni redarji. »Hrvat« poroča, da je karlovška policija 1. januarja aretirala tri tamošnje meščane. V zaporu so jih neusmiljeno pretepli. Vsled zadobljenih poškodb ie še tekom noči umrl Pavel Šnur. Radi dogedka vlada v vseh krogih veliko razburjenje, ker so nasilja policije na dnevnem redu. — Same or lSletne deklice. 7. t. m. je v Zagrebu skočila iz stanovanja v drugem nadstropju 151etna hčerka nekega upokojenega ma0orja. Dcklica 'o zadobila težke notranje poškodbe in bo težko ostala živa. češki glasovi o dvigu češke krone. »Narodni Listy« opozarjajo, da dvig češke krone ni umeten, ampak odgovarja gospodarski moči češke države. Za industrijo pomeni sicer dvig češke krone tre-notno krizo, toda te izgube se bodo dale pokriti s cenejšimi nakupi v inozemstvu. Glavna stvar je, da se češka valuta na neki točki Stabilizira. Ne sme se pa podcenjevati moralni pomen dviga češke krone za češko državo v inozemstvu. »Tribuna« smatra, da bo češka krona dosegla v Curihu v kratkem točko 10. To pomeni za podjetnike zmanjšanje dobičkov in za delavce znižanje plač, toda živeli bodo boljše in vrednost prihrankov se bo zvišala. Ne bo nobene škode, če re dobički po^tnikov zmanjšajo, pade pa brezdelnost in delavske mezde, če bo le mogoče z znižanimi plačami vsaj tako živeti kot doslej. >Čas« prerokuje znižanje vseh blagovnih cen v smeri, ki odgovarja resnični kupovni moči češke krone. Predlaga ustanovitev konsrmentskih zbornic, ki naj bi varovale v tem važnem trenotku interese konzumontov. »Pravo Lidu« zahteva znižanje cen, čeprav posamezniki pri tej operaciji še toliko izgube. Interes splošnosti gre nad interesom posameznikov. Tako izgledajo posledice pametne in trezne češke finančne politike. Pri nas pa kl jub ogro.. nemu izvozu valuta pada zaradi nereda v finančnem gospodarstvu. ODPRAVLJENO IZJEMNO STANJE. Brno, 9. jan. »Lidove Noviny« poročajo, da je ministrski svet razveljavil izjemno stanje v Karpatski Rusiji. BANCA DI SCONTO ZOPET ODPRTA. Rim, 10. jan. Sodišče je pooblastilo Banco di Sconto, da otvori celotni svoj promet, kolikor ne pridejo v poštev določbe glede moratorija. Politične novice. r-f" Spor med socialnimi demokrati. Oficielno vodstvo soc. demokratične stranke je izključilo iz strankarske organizacije ljubljansko krajevno organizacijo, ki jo je vodil doslej občir ki svetnik g. Kocmur. Ali se je to zgodilo iz lastne iniciative strankinega vodstva ali pa na povelje demokratov, tega ne vemo. Znano je le, da e bil doslej g. Kocmur kot vodja okrajne jolniške blagajne demokratom trn v peti, cer demokrate silno srbi denar bolniške blagajne. -f- »Finansijer Levič«. Kakor javlja »Obzor«, nameravajo gotovi belgrajski gospodje poklicati iz Milana »znanega« fi-nancijera Leviča v našo državo, da nam uredi našo valuto. Ta gospod je bil že svoj čas pomočnik finančnega ministra v Srbiji in je kot tak spravil dinar do najvišje vrednosti, ki jo je sploh kdaj imel. Ker pa ni saniral samo državne, ampak tudi svojo valuto, vsled česar je menda smatral za svoje ugodnejše bivališče Milan, namesto da je ostal v Belgradu ,zato je razumljivo, da se ga gotovi krogi v Belgradu boje. — Ni treba naglašati, da je g. Levič sin znane semitske rodbine Lowy, ki je mogoče tudi z rodbino Kuhndingl malo v sorodu. -f- Za avtonomijo podkarpatske Rusije. O potovanju čehoslovaškega ministrskega predsednika dr. Beneša v podkar-patsko Rusijo piše »Venkov«, da bo to po- Colomba. 35 1'rosper Mčrimče. — Posloveoll —8—, >Podleži bojazljivi!« je kričal. »Ma-šcujejo se nad ubogo živaljo, a v obrez pogledati mi ne upajo!« »Česa še čakamo?« je nestrpno kričala Colomba. »Prišli so nas izzivat, po-habljat naše konje; in mi naj jim ne odgovorimo! Ste to možje?!« »Maščevanje!« so vpili pastirji. »Pe-Ijimo konja na vas in napadimo njih hišo.« >Njih kašča je s slamo krita in sega prav do stolpa,« je opomnil stari Polo Griffo. >Z enim mahom pa jo zažgen.« Dru^i je zopet predlagal, naj bi šli iskat lestve v cerkveni zvonik; tretji je menil, da bi vdrli vrata v hišo z bruni, pripravljenimi na dvorišču za zidanje. Sredi teh razburjenih glasov pa ie bilo čuti Co-lomho, 1 ' je vabilo svoje pristaše, naj pridejo k njej vsak po velik kozarec žganja, predno ^dideio na delo. K nesreči, ali bolje k sreči pa grozovi-tost nad konjem nI povzročila v Orsu tega, kar je pričakovala Colomba. Orso ni kar nič dvomil, da bi to ne bilo delo njegovih sovražnikov, zlasti Orlanduccia je sumil. A razumeti ni mogel, da bi mladenič, ki gn je on izzval in udaril, skušal izbrisati svojo sramoto s tem, da odreže konju uho. Nasprotno, to nizko In smešno maščevanje mu je pomnožilo zaničevanje do sovražnikov in sedaj je dal prav prefektu, da se s takimi ljudmi nikakor ne gre me- riti v odkritem boju. Kakor hitro je mogel priti do besede, je izjavil svojim pobesnelim pristašem, da naj opuste svojo bojno razpoloženje, da bo pravica — ki pride — že pošteno maščevala konjevo uho. »Jaz sem tu gospodar,« je ostro dostavil, »in zahtevam, da me ubogate. Prvega, ki mu pade v glavo, da bi govoril o napadu ali požigu, zažgem samega v njegovi bajti. Hitro; osedlaj mi sivca!« »Kako, Orso!« je rekla Colomba ter ga potegnila na stran. »Ti torej trpiš, da nas sramote! Ko je živel še oče, si nikdar kateri Barricinijev ni drznil pohabljati naše konje« »Obljubljam ti, da bodo imeli priliko še obžalovati. Toda stvar orožnikov in je-čarjev je, da kaznujejo podleže, ki imajo pogum le pred živalmi. Rekel sem ti, da se pravica znosi nad njimi..., ali če ne ... ti ne bo treba, da bi me opominjala, čegav sin sem ...« »Potrpi!« je rekla Colomba in vzdih- nila. »Pomni sestra, če ob svojem povrat-ku izvem o kakih izgredih proti Barricini-jem, ti tega ne odpustim nikdar.« Totem je nadaljeval z milejšim glasom: >Morda, celo zelo ver'e»no je, da se vrnem sem s polkovnikom in njegovo hčerko. Poskrbi, da sta njuni sobi pripravljeni, da bo zaju-trek, da bodo našim gostom neprilike kar najmanjše. Prav je, Colomba, da je moški pogumen, ženska pa je treba, da drži hišo v redu. — Objemi me torej in bodi pametna, glej, »ivec je že osedlaij.« ?Orso,c je rekla Colomba, »nikakor ne greš sam.*- »Nikogar ne potrebujem,* je odvrnil Orso. »Povem ti, da si ne dam odrezati ušes.« »O, ne! Nikdar te ne puhtim, da potuješ sam ob vojski. Ho, Polo Griffo! Gian' France, Menimo! Vzemite svoje puške in spremite brata!