0 1 0 Št.J95 (15.923) leto LIH. /Pnmrs GORIVA - uig»^,_ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA [ | ZAD 10201 (k OPČINE-Tel. (040)21491 TRST-NABREŽINA SESLJAN - BAZOVICA . ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 isoo lir E=B NEDEUA, 17. AVGUSTA 1997 JEMEN / HITER IN SREČEN RAZPLET VELIKI ŠMAREN / TURIZEM Osvobodili vseh deset ugrabljenih turistov Nasilje proti turistom tudi v Turčiji in Gvotemoli SANA - Ugrabitev dveh skupin italijanskih turistov, ki so jih ujeli v četrtek v Jemenu, se je hitro in srečno iztekla: najprej so izpustili Štiri turiste iz Coma, ki so jih zadržali samo 15 ur, zatem so osvobodili še dve 3-članski družili iz Neaplja, ki sta imeli s seboj tudi 10-letno deklico oz. 9-let-nega fantka. Ugrabitelji so ravnali z ujetniki korektno in nihče ni utrpel poškodb. Kaže, da je do ugrabitev prišlo, da bi tako pritisnili na osrednjo jemensko vlado za uretitev nekaterih krajevnih vprašanj, kot so Sole in avtobusne povezave... Kronika beleži večje primere nasilja proti italijanskim turistom tudi v Turčiji in v Gvatemali, italijansko zunanje ministrstvo pa je že pred časom seznanilo turistične agencije z napetim položajem in nevarnostmi, ki grozijo turistom v nekaterih državah, kot je Jemen. Na 2. strani Prodi z Napolitanom o perečem vprašanju zakona o priseljencih RIM - Vladni predsednikRo-mano Prodi se bo danes sestal z notranjim ministrom Giorgiom Napolitanom, da bi preverili pristop k perečemu vprašanju priseljencev. Na dnevnem redu bo predvsem pospešitev parlamentarnega postopka za odobritev vladnega zakonskega predlog o priseljevanju. Vlada naj bi bila pripravljena na zahtevo po zaupnici, če bi v parlamentu spremenili osnovne smernice zakonskega predloga. Napolitano je včeraj napovedal tudi vrsto dru- gih posegov glede uveljavljanja javnega reda v Italiji. Kardinal Ersilio Tonini je podprl čimprejšnjo odobritev novega zakona, ki naj uredi vprašanje priseljevanja, in je opozoril na nevarnost naraščajočega rasizma. Milanska organizacija, ki beleži primere rasima, pa je posredovala podatek o 260 primerov rasističnega nasilja proti tujcem, predvsem proti nelegalnim priseljencem, ki jih zakoni ne ščitijo. Na 2. strani Ob lepem vremenu kaos v prometu Mesto je bilo prozno, na prometnicah pa kolone avtomobilov - Zastoj na Trbiški cesti NACISTI / OB 10. OBLETNICI HESSEJEVE SMRTI Poulični spopadi z nacisti Aretacije skrajnežev s kljukastim križemv Nemčiji in na Danskem BERLIN - Nemška policija je aretirala več kot sto skrajnežev, da bi preprečila zborovanja neonacistov, ki so se pripravljali obeležiti 10. obletnico smrti Uitierje-vega namestnika Rudolfa Hessa. Na Danskem, kjer so takšni shodi dovoljeni, pa je policija tik pred začetkom neonacističnega pohoda(na sliki, telefoto AP) aretirala 24 neonacistov, večino zaradi nedovoljene nošnje orožja. Zaradi posedovanja zazigalnih sredstev in priprav na obračun z neonacisti so aretirali tudi šestnajst nasprotnikov neonacistov. Po aretacijah je prišlo do spopadov med neonacisti, ki so pohciste kamenjali s steklenicami, in varuhi reda, ki je odgovorila s solzivcem. Hessa so leta 1946 na procesu proti vojnim zločincem v Nuernbergu obsodih na dosmrtno ječo, v zaporu Berlin-Spandau pa je 17. avgusta 1987 storil samomor. Kljub prepovedi neonacistične skupine odtlej ob obletnici Hessove smrti pripravljajo spominske prireditve. (STA) Poklon Presleyu ob 2(Hetnici smrti MENPHIS - Več kot 100 tisoč ljudi se je včeraj poklonilo kralju rocka Elvisu Pre-sleyu ob 20-letnici smrti. Kakih 30 tisoč jih je prebedelo noč ob luči sveč pred njegovo rezidenco Graceland. Privrženci so prekrili grob s cvetjem, podali pa so se tudi v bližnjo osnovno šolo, ki jo je obiskoval mladi Elvis. Nekateri so celo stopili v moška stranišča in poljubili tla, kjer je bil hodil bodoči zvezdnik, krajevni dnevnik pa je zapisal, da je Presley kot George VVashington in Jezus Kristus sedaj bolj veličasten kot za časa življenja. Na 20. strani TRST - Brez dolgih zastojev v prometu ne gre. Pravilo je obveljalo tudi letos. Za veliki šmaren so se pred mejnimi prehodi pri Škofijah in na Pesku raztegovale dolge kolone avtomobilov ljudi, ki so odhajali na počitnice ali pa vsaj velikošmamski izlet v bližnjo Istro. Tudi včeraj ni bilo nič boljše: vrsta pri Škofijah je bila dolga kakih 5 kilometrov, na Pesku »le« tri. Zapletlo pa se je tudi na Trbiški cesti. Zaradi množičnega vračanja turistov iz Slovenije in Hrvaške se je na odseku med križiščem za Bazovsko cesto in Dražco ustvarila takšna prometna godlja, da so morali celo poseči gasilci: mnogim vozilom so morali doliti vodo v radiatorje, ker je zaradi vročine in počasne vožje zavrela. Na 3. strani Protestni pohod na Cmi kal Včeraj dopoldne je potekal protestni pohod na Črni kal, da bi slovensko javnost in odgovorne državne organe opozorili na predolgo odlašanje pričetka izgradnje primorskega avtocestnega odseka Klanec-Sermin in drugega železniškega tira od Divače do Kopra ter na nekatere druge probleme, ki onemogočajo gospodarski razvoj jugozahodnega dela Slovenije. Na 2. strani Na Repentabru škof za odprto mejo REPENTABOR - Na osrednji maši, ki jo je na veliki šmaren daroval tržaški škof v repentabrski cerkvi, se je msgr. Evgen Ravignani zavzel