463 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 54 • 2000 • 3 (120)
Poro~ilo o delu Zgodovinskega dru{tva dr. Franca Kova~i~a za obdobje 1999–2000
Delovni na~rt, sprejet na rednem ob~nem zboru dne 17. marca 1999, je bil z izjemo predavanja dr.
Franca Krambergerja, ki je odpadlo zaradi njegove bolezni, in dvodnevne ekskurzije, za katero je bilo
premalo zanimanja, uresni~en. Redna sre~anja s predavanjem so bila vsak mesec, razen julija in avgusta
1999 ter februarja 2000, ko so po~itnice. Teme predavanj so bile zelo pestre, zato je bila temu primerna tudi
udele‘ba, saj se je le-teh udele‘evalo od 40 do 60 ~lanov in ne~lanov dru{tva.[tiri predavanja so pripravili
~lani dru{tva, za {tiri pa smo povabili druge strokovnjake z razli~nih podro~ij.
Predavanja:
14. aprila 1999 je imel predavanje pod naslovom Ob 100-letnici rojstva profesorja Franja Ba{a.
Osebni nagibi za njegovo znanstveno in muzejsko delo prof. dr. Angelos Ba{. Svojega o~eta je predstavil
kot ~loveka, ki je izhajal iz trdne kme~ke dru‘ine, kar je velikokrat prisotno v njegovih {tevilnih etno-
grafskih raziskavah, ki skupaj s {tevilnimi zgodovinskimi deli bogatijo njegov velik znanstveni opus.
V eliko svojega znanja je vgradil tudi v mariborski Mestni muzej, katerega ravnatelj je bil, saj je ‘elel, da ta
postane kulturni in znanstveni steber [tajerske.
12. maja 1999 je direktor Pokrajinskega arhiva v Mariboru dr. Miroslav Novak predstavil Pokrajinski
arhiv v Mariboru v predavanju z naslovom Arhivsko gradivo v Pokrajinskem arhivu Maribor. Govoril je
o tradiciji zbiranja in hranjenja arhivskega gradiva, o arhivskem gradivu kot kulturni dedi{~ini, o fondih in
zbirkah in informativnih pomagalih. Dotaknil se je tudi perspektive razvoja hranjenja arhivskega gradiva
s pomo~jo sodobne tehnologije.
13. oktobra je imel predavanje doc. dr. Darko Fri{ z naslovom „Izseljevanje s spodnje [tajerske pred
letom 1914“. Referent je kot strokovnjak za izseljensko zgodovino najprej predstavil prvo obdobje ve~jega
izseljevanja na{ega `ivlja do 1914 in izseljenske cilje – v najve~ primerih je to bila Severna Amerika. Nekaj
jih je {lo tudi v dr`ave takratne zahodne Evrope. Ustavil se je ob vzrokih za izseljevanje: na prvem mestu
socialna ogro`enost, vendar so bili vzroki {e drugi – dru`inska in medsebojna nasprotja, strah pred
voja{ko slu`bo, ipd.
Predavanje, ki ga je imela izr. prof. dr. V era Ferlan – Marolt, doktorica medicine, 10. novembra 1999
z naslovom Spektrum bolezni v judovskih getih, nam je osvetlilo odkrivanje ozadja ve~plastnega vidika
bolezni, ki izhajajo iz posebnosti v dednem zakladu posameznika, saj je treba vedeti, da ima genetika vedno
ve~ji pomen pri prou~evanju bolezni in je danes nepogre{ljiva veja medicine. Predavanje, popestreno z
diapozitivi, nam je predstavilo {tevilne bolezni, ki se prena{ajo iz roda v rod in so jih ve~inoma odkrili v
Izraelu kot tudi med Judi, ki so naseljeni po svetu in `ivijo v relativno izoliranih skupinah.
8. decembra 1999 je imel predavanje prof. dr. Rajko Brato` z naslovom Kr{~anstvo v pozni antiki in
zgodnjem srednjem veku v slovenskem prostoru. V obse`ni tematiki je predavatelj usmeril svojo pozor-
nost predvsem na dve temi: Viktorin in Petoviona ter doma~a kr{~anska skupnost v njegovi dobi (2.
polovica 3. stoletja). Govoril je tudi o kr{~anski skupnosti v Emoni in Celei na za~etku 5. stoletja in
donatorskih mozai~nih napisih v lokalnih cerkvenih objektih (baptisteriji oz. bazilike).
12. januarja 2000 je bilo predavanje z naslovom „Pri~akovanja konca sveta v evropski zgodovini od
srednjega veka dalje“, ki ga je imel doc. dr. Janez [umrada.
8. marca 2000 nam je predaval doc. dr. Janez Marolt. Njegovo predavanje je imelo naslov Razvoj
koledarja. Merjenje ~asa in njegovo dolo~anje je ena najstarej{ih ~love{kih ve{~in. Le-to so za~eli `e v
praskupnosti (menjava luninih sprememb), Babilonci so upo{tevali son~no leto in ga razdelili na 12
mesecev s po trideset dni. Egip~ani so ugotovili, da ima son~no leto 365 dni in 6 ur, zato so kasneje uvedli
v svoj koledar na vsaka {tiri leta prestopno leto s 366 dnevi. Leta 46 pr. Kr. so na pobudo Julija Cezarja
uredili nov izra~un koledarja. Leta 1582 pa je pape` Gregor XIII. izvedel koledarsko reformo, da bi
odpravili razliko med son~nim in koledarskim letom.
12. aprila 2000 je bilo predavanje akademika prof. dr. Jo‘eta Poga~nika z naslovom Pojem identitete.
Predavanje je posku{alo definirati vsebino in pomen identitete na podro~ju znanosti v knji‘evnosti.