« Po dosti živahnem pravdanju se je Orso vendarle moral udati, da ga je spremila mala četica. Vzel je izmed pastirjev najbolj navdušene, ki so najglasneje zahtevali boj. Ko je še enkrat zabičal sestri in pastirjem svoja naročila, je odpotoval, to pot po ovinku, da se je izognil hiši Barricinijev. Že so bili daleč od Pietranere. Jahali so naglo. Kar zapazi Griffo ob prehodu čez mal potok čredo prašičev udobno pogreznjenih v blato, ker so se veselili solnca in sveže vode obenem. Kmalu je pogodil naj-debelejšega med njimi in mu pognal kroglo v glavo, da je na mestu obležal mrtev. Mrtvečevi tovariši so se dvignili iz blata ter se čudovito naglo razbegli. Četudi so drugi pastirji streljali na vso moč za njimi, so vendar le srečni in zdravi odnesli svojo kožo v bližnji gozd, kamor so izginili. »Ali vas ni sram!« je kričal Orso. »Domače prašiče zamenjavate z divjimi vepri.« >Nikakor. Ors' Anton«, je odgovoril Polo Griffo, »ampnk ta čreda je la.t Barricinijev; naj mu to pokaže, kaj se pravi konje pohabljati.« — Iz žalosti za materjo. V Belgradu je pred par dnevi skočil delavec Kreso iz 4 nadstropja na vlico in se ubil. Samomor jo izvršil iz žalosti, ker mu je umrla mati, ki jo je zelo ljubil. — Nesreče in nezgode, Matevž Cvirn iz Jezerskega št. 4 si je zlomil v gozdu na Jezerskem levo nogo. — 151etni Josip Volk se ie igral v Medvecah z dinamitno patrono, katera je eksplodirala in odtrgala fantu tri prste na levi roki. — Na cesti v Ježici je povozil avtomobil 11 letnega Ivana Kunaverja, kateri le težko poškodovan. — 131etni Alojzij Koritnik iz Trbovelj se je igral z dinamitno patrono, ki ie eksplodirala in ga nevarno ranila. — V ljubljanski bo nišnici je umrl 121etni deček Jakob Vrhovnik na poškodbi, katero je dobil, ko je eksplodirala svetilka. 'S!o¥esilJa v Mmmm prcpraoiini! 1.1922. Pred nekaj dnevi smo prejeli natisnjen državni proračun za 1. 1922. Proračun je razdeljen glede stroškov po posameznih ministrstvih, namreč vsako ministrstvo izkazuje stroške svojega resora posebej, (tudi finančno), celokupni državni dohodk' p? sc natisnjeni v posebni knjigi finančnega ministrstva. Dohodki, katere predvideva finančna uprava iz Slovenije, znašajo 948 667 668 kron. Za leto 1920/21. je bilo predvidenih dohodkov iz Slovenije 1.325,637.565 kron. Za bodoče leto predvideva torej proračun 376,%9 897 kron manj dohodkov iz Slovenije kakor za lansko leto. Stroški za upravo Slovenije pa znašajo (po ministrstvih): Vrhovna državna uprava (mirovine, amortizacija pokrajinskih posojil itd.)..........13,205.872 K Politična uprava in policija ....................70,434.121 K Ministrstvo za vere..........26,499.822 K Prosvetno ministrstvo..........203,423.347 K Socijalna politika............45,528.262 K Gozdarstvo in rude..........156,517 319 K Zdravstvo..................70,182.817 K Finančna in davčna uprava . . . 305,186.770 K Kmeti stvo..................37.921.715 K Pravosod c................72,217.364 K Pošta in brzojnv..............106,036.533 K Čekovni urad v L;ubljani . , . 4,032.329 K Trgovina in Industrija..........10,801.171 K Javna dela ......... 72,711.023 K Skupno . . , 1,099^08.4^4 K R-zli k a nit-d stroški v znesku. 1.099,803.434 K in dohodki v znesku .... 948,667.668 K izkazuje priman:ki;'aja , , . . 151,140.816 K Slovenija bi bila torej po tem proračunu pasivna za 151,140.816 milijonov kron! Med dohodki pa niso uračunani niti dohodki carine, kolikor jih vsaj približno odpade na Slovenijo niti dohodki v Sloveniji ležečega dela državnih železnic, zato pa tudi ne stroški za dvor, za vnanje mini-strstvo in za armado, kolikor bi morala k njim prispevati Slovenija z ozirom na števi'o prebivalstva in njeno davčno moč. Zanimiv je pregled za koliko so se povečali upravni stroški za Slovenijo za bodoče leto v primeri z lanskim proračunom: Politična uprava in policija . . + 51,608.134 K Ministrstvo za vere.....+ 5,766.370 K Šolstvo ..........+ 132,321.083 K Socijalna politika .....-J- 11,681 533 K Godarstvo n rude .*.... + 39,323.407 K Zdravstvo ........-f 34,994.483 K »Tako! Podleži!« je zakričal nad njimi Orso ves iz sebe. »Vi posnemate ne-sr^raosti naših sovražnikov! Proč od mene, malcpridnežil Ne rabim vasi Niste za drugo rabo kakor za boj s prrr:či. Pri Bogu vam prisegam, da vam strem glavo, če ju drznete še iti za meno!« Pactirii sb se molče -ogledali, Orso je pa pognal konja in v diru izg^n. »No,« je rekel Polo Griffo, »ta je pa dobra! Potem naj ima pa človek rad take ljudi, ki tako ravnajo s tabo! Njegov oče, polkovnik, se je jezil, če si kdaj na muho vzel odvetnika ... Tristo medvedov, pa ne streljati... In sin!... Videl si, kaj sem storil zanj... On pa govori, da mi glavo stare, ka' ;r stari vinski pletenici, ki ne drži več vina. Poglej, Meir.mo, čer- se človek nauči na celini!« »Da. In če bi se izvedelo, da si ubil to prace, bi se začela preiskava in C~V Anton bi ne govoril pred sodniki za te, pa tudi zagovornika bi ti ne plačal. K sreči, te nihče ni v' vi in sam sveti Nega je tam, da te je rešil zadrege.« Po kratkem razmišljanju so sklenili pastirji, da bi bilo najoametneje ubitega prašiča vreči v blato. Ta sklep so tudi udejstvili, potem ko ro nedolžni žrtvi "o-vraštva med Rebbiani in Barriciniji vzeli vsak svoj kos pečenke. Ko je Orsa zapustilo razbrzdano spremstvo, je nadaljeval svojo pot bolj prevzet od veselja nad svidenjem z miss Nevil kakor pa od strahu pred srečanjem s sovražnikom. »Radi zadeve,« si je rekel, >3 temi Finančna uprava...... '+' 67,017.453 K Kmetijstvo........+ 18,009.567 K Pravosodje........+ 57,750.657 K Poštna uprava.......+ 83,696.717 K Čekovni urad . ......+ 3,419.103 K Trgovina in industrija . . . . + 7,919.281 K Javna dela .......+ 40,120.169 K 553,688.012 K Skupno , . , Edino v poglavju vrhovne državne uprave najdemo stroške znižane za......