Pogajanja o Južni Tirolski:
»Od vsega začetka v zelo prisrčnem vzdušju"
so potekali avstrijsko-italijanski razgovori v Benetkah
Hitreje, kot je bilo pričakovati, so se predstavniki Avstrije in Italije spet znašli za skupno mizo, da razgovarjajo o vprašanjih Južne Tirolske in drugih problemih, nanašajočih se na odnose med obema državama. Zadnji torek sta se namreč sestala v Benetkah avstrijski zunanji minister dr. Kreisky in italijanski zunanji minister Piccioni.
Poleg vprašanja Južne Tirolske so bili predmet razgovorov tudi naslednji problemi: prizadevanje Avstrije za pridružitev k EWG, vprašanja kmetijskih posestev na avstrijsko-italijanski meji v Žili, problem v zvezi z izgonom Avstrijcev iz Italije ter procesi proti avstrijskim novinarjem in končno tudi vprašanje italijanskih viz za avstrijske državljane.
Razgovori med predstavniki obeh držav so trajali le nekaj ur, vendar so že od vsega začetka potekali v zelo prisrčnem vzdušju. Italija je za vsa odprta vprašanja pokazala veliko razumevanje in je bila na obeh straneh poudarjena pripravljenost na bilateralna pogajanja. Sedanje srečanje je v bistvu služilo le ponovni navezavi kontaktov med obema državama in se zato v Benetkah tudi niso bavili s podrobnimi problemi. Minister dr. Kreisky je v tej zvezi Izjavil, da se niso pogajali o bistvu problemov, pač pa so se sporazumeli o obliki nadaljnjih pogajanj. Pri tem je gotovo igralo pomembno vlogo stališče Italije, katere zunanji minister je izjavil, da se Italija slej ko prej priznava k sporazumu, doseženem pri lanskoletnih razgovorih v Zurichu. kjer so bila kot podlaga za nadaljnja pogajanja sprejeta določena polnomočja za pokrajino Božen. V tem smislu je bilo v Benetkah z obeh strani poudarjeno koristno delo parlamentarne komisije, katera je v zadnjih mesecih v neposrednih stikih s prizadetimi krogi na Južnem Tirolskem preučila možnosti za tako reševanje problema, ki bi bilo sprejemljivo za vse.
Na podlagi sedanje izmenjave stališč sta se Avstrija in Italija sporazumeli, da bosta odprta vprašanja tudi v bodoče reševali potom dvostranskih pogajanj in je pričakovati, da bo do prihodnjega sestanka zunanjih ministrov prišlo že letos jeseni.
Razorožitvena konferenca v začaranem krogu
Pot afriških narodov od neodvisnosti k enotnosti
Zadnji dve leti je Afrika prizorišče velikih nemirov. Iz pepela bivših francoskih, angleških in belgijskih kolonij so se rodile in se rodijo nove neodvisne afriške države. Po kratkem obdobju notranje avtonomije sta se Zahodna francoska Afrika in Francoska ekvatorialna Afrika spremenili v mozaik republik; Kongo ni več belgijski; Alžirija pa se je iz francoske pokrajine spremenila v alžirsko Alžirijo.
Če pomislimo na prezir, s katerim so stoletja gledali na Afričane, če pomislimo, da so se še pred kratkim bali besede neodvisnosti in da so zato nekateri raje uporabljali izraz „mednarodna suverenost”, potem moramo pač priznati, da se afriški narodi lahko s ponosom ozirajo na prehojene etape dolge in težke poti k neodvisnosti.
Kako so mogli to doseči! Morda zaradi velikodušnosti kolonizatorjev! Ne. Neodvisnost je posledica in je sad vztrajnega boja afriških narodov proti kolonialni vladavini. Ta boj ima različne oblike, ki ustrezajo specifičnim pogojem vsake države. Nekje je oster, drugje manj. Vse je odvisno od reakcij kolonialistov na pravične zahteve ljudskih množic. Te so dajale in še vedno dajejo težke žrtve, da bi se rešile ponižanja in izkoriščanja. O tem dovolj zgovorno pripovedujejo primeri Alžirije, Kameruna, Angole, Južnoafriške unije, Kenije . . . Pokoli, mučenja, umori — seznam žrtev je zelo dolg.
Imperialistična vladavina je prinesla s seboj gospodarsko, kulturno in socialno nerazvitost in razdelitev Afrike. Države, ki so nedavno postale neodvisne, se srečujejo s številnimi težavami. Zahod se zaveda teh slabosti in skuša pod krinko antikomunizma z vsemi sredstvi najti nove oblike, da bi ohranil svoje gospostvo nad afriškimi narodi.
Z namenom, da bi ovekovečile izkoriščanje Afrike, se kolonialne sile trudijo, da bi se sporazumele z nacionalnimi fevdalno-buržoaznimi elementi, ki si zaradi egoizma ne pomišljajo izdati interesov svojega ljudstva. Tam, kjer buržoazije ni ali pa je revolucionarna, pa si kolonialisti na kakršenkoli način, tudi z nasiljem, ustvarjajo marionetne vlade, ki jim je edina skrb, braniti interese gospodarja. Ohranitev vojaških oporišč na afriškem ozemlju je najpogosteje prvi pogoj imperialističnih sil za priznavanje neodvisnosti. Takšna praksa nevarno omejuje nacionalno suverenost, kajti mir in varnost ljudstva sta s tem neprestano ogrožena.
Prostovoljna ali prisilna integracija nekaterih afriških držav z evropskim Skupnim trgom (EWG) še bolj odpira vrata vplivu kapitalističnih monopolov na že tako ne kdovekako močno afriško gospodarstvo. Toda imperialisti dobro vedo, da narodov, ki so krenili na pot popolne neodvisnosti, ne bodo mogli zaustaviti. Zato se trudijo, da bi z raznimi spletkami izzvali razdor ne samo v posameznih narodih, ampak na vsem kontinentu. Zaradi kolonialističnega vpliva sta na afriškem kontinentu dve Afriki: ena s francoskim žigom in ena z angleškim. Ker so prebujena ljudstva odkrila zaroto, poskušajo zdaf doseči razdeljenost na drug način. Skupina iz Brazavilla in Monrovie se postavlja nasproti skupini iz Casablance — reformistična Afrika nasprofi revolucionarni Afriki.
To so problemi, to je nevarnost, ki zdaj grozi Afriki: nepopolna dekolonizacija in neokolonializem. Po kakšni poti naj torej gredo afriški narodi, da se bodo za vedno osvobodili verige suženjstva in bede!
Izkušnje potrjujejo, da je rešitev edinole v revoluciji. To pomeni, da je treba v korist ljudstva radikalno spremeniti politični, gospodarski, socialni in kulturni ustroj, ki so ga podedovali od kolonializma. Afriško prebivalstvo bolj in bolj spoznava, da politična neodvisnost brez gospodarske neodvisnosti ni nič drugega kot utvara. Afriški narodi se ne morejo več zadovoljiti samo s svojo zastavo, s sedežem v OZN in kakšnim veleposlanikom tu fn tam. Politična emancipacija je tisto, kar bo afriškim narodom omogočilo dobiti bitko proti nezadostni razvi-fosti. Afriške množice žive danes v pogojih, ki ne ustrezajo veku sputnikov in kozmonavtov, ampak srednjemu veku. Lakota, bolezen, nepismenost, izkoriščanje — to Je njih delež.
Manjšina Afričanov, ki naseda prilizovanju imperialistov in ki jo vodijo lastni egoistični interesi, sanja o *em, da bi enostavno zavzela mesto kolonistov in ohranila nedotaknjen zastareli okvir kolonialnega izkoriščanja. Takšna politika zavira skladno in mirno graditev države, ker povzroča nepremagljiva nasprotja v skupnosti. Če hočejo nadoknaditi, kar so zamudile v stoletjih, afriške države ne morejo sprejeti metode klasičnega kapitalizma za razvoj svojega gospodarstva. Nasprotno, načrtno gospodarstvo, ustvarjanje splošnega lastništva in skrb za koristi prebivalstva bi kmalu končali kronično odvisnost, k> je še vedno značilna za veliki in bogati afriški kontinent. Z razvojem nacionalne industrije, z moderniza-c,lo In postopno kolektivizacijo kmetijstva bo Afrika Ponehala biti le izvor surovin za Zahod.
uresničitev takšnega programa so potrebni nekateri Pogoji:
% Likvidacija tujih vojaških oporišč na afriškem ozem-Afriki je potreben mir, vojaška oporišča pa ga stalno °9roža|o. NI mogoče obsojati hladne vojne in sprejemati v°jaška oporišča Atlantskega pakta, ki vpletajo afriške norode v nekoristno in nevarno oboroževalno tekmo. In fo v času, ko sta jim kruh in obleka bolj potrebna kot ,0Povl In tanki.
•	Zagotoviti ljudstvu demokratične svoboščine in pri-*nat| pravico do dela in izobrazbe. Uklenjenega Ijud-s,Va ni mogoče mobilizirati, ker mu manjka navdušenja *n ustvarjalnega dela.
#	Tuja pomoč brez političnih ali vojaških pogojev. Afriški narodi so za plodno in pošteno sodelovanje z v*emi narodi sveta. Ti narodi želijo nesebično finančno in tehnično pomoč od vseh držav, tako od Zahoda kot z Vzhoda. Za Afriko so važni njeni interesi. To je osnova Pozitivne nevtralnosti, ki se je pokazala kot najboljše zredstvo, da se afriški narodi rešijo objema imperiali-•flčnlh sil. To je pot, po kateri bo šla vsa Afrika, kljub
Na sedanji ženevski konferenci razorožit-venega odbora, ki ga je izvolila zadnja Glavna skupščina OZN, je bilo že blizu 70 sej, sestankov in plenarnih zasedanj. Spregovorjenih je bilo že strasno veliko besed, kljub temu pa navzoči predstavniki 17 držav (Francija se konference ne udeležuje, čeprav je član tega odbora) še niso našli poti iz začaranega kroga, v katerem se je konferenca znašla že od vsega začetka. Enkrat govorijo o razorožitvi na splošno, drugič o posameznih členih bodočega sporazuma, včasih pa tudi o problemih atomskega orožja in jedrskih poskusov — v nobenem primeru pa doslej še niso našli skupne govorice, nasprotno, vsaka stran dosledno vztraja piri svojem stališču, čeprav mora vedeti, da brez popuščanja ne bo mogoče priti do sporazuma.
Po poročilih iz Bruslja je bila avstrijska delegacija v ministrskem svetu EWG sprejeta dobra in je zlasti predsednik odbora, italijanski državni 'tajnik Russo, našel za Avstrijo „zelo prisrčne besede". Vendar pa gospodje pri EWG kljub tej „prisrčnosti" na izjavo Avstrije in švedske, ki jo je podala istega dne, niso vedeli drugega odgovora, ket itožbo, da povzročajo želje nevtralnih držav po asociaciji EWG mnogostranske in resne probleme ter bo bolj jasen odgovor mogoče dali šele takrat, ko bo septembra obrazložila svoje stališče tudi Švica in si bo potem možno ustvariti splošno sliko.
Vrata v EWG torej le niso talko na štežaj odprta, kot so si nekateri mislili. In to niiti ne
trenutnim nesporazumom, da bi si tako vrnila svoje dostojanstvo in obnovila svojo enotnost.
Tisti, ki se danes ironično posmehujejo na račun afriške enotnosti, ali se borijo proti njej, so prav tisti, ki včeraj niso verjeli v afriško neodvisnost. Afriška enotnost pa je stvarna, ker ima korenine globoko v težnjah narodov; je stvarna, ker je naravna reakcija na kolonialistično razdeljevanje Afrike; je stvarna, ker so problemi nerazvitosti isti na vsem kontinentu in ker je potrebno združiti se in sodelovati, da bi jih rešili. Zapreke in težave na poti k afriški enotnosti so posledica tega, da afriški kontinent še ni dosegel resnične neodvisnosti.
Na eni izmed zadnjih plenarnih sej je prišlo zato do ostre kritike posameznih delegatov na račun obeh velikih sil — Amerike in Sovjetske zveze, o katerih je indijski predstavnik dejal, da sploh nimajo stvarnih predstav, kako naj 'bi iz gledal svet po uresničitvi prve etape razorožitvenega načrta. Predvsem pa je bil ta načrt deležen ostre kritike zato, ker v njem ni predvidena prepoved atomskih poskusov, čepav prevladuje v svetu mnenje, da je ravno ta iproblem najbolj važen in nujno zahteva rešitev, saj Amerika kljub razorožiitveni konferenci nadaljuje svoje poskuse in začetek takih napoveduje tudi Sovjetska zveza. Zato se izvenblokovske države, zastopane na ženevski konferenci, dosledno trudijo, da bi zgradile most med Vzhodom in Zahodom.
velja samo za nevtralne države, kot so Avstrija, Švedska in Švica, saj se tudi pogajanja med EWG in Veliko Britanijo še niso premaknila z mrtve točke, čeprav v tem primeru odpadejo vse tiste ovire, ki jih omenjenim trem državam nalaga njihova nevtralnost. Pač pa ima Velika Britanija v tej zvezi svoje lastne skrbi, zlasti glede svojih izvenevropsikih posestev in držav-članic britanske skupnosti narodov, za katere ipri EWG doslej še mi našla potrebnega razumevanja.
S posebnimi skrbmi pa so razumljivo obremenjene predvsem nevtralne države, ki bodo sto svojo nevtralnost le težko spravile v sklad s političnimi cilji EWG. Zato je zunanji minister dr. Kreisky v svoji obrazložitvi avstrijskega stališča tudi posebej opozoril na la problem in dejal, da nevtralnost in obveznosti, ki izhajajo iz državne pogodbe, po mnenju vlade Avstrije sicer ne ovirajo, da ne bi mogla sodelovali z EWG, pač po bi morala imeti pravico, umakniti se iz te gospodarske grupacije, če bi se njene članice zapletle v kok vojaški sipopad.
VIII. svetovni festival mladine:
„Mir in prijateljstvo”
Okoli 14.000 mladih ljudi iz vseh predelov sveta se je zbralo v finski prestolnici Helsinkih, kjer se je zadnjo nedeljo začel Vlil. svetovni festival mladine in "študentov pod tradicionalnim geslom »Mir in prijateljstvo«, Posebno številne delegacije so prispele iz Italije, Kube, Francije, Brazilije, Japonske in Sovjetske zveze ter drugih držav socialističnega tabora. S posebnimi folklornimi skupinami ter uradno mladinsko delegacijo je udeležena tudi Jugoslavija, prav tako pa je na festivalu zastopana tudi avstrijska mladina.
Kakor lani na Dunaju je svetovni mladinski festival močno razburil duhove tudi tokrat v Helsinkih. Krogi, ki se smatrajo za posebno demokratične, tudi tokrat govorijo o »komunistični propagandi« in odklanjajo sodelovanje na veliki mladinski prireditvi, pri tem pa pozabljajo, da bistvo demokracije ni v trmastem odklanjanju nasprotnega mnenja, marveč ravno v toleriranju tega. V tej svoji »demokratični« vnemi gredo celo tako daleč, da besno napadajo celo Organizacijo združenih narodov, ker je tudi ta poslala svojega predstavnika na mladinski festival v Helsinkih. Ravno v tem se najbolj jasno kaže, kako si ti krogi predstavljajo demokracijo in svobodo!
Kljub temu pa vzbuja svetovno mladinsko srečanje veliko zanimanje po vsem svetu in je zlasti udeležba na festivalu najboljši dokaz, da mlada generacija ne glede na narodnost ali politično pripadnost odklanja zastarelo ozkosrčnost nepoboljšljivih okornežev ter stremi za prijateljstvom in mirnim sožitjem med narodi.
Festivalu v Helsinkih so poslali pozdrave tudi številni ugledni politiki in državniki ter želeli zbrani mladini mnogo uspehov v priza-dtvar.ju zc dosego razumevanja grijMtljuva med narodi sveta. Tako poslanico je festivalu poslal tudi predsednik Jugoslavije maršal Tito in v njej med drugim poudaril:
Vaš festival poteka v času, ko vse človeštvo zaskrbljeno gleda v prihodnost in po pravici zahteva, da neutegoma opustijo poskuse z atomskim orožjem, da prepovedo uporabo teh strahotnih sredstev razdejanja in uničevanja in prenehajo tekmo v oboroževanju, da dosežejo splošno in popolno razorožitev, odpravijo vse oblike kolonializma in sporazumno urejajo sporne mednarodne probleme, ki lahko vsak hip pripeljejo do lokalnih spopadov in splošne vojne. Na svetu so še zmeraj ljudje, ki hočejo in poskušajo zaustaviti vsako družbeno gibanje naprej, celo za ceno vojn. A navkljub njim se vsak dan čedalje bolj krepijo sile napredka, katerega nosilec je tudi mladina sveta. Prepričan sem, da bodo mladi ljudje iz vseh držav, ne glede na raso. izobrazbo in ideološko pripadnost, pokazali, da jih navdihujejo najplemenitejši ideali naprednega človeštva in da bodo kakor tudi doslej močno podpirali boj za mir in miroljubno sodelovanje med narodi.
Socialistični srednješolci predlagajo:
12. november - državni praznik
Vsaka država ima svoj državni praznik, posvečen posebno važnemu dogodku v njeni zgodovini. Le Avstrija je doslej brez takega praznika, kajti tako imenovani „Dan zastave", ki ga obhajamo od leta 1955 dalje v spomin na dan, ko je zadnji zasedbeni vojak zapustil našo državo in je Avstrija spet postala samostojna in suverena država, se doslej ni uveljavil med širokimi plastmi prebivalstva, marveč je več ali manj ostal omejen le na šolsko mladino. Zato se razni krog) že dalj časa prizadevajo, da bi tudi naša država dobila svoj »državni praznik" in je v tej zvezi posebno zanimiv predlog, ki ga je nedavno stavila zveza socialističnih srednješolcev in po katerem naj bi bil za državni praznik Avstrije proglašen 12. november, to je dan, ko je bila leta 1918 proglašena prva avstrijska republika.
V tozadevnem predlogu je med drugim rečeno: Ravno v času, ka sovražniki demokracije spet dvigajo glavo, je porreono prizadevati se za proglasitev narodnega praznika, k) bi vse Avstrijce združil v priznavanju k demokratični republiki. Za to ne bi bil bolj primeren noben drugi datum kot pa 12. november, rojstni dan republike.
Avstrijska izjava pred EWG:
Za resnično integracijo ob varovanju nevtralnosti
Pristop novih držav k E¥G povzroča še velike težave
Zadnjo soboto sta zunanji minister dr. Kreisky in trgovinski minister dr. Bock kot zastopnika avstrijske vlade pred odborom EWG v Bruslju obrazložila stališče Avstrije v vprašanju integracije ali konkretno asociacije Avstrije z EWG. V tem stališču je bila poudarjena pripravljenost Avstrije na resnično integracijo ob doslednem spoštovanju in varovanju njene nevtralnosti.

Od 9. do 19. avgusta v Celovcu:
Koroški velesejem - Avstrijski lesni sejem
Prihodnji četrtek se bodo v Celovcu spet za deset dni odprla vrata največje koroške gospodarske prireditve — Koroškega velesejma in hkrati edinstvene razstave v avstrijskem merilu — specializiranega Avstrijskega lesnega sejma. Že neštete krat je bilo poudarjeno, da ni slučaj, da se je prav koroški velesejem razvil v splošnoavstrijsko lesno-gospodarsko prireditev: Koroška spada med tiste avstrijske dežele, ki so najbolj bogate na lesu in je koroško lesno gospodarstvo pomemben faktor avstrijskega gospodarstva, avstrijski lesni sejem v Celovcu pa je postal v pravem pomenu besede avstrijsko lesno tržišče.