za konkretno premoščanje meja: podprl je zamisel, da bi prihodnje leto ob priložnosti Marijinega nebovzetja odprli mejo, tako da bi verniki z obeh strani meje lahko prosto pristopili do repentabr-skega romarskega središča, ki je namenjeno vsemu Krasu, mimo vseh meja. Osrednje zamejsko poletno versko praznovanje se bo zaključilo danes z večernim koncertom argentinskega Slovenca, basista Debevca-Mayerja, ki bo predstavil odlomke znamenitih del sakralnega značaja. Na 4. strani Palestinske oblasti pozvale k bojkotu izraelskih izdelkov RAMALAH - Palestinske oblasti so sprožile kampanjo bojkota izraelskih izdelkov brez primere v palestinski zgodovini, v odgovor na ekonomsko blokado, ki jo je za avtonomna območja odredila hebrejska država. Gospodarski svetovalec palestinskega predsednika Mohamad Rachid je napovedal, da bodo postopoma uvajali bojkot izraelskih izdelkov, čeprav je ta v nasprotju z izraelsko-palestinskimi gospodarskimi sporazumi, podpisanimi leta 1993 v Parizu. Vendar pa je sporazume prvi kršil izraelski premier Ne- tanjahu, ko je ukinil izplačilo sredstev palestinskim oblastem, je poudaril Rachid. "Naj tudi izraelski proizvajalci občutijo učinke gospodarske blokade, ki so nam jo naprtili, " je poudaril. Izrael na Zahodni breg in območje Gaze izvaža za več kot milijardo dolarjev blaga. Po atentatu 30. julija v Jeruzalemu, v katerem je umrlo 16 ljudi, je Izrael odredil blokado Zahodnega brega in Gaze, Palestincem prepovedal vstop na svoje ozemlje in ustavil izplačilo 40 milijonov dolarjev avtonomnim palestinskim oblastem. (STA) Danes v Primorskem dnevniku Posl. Rossetti o off-shoreju Nekdanji evropski poslanec Rossetti je pozval h konkretnemu pristopu za realizacijo finančnega centra off-shore: preskrbeti je treba sedež in imenovati ugledno vodstvo. Stran 3 Gneče pred slovenskim konzulatom Pred slovenskim generalnim konzulatom so ob dneh izdajanja prehodnih vizumov za vstop v Slovenijo gneče prosilcev. Stran 3 Velikošmamske prireditve Tudi letošnji veliki šmaren je potekal v znamenju tradicionalnih prireditev na Repentabru, v Nabrežini in na Opčinah. Stran 4 Bo Revma izgubila pošto? Poštna uprava namerava zapreti urad v Pevmi, rajonski predstavniki pa iščejo rešitve, da bi to preprečiti. Stran? “Miss FJk” prihaja iz Veneta 17-letno dekle iz pokrajine Benetke je v Gradežu osvojilo naslov najlepše v FJk, na častna mesta pa so se uvrstile tri Tržačanke. Stran 8 DNEVNE NOVICE, MNENJA TURIZEM / UGODEN RAZPLET PUSTOLOVSKIH POTOVANJ ITALIJA / JAVNA VARNOST V Jemenu izpustili vseh 10 ugrabljenih italijanskih turistov ProdhNapolitano: danes vrh o priseljevanju 260primerov nasilja proii iujcem SANA - Kaže, da se jim prav nič ne mudi domov: skupina šestih turistov iz Neaplja, ki so jih v Četrtek ugrabili v Jemenu, se je vCeraj po izpustitvi na svobodo odločila, da bo nadaljevala potovanje po tej slikoviti, pa tudi nevarni državi na jugu arabskega polotoka. Kot je znano, so že izpustili tudi štiri turiste iz Coma, ki so jih ugrabili pravtako v Četrtek, vendar so jih zadržali samo 15 ur. Ugrabljenci soglasno bdijo, da so z njimi ravnali v bistvu korektno, se jim nekako opravičevali zaradi neprijetnosti, predvsem pa skušali tolažiti 9-letnega fantka in 10-letno deklico. Jemenska vlada bdi, da ugrabitelji pripadajo »teroristični organizaciji, ki jo podpirajo iz tujine, da bi zavrli razvoj italijansko-jemenskih odnosov in predvsem dotok turistov,« kaže pa, da je v primeru ugrabitve neapeljskih družin šlo za zahtevo po novi šoli in avtobusni povezavi. Neprijetnosti za turiste ne manjka tudi drugod: v Turčiji so napadli kolono 11 terenskih vozil, s katerimi se je peljalo 14 italijanskih, 21 belgijskih in 7 nemških turistov, in zažgali večino vozili. Verjetno je šlo za kurdske gverilce: turiste so kmalu izpustili in jim odnesli samo čevlje, da ne bi mogli hitro po pomoč, vendar so jim plačali 200 mark »odškodnine«, češ da niso roparji. V Gvatemali pa so pravi roparji napadli RIM - Danes se bosta sestala predsednik vlade Romano Prodi in notranji minister Giorgio Napolitano: na dnevnem redu ni samo vprašanje priseljencev, je napovedal minister Napolitano, vendar je jasno, da bodo posvetili najveCjo pozornost ravno tej temi, ki razburja italijansko poletno kroniko in politiko. Napolitano je med včerajšnjim obiskom pri policijskih centralah, ki seveda delujejo tudi v prazničnih dneh, skušal biti kar se da pomirljiv: »Ne gre precenjevati vprašanja priseljencev,« je dejal, obenem pa je priznal, da ne gre za be- H SODSTVO / SKESANCI Mafija: »prenovljeni« 513. člen že buri duhove skupino 7 italijanskih turistov in jim pobrali prav vse, z izjemo potnih listov in povratnih letalskih kart. Italijansko zunanje ministrstvo, kjer deluje krizni štab za podobne primere, je že pred Časom seznanilo turistične agencije z napetim položajem in nevarnostmi, ki grozijo turistom v nekaterih državah, kot je Jemen, kjer so že 26. julija ugrabili dva turista. To pa ni zaustavilo turističnega toka, kaže celo, da nekaterim prijajo taka pustolovska potovanja. Vsekakor sta družini NeapeljCanov sinoči dospeli v prestolnico Sano, kjer so jih pričakali s pravim praznovanjem: priredil ga je podmini-ster za notranje zadeve, ki je vodil pogajanja z ugrabitelji, da