— 111,853.657 K Ako od zviicnih stroškov . + 553,633.012 K odštejemo znižanje v znesku . — 111,853.657 K t 441,834.355 K ostane zvlšanih stroškov V primeri z lanskim letom naj torej velja uprava Slovenije za celih 441,834 355 kron ali okroglo za pol milijarde kron letno več!! Kdo naj to verjame? Da ostanemo le pri treh številkah. Za lansko leto je predvideval proračun dohodkov iz Slovenije 1.325,637.565 kron. Ni nam znano, ali se je finančni upravi posrečilo to svoto tudi iztisniti iz ljudskih žepov. Skoraj gotovo ne, sicer finančna uprava (proračunskih) dohodkov iz Slovenije ne bi bila znižala v le'ošnjcm proračunu skoro za 400 miljonov kron ampak bi bila vzela za podlago svojih računov lani predvideno in plačano svoto. Ne verjamemo pa zopet z druge strani, da bi bila državna uprava tako radodarna, da bi kljub za 400 miljonov kron manjšim dohodkom dovolila povišanje upravnih Stroškov samo v Sloveniji za nad 400 miljonov kron, ker je sama v silnem deficitu! Zato številkam proračuna — ne verjamemo. S čemur pa nočemo reči, da ne bi svojega brskanja po obsežnih knjigah še nadaljevali. Mogoče najdemo še kaj prav zanimivegal BORZA. Cnrih, 10. januarja (Izvirno) Devize: Budimpešta 085, Berlin 205, Italija 2280, London 2187, New York 51750, Pariz 4290, Praga 845, Dunaj 017, Zagreb 175, Varšava 017, Holandska 19025, Briissel 41, Madrid 7750. — Valuta: nera.-avstr. krone 010. v „ , Zagreb, 10. januarja. (Izvirno) Devize: Budimpešta 5050, Berlin 170-178, Italija 12/5-1290, London 1230, New York-800, Pariz 24-2450, Praga 485—505, Dunaj 440—480, Curih 55—57, Buka-reSt 219 - Valuta: Dolar 290. g Opozorilo 1 Kot se nam poroča, se obračajo rtmi inozemski, zlasti duuajski zavodi na tukaj-inja trgovska in industrijska podjetja z vabili, naj otvarjajo pri njih direktne račune, nalagajo pri- r njilj razpoložljiva dobroimetja v jugokronah Ter se pri svojih deviznih transakcijah (nakupu in Srodaji tujih plačilnih sredstev) poslužujejo nji-ovega posredovanja. Ker vsebujejo ta vabila, vabila k poslom, ki se smejo po določilih naredbe o prometu z devizami in valutami vršiti le preko pooblaščenih zavodov, smatramo za potrebno opozoriti vse one, ki so morda prejeli taka vabila, da se jim ne odzovejo. Ne samo, da so taki posli po obstoječih naredbah pri Iržani tukajšnjim zavodom aii nedopustni in v kvar našim narodnogospodarskim interesom In naši valuti, navadno so tudi zelo opasni za stranke same. Dobroimetja v naši valuti pri inozemskih zavodih so podvrže« valutarnim odredbam države, v kateri je sedež banke. Dobroimetja v naši valuti se izkoriščajo nadalje po inozemskih bankah na škodo naše valute v devizne špekulacije, ki so upropastile že velike banke, ali jim pa povzročile ogromne izgube. V nepoznanju razmer se pa stranke velikokrat poslužujejo, oziroma stopijo v stik z zavodi, ki so slabo financirani. Ravno zadnji dogodki v Italiji narekujejo v prometu z inozemskimi zavodi največjo pozornost. g Povišanje obrestne mere v Avstriji. Dunajske banke so zvi?ale obrestno mer> z dnem 1. januarja 1922 vlogam na hranilne knjižice od 8X % na 5%. g Ustanovitev češkoslovaške parobrodne dražbe. »Prager TagblatU j>oroča, da se ustanovi češkoslovaška parobrodna družba za plovbo na Donavi In Labi. Ministrski svet je odobril tozadevno pogodbo med nekim bančnim konzorcijem in vlado novice. ničvrednimi Barriciniji bom moral iti še v Bast?!o. Čemu bi ne spremil miss Nevil? Čemu bi od Bastije ne šli skupaj po morju k vodovju Orezza?« — Hipoma mu je v mladostnih spominih oživela slikovita pokrajina. Zdelo se mu je, kakor da je prestavljen na zeleno livado pod stoletne kostanje. Na lesketajoči se trati, posejano z modrimi cvetlicami podobnimi očes-cem, ki se mu smehljajo, je videl miss Lidijo, kako je sedela poleg njega. Snela je svoj klobuk in njeni plavi kodri, živejši kakor svila, so se svetlikali kakor zlato v solncu, ki je prosevalo skozi listje. Njene tako jasno modre oči so se mu zdele modrece kakor nebo. Z licem, naslonjenim na komolec, je poslušala sladke besede ljubezni, ki jih je trepetaje govoril on. Imela je isto mozulsko obleko, v kateri jo je videl na dan odhoda iz Ajaccia. Izpod gub njenega krila pa je molela drobna no-žica, ki je tičala v čeveljčku iz črnega usnja. Orso si je rekel, da bi bil dovolj srečen, ko bi smel poljubiti to nožico. V eni ročici, ki ni tičala v rokavici, je držala m al zavojček. Orso je odvzel zavojček in tedaj je njena ročica stisnila negovo, on pa je poljubil najprej zavojček, potem pa le ročico in ona ni bila huda... Vse te misli so ga ovirale, da bi mislil na pot, kjer je hodil. Ves čas pa je dirjal. Prav je v mislih hotel drugič poljubiti belo roko miss Nevil in v resnici se jo sklonil, da poljubi konju glavo, ko se je konj hipoma ustavil. Pot mu je zastavila mala Chilina ter ga zgrabila ga uzdo« š Umrla je v Gradcu na operaciji g. Zofija K o t i č , bivša gostilničarka v mariborskem Narodnem domu. Truplo prepeljejo v Maribor. N. v m. p ! š Bolezen mariborskega knezoškota dr. Napotnika se je zadnje dni zelo poslabšala. š Našo Primorjo v slikah. Na prošnjo podružnice Jugoslovanske Matice v okolici Maribora je tajnik pokrajinskega odbora v Ljubljani, gosp. Mahkota v Mariboru priredil v mestnem kinu predavanje o našem Primorju. Predavanja opremljena s krasnimi slikami najpomembnejših krajev so bila namenjena v prvi vrsti naši mladini. G. predavatelj je ta predavanja dopolnil na praznik Sv. treh Kraljev dopoldne in pojjoldne. Želeti je, da se taka predavanja prirede večkrat in z večjo reklamo. S Krajni šolski svet Sv. Jurij ob Pesnici je baje še vedno v nemških rokah. Mi Uar na moremo verjeti, da bi bil še danes predsednik krajnemu šolskemu svetu g. Klug, priseljeni Nemec in baje še — analfabet. 8 Vlom v Slov. Bistrici. Pred par dnevi so neznani lopovi vlomili v davkarijo in v sod-nijske prostore v Slov. Bistrici. Poskušali so vlomiti v blagajno, kar pa se jim ni posrečilo in eo odnesli le par sto kron, par starih su~ kenj in več malenkosti. Isto noč so poskušali vlomiti tudi v trgovino Krautsdorfer, a so bi.i pregnani, š Požar v Sv. Pavlu pri Prebolda. 