Zato je razumljivo, da Igra na koroškem velesejmu prav les čedalje večjo vlogo. Tudi letošnja udeležba razstavljavcev — domačih in tujih — kaže v to smer od skupno 1141 razstavljavcev (prijavljenih do 15. julija) jih bo 281 udeleženih na lesnem sejmu, 860 pa jih bo zajetih na blagovnem sejmu, ki je seveda nesorazmerno bolj pester In obsežen, zato razmerje v številu razstavljavcev kljub temu govori v korist lesnega sejma.
Poleg Avstrije bodo na letošnjem koroškem velesejmu sodelovale še naslednje države: Belgija (3 razstavljavci), Bolgarija (1), Češkoslovaška (1), Zahodna Nemčija (68), Finska (1), Francija (9), Velika Britanija (10), Italija (20, poleg tega še posebna tržaška razstava z udeležbo 6 razstavljavcev), Jugoslavija (v okviru posebne razstave 52 razstavljavcev). Japonska (2), Kanada (1), Liechtenstein (1), Nizozemska (7), Iran (4), Švedska (10), Švica (23), Španija (1), Madžarska (1) in Združene države Amerike (3).
Avstrijski razstavljavci bodo zastopani iz vseh zveznih dežel, 174 jih bo sodelovalo na lesnem sejmu, 381 pa na blagovnem sejmu. Poleg tega bo še nadaljnjih 250 razstavljavcev udeleženih na posebnih razstavah, kot so na primer razstava zveznega lesno-gospodarskega sveta, razstava avstrijske papirne, celulozne in kartonažne industrije, razstava avstrijskih zveznih železnic, razstava instituta za gospodarsko pospeševanje pri koroški zbornici obrtnega gospodarstva, razstave koroške kmetijske zbornice, razstava koroške delavske zbornice in končno razstava KELAG, ki bo letos prirejena v novem lastnem paviljonu.
Vsekakor pa bo tudi letošnji koroški velesejem obsegal vse od lesa kot surovine do vsestranskih končnih izdelkov; od kmetijstva z različnimi panogami do izdelkov posameznih obrti; od elektrike in proizvodov elektro industrije do gospodinjstva in stanovanjske kulture; od živil in drugih prehrambenih artiklov do tekstilij in umetnih mas — skratka vse, kar srečujemo v vsakdanjem življenju.
Važni sklepi IV. plenuma CK ZKJ
za premagovanje težav v gospodarstvu
Pred nedavnim je v Beogradu zasedal IV. plenum CK Zveze komunistov Jugoslavije, ki se je v glavnem bavil z vprašanji gospodarstva ter ob zaključku sprejel važne sklepe za premagovanje trenutnih gospodarskih težav. Na dnevnem redu so bili refe-ferati o izvajanju zaključkov Izvršnega komiteja CK ZKJ in nadaljnjih nalogah Zveze komunistov (Aleksander Rankovlč), o tekočih problemih gospodarske politike (Boris Kraigher), o osnovnih vprašanjih družbenega plana za leto 1963 (Miloš Minič) in o proizvodno ekonomskih nalogah v nadaljnjem razvoju kmetijstva (Slavko Komar). V zaključni besedi pa je predsednik Tito izrazil zadovoljstvo, da so se že začele premagovati težkoče in odpravljati napake ter nakazal novo smer v mednarodni trgovini in gospodarstvu.
Statut o deželni avtonomiji
Pod lem naslovom je nedeljski .Primorski dnevnik” objavil uvodnik, v katerem zavzema stališče do zakona o ustanovitvi avtonomne dežele Furlanlja-Julijska krajina in o katerem smo v našem listu poročali že zadnjič. Iz omenjenega članka povzemamo naslednje glavne misli:
Za statut so glasovali demokristjani, socialni demokrati, republikanci, socialisti in komunisti, proti pa so glasovali liberalci, monarhisti in fašisti. Med dolgo razpravo so liberalci, fašisti in monarhisti začeli obsežno akcijo, da bi zavlekli parlamentarno razpravo. Vendar pa so pri tem doživeli neuspeh, ker so bili z večino glasov preglasovani vsi njihovi obstrukcionistični predlogi.
Besedilo statuta pa mora priti sedaj še pred senat, kar pa se bo, na žalost, zgodilo šele septembra ali oktobra. Ker gre za ustavni zakon, bo morala zatem znova proučiti besedilo poslanska zbornica in o njem glasovati in končno bo o vsem še enkrat razpravljal senat. Šele po drugi razpravi v senatu, in če ne bo novih ovir, bo statut končno postal zakon.
Iz vsega tega sledi, da bodo morale stranke vladne večine in predvsem tiste stranke, ki so vlado prisilile, da je ta zakon predložila, zastaviti v prihodnjih mesecih vse sile, da bi se zadeva končno zaključila še v sedanji zakonodajni dobi.
Besedilo izglasovanega statuta na žalost ne zadovoljuje v celoti tukajšnjega prebivalstva in še posebno ne Slovencev tržaške, goriške in videmske pokrajine. Že med splošno razpravo so razni poslanci iz vrst KPI in PSI opozorili na nezadostnost besedila v prvem poglavju posebnega statuta, ki Slovencev po imenu sploh ne omenja. Postavili so več dopolnilnih predlogov. Zahtevali so namreč, naj se manjšinske pravice natančneje in jasno formulirajo.
Statut Slovencev izrecno sploh ne omenja, le v njegovem tretjem členu se omenjajo etnične skupine. Ta člen se glasi: »V deželi so priznane enake pravice in enako ravnanje državljanom ne glede na etnično pripadnost. Njihove etnične in kulturne značilnosti so zaščitene.«
Tov bistvu ni nič več, kakor določa republiška ustava, čeprav bi moral prav statut o deželni avtonomiji te generične določbe v ustavi jasno razčleniti. Poslanska zbornica torej ni sprejela niti ene od vseh zahtev, ki so jih v zvezi z deželnim statutom nedavno postavili s posebno spomenico predstavniki vseh političnih skupin in strank, ki združujejo v Italiji živeče Slovence.
Proti predlogom za dopolnilne člene k statutu je v imenu vlade nastopil minister Medici, ki je trdil, da »vlada meni, da je povsem zaščitila slovensko manjšino, ki uživa vso svobodo tiska in obveščanja, kar dokazujejo slovenski časopisi in oddaje radia Trst v tem jeziku.« Minister je dodal, da bo vlada »tudi v prihodnje zagotovila Slovencem v Gorici in Trstu spoštovanje njihovih pravic*. Izrazil je tudi mnenje, da bi »kakšno nerešeno vprašanje* lahko uredili z drugimi državnimi zakoni. Po trditvah ministra Medicija je torej,, kar se tiče izvajanja naših pravic, vse v redu. Skrbno se je izognil imenovanju beneških Slovencev in je omenil le goriške in tržaške. Zanj torej beneških Slovencev sploh ni.
Po izjavah Medicija so komunistični in socialistični poslanci umaknili svoje predloge, ker tako ne bi z njimi prodrli. Ker je Medici omenil poseben zakon glede zaščite naših pravic, so socialistični in komunistični poslanci napovedali, da bodo v kratkem predložili zadeven načrt zakona.
Čeprav pomeni statut o avtonomni deželi korak naprej k večji demokratizaciji in decentralizaciji, so v njem poleg že omenjene še druge vrzeli in pomanjkljivosti. Zato čaka demokratične sile in še posebej nas Slovence še važna naloga. Potrebna bo nadaljnja enotna akcija vseh Slovencev, da ob podpori vseh demokratičnih sil končno dosežemo od vlade ne le jasne obveznosti, temveč tudi, da bodo te obveznosti, kakor tudi tiste v posebnem statutu londonske spomenice, postale za vse obvezen zakon, ki se mora izvajati v korist vseh v Italiji živečih Slovencev kot enakopravnih državljanov.
Danes v Kranju:
Na podlagi referatov in razprave je plenum sprejel važne sklepe, ki bodo odločilno vplivali na bodoči gospodarski razvoj v Jugoslaviji. Pri tem je balo ugotovljeno, da je treba še posebej vložiti napore: za vskladkev sistema planiranja z družbeno ekonomskimi odnosi in potrebami razvoja gospodarstva, za odstranjevanje nepravilnih pojmovanj decentralizacije, še posebej s stališča čedalje večje integracije v celotno jugoslovansko gospodarstvo; za pravilnejšo razdelitev sredstev, ki bi pripeljala do krepitve skladov v podjetjih, komunah im republikah; za odstranitev vzrokov zastojev in pospešitev razvoja gospodarstva; za odstranitev slabosti v investicijski in kreditni politiki; za izvajanje ukrepov glede vsklajevanja blagovnih in kupnih skladov; za zboljšanje razdelitve narodnega dohodka; za nove napore na zunanjetrgovinskem področju; za odstranjevanje pomanjkljivosti v funcioni-ranju mehanizma državne uprave, bank, zbornic kot tudi odstranitev nepotrebnega vmešavanja političnih činiteljev v 'politiko investicij in kreditov.
Pri izvajanju tekočih gospodarskih ukrepov in določanju ekonomsko-polltičnih smernic za leto 1963 je treba izhajati iz naslednjega: Potrebno je zagotoviti nadaljnji porast in krepitev proizvodnih sil, družbene proizvodnje
in narodnega dohodka ter na tej osnovi nadaljnji porast življenjske ravni prebivalstva in napredek na vseh področjih družbenega življenja. Treba je še močneje aktivirati vse či-nltelje, da bi dosegli čim višjo stopnjo porasta proizvodnje in produktivnosti dela, da bi se intenzivneje vključili v proces mednarodne ekonomske izmenjave ter da bi dosegli skladnejše in stabilnejše odnose pri razdelitvi tudi na tržišču. Neprestano je treba skrbeti Za nadaljnjo krepitev materialne osnove delavskega samoupravljanja, da bi hitreje in učinkoviteje izpolnilo svojo vlogo osnovnega nosilca gospodarskega razvoja in organiziranja ogromne in specializirane proizvodnje kot tudi vlogo odločujočega činitelja razvoja gospodarstva v celoti. S popolnejšim izkoriščanjem obstoječih kapacitet in hitrejšim pričetkom obratovanja kapacitet, ki so v izgradnji, je treba zagotoviti večjo stopnjo porasta industrijske proizvodnje in doseči večjo produktivnost dela.
Prav tako je bilo v sklepih poudarjeno, da je povečanje izvoza ena izmed najvažnejših nalog ekonomske politike tako v tekočem kot tudi prihodnjem letu, kajti »povečanje izvoza "'n postopno zmanjšanje deficita plačilne bilance je hkrati ena Izmed osnov za povečanje proizvodnje«. Povečanje izvoza bo tudi omogočilo, da bo Jugoslavija zavzela ustrezno mesto v mednarodni delitvi dela. Pač pa bo treba v bodoče bolj upoštevati regionalne smeri zunanjetrgovinske izmenjave in še posebej potrebo krepitve ekonomskega sodelovanja in izmenjave z deželami v razvoju.
Glede kmetijstva je v sklepih rečeno, da obstoječe razmere omogočajo, da se v kratkem roku doseže z uporabo moderne tehnologije na čim večjih površinah takšno povečanje proizvodnje, ki zagotavlja, da bo zadoščeno tako povečani domači potrošnji kot tudi večjemu izvozu kmetijskih proizvodov.
V zaključnem delu sklepov je poudarjeno, da se ukrepov, ki jih izvajajo na področju gospodarstva, ne sme gledati ločeno od naporov za nadaljnjo krepitev celotnega sistema družbenega samoupravljanja in socialističnih družbenih odnosov v celoti. »Skupnost je dala na razpolago in v upravljanje delovnim ljudem ogromna družbena sredstva. S terni sredstvi pa moramo upravljati in razpolagati čim racionalneje in pametneje v korist slehernega posameznika in celotne skupnosti.«
osiROKeci) svetu
MOSKVA. — Prejšnji teden se je v Moskvi končal Vlil. mednarodni kongres za boj proti raku, ki so se ga udeležili onkologi iz 70 držav. Na kongresu so prebrali okoli 800 referatov in je nedvomno največja značilnost tega kongresa ravno tako široka izmenjava mnenj o najnovejših dosežkih na področju onkologije v zadnjih treh letih. Udeleženci kongresa so soglasno izjavili, da bi k uspešnejšemu in hitrejšemu reševanju rakastih obolenj, ki je še vedno združeno z napornim in obsežnim delom, posebno pripomoglo še tesnejše mednarodno sodelovanje na tem področju. Druga značilnost kongresa pa je optimizem, ki so ga izrazili številni udeleženci, češ da bo rak še v tem stoletju popolnoma poražen.
ATENE. — Na Kreti je prišlo do spopada med kmeti in orožnišlvom ter je bilo ranjenih več demonstrantov in orožnikov. Krivdo na tem spopadu pripisuje grška vlada opozicijski Uniji centra, katero dolži, da že več mesecev hujska ljudi in da je to zdaj .zadnji opomin”. Opozicijski stranki Unija centra in Združena demokratična levica sta ostro kritizirali vlado, da se ne zanima za odkupne cene grozdja.
BRIONI. — Predsednik FLR Jugoslavije maršal Tito je pred dnevi sprejel na Brionih Fritza Matznerja, prvega namestnika štajerskega deželnega glavarja, ki se je mudil v Jugoslaviji. Pri sprejemu sta bila navzoča tudi ljudski poslanec Ivan Maček in generalni sekretar predsednika republike Bogdan Črno-brnja.
NEW YORK. — Predsednik Kennedy in njegovi politični ter vojaški svetovalci so se zedinili, da bo Amerika ublažila, vendar ne opustila svojo zahtevo po mednarodni inšpekciji v sporazumu o prepovedi eksplozij jedrskega orožja. Ta zahteva po inšpekciji je namreč naletela na odločen odpor v Sovjetski zvezi, kjer pravijo, da si hoče Amerika s tem zagotoviti pravico do vohunstva. Do sedanje ublažitve ameriškega stališča je prišlo na podlagi najnovejših tehničnih dosežkov v odkrivanju jedrskih eksplozij, kar .zahteva novo proučitev ameriških pozicij, ne pa tudi odstopanje od načelnih zahtev, na katerih je Amerika vztrajala”.
SVETI STEFAN. — Prejšnji teden je prispela na dopust v Črno goro skupina uglednih Američanov, v kateri so predsednik vrhovnega sodišča ZDA War-ren, stalni ameriški predstavnik v OZN Adlai Ste-venson, znani ameriški komentator Pearson, lastnica časopisa .Washington Post” Meline in drugi.
CIUDAD MEXICO. — V Mehiki bo v kratkem začela obratovati tovarna avtomobilov .Borgward”, ki jo je nedavna kupila v Zahodni Nemčiji skupina mehiških finančnih magnatov. Letno bo ta tovarna izdelala kakih 18.000 avtomobilov.
PRAGA. — V Pragi je po daljši bolezni umrl podpredsednik češkoslovaške vlade Rudolf Strečaj. Umrlega češkoslovaškega voditelja, ki je bil tudi predsednik slovaškega narodnega sveta, so v torek pokopali v Bratislavi.
NEW YORK. — Pet držav, ki so članice posebnega odbora Generalne skupščine za dekolonizacijo, je pripravilo osnutek resolucije, ki poziva Veliko Britanijo, naj se začne takoj pogajati z vlado britanske Gvajane, da bi ta dežela dosegla neodvisnost. Osnutek resolucije so skupno pripravile Jugoslavija, Indija, Mali, Etiopija in Kambodža ter ga v ponedeljek predložile na seji odbora za dekolonizacijo.
MOSKVA. — Predsednik sovjetske vlade Nikita Hruščov je pred dnevi izročil svojemu namenu veliko hidrocentralo pri Kremenčugu na Dnjepru, ki bo proizvajala dve milijardi kilovatnih ur električne energije na leto. Ob tej priložnosti se je Hruščov zavzel za še bolj intenzivno graditev velikih elektrarn, hkrati pa se izrekel proti mnenju, da so kmetijska posestva .drugorazredni potrošniki električne energije”, češ da so taka gledišča ostanki .nepojmljivega Stalinovega odnosa do vasi”. Poudaril je, da je treba dati vasi električno energijo prav tako kot Industriji, kar zdaj razlagajo kot napoved nove akcije sovjetske vlade na področju elektrifikacije kmetijstva.
KOEBENHAVN. — V nasprotju s svetom .Socialistične internacionale”, ki je nedavno zasedal v Oslu, so sklenili delegati Izvršnega odbora .Internacionale socialistične mladine”, da se bodo z vsemi silami zavzemali za sprejetje načrta poljskega zunanjega ministra Rapackega, kateri je že pred leti zahteval ustanovitev brezatomskega pasu v srednji Evropi. Delegati Iz 52 držav so se izrekli tudi za zamisel švedskega zunanjega ministra Oeslana o ustanovitvi .kluba proti atomskemu orožju” in za sprejem LR Kitajske v Organizacijo združenih narodov.
BUENOS AIRES. — V Buenos Airesu Je bila druga posvetovalna konferenca držav, ki so podpisale sporazum o miroljubnem izkoriščanju Antarktike. Na konferenci so sprejeli priporočila zainteresiranim vladam, naj bi sprejele ukrepe, ki bodo pripomogli k temu, da bodo hitreje uresničeni cilji sporazuma o Antarktiki. Ti ukrepi se nanašajo na znanstvene raziskave in izkoriščanje Antarktike Izključno v miroljubne namene.
KALKUTA. — Predsednik indijske vlade Nehru |e izjavil, da Indija ne želi spopada z LR Kitajsko In da ne bo nikdar prenehala Iskati miroljubne rešitve obmejnega spora med obema državama. „Ne verjamem, da bo LR Kitajska zaostrila položaj do take mere, da bi postala vojna neizbežna,” je dejal Nehru. O obmejnih incidentih na indijsko-kitajski meji sta ob priložnosti podpisa laoškega sporazuma v Ženevi razgovarjala tud indijski obrambni minister Krišna Menon in kitajski zunanji minister Cen JI.
KOSOVSKA MITROVIČA. — Zadnjo nedeljo popoldne se je utrgal oblak v okolici Kosovske Mitroviče. Neurje se je naglo razširilo na ves zahodni del Kosova in Metohije. Več kot dve uri je padala toča, debela kot orehi, in povzročila ogromno škodo. Uničeno je več kot 10.000 hektarov površin, pose|anih s pšenico, ki je ravno dozorevala, velika škoda pa je tudi na sadju.
Začetek XII. Gorenjskega sejma
Danes ob 10. uri bo v Kranju odprt XII. Gorenjski sejem. Ta redna vsakoletna gospodarska prireditev na Gorenjskem bo letos trajala do 14. avgusta.
Na sejmskem prostoru, ki obsega blizu 11.000 m2, razstavlja 120 slovenskih in jugoslovanskih industrijskih in obrtnih podjetij blago široke potrošnje iz področij tekstila, pletenin in konfekcije, pohištva in lesne galanterije, kovinskih, elektrotehničnih in keramičnih izdelkov, obutve in izdelkov iz gume in plastičnih mas ter prehrane. Razstavljeno blago in izdelke je mogoče na licu mesta kupiti.
V okviru XII. Gorenjskega sejma pa sta tudi dve pomembni razstavi. Angleško mesto Oldham, s katerim ima Kranj prijateljske stike, prikazuje v svoji razstavi, kako živi angleška družina in kako preživi angleški delavec svoj prosti čas. Slovenski zavodi za zaposlovanje invalidnih oseb pa prikazujejo v svoji razstavi pomembnost enakopravnega vključevanja invalidnih oseb v delovni proces ter moralno in materialno korist, ki jo ima skupnost oziroma invalid, ko se vključuje v normalni proces proizvodnje. Razstavljeni izdelki zavodov za zaposlovanje invalidnih oseb pa kot prodajno blago bogatijo izbiro na blagovnem sejmu.