bi tako dokazal, da je kljub vsemu Jemen gostoljubna država. RIM - Preosnova 513. člena kazenskega posto-pnika je sprožila nove polemike. Parlament jo je odobril 31. julija, potem ko so se številni sodniki, med katerimi je bil najbolj odločen palermski javni tožilec Giancarlo Caselli, izrekli proti spremembi. Novo besedilo je stopilo v veljavo 12. avgusta. Po novem morajo skesanci pobditi izjave, ki so jih bili že dali med preiskavo, tudi na sodni obravnavi. Na ta način, menijo zagovorniki spremembe, naj bi bili tožilstvo in obramba enakopravni, saj bi tudi obramba imela možnost zaslišanja skesanca ali sodelavca s pravico. Sprememba je že privedla do prvih zapletov. Javni tožilec iz Ca-tanie Sebastiano Ardita je izdal nov zaporni nalog za tri skesance, ki niso hoteli potrditi svojih izjav pred sodniki, za kar naj bi jim zato mafijski klan, ki ga vodi boss Santapaola, »odustil izdajstvo«. Po mnenju javnega tožilca bodo imeli sedaj skesanci še večjo moč, mnogi parlamentarci pa že ugotavljajo, da bi morali h komaj sprejetemu zakonu vključiti nekatere nove popravke. O tem naj bi razpravljali v parlamentu že septembra. nutno nujnost, paC pa za problem, s katerim se bo treba soočati dolgoročno, in to ne samo v Ita liji, paC pa po vsej Evropi. Vladni zakonski predlog o priseljevanju bo parlament obravnaval že prve dni septembra, vlada pa je pripravljena tudi na zahtevo po zaupnici, je dejal Napolitano, ko bi se parlamentarni postopek zataknil oz., ko bi spremenili osnovne smernice zakonskega predloga. Napolitano je tudi napovedal vrsto posegov na področju javne varnosti: imenovali bodo novega ravnatelja protimafijske-ga preiskovalnega organa Dia, povečalo se bo število nadur policijskih agentov, združili bodo organizacijo vseh pomorskih varnostnih sil in strogo nadzorovali delovanje secesionisticnih sil. Za hitro odobritev novega zakona, ki naj uredi vprašanje priseljevanja, se je opredelil kardinal Ersilio Tonini, ki je opozoril na nevarnost naraščajočega rasizma, obenem pa na neurejen položaj, ki omogoča tudi pritok kriminalcev. Odgovorni pri milanski »opazovalnici,« ki beleži primere ra-sima, je na tiskovni konferenci posredoval zaskrbljujoč podatek: poleg nekaterih primerov nasilja, za katerega so krivi priseljenci in ki so zelo razburili javno mnenje, so lani zabeležili 260 primerov rasističnega nasilja proti tujcem, predvsem proti nelegalnim priseljencem, ki jih zakoni ne ščitijo. NOVICE ZARADI ODLAŠANJ PRI GRADNJI AVTOCESTE Proti odločitvi ustavnega sodišča Republike srbske BRUSELJ - Evropska unija je izrazila obžalovanje zaradi razsodbe ustavnega sodišča Republike srbske, ki je odločitev predsednice Biljane Plavšič o razpustitvi parlamenta razveljavilo kot neustavno. Odločitev ustavnega sodišča je kot nezakonito obsodil tudi generalni sekretar zveze Nato Javier Solana. Podobno kot pred tem visoki civilni predstavnik v BiH Carlos VVestendorp je luksemburško predsedstvo petnajsterice opozorilo, da so ustavni sodniki ves Cas razpravljali v ozračju močnih političnih pritiskov, ki so vplivali na njihovo odločitev, daleč od nujnih pogojev za dosledno pravno odločitev. V Luksembugu ponavljajo, da bi zgolj priprava svobodnih predčasnih parlamentarnih volitev pomenila demokratično rešitev, ki bi Republiki srbski omogočila najti pot iz politične slepe ulice. Generalni sekretar Severnoatlantske zveze Javier Solana pa je v katalonski Javei, kjer preživlja dopust, novinarjem povedal,.da bodo še naprej podpirali stališče predsednice Plavšičeve. Za mednarodno skupnost obstaja ena sama zakonita oblast v Republiki srbski in to je Plavšičeva, je poudaril Solana. V protest proti razsodbi ustavnega sodišča sta odstopila dva namestnika premiera in sedem drugih vplivnih elanov vladajoče Srbske demokratske stranke, se je izvedelo iz uradnih virov v Banja Luki. Namestnika premiera Džu-radž Banjac in Ostoja Kremenovič sta pisno obvestila predsednico Biljano Plavšič, da se odpovedujeta svojemu položaju v vladi Republike srbske, so povedali na sedežu predsedstva. Eden od podpredsednikov banjaluške SDS pa je povedal, da je odstopilo še sedem drugih funkcionarjev. (STA) Protestni pohod na Črni kal ČRNI KAL- Slovenski forum - Primorski forum je ob podpori Zelenih Slovenije, obalnih občin, koprskega Mladega foruma ZLSD, sindikata KNSS, Sindikata slovenskih železničarjev, Civilne iniciative in krajevnih skupnosti ob magistralni cesti slovenskega Primorja včeraj dopoldne pripravil protestni pohod na Črni kal. Na ta način so hoteli slovensko javnost in odgovorne državne organe-opozoriti na predolgo odlašanje pričetka izgradnje primorskega avtocestnega odseka Kla-nec-Sermin in drugega železniškega tira od DivaCe do Kopra ter na nekatere druge probleme, ki po mnenju omenjenih onemogočajo gospodarski in siceršnji razvoj jugozahodnega dela Slovenije. Takšno prepričanje je bilo izraženo tudi na transparentih pohodnikov. V nasprotju z napovedmi o 500 do 700 udeležencih, se je včeraj na Cmem kalu po opravljenem pohodu iz Rižane ter iz nasprotne smeri zbralo le okoli 50 protestnikov. Zaradi njihove maloštevilnosti tudi ni prišlo do večjih prometnih zastojev, pac pa le do zgostitve že tako povečanega prometa proti morju. Na krajšem zboru protestnikov ob