2. januarja je izbruhnil okrog polnoči očenj v graščini v Sv. Pavlu. Ker je bila zelo viharna noč. se je ogenj kmalu razširil in je bi'a velika nevarnost, da ne zavzame večjih dimenzij. Hitri in požrtvovalni požarni hrambi je uspelo ogenj lokalizirati. Škoda je kljub temu prece;šnja. š Nesreča. V Trbovljah so delavci zakurili ogenj, h kateremu ie prišla rudarjeva hčerka Zofka Glavač in se grela. Naenkrat je noteg-ni'a sapa in ie plamen objel krilo deklice, ki :e bila v trenutku vsa v ognju Opek'a se ie tako, da so jo morali prepeljati v bolnišnico. š Okolica Celje. Vsak dan slišimo o novih električnih napravah; tako so dobili preteklo leto za božičnico v Teharjih električno luč iz ondotne tovarne in žage. Radovedni smo, kdaj postanemo mi iz okolice Celja tako srečni, da dobimo to tako zaželjeno luč. Samo takrat, ko so se delnice pobirale, se Je govorilo, da dobimo že isto jesen električno razsvetljavo. Minuli sta od tedaj že dve jeseni, toda mi še ne vemo ničesar drugega nego da smo plačali nam nakazano vso'o in da še vel-no svetimo s petrolejem. Potrebno bi že bilo enkrat natančnejše po asnilol I lj Povodom kraljeve zaroke so v Ljubljani okrašena z zastavami vsa javna in tudi mnogo zasebnih poslopij. lj Zaročil se je naš strojni stavec g. S. 2 u m e r z gdč. Reziko Košmeljevo iz Železnikov. Iskreno častitamo! lj V nedeljo vsi na družabni večer, ki ga priredi prosvela za stolno župnijo in šolski okraj. Na sporedu so poleg bogatega srečolova in šaljive pošte, šaljivi prizori. Vrši se pri pogrnjenih mizah ob prosti vstopnini v Rokodelskem domu. lj Odborova seja Slovenske Straže se vrši t četrtek due 12. t m. ob 8. uri zvečer v posvetovalnici KTD. Vse gg. odbornike prosimo, da se je polnoštevilno udeleže. Ij Kolo jugoslovanskih sester ima svojo redno odborovo sejo v četrtek, 12. t, m., ob štirih popoldne v društveni sobi. lj IIL umetniško noč priredi dne 18. t. m. Udružen e gled. igralcev, mestni odbor Ljubljana, v prostorih Narodnega doma, na kar že danes opozarjamo si. občinstvo. (k) lj Osrednja Zveza javnih nameščencev in vpokojencev ima nujne sejo širšega odbora v petek 13. t m. ob 8. uri zvečer v posvetovalnici mestnega magistrata. Dnevni red: [oročilo predsedstva in tekoče zadeve. (k) lj Iz tajno seje občinskega sveta. Frančiški Leveč, vdovi po ponesrečenem gasilcu Levcu, se dovoli pokojnina v znesku 400 K letno do njene smrti. — Takse za sprejem v občinsko zvezo se znižajo: Avg. Slajhu, Ceciliji Pelko in Fr. Avma-nu na 100 K, Leop. Sprajcerju na 1000 K v mesečnih obrokih po 100 K. — Za nadsvetnlka so imenujeta magistratna svetnika dr. Janko Rupnik in Franc Jančigaj; za magislr. svetnika se imenuje nadkomlsar Fr. Svigelj; za pisarniška ravnatelja se imenujeta nadoliciala Ivan Završan iu Dragotln Šebenik; v 7. čin. razr. kat B se uvrsti Jernej Boltar; Albin Sežun se pomakne v Vili. čin. razr. s 1. Jan. 1922, v službo se mu vštejejo vsa leta; rač. nadre videni Avg. Speil se pomakne v VIL čin. razred; v 9. razred se pomaknejo rač. uradniki Slapničar, Šuster, Jarc, Babnik, Smole in Počivalnik; za račun, oddala v 10. čin. razredu se imenuje Josip Komtih, za nadotic. v 9. Čin. razr. pa Ciril Tavčar; za stavb, oticiala v 9. čin. razr. se Imenuje Ferdinand Accetto; mestni aspiranti Kozinc, Osterc, Aplenc in Hojan se imenujejo za ofi-ciale; Drejo Mohorc se imenuje za oticiala; Aut. Rupntku so podeli naslov pis. oticiala; pis. asis». Fr. Keržlč se uvrsti v U. Čin. razr.; Josip Matjašič se imenuje za det. oiiciauta; Otonu Zupančiču, mestnemu arhivarju se podaljša dopust do 81. januarja t. L — Pri elektrarni so se izvrfiila sledeča imenovanja: Josip Bernot za def. monterja. Al. Tepina za strojnika mestne elektrarne, Lean-der Kerševan za 1. strojnika mestnega vodovoda, Fr. Dovjak, monter pri elektrarni, skladiščnik Alb. Pavšič se pomakne v 8 kategorijo niž. uslutb., ostalim se zvišajo drag. doklade na 17 D 40 p dnevuo. Prošnja Vnovčovalnice za koncesijo za prodalo živine na debelo »o odstopi aprovizačnemu oJsekJ, Glasb. Matici se dovoli koncesija za prodajo knjig, enako Novi založbi in Zvezni tiskarni, pivovarni Union se dovoli koncesij« u gost obrt 1« u (as velesejma, Leop. Janeiiču se dovoli koncesija ui t elektrotehniško obrt, manuiakturlatu Havulkarju se dovoli koncesija le pod pogojem, da si preskrbi druge trgovske lokale, Edv. Tavčarju, agenturi, sh dovoU prenos na Miklošičevo cesto, Eleonori Roji se dovoli koncesija za prodajo mleka, če dobi primerne lokale. lj Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo s sedežem v Ljubljani, vabi člane na redni občni zbor, ki se bo vršil dne 14. jauuar.a 1022 ob pol 8. uri zvečer v veliki dvorani Mes nega doma v Ljubljani. Prihodnja javna odborova seja se vrši v sredo, dne 11. januarja 1922 ob 8. uri zvečer v mali dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno o 1 6. do 8 ure zvečer informacije Sv. Petra cesta št 12 pritlično, desno. — Odbor. lj Mestna aprovizarija. Od 10 januarja nadalje so prične razprodajah na Poljanski cesti kg. Vsaka s ranka dobi s-jmo 10 kg brez nakaz-št 15 lepa ki v sna moka po 17 kron 50 vin. niče proii takojšnjemu plačilu. — J u j v, a se od-da.ajo strankam tudi ; celih zabojih pe 1440 komadov po 7 kron jajce. Jajca so dobra in pregledana. — Mast so razprodam istotako na Poljanski cesti št. 15. — Krompir so razprodaja v baraki za šolo na Ledini. Razprodaja 3e vrši dopoldne do 11. ure in popoldne od 2. do 5. ure. lj Ad maiora... Lepa »sloka« je končala življenja dni vsled lovčeve sreče, ki pa ie imel nesrečo, da mu je mrtva ušla in pad.a na tla. Pobrala ga je učenka, ki jo je dolg kljunač zanimal zlasti, ker si mora s tako »divjačino« glavo ubi ati. V šoli. kamor je to zver prinesla, so napravili sodbo, da je treba dati ta krasni eksemplar nagačiti, češ, da je »ad maiora natus«, ne pa za oslado lovčeve večerje. Sodbo so utemeljili z razlogom, da bo tudi lovec_ zadovoljen, če bo izvedel, da ie pomnožil zbirko meščanskošolskih učil z uspehom svoje lovske spretnosti. lj Odmerni izkaz za hišne najemnina r a davčno dobo 1921/22 za davčni okraj Ljubljana mesto je upravičencem razgrnjen na vpogled pri davčni administraciji v Ljubljani skozi 15 dni, in sicer v času od 1. do 15. januarja 1922 Natančnejši podatki so razvidni iz razglasa na mestni deski. lj Jl'inrencijeva in F.lizibetna konferenca v mestni župniji sv. Jakoba izrekata najtoplejšo zahvalo vodstvu Strojnih tovarn in livarn d. d. v Ljubljani za velikodušen dar 3000 kron, ki sta jih prejeli kot novoletno darilo za uboge ie župnije. Bog stoterno povrnil lj Cesta in hodnik ob semnja pod Tivolijcm tvori te dni resno nevarnost za pasanie, ker je pravkar pravcato drsališče za mladež, tako da vsakčas kdo zdrsne in jiade. Istotam moli iz zemlje poleg par še stoječih drogov odlomek drugega takega stebra, in sicer že celo večnost; tudi ta kujon spodtika brez kazni ljudi, ki moralo ob nočnem času tam mimo, da pudajo kot hruško. lj Zgubil se je na Vodnikovem trgu zlat uhan z medlo-rdečim kamnom. Pošten najdi elj se naproša, da ga vrne proti nagradi Sv. Petra cesta št. 36, I. nadstr. lj Ukraden je bil v župmšču s\. Jakoba v torek okrog 3. ure popoldne lep prepeljak-pevec iz hodnika. Kdor bi kaj zvedel j tatu, naj blagovoli sporočiti gosp. župniku. lj Nevarno drsanje. Na Prulah je Ljubljanica