Za pestrost sejma skrbita še modna revija in veselični vrt, kjer ob večerih igra kranjski jazz ansambel z mladimi pevci popevk iz različnih krajev Slovenije.
Letošnji XII. Gorenjski sejem v Kranju se bo še bolj kot doslej približal neposrednim obiskovalcem — potrošnikom in turistom.
Za obletnico rojstva J. F. Perkoniga:
PERKONIGOV BREVIR”
najbolj značilnih misli koroškega „pesnika sprave
Danes bi koroški pisatelj Josef Friedrich Perkonig dopolnil 72 let življenja, toda življenjska ura se mu je prej iztekla. Zato je lepo darilo za njegov rojstni dan, ki ga je pripravila celovška založba Kdmtner Druck- und Verlagsgesellschaft s »Perkonigo-vim brevirjem", posvečena njegovemu spominu, spominu pesnika koroške domovine.
Morda pa je knjiga, ki jo je sestavil in ji napisal spremno besedo prot. dr. Erich Nussbaumer (imenovani je pred leti izdal tudi obširno delo o koroški kulturni zgodovini „Geistiges Karnten — op. ured.j, prav zaradi tega še bolj dognana slika življenja in dela velikega sina koroške domovine, ki je bil poklican, da postane njen glasnik — pesnik njenih pokrajinskih lepot in njene z godovine, njenih ljudi in njihovega življenja.
Vsekakor nam »Perkonigov brevir" kljub skopemu izboru njegovih najbolj značilnih misli odkriva njegovo miselno bogastvo. Čeprav so njegove besede še vezane na čas in prostor, že kažejo v bodoče svetovljanske širine; pričajo o neumornem člove-koljublju in neustrašnem hrepenenju po člo-večanstvu in tako odkrivajo notranje bogastvo velike osebnosti.
Kot pravi Korošec je Perkonig neizmerno ljubil svojo domovino, veselil se je z njo v njenih srečnih dneh in sodoživljail njeno trpljenje v dneh preizkušenj. Zlasti v svoji zrelejši dobi je brez pridržkov izpovedal svojo ljubezen do Koroške kot take, kakršna v resnici je: domovina dveh narodov lin dveh jezikov. In tako tudi prof. dr. Nussbaumer pravi o njem, da je po svojih prednikih »človek z dvemi dušami" in da je narodna dvojnost najmočnejši in najelementarnejši motiv njegovega dela. Po svojem pokolenju
—	sin slovenskega očeta in nemške matere
—	in osebni usodi je Perkonig poklican, da slika nemško-slovenski dualizem v deželi in usodo koroških Slovencev. V tem poslanstvu
—	pravi dr. Nussbaumer — je Perkonig zorel in se iz odločnega borca ter močno za-sovraženega spremenil v »pesnika sprave", sledeč svojemu stremljenju za resnico, člo-večanstvom in strpnostjo.
Treba je priznati, da je dr. Nussbaumer pri izboru Perkonigovih misli odmeril precejšen prostor tej plati in bo vsak, ki bo brez predsodkov listal po »Perkonigovem brevirju", lahko sam spoznal, kako je Perkonig iz mladostnih zablod našel pot do res velikega pisatelja, ki je v svojih zrelih letih z obžalovanjem potožil:
»Kot otrok sem torej moral slišati slovenske pesmi, znal pa nisem nobene, in danes mi je, kakor da sem v svojem življenju nekaj zamudil. Tako sem se po lastnih zmotah, ki so seveda Izhajale tudi od lažnih prerokov »n sploh po tuji krivdi, odtujil drugi (to je slovenski, op. ured.) nič manj lepi duši moje domovine. Vso svojo mladost mi je duh časa dopovedoval, da ima slovenski jezik pri nas v deželi le še manjšo — pravico gosta in mu je določeno, da za gospo-
sko mizo molči in se zadovolji s prostovoljno darovano ljubeznijo zvestih privržencev. In naj bo bogu potoženo, dopustil sem, da so me pregovorili...
Toda Perkonig ni ostal le pri spoznanju samem, marveč je tudi povedal, kje so vzro-
ki za strup, kateri je tudi oj ega zastrupljat. Tako je namreč izpovedal:
»Kjer so koroški Slovenci mejili na Nemca in se dotikali njegovega prostora in duha, so v stoletjih izgubili marsikoga in marsikaj. Pa tudi preko mejnih krajev je silil neprestano nemški duh v narodovo telo, odtujeval je mlačneže in omahljivce slovenstvu in ni dal, da bi se zopet drugi svojega slovenskega porekla zavedli. Dogajanju v prirodi, ki daje prednost močnejšemu, se je pridružilo še ropanje duš. Tako se je zabloda na-puhnjenega časa pregrešila nad malim na-narodom..."
Knjiga »Perkonigov brevir" obsega 136 strani in stane vezana v polplatno 58 šil.
Dunajski „ Sangerknaben”
navdušujejo tudi na Koroškem
Mednarodno znani ansambel mladih pevcev — dunajski »Sangerknaben« — so trenutno na gostovanju po Koroškem. Zadnji petek so imeli svoj prvi nastop v Wolfsbergu, v soboto je bil koncert v Št. Vidu ob Glini, nedelja je bila posvečena Porečam, nato je sledil (v torek) koncert v veliki dvorani celovškega Doma glasbe, v sredo so nastopili v slavnostni dvorani Delavske zbornice v Beljaku, včeraj so se predstavili občinstvu v Milštatu, danes pojejo v Seebodnu in jutri
KULTURNE DROBTINE H
£ Jutri se bo v Kopru zaključil letošnji folklorni festival, ki traja od zadnjega ponedeljka. Na otvoritveni predstavi lil. festivala jugoslovanske folklore so se predstavili plesalci s Korčule, člani skupin „Seljačke sloge' iz posavskih vasi in člani KUD Jedinstvo” iz Splita. Za jutrSnji zaključni dan festivala pa so na sporedu nastopi poklicnih ansamblov Kolo, Lado in Taneč, katerih izvajanja bo kot lani prenaiala tudi Evrovizija.
0 Na velikem koncertu na Levisonovem stadionu v New Yorku so prvič izvajali .Simfonično kolo” Jakova Gotovca pod taktirko Josepha Rosenstocka. Kritika je pohvalno ocenila delo jugoslovanskega skladatelja, ki je bilo uvrfčeno v program poleg Dvorakovih in Smetanovih simfoničnih skladb.
•	štirinajst Švicarskih in zahodnonemSkih založb je sklenilo dogovor o skupnem izdajanju poljudnoznanstvenih knjig v množičnih izdajah. Kot prva knjiga nove serije je bilo izbrano poljudnoznanstveno delo Jaquesa Piccarda .K najglobljim globinam”, v načrtu pa so Se druga znana dela, kot na primer Grzimekova knjiga .Živali vendar niso takSne” in Sethejeva .Zgodovina Nemcev”.
•	V bližini letoviškega mesta San Juan Teotihuacan v Mehiki so odkrili azteSko svetiSče, ki je bilo posvečeno .boginji metuljev”. V bližini so Se druga piramidasta sve-fiSča, posvečena božanstvom Lune in metuljev.
•	Znani italijanski filmski režiser Vitorio de Sica se bo v prihodnji sezoni uveljavil tudi kot eperni režiser. V milanski Scali bo namreč režiral Puccinijevo .Boheme”, katero bo dirigiral avstrijski dirigent Herbert von Karajan.
0 Pri izkopavanju ob bregu Rena vzhodno od Basla so odkrili starorimsko srebrno namizno posodo, švicarski arheologi so jo ocenili kot doslej najbolj dragoceno najdbo. Srebrnina je bila najbrž last cesarjev Konstantina II. in Julijana Apostata, ki sta živela v 4. stoletju.
bodo svojo koroško turnejo zaključili s koncertom v Spittalu ob Dravi.
Mladi pevski zbor, ki združuje izključno le mlade in dobro izvežbane glasove, nastopa pod vodstvom svojega zborovodje Romana Zeilingerja, s katerim so dunajski »Sangerknaben« želi zavidljive uspehe že daleč po svetu. Spored gostovanj po Koroškem obsega tri dele: v prvem pojejo motete iz 16. stoletja in dela Mozarta, Verdija ter Zoltana Ko-dalyja; drugi del je kot običajno posvečen pevski igri, tokrat Offenbachovemu delu »Gospod in gospa Denis«; za zaključek pa izvajajo dela Schuberta in Schumanna ter narodne pesmi.
Za vsakega ljubitelja res kvalitetnega petja je nastop dunajskih »Sangerknaben« pravi užitek.
Pod geslom „Delo in mir”: “
Mednarodni kiparski muzej na prostem
Če bo šlo po sreči, tako pravijo snovalci v svetovnem merilu največjega umetnostnega muzeja na prostem, bo dobila Carrara kiparsko galerijo, ki ji po vsem svetu ne bo enake tako po izvirnosti kakor po popularnosti. Gre namreč za načrt, da bi v Carrari, srednjeitalijanskem mestu s približno 26.000 prebivalci, uresničili zamisel nekakšne antologije sodobne kiparske ustvarjalnosti znanih umetnikov, in sicer na ta način, da bi v Carrari, ki že od nekdaj velja za rudnik v svetovnem merilu najboljšega mar-mora, odkazaili vsakemu izmed povabljenih kiparjev iz vsega sveta določen del v 150 m dolgi in kakih 40 m visoki marmornati steni. Tukaj bi delalo kakih 20 do 25 umetnikov, drugi pa bi klesali »umetniško pokrajino", to se pravi, da bi na najvidnejših mestih nad reko nastale v skupni dolžini 40 km posamezne umetnine. Tako naj bi nastala pravcata antologija sodobnega kiparstva, in sicer pod geslom »Delo in mir".
Zamisel ima seveda mnogo nasprotnikov, ki se le posmehujejo, toda zagovorniki načrta pravijo, da bi vse skupaj stalo najbrž mnogo manj kot ena sama raketa »Atlas". Celotni izdatki bi nanesli morda milijardo lir, vendar bi vsaj del stroškov lahko krila z mednarodno nabiralno akcijo tudi UNESCO, mednarodna organizacija Združenih narodov za prosveto, znanost in kulturo. K sodelovanju pa nameravajo povabiti slovite kiparje iz vseh delov sveta, da bi ovekovečili svojo umetnost tam, od koder so črpali marmor že mnogi sloviti umetniki, med njimi tudi Michelangelo.
letos že 42. slavnostne igre v Salzburgu
Ko je zvezni prezident dr. Schiirf zadnji četrtek v okviru posebne slavnosti oficielno otvoril letošnje salzburške slavnostne igre, se je s tem začela prireditev, kot jih je le malo po svetu. Mozartovo mesto se je spet za več tednov spremenilo v prizorišče, na katerem se bodo zvrstile najrazličnejše kulturno-umetniške uprizoritve ob sodelovanju umetnikov, katerih imena so znana daleč preko meja Avstrije.
Na sporedu letošnjih salzburških slavnostnih tednov je skupno 28 opernih predstav, pri katerih seveda dominirajo Mozartova dela. Nadalje je predvidenih 19 drugih odrskih uprizoritev, med katerimi je kot novost »Lumpacij vagabund« namenjen stoletnici smrti Nestroyja. Orkestrskih koncertov bo tokrat devet, katerim se bodo pridružili še trije baletni večeri, trije solistični koncerti, štirje večeri pesmi, pet matinej, pet komornih koncertov, sedem serenad in razne druge glasbene prireditve.
Poleg tega pa je poskrbljeno tudi za pestrost na področjih upodabljajoče umetnosti: poleg razstave šolarskih del je bila prirejena posebna razstava »Oskar Kokoschka«, v posebni galeriji je razstava italijanskih mojstrov 20. stoletja, razstavlja pa še cela vrsta drugih umetnikov, tako da je poskrbljeno za vsak okus.
Salzburške slavnostne igre bodo spet pritegnile tisoče in desettisoče domačih in tujih obiskovalcev, hi bodo sledili besedam zveznega prezidenta, kateri je ob otvoritvi dejal: Pustimo za trenutek politiko v ozadju, da se lahko s celim srcem predamo umetnosti in njenim večnim čarom!
Jugoslavija - mozaik narodov
Jugoslavija je mozaik narodov. V Evropi ni — razen Sovjetske zveze — nobene države, ki bi imela po številu narodnosti pestrejše prebivalstvo, pa tudi nobene, ki bi imela v sedanjosti vprašanje sožitja narodov rešeno tako dosledno in pravično. »Eksotična Jugoslavija!« pravijo tujci, ko se uče na pamet znano formulo iz turističnega priročnika: ena federativna republika, dve pisavi, trije jeziki, štiri književnosti, pet narodov, šest republik. Res zamotano.
A to še daleč ni vse — vsa zadeva je še mnogo bolj zamotana: manjšine, ki v tej znani »eksotični* * formuli niso zajete, obsegajo znaten del prebivalstva Jugoslavije. Vseh skupaj je skoraj dva milijona, kar pomeni nekaj več kot 10 odstotkov vsega prebivalstva. Teh nacionalnih manjšin pa je kar petnajst. Največ je Šip tar jev, slede po vrsti: Madžari, Italijani, Slovaki, Cehi, Romuni, Rusini, Bolgari, Turki, Nemci, Vlahi, Cigani, Rusi, Židje in Grki.
Nekateri prebivajo na več ali manj kompaktnem ozemlju in imajo fvojo lastno organizacijo oblasti, knajo celo svoje avtonomne pokrajine, kakor n. pr. Šiptarji (Kosmet). Avtonomna pokrajina je tudi Vojvodina, ki je nacionalno menda najpestrejša dežela v Evropi. V Vojvodini Pripada visok odstotek prebivalcev devetim narodnim manjšinam, od katerih vsaka ima v oblastvenih organih odgovarjajoče število poslancev. V Kosmetu je 70,4 °/o Šiptarjev. Tu trna manjšina — večino. Nekatere manjšine so spet raztresene po vsej državi in jih veže le skupna zavest. Nekatere so prišle v Jugoslavijo v Preteklosti kot zavojevalci in oblastniki (Nemci, Italijani, Turki), druge so se zatekle tja, ker so bile v svoji domovini preganjane (Rusini, Slova-
ki), nekateri so spet ostanki prastarega predslovanskcga prebivalstva, drugi so se priselili komaj pred nekaj desetletji.
Tudi njihova preteklost je kaj raznolika in njihov odnos do jugoslovanskih narodov, njihova politična vloga do večine, med katero živijo, se je pogosto spreminjala od stoletja do stoletja in od desetletja do desetletja. Nemci so n. pr. v stari Jugoslaviji uživali pretirane predpravice, drugi, kot n. pr. Šiptarji, pa so bili brezpravna raja, ki niso imeli pravice niti do osnovnih šol niti do naj-preprostejše kulturne dejavnosti in so živeli v zaostalosti in neznanju. Položaj narodnih manjšin takrat namreč ni urejala nikakršna ustava in nikakršna notranja državna zakonodaja, ampak samo posebne pogodbe s
sosednimi državami, ki so se za pripadnike svoje narodnosti zanimale ali pa tudi ne. Če je torej Hitler potreboval svoje rojake za organizacijo pete kolone, tedaj je bilo kajpak zelo preprosto s posebno pogodbo urediti pravice nemške narodne manjšine tako, da so imeli njeni pripadniki pristop v najvišje organe oblasta, vojske in gospodarstva... Če pa na drugi strani z Albanijo, Bolgarijo, Romunijo ali Turčijo ni bila v veljavi nobena takšna pogodba, potem so bili pripadniki teh manjšin prepuščeni na milost in nemilost lokalnim oblastem in pogosto strastnemu razpihovanju narodnostne mržnje.
Izredno zanimivo je prebirati zgodovino narodnih manjšin v času ljudske revolucije narodov Jugoslavije. Ta revolucija je globoko pretresla tudi njihove družbene skupnosti in jih angažirala v boju — nekatere bolj, druge manj — na obeh vojskujočih se straneh. Za marsikatere manjšinske skupnosti je revolucija jugoslovanskih narodov pomenila tudi njihovo revolucijo in po vojni, ki jim je prinesla enakopravnost, so si na svojem področju organizirali svojo lastno ljudsko oblast. V Istri in Primorju so zlasti po letu 1943 delovale partizanske enote Italijanov, ki pred vojno sicer še niso živeli v Jugoslaviji, a je bila idejna moč revolucije tako močna, da so se z veseljem opredelili zanjo, saj so vedeli, da so na tistem ozemlju resnično le manjšina. Dramatična je bila revolucija tudi v Voj-
vodini, kjer so madžarski okupatorji angažirali svoje rojake v marsikaterih zločinih, vendar pa je bilo med njimi toliko revolucionarnih in poštenih sil, da se je kmalu posrečilo organizirati posebne partizanske enote, ki so odločilno posegale v boj. Rusini in Slovaki so se boja prav tako množično udeležili ter je med njimi cela vrsta narodnih herojev. Šiptarji in Bolgari so prav tako imeli, vsak na svojem ozemlju, svoje močne borbene enote.
Vse narodne manjšine v Jugoslaviji goje tisk, radio, književnost in založniško dejavnost. Radijske postaje v Novem Sadu, Prištini, Reki in Skopju imajo tudi svoje madžarske, šiptarske in italijanske programe. Posebno močno pa je med manjšinami razširjen tisk. Seveda ni mogoče reči, da je to pri vseh enako. Pogoji so različni, veselje in nagnjenost do takšnega dela prav tako. Nekatere manjšine imajo že znatno kulturno dediščino, druge je sploh nimajo. Madžari in Slovaki so n. pr. imeli svoje pisatelje že v stari Jugoslaviji, nepismeni Šiptarji pa so na Kosovem in Metohiji živeli v popolni kulturni temi. Pojav šiptarske književnosti in izid prvih številk literarnih revij v tako zaostalih krajih, kjer je bilo še nedavno vse kulturno življenje samo poslušanje mujezinov v večernih urah, je bil velik dogodek.
Svoje literarne revije izdajajo poleg Madžarov, Italijanov, Slovakov in Romunov tudi Rusini, ki so raz-
treseni ne samo po nekaterih vaseh v Vojvodini, ampak tudi v Bosni in Hercegovini, kjer pa se imenujejo Ukrajinci. Slovaška književnost, ki je imela že pred vojno lepo tradicijo, je med vojno doživela težko preizkušnjo: kot partizani so padli trije njeni glavni pisatelji. Skupina dvajsetih mladih književnikov pa je po vojni pogumno zaorala brazde v novi čas. Bogatejši in močnejši sta romunska in zlasti madžarska književnost, ki sta dali tudi vrsto književnikov, važnih ne le za področje manjšine v Jugoslaviji, ampak tudi za celotno literaturo v obeh matičnih državah.
Posebno poglavje bi lahko napisali o gledališčih. Številna poklicna gledališča, ki jih vzdržuje im podpira država, imajo Madžari v Vojvodini, prav tako tudi Romuni, Šiptarji pa v Prištini in Skopju. V Skopju že vrsto let deluje manjšinsko gledališče, kjer se vrste predstave v šiptarskem, turškem, ciganskem in bolgarskem jeziku, kar je gotovo edinstven primer na svetu.