spomeniku v Cmem kalu je predstavnik Slovenskega foruma in nekdanji poslanec Janez Jug prebral na državni zbor in slovensko vlado naslovljeno protestno izjavo, v kateri je med drugim dejal, da trenutna politika oblasti v Ljubljani služi predvsem interesom sosednjih držav, gospodarstvo in ljudi slovenske Istre pa peha v gospodarsko in družbeno podrejenost. V imenu njenih prebivalcev je zato od Ljubljane zahteval takojšnje končanje "tragikomedije izgradnje avtoceste od Kopra do obalne ceste," takojšnji pričetek izgradnje drugega železniškega tira ter izrazil še zahtevo po zagotovitvi enakosti z ostalimi prebivalci države pri oskrbi s pitno vodo ter večje upoštevanje interesov ter potreb ljudi v slovenski Istri. V primeru, da do izražene zahteve država ne bo pokazala posluha, je Jug ob koncu obljubil organizacijo vsesplošnih oblik ljudskega nasprotovanja. Jug je izrazil tudi obžalovanje zaradi na pohodu prešibko izražene samozavesti tamkajšnjih prebivalcev. V imenu Sindikata slovenskih železničarjev je njegov predsednik Slavko Kmetic v svojem nagovoru sedanji državni oblasti med drugim očital, da ne ve, kaj poCeti z mlado državo, s tem' pa je vse prepuščeno "nekakšni stihiji". To se po njegovem mnenju kaže predvsem na področju cestnega tovornega prometa, medtem ko za že dogovorjeno posodabljanje slovenske železniške infrastrukture država ne zagotavlja predvidenih finančnih srdstev, s Čimer se odlaga tudi izgradnja prepotrebnega dodatnega železniškega tira do Kopra. (STA) GLOSA Zgled španskega primera Boris Pahor Nekaj misli o manjšinskem vprašanju ob kongresu AIDLCM v Aragoniji 23.-27. julija Gostitelj XVIII. kongresa »Mednarodnega združenja za zaščito ogroženih jezikov in kultur« je bilo mesto Uesca (v španščini Huesca na severa Ara-gonije, v predpirenejskem območju. Potek srečanja je bil v glavnem standarden: pregled delovanja, odstop glavnega odbora, volitev novega. Pomembnejši je bil pregled položaja raznih skupnosti v Evropi in drugod, sestava poslanic odgovarjajočim vladam. In tu je seveda prišel na dnevni red tudi problem našega zaščitnega zakona ter primer prof. Sama Pahorja, saj ga je sodišče obsodilo, ker je ravnal v duhu italijanske ustave, ki pa je država ni realizirala s potrebno zakonodajo. Juridični absurd. Najbolj tehten del kongresa pa je bil posvečen vprašanju aragonske identitete, predvsem v zvezi z jezikom. V avtonomni deželi se, žal, predobro pozna vpliv dolgoletne Francove diktature in asimilacijskega procesa. Vendar, in to je spodbuden element, za jezikovno renesanso se je zavzela mladina ter se zbrala v za to ustanovljenem Svetu aragonskega jezika - Consello d’a Fabla Aragonesa. In ta je dajal ton petdnevnemu zborovanju, ogledu spomenikov, obisku etnografskega muzeja, spoznavanju domačega tiska, Društva aragonskih pisateljev in prevajalcev te še marsičesa. A to, kar poleg tega vstajenja od mrtvih nekega napol zatrtega jezikovnega bogastva, najbolj spodbudno vpliva na Človeka, ki prihaja z drugega konca Evrope, je, da se prenova v Španiji razvija na podlagi ustav posameznih avtonomnih dežel. To ni seveda nič novega. Na dlani sta primera Katalonije in Baskovske dežele (Euskadi), kjer je v post-Francovem Času prišlo do nove šolske ureditve, do prav evforičnega razcveta kulture, še posebno književnosti in revijalnega življenja v katalonskem in baskovskem jeziku. In vse, to podčrtujem, na podlagi statuta, ustave avtonomnih dveh dežel. Tako smo brali v časopisju, a nam je potem o tem govoril naš elan, nekdanji poslanec v katalonskem parlamentu (Generalitat de Ca-talunya) Heribert Barrera, o predlogu namreč novega zakona o potrditvi uradnosti katalonšcine v vseh primerih družbenega življenja. To se pravi, da gre za zadevo, o kateri odloča katalonski parlament suvereno. Isto drži tudi za Aragonijo. Kako se bo vprašanje obnove jezika razvilo je seveda odvisno od zavesti ljudi, od akcij, kot je tista jezikovnega sveta mladih, ki so nas povabih, da jim pomagamo, vendar uveljavitev aragonšCine poleg španščine (kastiljšCine) ne nasprotuje zakonodaja, nasprotno, deželna ustava ji omogoča uspeh. Podobno, Čeprav bolj težaven, je položaj Asturije, Valencie in še nekaterih. In v tem je španski primer zgled, ki žal nima po-snemalcev drugod. Do spremembe je prišlo res v Belgiji, a tam sta si bili nasprotni dve skupnosti, flamska in valonska, ki sta v bistvu prišli do nekakšne de fac-to federacije, medtem ko je nemška manjšina našla ugoden položaj v Valoniji. Zal, pravim, je španska rešitev za zdaj enkratna v svoji daljnovidni modrosti. Tako bi s tem v zvezi lahko komentirali tudi usodo konvencije Sveta Evrope o zaščiti narodnih manjšin iz leta 1988. Seveda je listina pomembna, obenem pa lahko dodamo, da je v resnici še ena poleg dragih, ki jih v preambuli navaja. Dokaz, da zadevnih dokumentov ne manjka. Vprašanje pa je, kot zmeraj, njihova uresničitev v posameznih državnih zakonodajah. In tukaj smo pri jedra vsega. Francija, na primer, doslej ni ratificirala konvencije Sveta Evrope, njen predstavnik pa je pred Časom izjavil, da tudi ko jo bo, se to njegove države ne tiCe, ker Francija nima manjšin. O Italiji pa bi lahko rekli, da ko bi z zakonom dala manjšinam to, kar doloCa 6. člen ustave, bi bila ratifikacija konvencije