zamrznila in privabila mlade fante, da so 6e dišali, kar je silno nevarno, ker je tam Ljubljanica globoka 2 do 3 metre. Starši in vzgojitelji naj poskrbe, da se otročad ne bo izpostavljala smrtni nevarnosti. lj Požara. Na Gllncah so je v hiši Frančiške Pirnat 9. t. m. zažgal tram ob peči Nastali požar so domačini hitro pogasili. Škode je 2000 K. — Dne 9. t. m. ob pol 8. uri zvečer so se vnele saje v dimniku dr. Mundove hiše na Rimski cesti. Požar so naglo pogasili. Na lice požara došli dimnikarski mojster g. Spitzer je ugolovil, da ni bil glavni dimnik dovolj osnažen. Dognalo se je, da glavni dimnik ni bil že od meseca avgusta 1921 ometen. lj Tatvino. Francu Bitencu je bilo v hotelu »Soča« ukradeno več obleke v vrednosti 10.000 K. — Ubožcu Ivanu Šturmu v ubožnici na Japljevi cesti so bile ukradene hlače vredne 800 K. — Tatvine perila so se pojavile v ponedeljek. Perici Mariji Korošec iz Bizovika je bil ukraden ovoj neopranega perila na Aleksandrovi cesti, perici Mariji Breskvar jo bil pa v Florijanskl ulici ukraden ovoj perila v vrednosti 1900 K. Med drugim sta bili ukradeni dve srajci z znamko K. D.; dve srajci in nočna ženska jopica označene s št. 20, rjuhe z znamko K. D. in dve kuhinjski brisači z znamkama O. K. in K. D. lj Pretep v kavarni. V kavarni Egia sta razgrajala in se pretepala Nace Simnovec in Lojze Dolenc. Svojo zabavo sta nadaljevala tudi pred kavarno in privabila stražnika, kameri ju je pomiril in poskrbel, da sta odšla mirno domov. Katofiški vestaik. c Program bodočega evharističnega kongresa v Rimu bo v velikih obrisih naslednji: Na Vnebohod, dne 25. maja, bo imel veliko slovesno sv. mašo pri Sv. Petru sv. oče Benedikt XV.; popoldne zborovanje, zvečer verske slovesnosti. V petek in soboto slovesne službe božje pri Sta. Maria Maggiore in Sv. Pavlu ter veliki obredi v vzhodnem slogu. 28. maja generalno sv. obhajilo, opoldne avdiqenca pri sv. očetu, popoldne slovesna procesija po mestu, če bo došlo dovoljenje. 29. maja slovesna služba božja pri sv. oanezu, popoldne slovesna procesija v cerkvi sv. Petra ob papeževi navzočnosti. c Izpopolnitev nemškega poslaništva ▼ Vatikanu. Na nemškem poslaništvu v Vatikanu je bil za duhovnega konsullorja imenovan katoliški duhovnik: vrallslavski stolni dekan in apostolski protonotar dr. Steinmann, ki je svoje bogoslovne in pravne nauke dovršil v Rimu. To je novost, ki bi pod prejšnjim pruskim režimom nikdar ne bila mogoča. Preje so bili na poslaništvu sami trdi protestanti; kak katoliški duhovnik, in celo tak, ki je študirai v Rimu, je bil izključen. Sedanja vlada je sprevidela, da je treba na vatikanskem poslaništvu ljudi, ki so v vseh katoliških vprašanjih doma in ki tudi Rim osebno poznajo. Da je katoliška duhovščina in posebej tista, ki je študirala v Rimu, narodno zanesljivejša nego omejtni nacionalistični zagrizene!, ki Be niso bili onstran domačega plotu, se je nemški narod v najtežjih urah svoje zgodovine dodobra prepričal. Vestnik S. K. S. Z. Odborova seja SKSZ se vrši daneo 11. januarja ob pol 'i0. uri v Jugoslovanski tiskarni, i. nadstropje Gg. odborniki naj se vsi seje gotovo udeleže. — Predsednik. šmarino pod Šmarno goro. V nedeljo 11. januarja priredi SKSZ v naši župniji celodnevni izobraževalni tečaj. Začetek predavanj zjutraj ob jiol 8 url Prijatelji ljudske izobrazba iz Smart-nega in okolice! Napolnite la Jan našo društveno dvorano do zadnjega ko.ičkal Ljudski oder. Posetnikom naših predstav sporočamo: Uprava jo ob priliki zadnjo predstave storila vse, da gledališko dvorano primerno temperira. Sta p« v to svrho na razpolago samo dve peči v dvorani, ki absolutne ne zadoščata. Centralna kurava, s katero edino bi bilo mogočo gledališke prostore segreti še do danes ni popravljana. V takih razmerah ujirava ne moro prirejati predstav n iko časa, dokler se razmere ne zboljšajo. Vsled tega odpade tudi za nedeljo napovedana predstava igre >Po dvanajstih letih«. — Ko bo vprašanje kurjave 1-e'^no, so sezija nadaljuje. Upamo, da ta neprijeten odmor prijateljskih src Ljudskemu odru ne odtegno, temveč da bo občinstvo po odstranitvi navedenih ovir s še večjo 1'ubezniio j>odpiralo naše delo. — Uprava Ljudskega odra v Ljubljani. pr Predavanje za inteligenco dne 10. januarja. Po uvodnih besedah o verstve-no-historičnem po,'mu sinkretizma je predavatelj (prof. Lukman) omenil starejše poskuse, izvajati krščanstvo iz buddhizma, • parzizma it«-'., potem pa prešel na verstve-no-h it torku: problem, v kakšnem razmerju je krščanstvo do misterijskih religij na tleli rimnkega imperija. Navedel je razne odgovore na to vprašanjo. Nato je, spomi-njajoč na terjatve po reviziji dosedinje metode, terjatve, ki prihajajo iz vrst ver-stvenih hii torikov, je s Karlom Clemerom postavil troje metodičnih načel, ki jih je pojasnil ■/. mnogirri primeri, zlasti dru^o, pri katerem je podal kratko sliko o izviru in razvoju na«lovov soter, kyrios, mesites, Sin božji in Lo.^os za Kristusa, dokazujoč, da to ni pri helenizmu ali pri mirterij-skili religijah izposojeno blago. Dalje je naglasil, da krščanstvo svojim zakramentom ne pripisuje magične moči, in potisnil biblični po'em krsta, ki se ni uvedel na helenističniii tleh, marveč je v krščanstvu od prvih početkov sem. Slednjič je posnel, da verstveno-historično raziskovanje ni o nobeni bistveni ideji krščar tva dokazalo, da je odvisno od misterijskih religij. Govornik je na koncu opozoril na velike naloge, ki jih še ima verstvena histo-rija, naloge, ki jih bodo mogli rešiti le zastopniki raznih ved, kot teologije, filoio-gije, kulturne historije itd. v skupnem, složnem delu. Izrazil je bojazen, da nnša domovina v ta krog ne bo mogla pošiljati sotrudnikov, ako se vzame humanistični gimnaziji življenjska moč z nameravano reformo srednjega šolstva, za katero ie načrt že izdelan. — Predavanja se je udeležilo mnogo odličnega občinstva. Dne 17. t m. (torek) bo predaval univ. docent dr. A. S n o j : 0 cerkveni organizaciji v 1. stoletju. pr Dr. Cerinov simfonični koncerti — prihodnji bo v četrtek dne 12. januaija v Unionu — so za naše glnsbeno življenje tako važni, do no vemo, kaj naj bi nain bilo za njih nadomestil, če bi prenehali. Pozornost zaslužijo ti koncerti vsled tega, ker je njih spored ses avljen z jako širokega vidika, tako da imamo vselej priliko slišati značilne plodove, ki imajo svetoven doves. Za četrtek se nam izmed stare.f e (klasične) literature