V novi Jugoslaviji velja načelo, naj kultura raste iz ljudstva in naj bo namenjena ljudstvu. Množično izobraževanje, ljudska prosveta, plemenito amaterstvo in gojenje vseh vrst ljudske kulture, folklore, številna kulturno umetniška društva, ki delujejo v vseh krajih in skoraj med vsemi manjšinami, so značilna za sodobno življenje Jugoslavije — velikega im mogočnega mozaika narodov.
v-e/^c/ruc«
Zločinu sledi kazen
Nenaravna smrt je postala skoraj nekaj vsakdanjega. Nihče ng ve, kdaj se v človeški družbi nahaja med brezvestnimi in brezobzirnimi morilci. Smrt v prometu je na dnevnem redu, toda ali je to treba? Pri nekoliko več dobre volje, previdnosti in doslednem ravnanju po prometnih predpisih, kar velja za vse udeležence prometa, tudi za pešce, bi se prav gotovo dalo omejiti “število usodnih nesreč na nižjo “številko. Vseh nesreč z vsemi žalostnimi posledicami gotovo nikoli ne bomo izločili, ker često so vzrok nedo-statnost človeške zmogljivosti in druge nepredvidene okoliščine. Tudi pri neštetih delovnih nesrečah je hudih poškodb pogosto kriva pomanjkljivost pri zavarovalnih napravah, često pa odpove tudi človek sam. Dan za dnevom beremo v časopisju tudi o grozotnih nesrečah v letalskem in železniškem prometu, pri planinskih turah in izbruhih elementarnih sil.
Smrtne nesreče v prometu, pri delu in zaradi elementarnih katastrof so še nekako bolj »človeške«. Gnusno in nečloveško pa je in ljudje bi se morali zgroziti ob primerih, ko človek z morilnimi pripomočki: polenom, železnim predmetom, nožem ali orožjem upihne življenje sočloveku v roparskem namenu. Žalostno je, da je takih primerov preveč in posebno žalostno, da so zločinci največ mladi ljudje, ki bi se pri svojih telesnih in duševnih sposobnostih lahko sami in na pošten način dostojno preživljali, sploh ko govorimo še o ugodni konjukturi.
Pred nedavnim je pretreslo prebivalstvo v Beljaku, ko je v naši lepi domovini, deželi gora, dolin, jezer in pesmi, spet mlad človek storil grd krvav zločin. Storilec je star 22 let, žrtvi pa sta bila star rentniški par, 76-letni Johan Sander in njegova 73-letna žena Frieda. Ženo je zadavil, moža pa zaklal z nožem. Nato je pobral denar, okraske in hranilno knjižico ter pobegnil. Zločinec je bil že prej obsojen za neko drugo kazensko dejanje na več mesecev zapora, toda na sodišču so ustregli njegovi prošnji za odlog zaporne kazni, ki jo je utemeljeval s tem, da bi mogel v poletnem času delati in si na pošten način kaj prislužiti. Komaj je to ugodnost dosegel, pa je storil zverinski zločin. Po nekaj dnevih so ga varnostni organi prijeli na Dunaju, ko je prej denar zapravljal z lahkimi ženskami.
Zločinca so izročili v roke pravice in verjetno je zapečatena usoda mladega človeka.
Zločinu sledi kazen. V svetovnoznanem romanu ruskega pisatelja Dostojevskega »Zločin in kazen« je primer dvojnega umora zajet v globino človeške notranjosti in duše. V tem primeru je zločin umora storil beden, pregla-dovan študent, ki mu je vsled pomanjkanja že opešala normalna razsodnost. Ubil je dve stari ženski, ki sta izkoriščali revščino drugih in barantali s predmeti malenkostne vrednosti, ki so jih pri njima zastavljali bednjaki za kopejko, da bi si mogli kupiti košček kruha. Študent Razkolnikov si je v svoji zmedi predstavljal, če je Napoleon v svojih osvajalnih vojnih pohodih ubijal množično, da umor dveh starih skupuških žensk ničesar ne pomeni v tej primerjavi.
Zločin se je zgodil, nihče ga ni odkril, toda kazen je prišla. Vest večna spremljevalka človeka, ni dala miru in Razkolnikov je v svoji notranji muki vzkliknil pri sebi: Kazen se je že pričela ... Svoj zločin je zaupal svoji ljubici Sonji, ki mu je bila tolažnica in ga je privedla do tega, da se je javil pri preforiju in na kolenih priznal: Jaz sem bil tisti. . . Razkolnikov je prestal naloženo mu kazen v tajgi v Sibiriji, kes in pokora sta mu zbrisala hudi madež iz duše in pričel je novo življenje ob strani svoje zveste Sonje.
Danes pa je, pravijo, konjunktura še ugodna in ni odpustljivo, da bi mlad človek, ki more delati, ne mogel izhajati na pošten način. Zločin v Beljaku je vzbudil ogromno pozornost in ogorčenje prebivalstva in nad vse upravičeno obsojanje grdega kriminalnega dejanja. Prebivalstvo iz Beljaka in okolice je ob pogrebu brutalno ob življenje prišlih nedolžnih žrtev z zelo številno udeležbo izkazalo svoje človečansko čustvovanje do nasilno umorjenih žrtev.
Iz avstrijske kriminalistične statistike za leto 1960 je posneti, da so tega leta na Koroškem obsodili 9388 obtožencev, med temi 1289 žensk in, kar je značilno, 471 inozemcev. Med obsojenimi je bilo 783 mladoletnih, med temi 103 deklet. Obsodbe so bile porazdeljene na 1211 vrst zločinov, med temi ugotavlja statistika 3 umore oziroma poskuse umorov, 1 umor otroka, eno ubojstvo, 103 huda telesna poškodovanja, 36 posilstev, 626 tatvin, 43 poneverb, 122 goljufij, 44 skrunitev, 6 drugih seksualnih zablod, 39 homoseksualnih deliktov in 2 primera krvoskrunstva.
V vsej državi so leta 1960 avstrijska kazenska sodišča obsodila 119.484 oseb. Značilen je delež mladoletnih v kriminalistični statistiki iz navedenega leta. 46 odstotkov vlomov so na primer storili mladoletni, pri ropih jih je bilo udeleženih 30 odstotkov, pri nravstvenih zločinih 29 odstotkov in zaradi prekrška zakona o orožju 23 odstotkov.
Qvcbct\>i	l ulij c?...
Vedno in vedno se odpirajo grobovi na pokopališčih po naši zemlji, kamor zaporedoma legajo ljudje iz naših vrst, naši najboljši, zvesti in neuklonjivi značaji, nekdanji izobčenci iz naše domače rodne zemlje — slovenski izseljenci. Vedno znova se žalujočim svojcem, prijateljem in izseljeniškim sotrpinom ob odprtem grobu izseljenca ali izseljenke, med katerimi mnogi so na posledicah preslanega ponižanja, telesnega in še bolj duševnega trpljenja v izseljenstvu prekmalu končali pot življenja, vzbujajo spomini na najbolj temne dni v zgodovini koroških Slovencev, ko je nasilni nacizem obsodil naš narod na smrt. Obsodbo je tudi brutalno in brezvestno izvajal s pomočjo domačih vaških nacističnih podrepnikov In prilizevalcev, ki so zlobno informirali nacistične centralne oblasti o vsakem človeku, ki se je priznaval za Slovenca in deloval za obstoj slovenskega ljudstva na zemlji, na kateri ima to ljudstvo nesporno tisočletno domovinsko pravico. Žalne svečanosti ob pogrebih bivših izseljeniških trpinov so nam vedno spomin in opomin, ne nazadnje pa ukaz, da storimo vse, da se takšni časi nikdar več ne povrnejo.
zgledno sloga. Starša sta narodno zavest vsadita tudi v srca naraščaja. Peter Koller je sodeloval in sodeluje kot odbornik v organizacijah za naša skupna prizadevanja, kakor pri Slovenski kmečki zvezi, Zvezi slovenskih zadrug, Zvezi slovenskih izseljencev in drugod. Več tet je kot slovenski odbornik odločno in nepristransko zastopal koristi občanov. Hčerka je tudi nameščena pri Zvezi slovenskih zadrug.
Pokojna žena ga je pri njegovem splošno koristnem delovanju vsekdar razumela in podpirala, bita mu je zvesta in skrbna družica in srce V ovčarjeve družine. Vrata te domačije so vedna odprta za naše razgovore in sestanke.
Ta teden so venci hvaležnih zvestih src okrasili dve sveži gomili grobov, eno v Podjuni, drugo pa na meji med Rožem in Žilo, kamor sta v toplo domačo zemljo legla k večnemu počitku izseljenec in izseljenka naše krvi in našega rodu.
V Libučah pri Pliberku
je v torek številna množica žalnih gostov spremita k zadnjemu počitku moža poštenjaka, dobrega slovenskega značaja, kremenito koroško korenino, neupogljivo kot me-cesen v Peci, Janeza Ig ere a, p. d. Lu-dranta v Podkraju.
Pokojni je bil kmet z dušo in telesom, delal in skrbel je na svoji skromni hribovski kmetiji, bil je ves zakoreninjen v domačo rodno grudo in bit potn plemenitih vrlin pristnega našega slovenskega kmečkega očeta in gospodarja. Odlikovala ga je izredna resnicoljubnost, kar je rekel, je bito kakor pribito, razen tega je bit srčno dober in miroljuben sosed. Ni se trudil v patu svojega obraza le za vsakdanji kruh, temveč ravnal je po načelu, da človek ne živi te od kruha.
Tako je tudi ravnal. Svojim otrokom ni oskrbet le vsakdanji kruh, temveč tudi duševno hrano in dobro vzgojo. Eden sinov je študiral in si izbral duhovniški poklic ter deluje danes na Suhi.
Pokojni ni govorit v javnosti, toda s svojim zgledom je bit vzor okolici in s tem govorit najmočnejšo besedo, kajti zgledi mičejo. Poštenjaka, ki nikomur ni skrivil lasu, so nacisti iztrgali od ljubljene domačije in trpinčili v hladni tujini. Tega nacističnega nasitstva nad poštenjakom, ki ni zakrivit drugega, kakor da je bil zvest domovini, svojemu ljudstvu in drugim izročilom prednikov, so se spomnili tudi govorniki ob odprtem grobu. Ganljivo je bilo, ko je sin župnik spregovorit in se spomnit najbolj žalostnega spomina tudi v svojem življenju, ko je slišal, da so mu očeta odtrgali in odvedli od doma. Le vera, da zmaga pravica, ga je tolažita v upanju, da bo oče našel svoj zadnji počitek v domači zemlji. Za Zvezo slovenskih izseljencev se je od pokojnega sotrpina poslovil predsednik Lovro Kramer in položil na grob tudi lep venec organizacije. Domači pevci so zapeli ganljive žalostinke in domača zemlja je zagrnila telesne ostanke blagega pokojnika.
Trideset let turistični dom na Košuti
Turistično društvo »Naturfreunde — Prijatelji prirode« je začelo leta 1927 graditi na Mrzlem vrhu v Košuti planinski dom. Gradnja je bila leta 1932 dogotovljena ter je bila predvsem delo članov socialistične organizacije »Naturfreunde« iz Celovca, Borovelj in Bistrice v Rožu. Pred tridesetimi leti so torej izročili svojemu namenu planinsko kočo, v kateri so se predvsem zadrževali delavski turisti, ki so takrat pešačili od Borovelj skozi Batjiško grapo in preko Sel na Košuto.
Februarja 1934 je zavladal črni avstrofa-šizem in razpustili so društvo »Naturfreunde« ter za namene druge organizacije zaplenili tudi njen planinski dom. Pod nacizmom pa je dom upravljal Deutscher Alpenverein. Po vojni je planinski dom na Košuti po povračilnem postopku spet prišel v roke pravnega lastnika.
Jutri popoldne bo v tem planinskem domu »Prijateljev prirode« jubilejno slavje ob 30-letnioi, odkar je bil dom izročen svojemu namenu. Danes je mogoče to planinsko zavetišče po dobri gorski cesti doseči z osebnimi avti in omnibusi. Domu so prizidali še nov prostor za mladino. Košuta postaja z ustreznim planinskim domom vedno bolj izletni cilj ljubiteljev planin 'iz bližnje in daljnje okolice ter gotovo tudi mnogih tujih gostov.
Med vsemi obsojenimi leta 1960 je bilo 14 odstotkov žensk. Značilno je, da so prestopki žensk pri nekaterih deliktih posebno visoki, na primer pri pričevanju na sodiščih celo 30 odstotkov, zaradi neutemeljenega obrekovanja 46 odstotkov ter sokrivde pri splavih 33 odstotkov.
Kakor vedno, sodijo sodniki po zakonih; kdor jih krši, pride pred sodišče.
V Štebnu v občini Bekštanj
pa ije neizprosna smrt v znani Vavčarjevi hiši pobrala nad vse dobro mater in gospodinjo Alojzijo Koller, ki smo jo prav tako ob številni udeležbi žalnih gostov v sredo pospremili na štebensko pokopališče.
Tudi Kotlerjeva družina je marala izpiti do dna grenki kelih pregnanstva v izseljeniških taboriščih. Klonila ni in s svojo trdoživo1 žrtvijo tudi doprinesla' k porazu nacističnega nasils+va. Kakor pri stotinah pregnanih koroških slovenskih družin, je bil edini povod za izseljeništvo te družine njeno poštenje, zna-čajnost in zvestoba sama sebi po izročilih davnih prednikov.
Mož Peter in žena Alojzija sta živela v najlepši harmoniji in v vsej družini je vladala
Domači župnik je opravil pogrebne obrede. V imenu Zveze slovenskih izseljencev se je od umrle sotrpinke poslovil predsednik Lovro Kramer in položil venec na svežo gomilo.
Sveži gomili spet krijeta nepozabne člane izseljeniških družin. Igerca in Koflerjevo bomo ohranili v trajnem čistem spominu, vsem žalujočim svojcem pa izrekamo naše najgloblje sožalje. Umrla sta človeka, skromna po značaju, a bogata po delu in velika po duhu. In kdo je veliki Kdor svoj čas izpolni, kdor življenja vso žrtvuje moč idealom in najvišjim ciljem, dokler smrt ga ne zagrne v noč.
Razpis kmetijske šole v Podravljah
Kmetijska šola v Podravljah razpisuje vpis učencev za šolsko leto 1962/63.
V	prvi letnik šole se lahko vpiše vsak fant, ki je star 16 let in je uspešno dovršil osnovno šolo.
Pogoj za vpis v drugi letnik je uspešno dovršen prvi letnik kmetijske šole v Podravljah ali katerekoli druge kmetijske šole.
Pismene prošnje za sprejem je treba vložiti pri upravi šole najpozneje do 20. oktobra. Prošnji mora biti priloženo zadnje šolsko spričevalo.
Mesečna šolnina in vzdrževalnina v internatu znaša šil. 300.— Gojenci manj premožnih staršev lahko zaprosijo za štipendijo.
V	času rednega šolanja imajo učenci — v kolikor niso dopolnili 24. leto starosti — pravico do otroških doklad.
Šola prične s poukom 3. novembra 1962.
Za vsa potrebna pojasnila se obrnite na naslov: Kmetijska šola Podravlje — Foderlach.
Uprava
Meseca junija 65,3 milijona šilingov za delavske pokojnine
Tiskovni urad pokojninske zavarovalnice za delavce — deželni urad Graz — sporoča, da je junija letos znašalo število delavskih upokojencev na Koroškem in Štajerskem 81.697 oseb. Med pokojninami je 25.496 invalidskih pokojnin, 22.128 starostnih pokojnin, 26.014 vdovskih pokojnim in 8.059 sirotinskih pokojnin.
Junija je zavarovalnica izplačala pokojnin v skupnem znesku 65,3 milijona šilingov. Izravnalne prispevke je v istem času izplačala 35.538 delavskim upokojencem.
V primerjavi s skupnim številom delavskih upokojencev je značilno izredno visoko število delavskih invalidov, ki predstavlja najvišjo postavko. To pomeni, da postane zelo mnogo delavcev predčasno nesposobnih za poklicno delo, zelo visoko je tudi število upokojenih vdov, kar priča, da veliko delavcev ne dočaka predpisane čakalne in starostne dobe, mnogi pa zaradi izčrpanosti pokojnine ne uživajo dolgo.
KOLEDAR
Pefek, 3. avgusf: Lidija Sobota, 4. avgust: Dominik Nedelja, 5. avgust: Mar. Snež.
Ponedeljek, 6. avgust: Gosp. spr.
Torek, 7. avgust: Kajetan Sreda, 8. avgust: Cirijak Četrtek, 9. avgust: Roman
Celovški podžupan umrl
V noči od petka na soboto ije umrl Blasius Scheucher, namestnik župana deželnega glavnega mesta. Preminul je v starosti 51-ih let po dalljši bolezni. Pokojni je vstopil v celovški mestni svet leta 1948, leta 1950 pa je bil izvoljen za podžupana ter je to funkcijo izvajal od tega časa dalje. Scheucher je bil mandator OAAB v OVP. Kot mestni svetnik je bil pristojen za socialno oskrbo in zdravstvene ter stanovanjske zadeve mesta.
Požarne škode vsled igranja z ognjeni
Zavarovalnice statistično ugotavljajo, da znašajo požari, ki jih povzročajo z ognjem igrajoči se otroci, 5 odstotkov skupnih požarnih škod. Otroci se sploh radi igrajo z ognjem in že prav majhnim vzbuja svetloba veliko zanimanje.
Največ požarnih škod, ki jih povzročajo z ognjem igrajoči se otroci, odpade na podeželje, v mestih jih je manj, ker ogenj tud) gasilci v največ primerih pogasijo že v začetnem štadiju. Naraščanje požarov, ki so jih prav v letošnji pomladi povzročili otroci, je vzbudilo zanimanje v javnosti in iščejo se poti, kako bi se ta nevarnost omejila.
V številnih primerih Je vzrok takih požarov otroško Igračkanje s prižiganjem vžigalic in prižiganje ognjev v krajih, v katerih obstoja požarna nevarnost preko obsega otroške razsodnosti. Med takimi ..požigalci'' se najdejo že čisto mali otroci tudi pod štirimi leti starosti. Pri večjih otrocih je večkrat vzrok požarov skrivanje pri kajenju. Fantalini, ki se poskušajo postaviti s kajenjem, pri starših navadno ne najdejo razumevanja za taka »junaštva". Skrijejo se v odmaknjene prostore, kjer so pogosto zaloge lahko gorljivih snovi, slame, stelje, listja In drugega. Nesreča se zgodi in pogosto je za starše, ki so s požarno škodo občutno prizadeti, edina tolažba, da se je otrok zdrav rešil Iz gorečega objekta.
Na podeželju, na kmetih, je gotovo nevarnost tudi v tem, ker starši in odrasli zaradi precbile zaposlitve in sploh pomanjkanja delovnih moči ne morejo imeti otrok stalno pred očmi in nadzorstvom ter so otroci večkrat prepuščeni samim sebi.
Barvni čudež je še predrag
Barvna televizija je šele na začetku svoje razvojne poti
Barvna televizija na Japonskem stane na milijone jenov letno, toda v deželi je zelo malo sprejemnikov. Tako je tudi v Ameriki, kjer imajo že pet let reden spored v barvah. 9^ 50 milijonov lastnikov televizijskih sprejemnikov jih le okoli 800.000 lahko spremlja barvni spored.
Na Japonskem, kjer ima 80 odstotkov gospodinjstev televizijske sprejemnike, je samo nekaj tisoč barvnih televizorjev v zasebnih rokah. Barvni spored predvajajo predvsem v javnih lokalih in na trgih s posebnimi vozili televizijske družbe.
Barvna televizija je še vedno na začetku svoje razvojne poti in sprejemniki s.o zelo dragi. V teh aparatih je približno trikrat toliko sestavnih delov kot v čmo-belih sprejemnikih.
, Televizijska kamera za črno-bele slike sprejema okoli tri milijone slikovnih točk. Vsaka od teh točk se spremeni v električne valove. ’ sprejemniku sprožijo ti električni impulzi elektrone, ki napravijo sliko vidno.
Pri barvni televiziji gre za milijone -barvnih točk. Pri tem so upoštevali ugotovitev, da vse barve sestojijo iz mešanice rdeče, modre in rumene. Pri snemanju slike »razcepijo« barve v tri osnovne barve. Te barvne pike se v oddajniku spremenijo v električne valo-ve, ki dosežejo sprejemni. V njem so namesto ene katode instalirane tri: za vsako od temeljnih barv po ena.