praktično odveč, samo solidarnostno dejanje. V resnici smo tam, kjer smo bili, status quo ante. Zato je, po mojem, najbolj pomemben dosežek, kar se tiče narodnih skupnosti (manjšin), oblikovanje ustave avtonomne dežele. To se pravi, da parlament ne samo pooblašča deželo, da rešuje identiteto manjšine ali manjšin, ki v nji živijo, ampak statut dežele oblikuje tako, da njegovo izvajanje v bistvu ne bo odvisno od naklonjenosti strank v deželnem organu. In ker v našem primeru naša prihodnost odvisi od odločitev v bikameralni komisiji, je zdaj vprašanje, ali bomo znali kot narodna skupnost najti potrebno enotnost za učinkovit vpliv na predstavnike stranke, za katero je večina narodne skupnosti volila in katero v naši zahtevi podpira tudi Stranka komunistične prenove. A seveda ne gre samo za neko deklarativno skupno zahtevo, ampak za vidno akcijo, morebiti podobno tisti, s katero smo nekoC profesorji in učitelji neposredno, na sedežih vlade, parlamenta in senata, zahtevali uzakonitev slovenske šole. Vse drugo, vključno s konvencijo Sveta Evrope, pa pustimo naj dozoreva in se medi. OFF-SHORE / STALIŠČE POSL. GIORGIA ROSSETTIJA- Dolgoletni »tek čez ovire« končno pred ciljem Nujno je treba rešiti vprašanje sedeža in vodstva ■ Po dolgih letih čakanja, zavlačevanja in zamujanja se vendar bliža čas praktičnega uveljavljanja off-shoreja, brezcarinskega finančnega centra, ki bo jiedvomno nudil tržaškemu gospodarstvu nove priložnosti za razvoj, pa čeprav ne takšnih, kot bi lahko bile pred leti, v času odpiranja držav srednje-vzhodne Evrope tržnemu gospodarstvu. Tlivši evropski poslanec Giorgio Rossetti, ki pozorno sledi vprašanju off-shoreju že vrsto let, je včeraj orisal v tiskovnem sporočilu stanje in perspektive za realizacijo centra: »Gre za tek čez ovire,« ugotavlja Rossetti. Za poslanca je vsekakor pomembno, da je državni svet v Rimu odobril pravilnik, ki ga je pred kratkim izdelal medministrski svet. Dekret bi morali v najkrajšem podpisati tudi pristojni ministri, in sicer zakladni, zunanji in finančni minister ter ministra za zunanjo, trgovino in za industrijo, kar je po Rossettijevem mnenju zgolj formal- no vprašanje, saj so ga vsebinsko odobrili že konec prejšnjega leta. Zapletov ne bi smelo biti niti pri evropski, komisiji v Bruslju, kjer so pri splošnem ravnateljstvu za konkurenco že pristati - sicer neformalno - na pravilnik za tržaški off-shore, ki so ga pripraviti v Rimu. Predpostavke so torej skoraj popolnoma izpolnjene, ugotavljabivši evropski poslanec, sedaj je na vrsti praktično izvajanje, da bo center čimprej zaživel. Treba bo določiti sedež, pa čeprav začasni (Pristaniška oblast je že nakazala nekaj poslopij, kjer bi začetno lahko na- . stanili urade centra off-shore), predvsem pa bo treba pravočasno imenovati odbor, ki bo urejal in nadzoroval delovanje centra. 12 elanov odbora bodo imenovali pri .že omenjenih petih ministrstvih, Banki Italije, Deželi, Trgovinski " zbornici in Pristaniški oblasti, tri izvedence za mednarodno trgovino in finance pa bosta imenovali Združenje trgovinskih zbornic in predsedstvo vlade, ki bo tudi določilo predsednika odbora. Po Rossettijevem mnenju je to osrednja figura, ki-bo močno vplivala na razvoj in uveljavitev off-shoreja, in mora zato biti ne samo ugledna in izkušena osebnost, ampak mora tudi obvladati mednarodne in še zlasti nove vzhodnoevropske finančne trge, obenem pa imeti dobre povezave v organih Evropske unije. Predvsem pa mora biti prepričana v učinkovitost in perpektivnost tržaškega off-shoreja", ugotavlja Rossetti: »Kdor ni verjel v ta načrt, naj mu ne dodelijo odgovornosti, da ga vodi,« saj sicer ga ne bo mogel uveljaviti v italijanskem in evropskem merilu. Rossettijevo stališče torej odpira konkretno vprašanje vodstva, novega finančnega centra: po večletnem zamujanju je Trst dočakal (skoraj) vsa potrebna dovoljenja, skrajni čas je torej napočil, da pristopijo k imenovanju ugledne in učinkovite ekipe, ki bo vodila off-shore. KONZULAT / JUGOSLOVANSKI DRŽAVLJANI ZA POT PREKO SLOVENIJE V vrsti čakajoč na vizum V poletnem času se že leta pred poslopjem slovenskega generalnega konzulata v Ul. San Giorgio gnete ob dneh izdajanja vizumov tujim državljanom na desetine ljudi. Večinoma so to državljani Zvezne republike Jugoslavije na delu v Italiji, ki jim vizum služi za potovanje preko Slovenije (in nato morajo zato vrniti dva dni kasneje. Večina prosilcev prihaja iz drugih krajev severne Italije, kjer so začasno na delu. V Trstu se ustavijo le zaradi vizuma. Ob takem čakanju pride med njimi Cesto do negodovanja in protestov, ki so pretekli ponedeljek celo prerasli v incident. Skupina kakih dvajsetih tujih pniščem, ki vodi v konzularne prostore v prvem nadstropju, sta imela stražnika beležko, popisano z imeni tujih državljanov, ki so se že v preteklih dneh prijavili,. da bi včeraj prejeli vizum. Na beležki je bilo kakih 50 imen, prav toliko pa jih je obsegal li-stič-seznam, ki-so ga bili sestavili- sami tuji Madžarske) v domovino. Potem ko je Avstrija močno omejila dovoljenja jugoslovanskim državljanom za pot preko njenega ozemlja, so se razmere na slovenskem generalnem konzulatu v Trstu še poslabšale, ker je število prošenj skokovito poraslo. Na konzulatu delijo vizume tri