obeta najsijajnejša Mozartova simfoniia r c - d u r u. Ime ji je »J u p i 11 o \ a simfoniia«, ker vsled svoje veličastnosti blišča, krasote in mogočnosti ne nadkriljuje le os alih Mozartovih simfonij, ampak presegh po ljubkosti in izvirnosU glasbenih misli, njih toploti čuvstvenosti in — šegavosti velikega Mozartovega prednika iti vzornika IIaydna. Simfonija sama se razvija iz pom-po/.nega stavka v otroške veselje, pa se zopet vase zamisli in jioglobi v svoio notranjo srečo (prvi !n drugi stavek). Tretji stavek je ponosen plemenit, pa hkrati dražesten menuet (najl ubši ples le dobe). Zadnji del je poln kontrapunktične isnajd'ji-vosti; glavna tema se takoj razuiostre v fugo, ki se ji kasneje še dve drugi temi pridružita in se s prvo preganjata v Irojnem komrapunktu, da ne govorimo o drugih kanoničnih obliknb: imitacijah, stesnitveh itd. Za kontrapunktično izšolanega po-slušavca je pravi vžitek zasledovati to preplotanie, neizšolanemu je pa vsa ta težka umetnost prikrila s čudovi o dehtečim, pestrim cvetjem mehkih na-pevov in gorkih, jasnih harmonii. Mozarta v Ljubljani sedanji rod ni veliko slišal. Lela 1897. je dr. Cerin proizvajal njegov veliki >Requiem<. Pred 120. loti so pa v Ljubljani peli njegovo opero »Zatibertiate« <1. dec. 1801)! — Mozart je bil rojen 27. januarja 1756 v Solnogradu, umrl 5. decembra 1791. na Dunaju. Popolnoma lz drugega svet' je romantična Dvoffikova simfonična pesnitev: >Divia ženar. DvoFaka kot najbolj duhovitega in ognjo-vitega češkega skladatelja nam nač nI treba hvaliti. Samo priliko porabimo in poslušat pojdimo to čudovi o instrumentalno pesem. Vsebina je povzeta iz čeških pravlUc o opoldanskih čarovnicah, ki svojo moč razvijajo po dnevu oHej divja lena, pridi po našega kričačalc In gltj, vrata se odpro in prikaSo ♦■» stara •oba lena s bergljo: »Sem I njim't vpiie >lče E bergljo ob tla, »sem i njim!« Mati, od strahu vsa trda, se oklepa deteta s svojimi rokami, da ga skrije pred čarovnico, ki se kot senca vedno bolj grozeče bliža in že stega svoje koščene prste po otroku. Mati v smrtni grozi omedli. Tedaj pa zazvoni poldne, brezskrbni oče se vrne z dela in najde ma.er v omedleviei v njenem naročju pa zadušeno dete. Med drugimi skladbami bomo slišali tudi enega največjih ruskih skladateljev Glazuno-v a. Od domačih pa nastopi E. Adamič s svojo novo s u i t o. Adamič je že lansko lefo vzbudil veliko pozornosti s svojimi Tatarskimi pesmimi ; njegove sulte, ki opisuje vtise iz skladateljeve mladosti (1. pri zibeli; '2. mož z medvedom; 3. sv. trije Kralji kolednikl; 4. mati je bolna; B. pripovedka), pričakujemo z napetostjo. In nazadnje je tudi R. S t r a u S s svojima »S 1 a v o s p e v o m a«, ki ju bo pela gospa Lov-š e t o v a, taka osebnost, da moramo biti veseli, če si jo moremo iz naših malenkostnih razmer vsaj skoz malo linico ogledati. pr Pavel Golia: Peterčkove pos'ednje sanje. Prvo slovensko premiero v dramskem gledališču smo dočakali letos za Božič. Torej nekako darilo vodstva malim in velikim po-setnikom našega teatra, košček poticc za praznike. Tista roka, ki nam to sezono tako skopo reže kruh slovenske dramatike, nam je za izpremembo ponudila kos domače peke. Obljuba namreč dolg dela. In letos je imel repertoar samo obljubo, da se bodo dela slo- venskih avtorjev uprizorila po vrsti, kakor bodo prišla. Peterčkove sanje so imele najhitrejšo in najkrajšo pot, iz ravnateljeve pisarne na oder. Avtor imenuje^ svoje delo božično povest v štirih slikah. Te slike, ki nadome-stujejo dejanje in dejanja so: I. Jezušček obdaruje bolnega Peterčka, II. Pri kralju Matjažu, III. Sveta noč v gozdu, IV. JezuSček odpelje Peterčka k mamici. Te štiri žive slike vsebujejo godbo in petje, verze in prozo. O poeziji ni aa bi govoril, če slišiš n. pr.: ko jutro pospravi megle iznad dalj, na drevesih gori kraj kristala kristal, aH: Široko takrat zazijala bo gora, s svojo vojsko prijahal kralj Matjaž bo na plan, ali: da v imenu prirode žarela bo slavo, ali: lcdor udan ni brezpogojno, lahko se nazaj odpravi. Itd., itd., itd. Pri premieri so se igralci po večini skušali z deklamatorskim patosom prenesti preko vsebine igre, ob kateri bi slepec obupal in bi k večjemu glušec jo uganil. Nekaj malo vzleta ie pokazala nositeljica glavne vloge gdč. Vera Danilova. Čarodej Grča je našel v gosp. Pečku interpreta, ki se je vselej tedaj razgibal, ko je bilo treba Peterčka spraviti z odra ali na oder. Mesec — princ lazurnih dalj (g. Lipah) je svojo vlogo odigral tako, kakor mu jo je avtor predpisal: pokorni sluga čarodeja Grče, galantni hišni prijatelj kraljice Alenke, odsotni, predmet vsega tistega začudenja in razmotrivanja med očetom Hrastom in čaro-dejko Bukvo v začetku tretje slike, molčeči nosilec ogromnega lampijona. Prvi in drugi vojščak kralj Matjaževe telesne straže (gg. Kralj in Šubelj) sta se vidno potrudila dodati tudi iz svojega nekaj več, kakor je bilo v njiju vlogi sami. Nerazumljivo mi je, zakaj se je g. Gregorin kot oče Hrast tako hehetal ob odmorih sredi svojih stihov. Drugače je nastopil skoraj ves igralski zbor in dostojno odigral svojo dekorativno vlogo. — Režija je napravila iz sanjske igre kostumski in kulisni komad. Slišno razmaknjenje zadnje stene v zadnji sliki pred sceno v nebeškem raju, mizica — pogrni se v tretji sliki, sploh ves ogromni tehnični aparat v vsej igri jemlje vsled svoje mehaničnosti gledalcu vso iluzijo sanjske i^re. Nič mističnega, nič skrivnostnega, nič širokih, daljnih razgledov v nebo, v otroško dušo. Film, ki ti pokaže vse, prav vse tako realno, da bi z roko zagrabil tam, kjer ti je domišljija omagala pod človekom, kostumom, šminko in kuliso. Sicer so pa bili kostumi in scenerija tako razkošni, da bi od njih živelo najmanj petero izvirnih, recimo: slovenskih del. Zlasti prvo in zadnjo sliko je dal dekorater v zimski pokrajinski okvir, ki je dihal res božični čar. — Ob gledališče polno in aplavz ve bil po treiji sliki venec. Krilatica večera je bila: v enem verzu iz Peterčkovih poslednjih sanj ie več poezije, kakor v vseh Treh Labodih. S čemer so naši priznani literati in slov-stveniki izrekli svojo sodbo, ki si jo je treba zapisati. — S tem sem povedal vse in žalujem globoko, da Ivana Cankarja več ni, ki bi edini model napisati pravično besedo o vsem tern. Zakaj svoje dni je napisal Krpanovo kobilo. ar. pr Molicrova tristoletnica. Dne 15. januarja 1922 preteče 300 let, kar