Pred temi tremi katodami je nameščeno tako imenovano barvno sito. To je tanka kovinska plošča s 350.000 natančno razdeljenimi in izvrtanimi luknjicami. To sito ima
Je polž res tako počasen?
Počasen kot polž, je priljubljena prispodoba, vendar najbrž ne bi znati odgovoriti, kako počasen je naš slinar. Vrtni polži dosegajo sedem do osem centimentrov na minuto, če so dobro razpoloženi, veliki gozdni lazar pa je dosegel fantastičen hitrostni rekord dvajset centimetrov v dveh minutah. Teh blaznih hitrosti seveda ne zmorejo v nedogled in niti celo uro ne, ker se pač utrudijo. Povprečne hitrosti so le okoli 60 centimetrov na uro. Ta rezultat pa niti ni tako slab, če upoštevamo, da si polž mimogrede gradi tudi cesto, saj svojo pot škropi s slino, ki varuje njegovo nežno telo tako učinkovito, da lahko leze celo po britvinem rezilu. Je pa tudi nenavadno močan, saj lahko vleče za seboj voziček-igračko, ki tehta 200-krat več, kot je sam težak. To pomeni Uto, ko da bi pet kilogramov težak otrok vlekel za seboj avtomobil.
Naši polži so silno miroljubne živali, na avstralski obali pa živi lepo pisan polž, čigar ugriz povzroči silne bolečine ali celo smrt.
nalogo, da rdeče, modre in rumene žarke, ki jih izžarevajo katode, usmerja na zaslon. Tu se združijo in zmešajo v barvno sliko.
Za izdelavo barvnega sita je potrebna velika preciznost. Toda tudi tedaj, če slika zadovoljuje glede ostrine in barvnega odtenka, pogosto ne zadovoljuje glede svetlobe. Barvno sito namreč »požre« okoli 80 odstotkov elektronov. Posledica tega je, da je slika precej temna.
Televizijski tehniki v Ameriki in Japonski se s tem problemom še vedno borijo. Uspelo jim je tudi premagati prve otroške bolezni
barvne televizije. Toda kljub velikim naporom stojimo še vedno na začetku. Stroškov proizvodnje jim še ni uspelo znižati.
V Ameriki in Angliji zdaj delajo poizkuse z novo metodo. Pri tej je svetlobna plast na zaslonu razdeljena v navpične trakove za rdečo, modro in rumeno barvo. Neka posebna kemična snov oddaja pri pojavu elektronov ultravioletne žarke. Ti dosežejo, da se vedno zasveti tisti barvni trak, ki ustreza oddani sliki.
Toda en problem še vedno ni rešen: kako bi lahko na enem televizorju sprejemali normalni čmo-beli in barvni spored. Dokler to vprašanje ne bo rešeno, bodo potrebni za barvno televizijo posebni studii in bo ta spored dostopen le ozkemu krogu gledalcev.
23flKr)IV0SCl',:r>'tM
Mamila problem skozi stoletja
Dobrih 150 llet ije, odkar je siamski vladar Rama II. spričo mnogih človeških tragedij kot posledica uživanja mamil, predvsem Opija, izdali stroge zakone, ki naj bi zajezili nadloge, vendar so ukrepi le delno zalegli, saj je taka v Siamu, kot drugod po svetu še vedno mnogo uživalcev opija. Siamska vlada je nedavno morala spet poseči vmes: zaprla je vse kadilnice opija. Opij je veliko zlo ne le za Siam (Tajska) in za mnoge druge azijske dežele, marveč tudi za vrsto držav na drugih celinah, zlasti v ZDA.
Opij je kot mamilo znan že dolga tisočletja, saj ga omenja tudli Homer v stari Grčiji. Vladarji nekaterih azijskih dežel, zlasti kitajski cesarji so pred davnimi stoletji spoznali v opiju vir dohodkov, zato so kmetovalce spodbujali k pridelovanju maka. Kadilec opija je spočetka zadovoljen z majhnimi množinami, potem pa postopoma bolj povečuje dozo, čeprav se marsikateri zaveda posledic. V vdihavanju opijevega dima iščejo uživalci tega mamila utvara sreče ter pozabo za težave v vsakdanjem življenju.
Kakor v Siamu so se državni in še posebej zdravstveni organi boriti proti opiju tudi v drugih deželah na azijski celini. L. 1839 je kitajska vlada prekinila trgovino z Angleži, ki so voziti opij, in ukazala potopiti v morje 20 tisoč zabojev s tem mamilom. Posledica je bila znana opijska vojna, ki sa jo Kitajci izgubili.
Trgovina z opijem je tudi danes pomembna postavka v mnogih azijskih deželah. Svetovna zdravstvena organizacija ije ustanovila poseben zdravstveni odbor, ki proučuje probleme v zvezi z uživanjem, tihotapljenjem lin prekupčevanjem opija. Eno najnovejših poročili tega odbora kaže, da potrošnja mamil narašča.
Kljub strogo začrtanim mejam proizvodnje opija za medicinske namene po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije nenehno narašča množina tihotapljenega mamila, in sicer ne le v Aziji in v Ameriki, temveč tudi v evropskih deželah. Škandal v tej zvezi so imeli v Parizu, kjer so prišli na sled predstojniku oddelka za zatiranje tihotapstva
Da ]e nujno redno kontrolirati svoje zdravje, kažejo poročila ameriških zdravnikov na univerzi Tulone v New Orleansu, ki temeljijo na dvanajst* letnih statistikah. Skupina zdravnikov je v tem času pregledala in preiskala 10.709 poskusnih oseb, ki so izjavile, da so zdrave in da niso vsaj Sest mesecev pred pregledom potrebovale nobenega zdravnika. Izkazalo se je, da Je bilo 90 odstotkov vseh teh oseb, ki so se imele za zdrave, bolnih. Med njimi je bilo največ bolnikov s srčnimi, ožiijnimi in ledvičnimi motnjami, in sicer 41,5 odstotka, sledilo je 21,3 odstotka z boleznimi želodca in prebavil, med ostalimi pa so ugotovili tri odstotke bolnikov z rakom.
AmeriSki nevrofiziolog dr. Lilly misli, da so delfini najrazumnejSe živali. Njihovi možgani so večji od človeških in imajo prav tako zapleteno skorjo. Dr. Lilly je nadalje trdno prepričan, da je velika raznolikost zvokov in ultrazvokov, ki jih delfini proizvajajo pod vodo, podobna zelo razviti govorici, ki jo proučuje že 4 leta in se poslužuje tudi magnetofonskega fraku. Da bi razkril meje inteligence delfinov, uporablja razne metode živalske psihologije. Delfini izpolnijo nekatere bolj ali manj zapletene naloge s tem, da jih spodbuja z nagradami. Ta nagrada je včasih tudi električni sunek v določeni del mož-gan, kar se zdi, da delfinom neverjetno ugaja. Delfini, kakor pojasnjuje dr. Lilly, zmorejo takoj skončati operacije, katere bi Šimpanzi, ki jih Štejemo za najrazumnejSe živali, naredili kvečjemu s poskuSanjem.
Ni človeka, tako trdijo kirurgi cornellske medicinske fakultete v ZDA, ki ne bi imel raka v vsem svojem življenju.
V izvajanju poudarjajo, da mnogo ljudi živi in umre, ne da bi vedelo, da se )e tudi pri njih nekoč pojavil rak. Kaže pa, da pred popolnim izbruhom bolezni varuje te ljudi neki imunostni činitelj in to podobno, kot se telo bojuje z drugimi boleznimi — s proizvajanjem protitelesc.
Če bi ugotovili obstoj imunostnega činitelja v človeškem organizmu, pravijo v zaključku raziskovalci, bi to dognanje omogočilo prodreti globlje v skrivnosti raka in odprlo novo pot za uspeSnejSe zdravljenje.
mamil (pri pariški policiji. Več detektivov ga je s teleobjektivi fotografiralo v trenutku, ko je z zavojčkom opija stopil Iz hiše, ki so jo opazovali zaradi suma, da se v njej zbirajo tihotapci iln prekupčevalci.
Statistični podatki kažejo, da tudi v Zahodni Nemčiji narašča število uživalcev mamil. Zanimivo je, da se — kakor v nekaterih drugih deželah — tudi v Nemčiji pečajo s to trgovino nekateri zdravniki, torej prav ljudje, ki kot strokovnjaki najbolje poznajo posledice tega strupa za človeški organizem.
Vendar evropska potrošnja zaostaja za azijsko, kjer se zadnja leta z vsemi sredstvi borijo proti trgovcem opija lin tajnim kadilnicam. Interpol Ima poseben odsek, ki preganja prekupčevanje, ki se je zadnje čase zlasti razširilo tudii v Italiji, od koder mamila po tajnih kanalih pošiljajo v Francijo In ZDA.
Najstarejši datum v zgodovini
Kdaj so ljudje začeli meriti časf Od kdaj človeštvo uporablja koledar?
Še do nedavno je veljalo, da so čas naj prej merili Asirci in Egipčani, ki so bili pac najboljši zvezdoznanci. Veljali so za prve, ki so redno opazovali nebo in si pridobili mnogo znanja o gibanju nebesnih teles. Znano je, da bi v Egiptu ne bila mogoča smotrna obdelava zemlje ob uporabi nilske vode, če bi egipčanski zvezdoznanci ne znali vsako leto natančno napovedati začetek poplavljanja Nila ali če bi ne znali zračunati po opazovanju gibanja zvezd, kako dolgo traja leto dni, to se pravi, v kakšnih presledkih se ponavljajo letni časi.
Najnovejša raziskovanja pa odkrivajo marsikaj presenetljivega, tako da ne bomo mogli več pripisovati prvenstva Asircem, Babiloncem in Egipčanom kot ljudstvu z najstarejšim razvojem znanosti ali kulture. Poprej smo mnogo premalo vedeli o prastarih, prvotnih Američanih, n. pr. o Mayih. V zadnjih letih so v Ameriki na Yucatanu pri raziskovanjih razvalin prastarega mesta med drugim odkrili, da so prvotni ameriški prebivalci znali računati čas prej kakor Asirci. Tako so dognati, da je bil prvi v zgodovini zapisan datum 5. junij leta 8489 pred našim štetjem! Raziskovalcem se je posrečilo razvozlati uganko skrivnostnih risb ali slikovne pisave. Odkrili so, da je ljudstvo Maya imelo zelo natančen koledar, celo natančnejši, kakor pa je gregorijanski.
Tudi Kitajci so že zelo zgodaj uporabi jedi koledar. Vendar so cas merili po Luni. Do četrtega stoletja pred našim štetjem niso poznali sončnega koledarja, to je takšnega, da bi čas merili po gibanju Zemlje in Sonca. Ven dar je tudi to zelo pomembno, da so Kitajci že v 4. stoletju začeli čas računati po Soncu. Na splošno pa je bilo pri Kitajcih v navadi, da so čas merili ali šteli »leta« po znamenitih zgodovinskih dogodkih. Kitajska zgodovina pa je tudi res že zelo dolga. Zanimivo je, da so Japonci začeli uporabljati sodobni koledar šele v prejšnjem stoletju, leta 1868; poprej so čas merili po dobah, posamezna doba pa je bila čas vladanja posameznega cesarja.
Dandanes večina človeštva uporablja tako imenovani gregorijanski koledar, ki je v veljavi od leta 1582. Z njim niso več popolnoma zadovoljni po svetu, predlogi za uvedbo boljšega koledarja pa še niso naleteli na primerno razumevanje.
Travniška
kronika
Celo pomiloval go je, ker mora predstavljati vlado, se je Izcimila iz revolucije in je v bistvu brezverska. 'Qko je govril 'katoličanom. Pri Turkih je spet pomiloval avilla, češ da so mu naprtili nehvaležno nalogo: pripro-^*1'' Postopno prodiranje francoskih čet (iz Dalmacije v •uraijo in tako naprtiti mirni lin lepi Bosni vse trpljenje in ''^všečnosti, ki jih prinaša vojaštvo in vojsko.
Neki torek, natanko opoldne, je von Mitlerer napo-51 ed obiskal D avilla.
Zunaj je Sijala pozno jesenko sonce, toda velika isoba v Pritličju Davillove hiše je bila hladna, skoraj mrzla. Kon-Zu^a stai se gledala iz oči v oči, se trudila, da bi razgovor ,6 bi bil prisiljen in da bi vsak čim naravneje povedal, kar !e že zdavnaj pripravil za to priložnost. Daville je pripovedoval ° sv°jern bivanju v Rimu in je kakor mimogrede °dal, da je njegov suveren srečno zaključil revolucijo in VzPostavil v Franciji ne samo družbeni red, ampak tudi ^9led vere. Kakor po naključju je našel no svoji mizi de-f®t o ustanovitvi novega, cesarkega plemstva v Franciji /* 9a obširno pojasnjeval svojemu obiskovalcu. Von Mit-rer 'je pa spet po ustaljenem pravilniku poudarjal modro
politiko dunojskega dvora, ki si želi samo miru 1n mirnega sodelovanja, vendar mara imeti močno vojsko, ker to terja položaj Avstrije kot velesile na vzhodu Evrope.
Oba konzula sta prekipevala od dostojanstvenosti (svojega poslanstva in od prve začetniške vneme. To ju je oviralo, da nista sprevidela, koliko je smešnega v vzvišenem tonu in svečanem vedenju tega snidenja, ni ju pa oviralo, ko sta opazovala in presojalo drug drugega.
DaVillu se je zdel van Miitterer mnogo starejši, kot si ga je predstavljal po tistem, kar je o njem slišal. Tudi vse na njem — temnozelena vojaška uniforma, staromodna frizura in zavihani brki na rumenem obrazu — se mu je zdelo starinsko in mrtvo.
Von Mittererju je pa bil Daville spet premlad in premalo resen. V vsem njegovem govorjenju, v neurejenih rjavih brkih im samovoljnem kodru plavih las nad visokim čelom brez pudra Im brez kit je videl polkovnik revolucionarni nered pa neprijetno prekipevanje fantazije in svobode.
Kdo ve, kddj bi bila konzula prenehala z razpravljanjem o visokih namerah svojiih dvorov, da ju mi prekinilo kričanje, vrišč im divje tekanje po dvorišču.
Kljub najstrožj! prepovedi so se številni krščanski in judovski otroci zbrali na ulici im se obešati na ograjo, da pričakajo lin vidijo konzola v njegovi sijajni uniformi. Ker v tem čakanju niso mogli mirovati, je nekdo sunil najmanjšega med njimi, da mu je spodrsnilo in je telebnil z ograje na dvorišče, kjer so čakali Davillovi strežaji In von Mittererjevo spremstvo. Drugi otroci so se razbežali ko vrabci. Judovski otrok, ki je padel na dvorišče, je zočel po prvem presenečenju vpiti, kot da ga živega dero, njegova dva brata pa sta skakala onstran zaprte ograje pa glasno jokala in klicala. Jok lin Stok, ki sta ob tem nastala, sta speljala pogovor obeh konzulov tudi na družinske zadeve:
konzula sta bila sedaj podobna vojakom, ko jim po kaki mučni vaji poveljujejo odmor.
Zaman sta zdaj pa zdaj, spominjajoč se svojega poklica im dolžnosti, skušala biti naduta im uradna. Skupna nesreča 'in podobna usoda sta biti močnejši kot vse drugo. Mimo vse zapetosti, uniform, odlikovanj in naučenih izrazov je kipela kakor hudournik zagrenjenost, ki sto jo čutila oba enako zaradi nezasluženega in težkega življenja, ki sta bila obsojena nanj. Zaman je Daville poudarjal nepričakovano ustrežljivost, ki je je bil že spočetka deležen v Kanaku, zaman je von Mitterer omenjal velike, skrivne in močne simpatije, ki jih uživa pri katoličanih. Iz barve glasu, iz pogledov je sevala samo skrita žalost im globoko človeško razumevanje dveh sotrpinov. In samo skrajni oziri dolžnosti im takta so ju zadrževali, da nista drug drugemu položila rake na ramo, kakor storita v nesreči dva samostojna in razumna moža.
Tako se je prvi obisk končal z razgovorom o otroških boleznih in prehrani lin sploh o težkih razmerah, v katerih morata živeti v Travniku.
Toda še taisti dan in oba ob istem času sta konzula presedela nad polami grobega konceptnega papirja in pisala dolge vrste uradnega poročila o prvem srečanju z nasprotnikom. Sedaj je bil prvi obisk videti povsem drugačen. Tu, na papirju, je bil to nekrvav dvoboj dveh orjakov v bistroumnosti, prebrisanosti m vnemi. Vsak je pripisoval svojemu tekmecu moči in lastnosti, ki so bile docela v skladu z visokim mišljenjem, ki ga je imel sam o sebi (in svoji nalogi. Samo da je v Francozovem poročilu Avstrijec nazadnje ležal moralno docela na tleh, v Avstnij-čevern poročilu je pa obstal Francoz presenečen in brez sape pred dostojanstvenimi lin (izbranimi izvajanji cesorsko-kroljevega generalnega konzula'.
Pred izletom:
Kaj pravijo oblaki
Od vremena je odvisen nedeljski izlet, ko stopi družinski poglavar na balkon in zaskrbljeno ugotovi, da ne kaže preveč dobro in da je bolje ostati doma. Seveda se lahko ravnamo tudi po radijski napovedi in po barometru, toda oboje ni ravno preveč zanesljivo. Zakaj se torej ne bi sami naučili ugotavljati vremena iz različnih oblik oblakov.
GLAVNO PRAVILO: Oblaki v različnih višinah in v različnih smereh pomenijo spremenljivost ali celo nagnjenje k padavinam. Nasprotno pa oblaki enotne oblike z enotno smerjo, čeprav v različnih višinah, pomenijo, da bo vreme stalno.
Kdor hoče že v soboto vedeti, kakšno bo vreme v nedeljo, naj pazi: če se čez dan začno obenem s svežimi vetrovi kopičiti od zahoda in jugozahoda široke gmote oblakov, budilke ni treba naravnali preveč zgodaj. Obeta se namreč deževno vreme. Prav tako napoveduje dež rumenkastozelenkasta proga na zgornjem robu zarje ob sončnem zahodu. Ta pojav pa traja le malo časa in ga je zato teže opaziti.
Tudi robovi oblakov nam pomagajo ugotavljati vreme: če so ostri in razločni, bo vsaj še 12 ur lepo vreme. Če pa so zabrisani, se obeta dež. Če se ob vročih poletnih dnevih razrastejo znani kopasti oblaki, smemo mirno iti na kopališče. Seveda pa morajo biti robovi oblakov ostri, oblaki sami pa ne smejo rasti preveč v višino. Tudi posamezni, izrazito ploskoviti oblaki, obetajo sončno vreme.
Ovčke ne pomenijo vedno poslabšanje vremena. Tudi ovčke in mrenasti oblaki so vremenski preroki. Mrenasti oblaki (cirus) lebde mnogokrat do 1000 metrov visoko. Če pridejo ti oblaki z zahoda, se bo vreme poslabšalo. Če pa pridejo z vzhoda, severovzhoda ali jugovzhoda, obetajo lepo, suho vreme.
GLASNIKI DEŽJA: Nalivi prihajajo iz kopastih oblakov. Med temi nalivi se lahko zopet zjasni. Če pa se plastoviti, tenčičasti oblaki vedno bolj zgoščajo in spuščajo, potem lahko rečete zbogom lepim dnem počitnic: nastopilo bo deževje, ki bo trajalo dalj časa. Vreme se bo zboljšalo šele, če se bodo pojavili nizko viseči cunjasti oblaki.
VARLJIVA MODRINA: Če vas bo zjutraj po deževnem devu pozdravilo bleščeče modro in popolnoma jasno nebo, greste lahko mirno spet počivati, zakaj še isti dan bo zopet deževalo. Tudi izredno dobra vidljivost ne pomeni nič dobrega. Sicer pa kristalna modrina ne pomeni nič slabega [razen po dežju). Če pa je nebo bledomodro ali postaja celo rahlo z.ame-gleno, je bolje vzeti s seboj dežnik.