Podlaga za raziskavo je bila Cankarjeva drama Hlapci (1910). V prvem delu je bila analiza idejno-estetskih
sestavin drame: le-te so v hrva{ki in slovenski kritiki naletele na diametralno razli~en sprejem. Raziskava
vrednotenjskih konceptov je ugotovila vrsto zanimivih recepcijskih konstant, ki izvirajo iz razli~nih knji‘ev-
nih orientacij. Pazljivo primerjanje razlo~kov je razkrilo pomembne probleme in dalo solidno osnovo za
razpravo o identiteti. Slovenska in hrva{ka recepcija drame je predvsem avtobiografija obeh narodov in
obeh nacionalnih knji‘evnosti. Razli~na recepcija ne sega na podro~je estetske vrednosti drame; izvira iz
kolizije druga~nih kulturnih, socialnih in politi~nih stali{~, ki so oblikovali oba duhovna prostora.

464 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 54 • 2000 • 3 (120)
Predstavitev publikacij:
13. aprila 1999 je bila na Pedago{ki fakulteti v Mariboru predstavitev 12. {tevilke zbirke Viri – dr.
Zdenko ^epi~: „Zamisli o gospodarski ureditvi po drugi svetovni vojni v narodnoosvobodilnem gibanju“
in 13. {tevilke zbirke Viri – dr. Jurij Perov{ek: „Programi politi~nih strank, organizacij in zdru`enj na
Slovenskem v ~asu Kraljevine SHS (1918–1929)“ ter monografija – dr. Jurij Perov{ek: Slovenska
osamosvojitev v letu 1918.
Ekskurzija:
11. junija 1999
Program: prezentacija zgodnjeromanske cerkve sv. Jurija na Legnu pod strokovnim vodstvom ge.
Marije Strm~nik Guli~, konzervatorke-svetovalke pri Zavodu za varstvo naravne in kulturne dedi{~ine v
Mariboru ter ogled kulturnih spomenikov in obisk kulturnih ustanov v Slovenj Gradcu in ogled nekdanjega
marenber{kega dominikanskega samostana v Radljah. Ekskurzijo so vodili: predsednik dru{tva ter doc.
dr. Andrej Hozjan. Udele`ba: 16 ~lanov in ne~lanov dru{tva.
Jubileji:
Na rednem sre~anju 13. 10. 1999 smo ~estitali ~lanu dru{tva dr. Brunu Hartmanu ob njegovi petinse-
demdesetletnici.
Andrej Hozjan   
Zasnova delovanja raziskovalne sekcije ZZDS
Zdru‘evala naj bi vse raziskovalce preteklosti (zgodovine) v naj{ir{em pomenu besede.
Njen namen je v okrepitvi povezanosti zgodovinarjev na vpra{anjih, ki jih povezujejo, ne glede na
institucije, ki jim pripadajo. @elja je, da se prese‘e individualno in institucionalno na interesih, ki so nam
skupni. Gre za ve~jo strokovno povezanost, ki bi {e bolj utrdila razpoznavnost stroke tudi v {ir{i javnosti.
Vsebino aktivnosti naj bi dolo~ali na podlagi iniciativ ~lanov ZZDS. Kot predlog naj navedem le
nekatere misli o delu sekcije:
l.) poudarek naj bo na spremljanju teoreti~nih in metodolo{kih vpra{anj zgodovinopisja, z velikim
posluhom za stanje in zlasti razvojne pobude (novosti), do katerih prihaja tako doma kot v tujini,
2.) v okviru sekcije naj poteka bolj a‚urna medsebojna izmenjava informacij o raziskovalnem delu in
dose‚kih, vklju~no z na~rti,
3.) dose`e naj se ve~ja povezanost profesionalnih zgodovinskih krogov (obeh univerz, raziskovalnih
in{titutov in drugih) s kolegi v arhivih, muzejih, knji‚nicah in drugod (zunaj ozke raziskovalne sfere),
4.) v okviru sekcije je mo`na ve~ja povezanost in iz nje izhajajo~e sodelovanje s kolegi v zamejstvu in
izseljenstvu,
5.) v ~asu vedno ve~jega uveljavljanja multi- in interdiscplinarnega povezovanja humanisti~nih in
dru`boslovnih ved v svetu je vedno bolj pomembno tudi tesnej{e povezovanje s sorodnimi znanstvenimi
disciplinami (skupne akcije, izmenjava strokovnih mnenj ipd.),
6.) skrb za ve~jo uveljavitev zgodovinopisja v Sloveniji in zunaj njenih meja,
7.) popularizacija rezultatov stroke v javnosti,
8.) srednjero~ni cilj: Zgodovina Slovencev (nosilec akcije naj bi bila ZZDS) in {e kaj.
Oblike dela (sre~evanj) naj bi bile ~im manj obremenjene s formalnimi sponami. Zami{ljene so kot
delovni pogovori (npr. ob izidu knjige, razstavi in podobno), okrogle mize, soo~anja predstavnikov
razli~nih pogledov na razna vpra{anja s podro~ja zgodovinopisja, konference na aktualne teme ipd.,
vabljena predavanja, npr. doma~ih in tujih poznavalcev temeljnih problemov zgodovinske stroke in {e kaj.
@ivahnost tako zami{ljenega dela bo odvisna od ~lanov ZZDS. Ostati pa moramo realisti v tem, da
lahko gornje zamisli (in {e ostale, ki jih pri~akujem iz vrst ~lanov) postanejo dejstvo le ob konkretnih in
uresni~ljivih akcijah, konkretni pomo~i in podpori in ne nazadnje z odzivnostjo na posamezne pobude in
akcije sekcije.
Marjan Drnov{ek