so je porodil veliki francoski pisatelj veselih iger Jean Baptist Porjueliu-Moliere, ki si je kot imenilen gledališki umetnik pridobil nevenljive zasluge za povzdigo francoske komedije in sploh francoskega gledališča. Ker so med francosko in slovensko kulturo že dolgo ozki stiki in ker zlasti Francozi kažejo proti nam Jugoslovanom prijateljsko mišljenje, je naša kulturna in politična dolžnost, da se tudi mi dostojno spominjamo tega francoskega literarnega velikana. Zato je pokrajinska uorava za Slovenijo odredila, da se vrši na vseh srednjih in meščanskih šolali ter na učiteljiščih Slovenije ali v soboto dne 14. ali v ponedejjek dne 16. januarja 192'j preprosta spominska slovesnost. V proslavo Molierovo se bo v narodnih gledališčih v Ljubljani in Mariboru predstavljala ena Molierova vesela igra za učence ob znižanih cenah. V ljubljanskem gledališču se bodo vprizarjale za občinstvo sploh tri Molierove komedije iu sicer: »Namišljeni bolnik«, »Smešne precioze« in »Žlahtni meščani«, za dijaštvo pa dve drugi veseli igri istega pisatelja ob znižanih cenah. Dnevi za te vprizoritve še niso določeni: predstave se izvrše, kadar bodo igre naštudirane. Kot prva se bo predstavljala igra -'Žlahtni meščani«, kot thčatre parč. O pripravah na tabor v Brnu 1922 bo imela poročilo iu objavila vabilo predse Istva Čsl. O. Svaza jugoslovanskemu Orlu 1. štev. »Mladosti« 1922, ki se že tiska. Posebna okrožnica (koncem januarja) bo odsekom in krožkom prinesla že nekatere važne podrobnosti. Varčevanje in vežba-nje vaj za tabor mora pa itak vsak član in odsek gojiti z dvojno pridnostjo. Seja ljubljanskega občinskega sveta. Ljubljana, dne 10. januarja 1922. Na predlog župana dr. Perica se sklene, da bo imel občinski svet samo po eno sejo mesečno. Vodovod na Barju. Na interpelacijo obč. svetnika P e z d i r j n (SLS) glede vodovoda na Barju |e naznanil župan, da bi vodovod na Ilovico in Črno vas, ki bi bil pred vojsko stal 163.000 kron, zdaj veljal 6,000.000 kron, do šole pa 2,500.000 kron. »Ali je šel gospod tržni nadzornik na lov?« Zupan je pojasnil, da je, ko je zadnjič poročal ,da vlada ne rešuje vlog mestne občine v aprovizacijskih zadevah, mislil na vlogi o mleku in mesu. Ker je pokrajinski nameslnik vprašal, katerih vlog ni pokrajinska vlada rešila, je tržni nadzornik sporočil, da se vloga glede na meso pokrajinski vladi ni odposlala. Občinski svetnik dr. Stanovnik: -Zakaj, pa tržni nadzornik ni mogel odposlati vloge? Ali je šel na lov?« (Veselost.) Zupan: »Nisem mislil na pokrajinsko vlado, mislil sem na belgrajsko vlado, katera dovoljuje me- i šetarjem, da kupujejo živino za inozemstvo od hiše j do hiše, mislil sem na raziušitev aprovizacijskih j naprav. Pokrajinski namestnik pa, kakor znano, • rešuje vse naloge naglo. Zastopstvo Ljubljane pri posvetu francoskih županov. Na predlog obč. svetnika Pirca je občinski svet pooblastil župana, da bo nastopal Ljubljano na posvetu francoskih županov. Omejitev svobode ljubljanskih občanov. Župan je na to protestiral proti temu, da Je vlada razdelila mesto na 10 okrajev, dasi so proli tej razdelitvi protestirali dimnikarji, občinski svet, trgovska zbornica, Društvo hišnih posesinikov in društvo najemnikov. Občina je v zelo neprijetnem položaju, ker ima 62 objektov in ima za ometanje z enim samim mojstrom pogodbo, zdaj bo morala pa razpravljati in sklepati pogodbe z 10 mojstri. Dr. Triller pravi, naj se cela zadeva v odseku še obj^vnava, ker se mu zdi protest prezgoden. Dr. Stanovnik : ; Nikakor ne gre, da omejuje oddelek za trgovino svobodo ljubljanskih občanov. Odredba tega oddelka ni zakonito utemeljena, ker zakon določa, da so morejo ne pa morajo okraji razdeliti v dimnikarske okraje.« Obč. svetnik Fre-lih je nato vehementno naraael pokrajinsko upravo radi tega. Sklenilo se jo, da se vloži proti odloku nadzorstvena pritožba. Kraljeva zaroka. Sprejet je bil predlog dr. Ravniharja, naj občinski svet čestita povodom zaroke kralja Aleksandra. Finančne »adeve. Občinski svetnik Kocmur je poročal o finančnih zadevah. Pri obračunu mestnega papirnatega drobiža se jo pokazalo, da je imela občina 151.161 kron 6 vin. čistega dobička. Od zvišanja davščine na prenočišča se ugodi želji pokrajinske uprave, da dobi gostilničarska zadruga od te davščine 22 %. — Nova troSarinska črta je že deloma urejena, v kolikor še ni, se bo v kratkem uredila. — Zgradila se bo stanovanjska hiša za uradniško osobje »Mestne hranilnice«, v kateri bo stanovalo 12 rodbin Stala bo 3—4 milijone kron. Dr. Tril-lerju se ni zdel predlog umesten (!) in je nasve-toval, naj se vrne kuratoriju »Mestne hranilnice«, da bi izdelal še podrobne načrte. — Za regulacijo Jenkove ulice se je dovolil znesek 16.000 kron. — Vožu,;e rešilne poslaje so se poverile občinski pripregi, dasi se je dr. Triller za gosp. Rajka Turka zelo zavzel. — Vožnje za mestno plinarno so se podelile g. Rajku Turku, ki je bil edini ponudnik. — Na predlog občinskega svetovalca Jegliča so se dovolile dotacije meščanskim šolam in uršulinski meščanski šoli v skupnem znesku 15.000 kron. — Zvišale so se v smislu predloga obč. svetovalca Pirca občinske takse za plesne in zabavne prireditve po kratili debati, v kateri se je sklenilo, da bodo prireditve kulturnega značaja proste tega davka. Obč. svetnik Kremžar je po-vdarjal, da ples ni nikaka kulturna prireditev in da imajo kuTurne prireditve mešanega značaja le namen privabiti več ljudi. Dr. Pehotni k je na to zelo »okusno< in »umestno« vzkliknil: »Tudi cerkvene pobožnosti naj se obdavčijo«, na kar mu je obč. svetnik Kremžar odgovoril. »Tam pa ne plešejo.