dni v tednu: ob ponedeljkih, sredah in petkih. Dopoldne, med 9. in 10. uro, sprejemajo potne liste, popoldne pa jih prosilci lahko dvignejo med 15. uro in 15.30. Ob teh dneh se že v ranih jutranjih urah zbere pred vrati konzularnega poslopja gneča ljudi. Mnogokrat ne pridejo vsi na vrsto in se državljanov je vdrla v predverje pritličja, kjer sta jih zaprisežena stražnika zašilo vendarle ustavila, razšli pa so se šele po posegu policije. V sredo dopoldne se je pred konzularnim poslopjem spet gnetlo ljudi, do neredov pa ni prišlo. Dostop v poslopje sta urejevala stražnika, ki ju plačuje sam konzulat. Italijanska država namreč še ni zadostila zahtevi slovenskega zunanjega ministrstva po ■policijski zaščiti konzularnega predstavništva, kot se to dogaja z italijanskimi diplomatskimi sedeži v Sloveniji, češ da slovenskim konzulatom ne grozi nič hudega. Na mizi pred sto- državljani med čakanjem na vrsto. Vsi ti prosilci so že v sredo prejeli vizum. Povpraševanje po slovenskih vizumih je veliko, ker dela začasno v severni Italiji več kot 30 tisoč jugoslovanskih državljanov. Največ jih je zaposlenih v podjetjih v Venetu in Lombardiji, večina pa jih prihaja iz centralne Srbije. Ob tolikšnem številu tujih jugoslovanskih delavcev se je nekaterim porodila dobičkonosna zamisel: ustanovili so agencije za slovenske vizume. Agencija sprejme potni list prosilca, prosilec napiše in podpiše prošnjo na ustreznem obrazcu, posrednik agencije prinese dopoldne potne liste s prošnjami na generalni konzulat, popoldne pa jih dvigne in jih nato izroči prosilcu. Slednji se tako odk-riža potovanja in čakanja v Trstu, uslugo agencije pa mora, vsekakor, primerno plačati,- Take agencije delujejo že nekaj let v Vicenzi in v nekaterih drugih severnoitalijanskih mestih, v katerih dela mnogo jugoslovanskih državljanov. S slovenskimi vizumi so se okoristili tudi nekateri »tržaški« Srbi.. Ob dneh izdajanja vizumov dežurajo že od ranih ur pred vrati konzularnega poslopja, da bi prišli čimprej na vrsto, nato pa svoje mesto predajo - seveda proti plačilu - resničnim prosilcem, ali pa se že prej domenijo, da jih vključijo v sezname, ki jih sestavljata zaprisežena stražnika. Po ocenah samih zapriseženih stražnikov naj bi na ta način ob dneh izdajanja vizumov zaslužili več kot pol milijona lir... Posegla obalna straža V petek zvečer je izvidniški čoln pristaniškega poveljstva oz. obalne straže posegel na območje pred devinskim portičem, kjer je odpovedal motor čolna vrste rio, na katerem je bilo šest oseb. Lastnik čolna, Roberto Bidut je pfek svojega mobitela poklical na pomoč, tudi ker se je bližalo neurje in je začela pihati burja. Mornarji obalne straže so pripluli do čolna, ko je bil pol milje daleč od devinskega portiča, in ga privlekli do pomola za tržaško glavno ribarnico, kjer so ga privezali na varno. VELIKI ŠMAREN / VSE PO TRADICIONALNEM RECEPTU Mesto je osamelo, promet na cestah, gneče na plažah Prazno mesto, polne plaže. Tudi letošnji veliki šmaren se ni odrekel svojemu že tradicionalnemu počitniškemu receptu. Lepo sončno vreme je ponovno zvabilo ljudi iz hiš na prosto. Mesto se je že v zgodnjih dopoldan- skih urah spraznilo. Ulice so samevale v svoji neznosni asfaltni pripeki: popoldne, ko je termometer v mestu presegel mejo 30 stopinj, ni bilo niti psa (ali mačke) na spregled. Le fotograf je moral zaradi dolžnosti v mestno pu- Prometna godlja na Trbiški cesti Veliki zastoji v pro- ni se je pomikala počasi metu na Trbiški cesti, zaradi ozkega grla na na odseku ki pelje od Dražci, kjer se dvojni križišča za Bazoviško vozni pas zoži (pred cesto do Dražce in • vstopom na hitro cesto) vključitve na hitro ce- v enega. Zaradi počasne sto. Ze v zgodnjih ju- vožnje navkreber in tranjih urah se je začelo vročine je marsikatere-stekati na ta odsek na mu vozilu zavrela voda desetine avtomobilov, v radiatorju, da je klec-ki so prihajali z mejnih nilo. To je kolono še prehodov pri Škofijah bolj upočasnilo, Nekajk-in na Pesku. Večinoma rat so celo posegli gasil-so biti dopustniki, ki so ci, ki so voznikom pri-končali svoje počitnice skočiti na pomoč z dolina slovenski in hrvaški vanjem vbde, da so obali ter so se vračali lahko nadaljevati svojo domov: v severno Ita- pot proti domu. lijo, Avstrijo in Nem- V popoldanskih urah čijo, mnogo pa je bilo se položaj na Trbiški četudi vozil nizozemske, sti ni bistveno izboljšal, češke, slovaške in polj- Tarnanju in jamranju ske registracije. dopustnikov, ki jim je Ob 10. uri so morali reber na Dražco za nekaj na križišču med Trbiško ur podaljšala pot proti in Bazoviško cesto po- domu, se je pridružilo seči mestni redarji, da še fiksanje domačih bi po svojih močeh ure- voznikov, ki so - nič budili kaotični promet. dega sluteč - zavoziti v Kolona avtomobilov, to prometno godljo. Ko kamperjev, dostavnih bi izbrati drugo, pa če-vozil, vozil s priklopijo- • prav daljšo pot po Kra-nimi rulotkami, jadrni- su, bi se izognili _ cami ati motornimi čol- čakanju in zamudam. stinjo, da bi v svojo kamero ujel to tržaško avgustovsko tihožitje. Ko se je mesto praznilo so še pa polnile prometnice, ki vodijo v obmorske letoviščarske kraje. Tako so se že v jutranjih urah ustvarile dolge vrste vozil pred mejnimi prehodi v Slovenijo. »Najhuje« je