BARVE OBLAKOV: Ne samo barva neba, tudi barve oblakov napovedujejo vreme. Pri kopastem oblaku, na primer, velika razlika med snežno belim zgornjim robom in grozečo sivino spodnjega dela ne obeta nič dobrega. Najbrž bo sledil kratek, toda močan naliv, morda tudi nevihta. Če pa so stolpasti oblaki v sredini obdani z vlaknastimi oblaki, ne bo nič hudega. Tudi oblak, ki se zgoraj širi navzven, naznanja, da nevihte najbrž ne bo.
Znanost in
Brž ko pritisne poletna vročina, se vsako leto znajdemo pred istim »problemom«: kako najhitreje in s kar najmanj neprijetnostmi porjaveti, lepo zagoreti od sonca. Le malo je ljudi, ki se kar mirno vležejo na sonce in že po prvih dneh kopanja lepo zagorijo; večina jih je bolj občutljivih in marsikdo ima celo tako občutljivo kožo, da že po nekaj minutah prvega sončenja pordeči kot kuhan rak, nemalokrat pa so posledice prvega sončenja lažje ali hujše opekline, ki so vse prej koc prijetna stvar.
Običajno mislimo, da je vsaj rahlo vnetje kože po sončenju (ki je vsekakor škodljivo, če je hujše, pa še toliko bolj) nekaj nujnega in da brez tega ne moremo lepo zagoreti. Toda znanstveniki, ki so se v svojih raziskavah dotaknili tudi tega področja, so dokazali, da to ni res, hkrati pa so dodobra proučili potek sončenja in vpliv sončnih žarkov na našo kožo.
Nevami so samo najkrajši žarki
Vsekakor je res, da so ljudje, ki le redkokdaj pridejo na sonce, dosti bolj občutljivi kot tisti, ki se redno sončijo. Toda ne glede na to drži, da je občutljivost pred sončnimi žarki individualni pojav in da ni mogoče postavljati splošnih pravil, kako naj se ljudje sončijo, da ne bodo dobili opeklin.
Zakaj sploh naša koža pordeči, ko se sončimo?
sončenje
Raziskave so pokazale nekaj zanimivega: opeklin na koži ne povzročajo vsi ultravijolični žarki, ampak samo najkrajši — tisti, ki imajo valovno dolžino od 290 do 320 milimikronov. Nad to mejo ultravijolični žarki naši koži niso nevarni in spričo njihovega učinka koža samo lepo porjavi brez opeklin, ne glede na to, kako naglo in koliko časa se sončimo.
Najkrajši ultravijolični žarki, ki še prodrejo do zemeljske površine (valovna dolžina 290 do 320 milimikronov), prodirajo skozi zunanjo plast kože in se prebijejo skoraj do občutljive plasti živih celic. To povzroča širjenje kapilar (najdrobnejših žilic) v tkivu, kar gre lahko tako daleč, da nastanejo na koži celo rane.
Temno barvo zagorele polti povzroča nastanek melanina — tistega kožnega barvila (pigmenta), ki ga imajo v svoji koži posebno dosti Črnci in Indijanci. Normalni potek sončenja je takle: v osnovni, debelejši plasti kože (kutis) nastaja melanin spričo delovanja ultravijoličnih žarkov z nekoliko večjo valovno dolžino, se pravi ne zaradi tistih, ki povzročajo opekline. V gornji plasti kože (epiderma) pa melanin oksidira. Brž ko je v koži dovolj melanina, se pravi takrat, ko je koža že dovolj zagorela in temne barve, je s tem tudi že precej zaščitena pred sončnimi opeklinami.
Olja ščitijo, toda ne dovolj
NASVETI
£ KIS v steklenicah ne bo postal kalen, če mu dodamo nekaj koščkov oglja.
•	BARVNE MADEŽE na šipah odstranjujemo z britvico, nakar jih obrišemo s špritom.
0 ZLAT IN SREBRN NAKIT brez kamnov lepo očistimo s krtačko v vroči milnici z dodatkom salmijaka. Ko smo nakit oplaknili v vroči vodi, ga posušimo s toplo krpo. In še napotek samo za zlat nakit: prav tako lepo ga očistimo, če ga zdrgnemo z režnji čebule in ga nato obrišemo z volneno krpo.
•	OBRABLJENE GRAMOFONSKE PLOŠČE zdrgnemo s čisto mehko krpo in finim oljem. Spet bodo zvenele čisto in brez motenj.
A KULI-SVINČNIK bo znova pisal mehko in razločno, če ga za nekaj minut namočimo v vročo vodo. Tovrstne madeže pa iz volnenega blaga in svile odstranjujemo z alkoholom, iz ostalih tkanin pa z gorilnim špiritom, ki smo mu dodali nekaj ocetne kisline.
»Sončne električne konzerve"
Znano je, da Sonce oddaja v vesolje precej širok spekter žarkov, toda za sončenje so pomembni samo ultravijolični žarki — natančneje povedano: elektromagnetni valovi z dolžino od 290 do 420 milimikronov (milijonink milimetra). Res je sicer, da Sonce oddaja tudi ultravijolične žarke s krajšo valovno dolžino, toda le-ti ne dospejo do zemeljske površine, ker jih prej vsrka ozračje.
Prostor za kovčke
Kam s kovčki, je večno vprašanje sleherne gospodinje. Povsod so napoti ali pa kvarijo ubranost prostora. Navadno jih imamo na omari, toda lahko jih skrijemo tudi takole; v predsobi ali kjerkoli že najdemo prazen kot, naložimo kovčke drugega vrh drugega, tako da je najmanjši spodaj, največji zgoraj. (V kovčke spravimo seveda obleke, ki je ravno v tistem letnem času ne nosimo, ali pa koce, pernico itd. In potrosimo s sredstvom proti moljem.] Zdaj položimo na vrhnji kovček lesonitno ploščo ali ploščo iz plastične mase, ki jo lahko po okusu preoblečemo z blagom, iz katerega je zavesa. Zaveso pritrdimo z žebljički na plošča in naj sega do tal, da bo vzbujala videz toaletne mizice, za kar tudi lahko služi, če obesimo na steno še ogledalo. Pod tako preobleko nihče ne bo niti slutil vaše »ropotarnice”.
Vsi vemo, da je s pametnim, počasnim sončenjem mogoče zagoreti brez opeklin in vnetja kože. Toda takšno sončenje traja več tednov, kar običajno presega meje naše potrpežljivosti. Zato si kopalci pomagajo drugače: mažejo se z raznimi zaščitnimi sredstvi — z olji, kremami in drugimi preparati, ki jih ponuja kozmetika. Toda znanstvene raziskave vedo povedati, da ta sredstva običajno ne zaščitijo dovolj naše kože pred ultravijoličnimi žarki z najkrajšimi valovnimi dolžinami, se pravi — pred sončnimi opeklinami.
Najraje uporabljamo pri sončenju razna olja, ki imajo še to dobro lastnost, da se nam zaradi njih koža tudi preveč ne osuši na vetru. Večina teh olj so rastlinska olja — na priliko olivno — z dodatkom nekaterih snovi, ki pospešujejo oksidacijo melanina v epidermi. Sodobna znanost pa nam sedaj že nudi dosti boljša zaščitna sredstva od klasičnih olj za sončenje saj le-ta kože vendarle ne zaščitijo toliko, kot bi radi. Nova zaščitna sredstva so tako učinkovita, da omogočajo tudi ljudem z najbolj občutljivo kožo že prvi dan naglo sončenje brez kakršnih koli bolečih posledic.
BI Neki kanadski strokovnjak za prehrambeno industrijo je pred nedavnim navedel v svojem poročilu, da več kanadskih tovarn za konzerve v pokrajini Ontario že skuša 'izdelali loko imenovane »sončne konzerve”, ki naj bi se pojavile na tržišču najpozneje V petih alti šestih letih. Kakšne čudne konzerve bodo to?
Gre za normalne živilske konzerve, v katerih pa bi bile samo na pol pripravljene jedi. Od današnjih konzerv podobne vrste naj bi se nove, »sončne električne konzerve” razlikovale po tem, da bodo imele v spodnjem delu vgrajene posebne sončne baterije, se pravi napravo za pretvarjanje sončne energije v elektriko. Iz sončne energije pridobljena elektrika bo segrevala poseben majhen električni kuhalnik, ki bo tudi vgrajen v spodnji del takšne konzerve. Tako bi dobili izletniki, pa tudi gospodinje, pripravne konzerve, ki bi se same segrele in do koncd skuhale pred uporabo, treba bi jih bilo samo postaviti na sonce.
Osvežujoče pijače za poletne mesece
Mešano sadje z mlekom
Jogurt z bananami
Različno sadje, ki ga izberemo po okusu (vsega 350 g) operemo in pretlačimo, zmotamo s 100 g sladkorja in postavimo na hladno, šele tik preden serviramo, prilijemo 1 liter hladnega mleka, dobro stolčemo s Šibo in nalijemo v kozarce.
Jabolčni jogurt
Eno veliko ali dve majhni jabolki nastrgamo in zmešamo s steklenico jogurta. Sladkamo z žlico medu in dodama limonin sok, naposled primešamo še 2 žlici sesekljanih lešnikov. Okrasimo lahko s tolčeno smetano in se-^čsekljanimi orehi.
Eno banano olupimo in pretlačimo. Dodamo steklenico jogurta, sok limone in osladimo z žlico medu. Pijačo nalijemo v kozarce.
Poletno veselje
To pijačo spet pripravimo iz različnega sadja, ki ga osladimo s sladkorjem in postavimo na hladno (ali v hladilnik), kjer naj stoji vsaj eno uro. Tik preden serviramo, porazdelimo sadje v kozarce in jih po okusu napolnimo z mlekom, smetano, jabolčnim ali grozdnim sokom. Za boljši okus dodamo še nekoliko vanilijevega sladkorja.
Seveda sta oba močno poudarila, da je nasprotnik potrt zaradi izredno hudih razmer, v katerih mora prosvetljen Evropejec živeti z družino v teh divjih in hribovitih krajih. Vendar pa nobeden od nijiju niti omenil ni svoje lastne potrtosti.
Tako sta imella konzula ta dan dvojno tolažbo in dvojno zadovoljstvo: pomenila sta se in se pomilovala kot človeka, kolikor je bilo prvo pot mogoče, in naslikala drug drugega v čimbolj neprijetnih barvah, kar je pomenilo, da sta ustvarila kolikor mogoče laskavo podobo samega sebe. S tem sta vsak zase zadovoljila v sebi dvema potrebama, ki sta biti nečimrni in sta si nasprotovali, pa sta bili vendar obe enako človeški in enako razumljivi. To je pa bilo vsaj nekaj v tem nenavadnem življenju, ki je obema skopo in čedalje bolj skopo odmerjalo zadovoljstvo, bodi pravo alii umišljeno.
Tako sta poslej na dveh nasprotnih straneh Travnika — hiša proti hiši — živela konzula, vsak s svojo družino in svojimi sodelavci. To sta bila človeka, že vnaprej izvoljena in poslana, da si bosta nasprotnika, da bosta drug drugega dražila in spodnašala 'in da bosta pri oblasteh in med ljudstvom podpirala koristi svojega dvora in svoje države, hkrati pa kolikor le mogla škodovala koristim nasprotnika in jih pobijala. To sta tudi počela, kakor smo videli in kakor bomo še videli, vsak, kolikor Je mogel po svojem temperamentu, vzgoji in možnostih. Borila sta se dostikrat žolčno in brezobzirno, pozabljala na vse in se vdajala zgolj osebnim nagonom borbe in samoobrambe kakor dva okrvavljena petelina, ki so ju nevidne roke spustile na to ozko in senčno borišče. Vsak uspeh enega je pomenil neuspeh za drugega, in sleherni neuspeh je bilo majhno zmagoslavje. Udarce, ki sta jih dobivala, sta skrivala ali zmanjševala tudi sama pred sabo, udarce, ki sta jih zadajala nasprotniku, pa poveličevala in poudarjata v svojih
KXXXXX)CCXXXXXXXXXKXXXX3yCKXXXXX3CaCXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX3
poročilih na Dunaj ali v Pariz. V teh poročilih sta bila nasprotni konzul in njegovo delo sploh prikazana samo v temnih barvah. Tako sta bila ta dva zaskrbljena družinska očeta in priletna državljana kdaj pa kdaj videti strašna in krvava kakor podivjana leva ali mračna macchiavetlista. Tako vsaj sta drug drugega slikala, zapeljana od svoje težke usode lin varana od nenavadnih razmer, v katere sta bila vržena in v katerih sta naglo izgubljala čut za pravšno mero in smisel za stvarnost.
Predolgo in odveč bi bilo naštevati po vrsti te konzulske viharje v kozarcu vode in vse njune borbe in domislice, od katerih so bile mnoge smešne, nekatere žalostne, večina pa nepotrebne in brezpomembne. Marsikateri se tako ne bomo mogli ogniti v našem pripovedovanju. Konzula sta se borila za vpliv pri vezirju in njegovih prvih sodelavcih, podkupovala sto ajane v obmejnih področjih ter jih ščuvala na roparske pohode v nasprotnikove kraje. Francoz je potiskal svoje plačance na sever čez avstrijsko1 mejo, Avstrijec pa svoje na jug proti Dalmaciji, kjer so vladali Francozi. Vsak je po svojih zaupnikih trosil lažne novice med ljudstvo in pobijal tiste, ki jih je širil nasprotnik. Naposled sta drug drugega zasramovala in se obrekovala kakor sprte ženske. Prestrezala sta si kurirje, odpirala pisma in prevzemala ali podkupovala služabništvo. Če naj verjamemo vsemu, kar sta drug o drugem govorila, se zdi, da sta se tudi dejansko zastrupljala ali to vsaj poskušala.
Hkrati je pa bilo mnogo stvari, ki so nasprotna si konzula navzlic vsemu zbliževale in povezovale. Dejansko sta bila vendar že oba v letih, »obremenjena z družino"; vsak je imel svoje urejeno življenje in svoje načrte, skrbi in nadloge. Bila sta samo prisiljena, da se v tej tuji in neprijetni deželi ravsata in spopadata bedno in vztrajno, posnemajoč v svojih prizadevanjih velika dejanja svojih daljnih nevidnih in dostikrat nerazumljivih gospodarjev.
ODCXXX)000CXX)000000000000000O00tX>CXXXXXXXX>0CXJ0C3000CXXXXX*XXXX:xD0CXX300OCXX30CXX)0000Ce
Težko življenje in zla usoda sta ju zbliževala. In če sta bila na svetu dva človeka, ki bi se bila mogla razumeti, se tolažiti in si celo pomagati, potem sta bila to naša dva konzula, ki sta trošila svoje sile, svoje dneve in dostikrat svoje noči za to, da sta metala drug drugemu polena pod noge in si življenje kolikor le mogoče grenila.
V resnici sta bila različna samo cilja njunega uradnega dela, vse drugo je bilo isto ali podobno. Borila sta v enakih pogojih, s podobnimi sredstvi, s spremenljivimi uspehi. Poleg medsebojne borbe sta se morala neprenehoma bojevati še s počasnimi in nezaupljivimi turškimi oblastmi In neverjetno trmastimi in hudobnimi domačimi Turki. Oba sta imela svoje skrbi v družini, enake težave s svojo vlado, k ne pošlje pravočasno navodil, pa z ministrstvom, ki ne potrdi kreditov, in z obmejnimi oblastmi, ki ga stalno lomijo in delajo napake. Kar pa je bilo najvažnejše, oba sta morala živeti v prav istem orientalskem mestecu brez družbe lin ugodja, brez vsakršne udobnosti, često tudi brez najpotrebnejšega, med divjimi gorami in surovimi ljudmi; morala sta se boriti z nezaupljivostjo, z malomarnostjo, nesnago, z boleznimi in nezgodami vsake vrste. Morala sta kratkomalo živeti v okolju, ki človeka z Zahoda najprej izčrpa, ndfo pa stori bolestno razdražljivega in zoprnega samemu sebi in drugim, dokler ga v teku let docela ne spremeni, zlomi in že davno pred smrtjo pokoplje v popolni otopelosti.
Zato sta se konzula veselo obiskovala, kakor hitro so jima dovoljevale spremenjene razmere ali boljši politični odnosi med njunima deželama. V takih trenutkih premirja in odmora sta se gledala presenečena in v zadregi kakor v sanjah; in iskala sta v sebi drugih, osebnih čustev do nasprotnika in se vpraševala, koliko jim smeta popustiti.
(Se nadaljuje)
^ o s e f Friedrich P e r k o ni g :
Lukež pred sodniki
Ko je Lukež vstopil, so bili občinski vrhovi že zbrani. Gospod Hobian, župan, je sedel v svojem stolu, katerega je prerasel že predlansko leto 'in v katerega se je lahko vsedel le še na sito; njegov obraz je bit belkast, svetil se je od skoraj grozljive, bolehne bledice; njemu je veljat prvi pogled starega fnoža. Vsi borni ljudje v občini so v častii imeli častivredno ime Hobian; ponižnost jim S® tičala v krvi, vsii so namreč služili prednikom mrtvaško-bledega. In drugi starčev P°9l®d, ki je prišel semkaj, da bi se pokoril za svoj greh, zo katerega se ni čutiil krivega, je veljal možu, ki je stal poleg mize gospoda Hobian a, ko da bii moral biti pri roki, če bi °ni drugi potreboval pomoč, im bit je pravzaprav pripraven za tako pričo. V sobi pa ni bilo obraza, ki bi bit talko dobro rejen in tako rdeč, kot obraz Wotfla; da, krčma kraj mosta in prekupčija v okolici, barantanje z vsem mogočim, samo ne še naravnost z ljudmi; te-ti redijo svojega moža. Edino krčmar-jeve prašičje oči so zrle v velikega starca v lodnastem oblačilu, vse druge so gledale drugam, oči župnika, oči Bodmerja z gore, im gospod Hobian je strmel predse, kakor da sPloh ne bi bito nikogar v njegovi bližini. Lukež je stat sredi čumnate, višale kakor staro drevo in v njegovi glavi je bita zdaj tišina, kakor v listju drevesa, preden zošurni z vetrom.
»To je torej strdeni tat," je rekel Wolft Z galšavim glasom, izrekel je, ko da so že bokali na veseli dogodek. In vendar je zazvenelo zraven še: zdaj mu bomo torej slekli kožo in nasuli nanjo še soli.
»Jaz, Lukež po evangelistu ..je začet starec, kakor po dolgo urjeni navadli, njegov 9'las, ki se je dvignit iz neme ponižnosti, je Zadel mrtvoudmega gostilničarja kat žival.
.Miri" je zapovedal tedaj gospod Hobian, fcrekel je rahlo, ko da bi moral varčevati s slehernim glasom. „Tukaj si Lukež Lugauer
Perkonigov roman »Ugrabljena strd” v slovenskem prevodu Roka Ariha dobite v knjigami »Naša knjiga” v Celovcu. Broširana knjiga stane 25 šiL, v platno vezana knjiga s ščitnim ovitkom pa 35 šilingov.
stim srcem. Namesto da bi se to čisto srce zdaj razkrilo, se je skrito še globlje v starega moža. Njegove ustnice so ostale zaprte in niso vprašale: Ali ste stehtati pravico na tehtnici, preden ste jo izrekli? Bilo bi tako lahko odložiti iz sebe del krivde. Lukež bi moral ie pripovedovati, kako je prišlo do tega, da je za trenutek zašel s prave poti, saj so čakati na to, 'in te zarodi tega so se njihove oči odvrnite od njega, ker so se zavedali, kako je tisto, kar so mu morali prizadeti, na pot krivica.