« — Glede na samostalni predlog obč svetovalca Rupnika o odkupu ljubljanske cestne želez- nice, se je sklenilo, da potečo 25 letnt rok s 1. Ju* nijem 1926. ko se bo lahko cestna žoleznica odkupila za nekaj nad 800.000 kron. K reko v-Adamičev spomenik. Poročal je obč. svetovalec Ogriu. Prošnja A. Lukniana za opustilov projektovane ulice ined Erjavčevo in Simon Gregorčičevo ulico se je odklonila. — Glede na prošnjo odbora za spomenik dr. Jan. Ev. Kreka in z ozirom na poročilo stavbnega urada o Adamič-Lundrovem spomeniku bo župan sklical pred sklepanjem umetnike na posvet, kje naj bi stal dr. Krekov spomenik in kako naj se dokonča spomenik Adamič-Lundrov. Odbor gasilnega društva. Na znanje se je vzelo poročilo občinskega svetovalca Pirca o izvolitvi novega odbora prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva, ki se je potrdil. Vodovodne zadeve. Poročal je občinski svetovalec Orehek Vodovod se bo razširil na Mirju in na Vodovodni cesti. Za vodovodne naprave se bo najelo posojilo v višini 4,000.000 kron. Poslovna taksa bo znašala za nove vodovodne vpeljave 3000 kron do treh izlivk, za vsako nadaljnjo izlivko pa 300 kron. Za vsak več uporabljeni kubični meler to znašala pristojbina 3 krone. Naredi naj se načrt za razširjenje vodovoda v Ilradeckega vas. Obč. svetovalec Ogrin je povdarjal, da potrebuje naše Barje zelo vodovod. Posebno minulo leto so imeli Barjani težave z vodo. Saj nekoliko naj se podaljša vodovod proti šoli in Barju. Proučuje naj se tudi filtriranje vode in naj se napravijo vsaj štirje vodnjaki Obč. svetovalec Črnagoj je odgovarjal obč. svetniku Ogrinu in zagovarjal liberalce, ker niso preskrbeli Barjanom vode. Nujna predloga. Dr. Triller je stavil dva nujna predloga, kateremu se Je z glasovi JDS, JSDS in NSS priznali nujnost in sta bila tudi sprejela. Prvi se bavi z mesno aprovizaci.o v Ljubljani, drugi pa, naj dobi Ljubljansko gasilno društvo od fonda, v kateri morajo plačevati zavarovalnice 3 % zavarovalnine, saj 50 % od prispevkov vplačanih v »amputirani Kranjski deželk. Kar se tiče dr. Trillerjevega predloga o aprovizacijskih zadevah, je povdarjal obč. svetnik Kremžar, da se je v vseh aprovizacijskih stvareh, katere je predlagal dr. Triller, že razpravljalo v plenumu in v odsekih občinskega sveta in je zato nujna razprava nepotrebna. Obč. svetnik Ogrin je povdarjal, da pokrajinska uprava pač ne bo prepovedala klanja vePkim občinam, ki imajo svoje klavnice. Vagone so dobivali pri nas le veliki gospodje, medtem ko ga še ni dobil noben o brini k. Župan je na to javno sejo zaključil. se zre! Sf&Bbšcal BLekarraar Feller Meteorologlčno poročilo. Ljubljana 30G m n. m. viš. Izurjene vezilke na stroj sprejme v trajno delo ŠTORA, tvornica lastorov, Gornja Šiška - Dravlje. 118 Ca. opazovan la Hat o-rautu i v mm ii-rnio-rnuter v 0 i.'siijrum 'litoronon v O iNttbo, votrov i'a'iavino v mm 9. 1. 21 h 740-6 — 1'4 C-6 megla 10./1. 7 h 740 9 -4-5 0-8 megla — 10./1 14 h 739.6 -0-3 0-5 megla s. U<)i0llf<0 oziroma raznašalca v sta-idjSSlU rosti od 14 do 18 let so išče za pisarno. Event. se sprejme tudi vajenka. Ponudbe pod »PRIDNOST« na upravništvo »Slovenoat. 119 Stenograf(inja) .S^St ske in nemške stenografije in strojepisja se takoj sprejme pod ugodnimi pogoji. — Vprašati je pri dr. Ivo Benkoriču, odvetniku v Ljubljani, Miklošičeva cesta 6/1. NA PRODAJ je na lepem prometnem kraju, 20 minut od Ljubljane ^ večje posestvo ^ obstoječe iz dveh stavb ter gospodarskega poslopja in nekaj vrta. V njem se nahaja vinska in špecerijska trgovina. Pogoji ugodni, — Kje, pove upravništvo »Slovenca« pod št. 4759. m v sne? rs i" zlata moška ura, sten-hd |Ji UiidJ. gka ura s 3 uteži, črna moška zimska suknja, karnise, zastari, kbialnik, ogledalo. — SELO št. 41, 1. nadstropje desno. 104 Rdeči čebulček in repo- tn^mnitpn (Štopelriiben) kupujem. URI Uljllbu Ponudbe z označbo cene in količine na NOVAK. Zagreb, Mak-simirska cesta 64. Telef. 20—60. 124 Hišni posestniki, pozor!i Dvorišče ali vrt v sredini mesta Ljublja-' ne, pripraven za zgradbo fotografskega j ateljeja, se vzame v najem. Pismene po- j nudbe pod »Fotoatelje« 116 na ujiravni-; štvo »SLOVENCA«. prejme oprava splošne if l KBaBBSEiaEiSiKHIMaSffiESiaSiflESilSniB Kupim motor konj. sil in jap- 2 para mlinskih kamnov, novo ali rabljeno. JOSIP ŠPOLJAR," Novska, Slavonija. 101 ! Mala hišica, skoro nova, z lepim j vrtom, na promet-nem kraju, ki se lahko porabi za vsako. obrt, je na prodaj. Naslov pove upravni-1 štvo »SLOVENCA« pod štev. 105. i nekaj vagonov sladke, prvovrstne :-: kvalitete ima oddati :-: graščina na Pragerskeni Barborič - Završan S ™ (tudi nerabne) Prodam skupno 50 sodov Gostilna se išče v od vina in žganja. 100 —800 litrov velikih a 1 2 K. Kupim BRINJEVO OLJU. F. Cvek, Kamnik. 112 na prometnem kraju v Ljubljani ali izven Ljubljane. Ponudbe pod GOSTILNA na upravništvo »Slovenca«. 120 Telefon 1298. ADVOKAT PAVLE M. MORAVAC Načelnik Ministarstva trgovine i industr. u penziji BEOGRAD Karadjordjeva ul. Palata pristol. preoblikuje klobuke za dame iu gospode. Ljubljana, Mestni trg 7. Stavbna parcela v mestu ozlr na periferiji mesta, se kupi. Ponudbe: Poštni predal 112, Ljubljana. 14 kupuje po najvišjih cenah Franc Kos :: Ljubljana, Židovska ulica šlev. 5. Neizmerne žalosti potrti naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da je naš ljubljeni soprog, oče, brat, stric, svak, gospod Franc šarb trgovec In gostilničar, okrajni in občinski odbornik, posestnik in tržan v Gornjemgradu dne 5. januarja ob pol 11. uri zvečer po dolgi in mučni bolezni, v starosti 62 let, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mimo v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega rajnega se vrši dne 11. januarja oh 3. uri popoldne na pokopališče ▼ Gornjomgradu. Gornjigrad, dne 9. januarja 1922. Marija, soproga. Angela, Mlmica, Franci, Dorica, otroci. Ana 2ekar, sestra. Nečaki In nečakinje, svaki in svakinje. 121 Brez posebnega drugega obvestila. Izdaja konzorcij aStavftocafc, Proda se iz proste roke večje I S «0 z vodno močjo v bližini Ljubljane. Podjeije se nahaja v najboljšem sianju. — Več se poizve pri upravnišivu Slovenca pod: »Vodna moč 67«. Oglasi v »Slovencu4 imajo velik vspeh. P. n. občinstvu in cenj. svojim naročnikom naznanjamo, da sprejemamo od 1. januarja 1.1. naprej pra«|a in svEtJoS.kas^a ovratnikov, zapestnic in srajc tudi v naši pasiruzmei: Poljanski nasip štev. 4. Razglas. Uprava Državnih Monopolov v Beogradu razpisuje z naredbo od 6. januarja 1922, Pr. broj 484, ofertalno licitacijo velikoprodaje tobaka v Konjicah ki se bode vršila v uradni pisarni Uprave Tobačne Tovarne v Ljubljani dne 25. januarja 1922 ob 11. uri dopoldne. Natančnejši podatki glede te licitacije so razvidni iz tozadevnega razpisa v Uradnem Listu ter iz uslovov, koje je mogoče dobiti pri Tobačni Tovarni v Ljubljani. IZ UPRAVE TOBAČNE TOVARNE V LJUBLJANI, 122 dne & januarja 1922, štev. 141. Gospodarska zvaca — mlekarski oddelek. Sveže mleko vsaka mnoKIna po K 8* za liter se dobi v proda^ln!^ VROvcevaiRica Cscspodsrskc? svsss v LJubljani, Šolski drevored SI. 14 (pod temtni^em). Odgovorni urednik Mihael MoSkero v Ljubljani, jugoslovaoska tis k ar ua v. Ljubljani.