bilo pri Škofijah in na Pesku, kjer so tudi včeraj beležili povečan promet. Dopustniki so morali tudi po uro čakati pred prestopom meje. Podobno je bilo tudi na drugem koncu. Promet se je po Miramar-skem drevoredu odvijal s polžjo hitrostjo. Mnogi so si privoščili počitek kar na barkovljanski obali, drugi so se odpravili v deželna kopališka centra v Gradežu in Lignanu, kjer se je na pesku žgalo na desettisoče ljudi. In vendar, mriogokje se na veliki šmaren niso veselili. Cvetenje morja je skvarilo brezskrbno kopanje, saj so se alge V preteklih dneh pomaknile vse do obale (in celo »preplavile« kanal ob Rdečem mostu). Po veliki vročini je v petek zvečer zatreskalo in ulilose je s tako močjo, da je temperatura skokovito padla. A le za dobo ene noči: včeraj je že dopoldne spet zasijalo, in spet smo bili priča za ta letni čas povsem običajnemu pohodu iz mesta na plaže. Tako bo - če se bo lepo vreme nadaljevalo - tudi danes. NABREŽINA Vrsta prireditev ob prazniku sv. Roka Na nabrežinski Kržadi je te dni živahno kot malokdaj. Sveto in posvetno sta si z vrsto pobud podala roke v slovesno praznovanje vaškega zavetnika sv. Roka. ZaCnimo s posvetnim, ki se je odvijalo prej, to je za veliki šmaren, in privabilo v Nabrežino veliko obiskovalcev. Posebej velja ob tem pripomniti, da je k prazno-vanjp, Četrtemu po vrsti, pristopila cela vrsta organizacij (skupina prostovoljcev Devm-Nabrežma-Križ, Godbeno društvo Nabrežina, Krožek Istria, Krožek 91, Krožek Brin, Združenje Le-gambiente, Jadralni klub Čupa, Banka prostega Časa in seveda Kulturno društvo Igo Gruden), kar daje celotni zadevi poseben pečat, saj se skozi skupne pobude kaže želja po utrjevanju medsebojnega sodelovanja, poznavanja, spoštovanja in sožitja. To poanto je poudaril tudi devinsko nabrežinski župan Giorgio Depan-gher v svojem pozdravnem nagovoru-ob začetku praznovanja, ki ga je, kot po navadi, slovesno odprla na-brežinska godba na pihala. Njen nastop pod vešCo taktirko Sergia Grattona je bil tokrat za spoznanje odmevnejši in toplejši, saj praznuje nabrežinsko godbeno društvo letos Častitljivo stoletnico. Depangherjevim je v uvod dodala nekaj misli v imenu skupine prostovoljcev Nevenka KlauCar Lan-zetti, nakar se je občinstvo »porazgubilo« po raznih razstavah, od prodajnega boljšega sejma v dobrodelne namene (na sliki), do fotografske razstave »Pozabljena Istra« poljskega fotografa Jana Leszczynskega, razstave fotografskega natečaja »Novo in staro na Krasu od Križa do Stivana« v Caharijevi domačiji pri M’hcu in zanimive razstave obrtniških izdelkov. Popoldne so poživili otroci, udeleženci slikarskega ex tempore, ki so preplaviti Kržado. Tekmovanju so dali poseben pomen malčki Saharavvi iz zahodnega Maroka, živeči v Alžiriji, ki se te dni mudijo v naših krajih, potem ko so pred kratkim prispeli na vsakoletno letovanje v Italijo. r,s'. - Tr-m .i Eden od njih, Hamad, se je še posebno izkazal, saj mu je žirija podelila drugo nagrado. Prva je šla Martini Richiardi, tretja pa Anni Simeoni. Žirija, ki ji je predsedoval župan Depangher, je razglasila in nagradila tudi zmagovalce fotografskega natečaja. V kategoriji odraslih je zmagal Edi ZudetiC, drugi je bil Alessandro Fra-giacomo in tretja Antonella Liuci. V kategoriji otrok je prejel prvo nagrado Angelo Oliveto, drugo Elena Bernardi in tretjo Gabriella Tu-beroso. V popoldanskih urah so predstavili tudi knjigo »Da Cherso al Carso«. O potrebi in možnostih vsestranskega ovrednotenja tega istrsko^ kraškega območja sta'spregovorila Marino Vocci in Livio Dorigo. Sledil je nastop domačih glasbenikov in, dulcis in fundo, se je nenavadno številnemu občinstvu predstavila še dramska skupina s kabaretno uspešnico Tiefra, dentierra y tibertad. Verski del praznovanja se je začel včeraj s pritrko-vanjem z nabrežinskega zvonika ter z vrsto obredov. Glavni del pa pride na vrto danes s slovesno sv. mašo in procesijo, medtem ko bo zvečer koncert MePZ iz Šempetra ter nagradna igra »Darovi in dobitki«, katerega izkupiček bo namenjen popravilu župnijske strehe. REPENTABOR / MSGR. RAVIGNANI NA VERSKEM PRAZNIKU Škof za odprto mejo ob romarskem kraškem prazniku Danes se bo zaključilo štiridnevno praznovanje na Repentabru, ki se je pričelo že na praznični predvečer, vrhunec pa je doseglo z velikošmaren-sko slovesno mašo, ki jo je daroval tržaški škof Evgen Ravignani. Na včerajšnji dan zavetnika župnije sv. Roka sta bili maši, ki se ju je udeležilo lepo število domačinov, zvečer pa je nastopila nabrežinska godba na pihala. Danes, na zaključni dan praznovanja, bosta še vedno na ogled razstavi, in sicer izdelki kamnosekov in oblikovalcev z naslovom »Naš človek in kraški kamen«, in slike s sakralno vsebino Marte Kunaver, in bodo seveda delovali kioski. Zjutraj bo redno bogoslužje, ob 21. uri pa koncert basista Luke Debevca - Mayerja in pianista Christiana Usciattija: gre za Argentinca slovenskega oz. italijankega rodu, ki bosta predstavila odlomke znamenite sakralne glasbe, in to tako tradicionalne latinske, kakor tudi črnske duhovne in slovenske verske glasbe. Če se povrnemo k osrednjemu petkovemu dnevu repentabrskih Naprava za odganjanje ptic v vinogradih Kmečka zveza obvešča, da so v pristojnem uradu pokrajinskega kmetijskega nadzorništva