Ni slutit seveda, kako hvaležni bi mu bili, če bi vsaj zdaj odprl svoja usta v svoj običajni začetek: Jaz, Lukež po evangelistu ... ah, tako se rodijo med ljudmi bridkosti, kajti njih čela niso iz stekla, da bi lahko v njih prebirali medsebojno spravljive misli. Nihče med njimi ni kriv in vendar se razidejo sovražno.
Če bi le eden izmed njih ušel svoji sramežljivosti; ali pa bi vsaj zlobni primerek moža iz krčme pri mostu izrekel naglas vpijočo krivico, da bi jo omogočit drugim zmanjšati; ali pa bi se končno vendarle vžgal Lukež.
Zdelo se je, da je poteklo .kaj malo časa, da se je kaznovani starec zbral k zadnji zavrnitvi. Biilo mu je namreč tako, ko da mora vprašati gospode, ki so o njem tako naglo razsodili: Ali ni vsakdo od vas tudi kdaj v žalostnem času odposlal svoje čebele k sosedu, da bi se tam napite do sitega? In mogoče ste 'imeli vi več sreče kot jaz, sosed ni
opazit, sosed je spal ali pa ga ni bito doma. Takšno vprašanje bi se že lahko vzbudilo v njegovi glavi, bila je to vednost mnogih let, ki mu je izročita vprašanje, toda o njej je razmišljat z negotovim, žalostnim čustvom, njegove besede so bile prepočasne, okorne, zamudite so svoje sekunde na poti k ustom, in tako je ostalo le pri videzu, kakor da je želel še nekaj reči.
Obrnit se je in molče odšel, stopal je bolj sklonjen kot je prišel, na njegovih ramenih je ležalo nevidno breme, mrazilo ga je pod obokom veže, tudi sonce na planem ni bito topleje. Vso sončno toploto so popiti v svoje nedeljske suknje ljudje, ki so prišli v cerkev. Kakor napihnjeni od sonca, so stati na trgu pred Habianovo hišo, kjer so se zbrali vsake nedelje po maši. Nekateri so sedeli v senci cerkvenega zidu, drugi na nekaj stopnicah, ki so vodile navzgor k pokopališču in staremu Lukežu se je zdela, da ni manjkat danes nihče ad vseh maž iz občine. Čakali so nanj, da bi napolniti mero sramote. Biti so občina, kot oni višji notri v izbi, ki so ga na kraju odgnali s svojim motkom. In ljudje tu no trgu, kmetje z gore in toga, hlapci, dekle, oglarji in tesači so vedeli, da je zdaj prišel s pripetim madežem, kaznovan za ugrabljeno strd; nekaj takega gre od ust do ušes kakor ogenj po suhem 'listju.
Stari mož je bit prepričan, da se ni motit, kako so se umikali pred njim, fin prepustili so mu ulico, skozi katero je moral liti, spremljan od njihovih posmehljivih pogledov. Vsakdo ga je h graji gospoda' Hofoiana kaznoval še po svoje. Nešteto je bito zanj tistih nekaj korakov, ki jih je moral prehoditi preko trga, temen je bit trg pri potnem soncu.
Odlomek iz romana »Ugrabljena strd«
Kaj nam pove Moliere
0 Kdor se drugim smeje, naj se zaveda, da bo žel, kar seje.
0 Marsikdo išče, česar najti noče.
0 Ljubezen je učitelj brez primere, nauči te, česar niso znal nikoli, in preobrazba duše v njeni šoli izvrši se često v hipu brez ovire.
0 Kdor ceni vse, nikogar resnično ne ceni.
0 Kdor ne ume misli skriti vase, v deželi tej uspevati ne more.
0 Ženska, če koga noče za moža, oboževanje rada mu dovoli.
0 V duhu otrok odgajati krepost, voditi hišo, delo in družino ter skrbno varčevati z imovino, to bodi ženi znanost in modrost.
0 Vsak tak je, kakršen pač more biti; vsi, ki žele to, niso duhoviti.
0 Učen trap bolj je trap ko trap neveden.
0 Kdor Ima največ masla na glavi, najrajši krade svojim bližnjim čast.
0 Mar ni zaničevanja vredna šle-va, kdor še odbit ljubezen razodeva!
0 Nihče namenov vseh ne izvrši, dolga je pot od misli do dejanja.
Arkadi j Averčenko
(^alldtn ik iim vMmti
nihče drug,” in pogledal je k prečastitemu 9°spodu, če bi ta mogoče ne želel braniti Evangelista, katerega Ime si je v predrznosti r^*del tu nekakšen človeček; toda stari žup-•^k ni užival v tem, da bi povečal vidno re-Veževo srčno stisko.
»Svoje čebeli si nakrmil z žganjem?" je ^Prašal Hobian, ker so vsi okoli njega mol-čali in mu prepustili s svojim molkom začetek
Postopka.
»Dal sem jim žganja, da ..."
Lukež ni hotel tajiti, kor se je v resnici pribilo. Vsekakor bodo še vprašali, da bo 'anko vse na široko razložil, kair je stkal v *v°ji glavi, eno ob drugo je lepo uravnal, želel si je postreči kakor z mize, in morali *6 bodo bolj miilo uglasiti, njihove oči ne b°do mogle biti več dolgo odvmjene od ^jsga. Zaradi tega, ker go ni iti pogledali n'iso, j® trpel najhuje; govori naj ljudem, ° katerih se mu zdi, da se kaj mdlo menijo
*anj.
»Ti torej priznaš," je vprašal nadalje Ho-»tvoje čebele so ropale?"
»VVoldihouser naj vzame moje tri panje," j® hote! reči Lukež, toda ni mogel spraviti liz niti glasu. Poseben sram mu je zadrgni! In ko ni izrabil zase odmora, ki ga je °Pust,il gospod Hobian, ker je še vedno _uPal, ,ja nekaij boljšega kasneje ne more izostati, tedaj je gospod Hobion dospel do ^ključka, ki bi ga zapazil tud! mnogo šib-eiši na umu, kot pa je bil to daljni popotnik ukej. cja j6 moraila biti obsodba že vnaprej počena in dogovorjena, še preden je vsto-Pri gospodih, in konec se je glasil:
,. "Lukež Lugauer, ti boš posvarjen pred ob-n° zaradi ugrabljene strdi... Morati bi te *aPreti, če bi šlo po pravici, toda prizana-SQrr,o tvojim belim lasem."
Nič več, nič mainj 'in zdajle bi lahko Lukež T>r‘dejai| še vedno svoj veliki govor, čeprav mu je zdelo, da zdaj že ve, zakaj so se °9'ibali njegovemu pogledu župnik, Bodner z 9ore in gospod Hobion. Le rdečelični VVoltl, * vratom, ki je štrlel iz zavihane lanene sraijce in z lizbuijenimi očmi, tako kot pri s rupeni žabi, ni povesili svojih oči, toda nje-11111 enaki niso kdo ve koliko veljati pred či-
Njegova ekscelenca gospod minister se je zleknil v mehak naslanjač, si prižgal cigareto in svojemu tajniku rekel: »Vedite, umetnost je nekaj veličastnega. Pred nekaj dnevi sem bil na razstavi v muzeju — Rubens, Rembrandt in drugi Holandci... človek bi si kar prste obliznil.«
Tajnik je nekaj časa razmišljal, nato pa rekel: »Da, smisel slikarstva je, da zabava!«
»In glasba!« je rekel minister. »Slišiš oratorij ali simfonijo, in že se ti zdi, da si v devetih nebesih. Na primer Verdi, Puccini, Berlioz, Glinka ...«
»Verdi je čudovit glasbenik!« je vzkliknil tajnik.
»In potem poezija? Pesmi?« je vprašal gospod minister.
»Tudi pesmi niso slaba zabava,« je ljubeznivo odgovoril tajnik.
»... in znanost?« se je zamišljeno, spomnil minister. »Rlimatologija, tehnika in geografija? Kar ne morem verjeti, da je pri nas tako malo umetniških in znanstvenih del. O slikar-
jih, skladateljih, pesnikih se tako rekoč ničesar ne sliši. Kje se ti vražji ljudje skrivajo?«
»Prav gotovo jih mora nekaj biti, toda še nihče jih mi našel!«
»Tako... treba jih je poiskati in izvleči na površje. Dolžnost vlade je, da postane zaščit-nica znanosti in umetnosti.
»Kdo naj jih pa odkrije, ekscelenca?« je nervozno vprašal tajnik.
»Kdo je ljudstvu najbliže?«
»Policija, ekscelenca.«
»Sijajno; saj je to moje področje. Policija naj poišče talente in mi jim bomo pomagali.«
»Čudovita misel, gospor minister bo postal drugi Fouche.«
»Zakaj drugi?«
»Ker je prvi živel že za časa Ludovika XIV. Tedaj so živeli La Fontaine, Moliere ...
»Odlično!« je vzkliknil minister. »Pošljite v tem smislu okrožnico.«
Generalni gubernator je kimal z glavo in zamišljeno bral orožnico: »Policijski oddelek ministrstva za notranje zadeve. Akt številka 134.657. Strogo zaupno.
Glede na to, da stikih z ljudstvom,
P e r c y T o w e 11:
»HRABROST"
]immy je ljubil Junnifer.
— Če me ljubiš in me hočeš poročiti, — je rekla Junnifer, — govori z očetom.
— Dobro. Odpelji me k njemu!
Junnifer je odpeljala Jimmyja k očetu.
— Ste vi Jimmy Nolens? — je vprašal 0'Discoll.
— Sem.
— Hočete se poročiti z Junnifer?
— Točno.
0'Discoll je premeril Jimmyja: — Za zakon je potrebna hrabrost.
— Imam jo.
O. K. — je rekel 0'Discoll — potem pojdiva — Kam?
— Ven iz mesta.
— Kaj bova tam?
0'Discoll se je nasmejal: — Dokazali bo ste svojo hrabrost. Kdor se hoče oženiti z Junnifer, mora držati z menoj korak.
— Do predmestja?
0'Discoll se je zasmejal. — Bila se bova. Jaz sem bil boksarski šampion v Arkansas Cityju.
Jimmy je šele tedaj opazil, kako velik, širok in močan je bil oče 0'Discoll.
— Sprejmi, dragi — ga je nagovarjala Junnifer.
— Da — je vzdihnil Jimmy.
Spotoma je 0'Discoll pripovedoval o svojih uspehih. Kako je tolkel Beryja Jacka K. O., pripovedoval o svoji bliskoviti zmagi nad Mariusom. Po dveh sekundah je Drerveller videl vse zvezde.
Jimmy se je ves tresel, ko sta prišla na travnik.
0'Discoll je to z zadovoljstvom opazil. Stisnil je roko v pest.
— Poslušaj, Jimmy, — je rekel 0'Discoll in se postavil v pozo ex-hoks-Šampiona, — ni dvoma, da te bom zdrobil v kašo, toda dajem ti izredno priliko. Daj mi sto dolarjev. Za sto dolarjev boš dobil Junnifer, jaz pa ti bom prizanesel.
Tedaj se je Jimmy odločil. Zadel je brado 0'Discolla. Ta je padel kot vreča.
Ko se je 0'Discoll zavedel od strahu in udarca, ki ni bil ravno nežen, je ponudil Jim-myju roko: — Ti si prvi, ki mi ni hotel dati sto dolarjev. Ti si hraber. Dobil boš Junnifer.
— In ti res nisi vedel, — ga je vprašala Junnifer, ko so zvečer sedeli na terasi, — da ni bil oče nikoli boksarski šampion? O boksu sploh nima pojma.
— Kako naj bi to vedel?
Junniferine oči so se razširile od začudenja: — Kaj se nisi bal, da te bo potolkel?
— Bal sem se, toda nisem imel sto dolarjev.
je policija v najtesnejših posebno še v notranjosti države, in ji je znano vse, kar se med ljudstvom dogaja. Vas, gospod generalni gubernator, prosim, da izdate svojim podrejenim policijskim organom ukaz, naj se prepričajo* * kdo od prebivalcev se zanima za umetnost, slikarstvo, za znanost, tehniko, poezijo, klima-tologijo itd.; med temi ljudmi dožanite, če je kaj talentiranih. Ta odkritja dostavite policijskemu komisaritu.«
Generalni gubernator je poklical gubernatorja in mu rekel:
»Gospod gubernator, dobil sem ukaz. Treba je raziskati, kdo od prebivalcev se ukvarja s slikarstvom, poezijo, glasbo in še nekakšno klimatologi jo. Izvršite to in mi prinesite poročilo!«
»Gospod gubernator, gospod inšpektor!«
»Naj vstopi... Gospod inšpektor, dobil sem ukaz, da raziščem, kdo od prebivalcev se ukvarja s poezijo, glasbo, klimatologijo. Ukazujem vam, da v roku 24 ur zberete podatke, zaslišite sumljive osebe in mi nato o vsem prinesete poročilo. Razumeli?«
»Gospod inšpektor, zunaj je policijski občinski načelnik; čaka vaših ukazov.«
Inšpektor je šel ven in s strogim službenim glasom rekel:
»Policijski oddelek je zvedel, da se nekateri individui ukvarjajo z glasbo, petjem, poezijo, slikarstvom, klimatologijo ali kakor se že reče tem stvarem. Te osebe po vaših žan-darjih takoj zaslišite. O uspehih zasliševanj me pridite obvestit semkaj.«
Občinski policijski načelnik je poklical orožnike: »Žandarji, oblasti so zvedele, da se nekateri prebivalci v naši občini slabo vedejo, da se ukvarjajo s prepevanjem, glasbo, slikarstvom, klimatologijo in vrag vedi, s čim še. Krivce polovite čimprej! Brez oklevanja! Pojdite!«
»Ti si Ivan Kolosov?«
»Da, gospod žandar!«
»Igraš na harmoniko?«
»Da, v svojo zabavo!«
»Ti bom že dal zabavo!«
»Gospod žandar, kaj se ne sme igrati na harmoniko?«
»Ti bom že pokazal, ali se sme ali ne! Tepec! Se ukvarjaš s klimatologijo?«
»Kaj pa še, zdaj sem za zmerom poročen ...«
»Tiho! Prepevaš?«
»Jaz ne, ampak Semjon Krivo j!«
»Tako, zdaj pa v zapor, tam boš ostal, dokler ne poveš imen svojih pajdašev!«
Čez dva dni je prišlo v policijski oddelek prvo poročilo:
»V sm:slu okrožnice številka 134.657 so bile vse osebe, ki se ukvarjajo s poezijo, umetnostjo, slikarstvom in klimatologijo, zaslišane in so svojo krivdo priznale. V tem trenutku so v zaporu. Pričakujemo nadaljnjih ukazov!«
RADIO PROGRAM
RADIO CELOVEC	RADIO LJUBLJANA
Naši otroci o svojih počitnicah:
„Pestro in veselo nam potekajo dnevi.
V
e e
I. PROGRAM
Poročila: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00, 22.00.
Dnevne oddaje: 5.55 Kmečka oddaja — 6.10 Jutranja gimnastika — 7.55 Gospodarske vesti — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Za gospodinjo — 11.00 Zabavna glasba — 13.10 Opoldanski koncert — 18.55 šport — 19.30 Odmev časa — 20.10 Deželna poročila — 22.10 Pogled v svet.
Sobota, 4. 8.: 8.00 Otroški zbor radia Celovec — 8.05 Naš hišni vrt — 8.15 Komorna glasba — 14.15 Pozdrav nate — 15.50 Za tilateliste — 16.00 Koroška dobrodošlica poletnim	gostom	— 16.30	Za	delovno ženo	— 17.10 Melodija z	Dunaja	— 18.25	Za	prijatelja zborovskega	petja
—	19.00	Dober	večer, dragi	poslušalci —	21.15 S	Cho-
pinom je konec.
Nedelja, 5. 8.: 8.05 Kmečka oddaja — 9.05 Popevke —
11.00	Dopoldanski koncert — 12.45 Gledališko ogledalo
—	13.00	Operni	koncert	—	13.45 Lovska	ura —	14.30
Pozdrav nate — 17.05 Plesna glasba — 18.00 Baletna glasba iz francoskih oper — 19.00 šport — 20.10 Krinke hudiča — 21.10 Zabavni koncert.
Ponedeljek, 6. 8.: 8.15 Glasba mojstrov — 15.00 Posebej za vas — 15.45 Koroški knjižni kotiček — 17.10 Mozaik not — 18.25 Za vas? Za vsel — 18.35 Mladinska oddaja
—	19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 Pogovor z gostom — 20.30 Zdravo živeti, toda ne pretiravati —
21.15	Za deželo in mesto.
Torek, 7. 8.: 8.00 Zveneč jutranji pozdrav — 3.15 Orkestrski koncert — 14.15 Oddaja mladinskega referata —
15.00	Posebej za vas — 15.30 Komorna glasba — 18.00 Mesec dni deželne politike — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 »Rodbinske listine", veseloigra.
Sreda, 8. 8.: 8.00 Zveneč jutranji pozdrav — 8.15 Glasba Sergeja Prokofjeva — 13.30 Mala melodija — 15.15 Glasba za mladino — 18.00 O domovina — 18.15 Pomoč vsakdo potrebuje — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 Koncert munchenskih filharmonikov.
četrtek, 9. 8.: 8.00 Zveneč jutranji pozdrav — 8.15 Orkestrski koncert — 14.45 Ura pesmi — 15.15 Koroški knjižni kotiček — 15.30 Posebej za vas — 15.45 Koroški avtorji — 18.20 Oddaja zbornice kmetijskih delavcev
—	18.35 Mladinska oddaja — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 Vesela soseščina, koroško-štajerska oddaja — 21.00 Zveneča alpska dežela.
Petek, 10. 8.: 8.00 Zveneč jutranji pozdrav — 13.05 Ljudske viže — 15.00 Komorna glasba — 15.45 Kulturno ogledalo — 17.10 Popoldanski koncert — 18.00 Pesmi in plesi narodov — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci —
20.15	Salzburške slavnostne igre.
II. PROGRAM
Sobota, 4. 8.: 8.20 Prosimo, prav prijazno — 9.00 Dobrodošli v Avstriji — 9.45 Ti in žival — 11.00 Ljudska glasba — 13.30 Agrarna politika — 13.35 Slavni umetniki
—	14.40 Tehnični razgled — 17.40 Prijatelji planin — 19.25 .Trubadur", Verdijeva opera — 22.35 Plesna glasba
—	23.10 Operetni koncert.
Nedelja, 5. 8.: 7.05 Godba na pihala — 9.00 Operni koncert — 10.00 Dobrodošli v Avstriji — 10.20 Glasbeni spomini — 11.00 Salzburške slavnostne igre — 13.10 Za avtomobiliste — 14.30 Neprostovoljni humor — 15.00 Ljudska glasba iz Avstrije — 18.35 Pariz in njegove zvezde
—	19.10 Teden dni svetovnega dogajanja — 20.00 Salzburške slavnostne igre — 22.15 Operetna glasba.
Ponedeljek, 6. 8.: 6.05 Premislite prosimo sami — 8.10 Prosimo, prav prijazno — 11.00 Za ljubitelja resne glasbe
—	13.30 Za prijatelja opere — 14.35 Mednarodna radijska univerza — 16.00 Otroška ura — 17.40 Ženska oddaja
—	18.00 Glasbeno potovanje po Kanadi — 19.30 Salzburške slavnostne igre — 22.15 Tisoč taktov plesne glasbe.
Torek, 7. 8.: 6.05 Preden odidete — 8.20 Glasba na tekočem traku — 9.20 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 13.20 Teden pri Združenih narodih — 16.30 Življenje se začne pri šestdesetih — 17.15 Znanje za vse — 17.50 Esperanto — 18.00 Samo za*e — 19.30 Melodije, ki jih radi spet slišimo — 20.00 Operni koncert — 21.30 O tem lahko govorimo — 22.15 Poletna noč ob Vrbskem jezeru.
Sreda, 8. 8.: 6.05 Premislite prosimo sami — 8.10 Prosimo, prav prijazno — 11.00 Za ljubitelja resne glasbe
—	13.30 Za prijatelja opere — 14.15 Sodobni avstrijski komponisti — 17.10 Kulturne vesli — 18.00 Vesel delopust
—	20.00 Vsaka stvar ima dve strani — 20.40 Poletna veseloigra — 21.10 Temza-Donava — 22.15 Plesna glasba.
četrtek, 9. 8.: 6.05 Preden odidete — 8.10 Glasba na tekočem traku — 9.20 Iz ustvarjanja velikih mojstrov —
11.00	Glasba Franza Schuberta — 14.35 Iz umetniške mape — 17.10 Kulturne vesti — 18.00 Zabavna glasba
—	20.30 Salzburške slavnostne igre.
Petek, 10. 8.: 6.05 Mladi glas — 8.10 Prosimo, prav prijazno — 11.00 Za ljubitelja resne glasbe — 13.30 Za prijatelja opere — 14.35 Mednarodna radijska univerza —
16.00	Otroška ura — 17.15 Znanje za vse — 19.30 »Konferenca živali", radijska igra — 21.10 Zaljubljene gosli.
TreLevizua
Sobota, 4. 8.: 19.30 S kamero v Afriki — 20.20 Veseloigra.
Nedelja, 5. 8.: 17.00 Svet mladine — 17.30 »Lassie", zgodba psa — 17.55 Sedem dni dogodkov — 20.15 .Kreolka", opera.
Ponedeljek, 6. 8.: 19.30 Za kmetijstvo — 20.25 Aktualni šport — 20.45 Westminster.
Torek, 7. 8.: 19.30 ,Texas Rangers", film z Divjega zahoda — 20.20 Tibetanski plesi — 20.50 »Kariera", film.
Sreda, 8. 8.: 17.00 Za otroke — 17.45 športni ABC —
19.30	Slike iz Avs'rije — 20.25 »Kupljena sreča", film o usodi ženske.
četrtek, 9. 8.: 19.30 Kriminalna oddaja — 20.30 Čuda živalskega sveta — 21.15 Glasba zazveni.
Poročila: 5.05, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 22.00, 23.00, 24.00.
Dnevne oddaje: 5.00 Dobro jutro — 5.10 Nekaj domačih
—	12.15 Kmetijski nasveti ali Radijska kmečka univerza
—	17.00 Lokalni dnevnik — 19.30 Radijski dnevnik.
Sobota, 4. 8.: 8.35 Pisan spored slovenske glasbe — 8.55 Počitniško popotovanje — 9.10 Zabavni kaleidoskop
—	9.45 Poje Slovenski oktet — 11.00 Iz opere »Andre Chenier" — 11.30 Ritmični akordi — 13.30 Valček, polo-neza in bolero — 14.05 Glasbeni omnibus — 14.35 Voščila
—	15.20 Napotki za turiste — 15.30 Lisztove skladbe — 17.50 Pesmi iz Južne Amerike — 18.10 Orkester Slovenske filharmonije — 18.45 Okno v svet — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Za prijeten konec tedna.
Nedelja, 5. 8.: 6.00 S sprejemnikom na dopust — 6.30 Napotki za turiste — 8.00 Mladinska radijska igra — 9.05 Za zabavno glasbo v novi teden — 10.00 še pomnite, tovariši — 10.30 Promenadni koncert — 11.30 Taborenje in letovanje (reportaža) — 11.50 Sto faktov za dober tek
—	12.05 Voščila — 13.30 Za našo vas — 14.15 Voščila
—	15.15 Ob zvokih zabavne glasbe — 16.00 Humoreska tedna — 16.20 Melodije za nedeljsko popoldne — 17.05 Športna nedelja — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Vaša pesem, vaša melodija — 20.50 športna poročila —
21.00	Tenorist Richard Tauber — 22.15 Posnetki III. jugoslovanskega festivala jazza Bled — 23.05 Zaplešimo v novi teden.
Ponedeljek, 6. 8.: 8.35 Iz Beethovnovega »Fidelia" — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.25 Samba, mambo, calypso — 11.30 Zabavna matineja — 12.05 Vaški kvintet s pevci — 14.00 Glasbeni omnibus — 14.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 15.20 Orkestralne miniature domačih skladateljev — 15.40 Literarni sprehod — 17.05 Arija skozi stoletja — 18.10 Portreti jugoslovanskih skladateljev zabavne glasbe — 18.45 Novo v znanosti — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Iz doline v planine
—	20.45 Kulturna kronika — 21.00 Razgledi po sodobni glasbeni literaturi — 22.15 Izberite si svojega pevca.
Torek, 7. 8.: 8.05 Zbori v naši deželi — 8.25 Zabavni kaleidoskop — 8.55 Počitniško popotovanje — 11.00 Instrumentalni kvintet iz Celovca — 11.15 Melodije za dober tek — 12.05 Trio Avgusta Stanka — 13.30 Iz opere KSlovo od mladosti" — 14.00 Glasbeni omnibus — 14.35 Voščila
—	15.20 Madžarske narodne pesmi — 17.05 Pri dunajskih klasikih — 18.30 Poje Komorni zbor iz Maribora — 18.45 S knjižnega trga — 19.05 Glasbene razglednice — 20.30 Radijska igra.
Sreda, 8. 8.: 8.05 Po Slovaškem in Moravskem — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.25 Zabavni orkester radia Ljubljana — 11.00 Godba na pihala — 11.15 Človek in zdravje — 11.25 Iz Straussove opere »Kavalir z rožo’
—	12.05 Kmečka godba — 13.30 Starodavni plesi — 14.00
Glasbeni omnibus —	14.35 Iz Verdijeve opere »Moč
usode’ — 15.20 Kitara, harfa in orglice — 17.05 Šoferjem na pot — 18.45 Ljudski parlament — 19.05 Glasbene razglednice — 21.00 Puccinijeva opera »Plašč".
Četrtek, 9. 8.: 8.05 Dalmatinske, narodne pesmi — 8.55 Počitniško popotovanje —	9.25 Iz Wagnerjeve opere
»Lohengrin* — 11.30 Zabavni kaleidoskop — 12.05 Melodije iz Bele Krajine — 13.30 Iz slovenske glasbe nekdaj in danes — 14.00 Glasbeni omnibus — 14.35 Voščila — 15.25 Z najlepših predstav ljubljanske opere — 17.05 Koncert po željah — 18.10 Turizem in melodije — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 20.45 Hammond orgle — 21.00 Večer umetniške besede — 21.40 Romunska sodobna glasba —
22.15	Posnetki III. jugoslovanskega festivala jazza Bled.
Petek, 10. 8.: 8.05 Arije iz slovanskih oper — 8.30 Zabavni kaleidoskop — 8.55 Pionirski tednik — 9.48 Narodne poje Darinka Režek — 11.00 Dopoldne pri Mozartu
—	13.30 Operna glasba — 14.00 Glasbeni omnibus — 14.35 V narodnem tonu — 15.20 Napotki za turiste —
15.30	Dunajski filharmoniki — 17.05 Solist tega tedna — 18.10 Sergej Prokofjev in opera — 19.05 Glasbene razglednice — 20.15 Tedenski zunanje-politični pregled —
20.30	Zbori srbskih in hrvaških romantikov — 21.15 O morju in pomorščakih.
Slovenske oddaje Radia Celovec
Ponedeljek, 6. 8.: 14.15 Poročila, objave. Pregled sporeda. — To in ono. — 18.00 Pesmi za mladino.
Torek, 7. 8.: 14.15 Poročila, objave. — Po tihem logu . . . Sreda, 8. 8.: 14.15 Poročila, objave. — V sredo popoldne v prijetni družbi.
Četrtek, 9. 8.: 14.15 Poročila, objave. — Bolje je paziti, kot zdraviti se.
Petek, 10. 8.: 14.15 Piha, piha veter čez planine . . . Sobota, 11. 8.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. — 18.25 Za našo vas.
Nedelja, 12. 8.: 7.30 Duhovni nagovor. — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
RADIO TRST
Slovenske oddaje na valu 306,1 ali 980 Kc/sek.
Sobota, 4. 8.: 13.30 Otoki v lahki glasbi — 14.40 Pojeta Jelka Cvetežar in France Koren — 16.00 Medvedove dogodivščine — 18.30 Skladbe julijskih avtorjev — 19.30 Tržaški obiski — 20.00 športna tribuna — 20.40 Slovenski vokalni oktet — 21.00 »Dreta se je utrgala", igra.
Nedelja, 5. 8.: 9.00 Kmetijska oddaja — 11.30 Za naj-m la j še — 14.45 Dalmatinska folklorna skupina — 18.00 Obzornik filmskega sveta — 21.00 Ljudska opravila in opasila — 21.25 Sodobna simfonična glasba — 22.00 Nedelja v športu.
Ponedeljek, 6. 8.: 18.30 Skladbe jugoslovanskih avtorjev
—	19.30 Znanost in tehnika — 20.30 Iz glavnih italijanskih opernih gledališč.
Torek, 7. 8.: 18.30 Italijanski operni pevci — 19.00 Violinist Rok Klopčič — 19.20 »Babica", pravljica — 21.00 Obletnica tedna — 21.30 Beethovnove klavirske sonate
—	22.00 Bizantinska civilizacija: Cirkuške zabave v Bizancu.
Sreda, 8. 8.: 19.10 Pianist Angelo Kessisoglu — 19.30 Turistični razgledi — 21.00 »Peščen podstavek", radijska igra — 22.30 Mednarodna revija pevskih zborov v Loretu.
četrtek, 9. 8.: 18.30 Iz italijanskega glasbenega ustvarjanja — 19.00 Basist Vinko Petrin — 19.15 Baletna glasba
—	19.30 Za Valvazorjem po naši deželi — 20.30 Simfonični koncert.
Včeraj se je vrnila s počitniškega letovanja v Savudriji ob slovenski obali Jadrana prva skupina koroških slovenskih otiok, jutri pa odpotuje iz Koroške nadaljnjih 45 naših otrok, ki bodo prav tako v Savudriji preživeli tri tedne neskaljene počitniške sreče. V družinah, v katere so se včeraj vrnili mladi letoviščniki, je gotovo že vse polno veselega in navdušenega pripovedovanja o vsem lepem in zanimivem, kar so doživeli ob morju. Tudi v našem listu smo že zadnjič objavili prvo pismo iz Savudrije, danes pa
posredujemo našim bralcem nadaljnje vtise, vrnili domov. Tako so nam pisali:
Odločili smo se, da vam v kratkih besedah opišemo naše letovanje v Savudriji.
Sedaj preživljamo že tretji teden skupnega 'letovanja z Žirovničani in Ljubljančani, s katerimi se izredno lepo razumemo. Utrdili smo mnoga prijateljstva, in to največ med zabavnimi igrami in ob tabornih ognjih. Močno nas je razveselilo izredno prijateljstvo in tovarištvo vrstnikov iiz Slovenije, ki so nam že takoj dali vedeti, da se nahajamo med brati in sestrami, pa čeprav nas sicer loči visoka meja Karavank.
Za brezhiben potek letovanja skrbijo naši vzgojitelji, ki so nam postali še več — starejši prijatelji. Potek prvega tedna smo vam 2e opisali zadnjič, zato vam hočemo tokrat le na kratko poročati še o drugem delu našega letovanja.
Vsa kolonija je napravila lep izlet v Piran.
V treh skupinah so nas s čolnom prepeljali v idilično slovensko mestece ob morju, ki nas je navdušilo s svojo pestrostjo barv. Nekaj pozneje se nas je nekaj koroških otrok odpravilo na obisk v Umag, kjer smo se seznanili z odlično ureditvijo vprašanja tamkajšnje italijanske manjšine. Mnogo je bilo vprašanj
Nevihta - „
Letošnjo pomlad in v poletju so bile, in ■skoraj nenehno, 'le z malimi presledki, padavine, ti so hudo nagajale kmečkemu gospodarstvu. Poletje mineva tako rekoč brez poletja, česar ljudje še ne pomnijo. Nad vse dolgo se je zavleklo sušenje prve zelene krme, ponekod sena še do zadnjega časa niso pospravili. Sušimo povečini še na tleh in to ob skrajno nestalnem in neugodnem vremenu. Takšno sušenje je samoumevno združeno z vel ko zahtevajočim delom in zamudo časa. Žitne kulture zorijo z večtedensko zamudo, drugi posevek, v nekaterih naših krajih še priljubljene ajde, je zaradi tega brezizgleden. Končno pa tudi nihče ne more prerokovati, kakšna bo jesen.
Med deževnimi, razmeroma hladnimi dnevi, pa je gospodar vremena le naklonil kakšne vmesne zares poletne dneve, ko je bila namah zabeležena visoka temperatura. Lep poletni dan je razjasnil čela ljudem posebno na kmetih, pa tudi gostov na letoviščih v naši z jezeri obdarjeni deželi, in ne nazadnje lastnikom gostinskih podjetij in gostišč, ki bi v poletni sezoni upravičeno radi nekaj zaslužili in sicer mislimo take z ustreznimi potrošniškimi cenami, ne pa one, ki cene profitarsko navijajo.
Redki lepi dnevi trajajo le 'kratko in že se zbirajo za vrhovi in gorami gosti oblaki. Spočetka mirni, v daljavi, in podoba je, kakor da bi tudi sanjali v sončni poletni dan. Ali je to le tišina pred viharjem? Zdi se, da temne megle nekaj časa molče in žde na vrhovih ter čakajo svojega časa. Nenadoma pa ob jasnem sončnem dnevu votlo zagrmi v daljavi in ljudje na delu se začno spraševati: ali grmi? Kmalu pa se razbesni nevihta močnejše in se z neverjetno naglico širi po okolici. Bliska in grmi, grozi huda ura, nastopi silen vihar, padajo najprej debele kaplje dežja, nato dež v nalivih in, kar je najbolj nevarno, divjata tudi toča in strela.
kot so jih opisali otroci, ki so se medtem že
in pripovedovali smo si, kaka živijo oni tam in kaiko živimo Slovenci na Koroškem. No slednjega dne smo ob nastopu noči priredili pravi ciganski večer. Na desetine ognjev je razsvetljevalo bližnjo obalo; pekli smo krompir in ga — če se je posrečilo — tudi pojedli. Zadnji leden našega bivanja ob morju pa bo gotovo prav tako ali še bolj pester.
Iz vsega tega lahko sklepale, kako lepo in veselo nam potekajo dnevi, ki mnogo prehitro minevajo. Še enkrat „Najtepša hvala!' vam kličejo mladi Korošci ki ste jim omogočili te prekrasne počitnice
Tudi upravnica počitniške kolonije v Savudriji, tov. Matilda Borusek, se je oglasila s kratkim pripisom, kjer pravi: Že tretje leto vodim letovanje valih otrok in vam moram kar odkrito priznati, da jih smatram bolj za svoje kot nase »domače«. Združili smo se v veliko družino, hi je prežeta s tovarištvom, dobro voljo in veselim razpoloženjem. Vsem nam je že sedaj težko, ker se bliža dan slovesa.
huda ura”
Delavnica kmeta je na prostem. Neurje mu lahko v kratkem času uniči sad in nade njegovega pričakovanega pridelka, za kair je vložil toliko prizadevanja svojega lastnega dela in skrbi, dela svojcev in drugih kmečkih sodelavcev. Kmet spremlja kljub napornemu delu z ljubeznijo in skrbjo razvoj semena, ki ga je posejal v plodno zemljo, mlado rast do cveta in zorenja — veseli se sadu in uspeha svojega truda in tečnega doma pridelanega kruha zase in družino. Bridko je, če mu tik pred žetvijo neurje uniči ves up, vse nade ...
Letos je b lo v naši državi že več katastrofalnih škod po nalivih in toči. V mnogih kra-rh so bile poljske kulture po toči oonolnoms ) uničene. Prav preteklo soboto je bila Koroška soer v širokih predelih občutno prizadeta po hudih nevihtah, nalivih in toč’ in tu in tatn tudi s strelo. Velika ie škoda, ki so jo neurja novzročila na poliih in travnikih, na zgradbah in noteh ter cestah. Že kmalu v d ono! lanskih urah je v občini St. Salvator padala med nevihto toča v velikosti kurjih jajc ter deloma popolnoma uničila prideldk na žitnih poljih.
V petek nrej ie v občini Kamp v Labotski dolini toča uničila letino skoraj popolnoma.
V okolici Vovber in Diekš ie v soboto po nevibv iz gledalo kakor na področju hude katastrofe. Vsled silnega naliva so stopile vode iz potokov in povzročile ogromno škodo V hišnih nrostorlh. hlevih tet na moljih in travnikih. V Grebiniu >e vsled olohe, ki io ie soremliaila toča, voda naplavila cesto 30 cm visoko in pret>lav;'la obsežne dele poli in travnikov in seve povzročila neprecenljivo škodo. Podobno !e bilo še v nekaterih drugih krajih naše dežele.
Tudi vel:ko število izletnikov z avtomobili v Ttaliio ie pri Vratih — Meevarie zajela v soboto popoldne nevihta. Toča, debela kot kuria jajca je poškodovala avtomobile.
Kmet in tudi drugi se upravičeno bojijo elementarnih katastrof, kajti Proti tem je vsa naša zaščitna veda še zelo nebogljena.
Ta teden vam priporočamo!
e Mariin Andersen Nexo: SIROTA STINA, roman v dveh delih
skupna 696 sir. pl.	78	šil.
e Milan Nikolič: PRSTAN Z ROŽO, kriminalni roman, 160 str. br.	18 šil.
e Konstantin Paustovski: ČRNO MORJE, roman, 176 str. ppl.	18 šil.
e Franc Potočnik: ŽICE, MORJE IN GOZDOVI, spomini iz taborišča in
partizanov, 132 str. ppl.	17 šil.
e Josef Friedrich Perkonig: UGRABLJENA STRD, roman,
152 str. br. 25 šil. pl.	35	šil.
e Mark Derby: IZ AZIJE ŽIV, pustolovska zgodba, 240 sir. ppl.	26	šil.
0 Colette: LEPOTEC CHERI, romam, 148 str. br.	18	šil.
•	Louis Bromtield: PRIŠLO JE DEŽEVJE, roman, 704 str. pol usnje	114	šil.
0 Maksim Gorki: TRIJE LJUDJE, roman, 384 str. pl.	36	šil.
•	Anton Ingolič: KJE STE, LAMUTOVI!, roman, 476 str. pl.	75	šil.
•	Samerset Mougham: NEKDAJ IN SEDAJ, zgodovinski roman, 172 str. ppl. 18	šil.
•	Janko Moder: SVETA ZEMLJA, kronika slovenskega rodu, 544 str. pl. 50	šil.
0 Miško Kranjec: PESEM GORA, roman iz partizanske borbe
420 str. ppl.	26	m-
0 Jože Kranjc: SREČA V TEMNI ULICI, novele, 176 str. pl.	25	šil.
Petek, 10. 8.: 19.30 Slike iz Avstrije — 20.20 črno na belem:	Botticelli — 20.45 Neurje v vzhodni steni, film
iz planinstva.
Petek, 10. 8.: 18.30 Iz simfonične glasbe 19. stoletja —
19.30	človek in cesta — 21.00 Koncerl operne glasbe —
22.00	Srečanja s tržaškimi književniki.
„Naša knjiga”, Celovec, Wulfengasse
Izdajatelj, laltnik Ir. zalolnik: Dr. Franc Polak, Velikovec — Uredništvo in uprava: Celovec-Klagonlurt, Gaiomatergasie 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik:	Lovro Potočnik.
in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo no naslov: Celovec-Klagenfurt 2, Postfach 124.
Tiska založniška