vinogradnikom in drugim kmetovalcem na razpolago akustične naprave za odganjanje ptičev. Gre za naprave na baterijo, ki izstavljajo zvoke podobnim zvokom ptic roparic, in plaši ptiče, ki delajo škodo v vinogradih. Zainteresirani naj se za morebitne informacije obrnejo na Kmečko zvezo. Godbeni večer na Trgu Unita Mestna godba na pihala Giuseppe Verdi bo jutri spet nastopila*na Trgu Unita. Pod taktirko Ful-via Doseja bo izvedla dela znanih avtorjev, med katerimi bo tudi koncert za pozavno Rimski-Korsakova s solistom Mauriziom Bardinijem. Nastopili bodo tudi gojenci glasbene šole mestne godbe, ki bodo pod vodstvom Paola Spinci-cha izvedli skladbe Praetoriusa, Bacha in Beethovna. Mestna godba je prav ta teden proslavila pomemben jubilej: 25-letnico predsednikovanja Domenica De Luče. Ob tej priložnosti mu je godba poklonila spominsko plaketo. Alžirski nasilnež iz bolnišnice v zapor Alžirskega nasilneža, ki je v noči od srede na četrtek hudo ranil sodržavljana, so odslovili iz bolnišnice in ga odpeljali v koronejski zapor. 24-letni Omar Solimani je v restavraciji Red De-vil v Ul. Donota večkrat mahnil po obrazu 34-letnega rojaka Dekouna Maithedineja z razbitim kozarcem in mu‘povzročil globoke rane, pa si tudi sam globoko- porezal roko. Začetno je Maithedinejevo stanje izglodalo zelo zaskrbljujoče in- so si zdravniki pridržali prognozo, preiskovalci pa. so napadalca aretirali z obtožbo poskusa umora in ga zadržali na zdravljenju v ortopedskem oddelku. Napadeni Maithedine se bo moral zdraviti še vsaj dva tedna, na obrazu pa mu bodo ostale trajne brazgotine. OPČINE / TRADICIONALNA VELIKOSMARENSKA PRIREDITEV Uspešen ex tempore na Tabom V ponedeljek, 11. t.m, se je na Opčinah začel letošnji že tradicionalni praznik Tabor, ki ga je tokrat že 19-tiC zapovrstjo organiziralo domače društvo Tabor, pred njim pa 20 let Kmetijska zadruga iz Trsta. Prihodnje leto bomo torej slavili 40-letnico tega praznika, ki privablja vedno veliko ljudi in ga domaCe društvo povezuje tudi s kulturnimi prireditvami in razstavo knjig ter sejmom rabljenih knjig. O vseh prireditvah smo v tem tednu obširno poročali. Sedaj nam ostaja, da zabeležimo še ex tempore za otroke, ki je bil na programu v pe--tek. Udeležilo se ga je letos 23 otrok - trije iz vrtcev, 14 uCencev osnovne Sole in šest dijakov nižje srednje šole. Prireditev, ki je tokrat nosila naslov »Najlepša pravljica«, so vodile prof. Jasna Merku ter vzgojiteljici Beti Starc in Magda Stančič, in so tudi dajale nasvete mladim slikarjem. Risbe, ki so jih na to temo izdelali mladi slikarji, so bile bogate po barvah in domišljiji mladih umetnikov. In prav zaradi tega, ker so bili udeleženci letošnje pobude zelo pridni, se je vodstvo ex tempore za otroke odločilo, da nagradi vse. Darila za mlade udeležence sta dala KD Tabor in Zadružna kraška banka z OpCin. Podelila jih je Jasna Merku, ki je poudarila pomen takšnih prireditev, tako v pohvalo, kot tudi v vzpodbudo našim mladim. Mladi udeleženci so prejeli knjige in druge šolske potrebščina s strani društva; majice, šolske torbe in druge šolske poredmete pa od domačega bančnega zavoda. Mame so bile zado- voljne, otroci tudi, organizatorji pa še najbolj, saj ugotavljajo, da so tudi takšne pobude nam Slovencem koristne in potrebne. Danes se praznik Tabor zaključuje. Ob 19. uri bo za ples igral ansambel Paolo Paolin e i rocciosi. Praznik sta te dni izpopolnjevala nastopa ansamblov Adria kvintet in Status symbol, ki sta izmenično - enkrat eden, drugič drugi, skrbela za veselo razpoloženje gostov, ki jih je bilo letos zelo veliko. Ge k temu dodamo še vse dobrote, ki so si jih lahko udeležnci nabavili pri kioskih, potem lahko reCemo, da je bilo tokrat vse dokaj uspešno, in zaželimo, da bi prihodnje leto slovesno počastili njegovo 40-let-njco. Naj še omenimo, da si obiskovalci lahko ogle,-dajo v dvorani Prosvetnega doma zanimivo razstavo »Pekel železarne, vonj kruha, barvitost noše Skedenj«, ki jo je pripravil Skedenjski etnografski muzej Neva Lukeš praznovanj, je nedvomno treba zabeležiti misli, ki jih je zbranim vernikom izrazil škof Ravignani (na sliki - foto KrižmančiC/KROMA): med drugim je naglasil, da se versko-romarsko praznovanje na Repentabru odvija tik ob meji, večkrat pa sami ustvarjamo meje tudi tam, kjer jih ni treba. Na miljskem območju so na primer ob velikem šmarnu odprli mejo, primerno bi bilo, da bi tudi na na repenta-brskem predelu uvedli prost prehod, meje. Škof se je zato obvezal, da bo za prihodnje leto posredoval pri pristojnih oblasteh, da bi se Slovenci lahko ob tem velikem poletnem praznovanju lahko prosto premikali, saj je repen-tabrsko romarsko središče namenjeno vsemu Krasu. Med petkovim popoldanskim bogoslužjem je maševal piranski župnik Bojan Ravbar, ki' je po rodu iz Dutovelj,- po očetu pa iz Dola pri Repentabru, 'danes sicer na drugi strani meje, ki se je kot... skoraj domačin spomnil mladostnih let, ko je obiskoval te kraje in spoznaval ljudi in navade, ki so mu ostali v živem spominu. Popoldan sta vzdušje poživila mlada pritrkovalca zvonov iz Budan pri Vipavi, zvečer pa je v cerkvi bilo tradicionalno petje petih litanij. Omejitev prometa v Mačkoljah V MaCkoljah bodo postavili občinsko vodovodno mrežje, zaradi česar bo prišlo na pokrajinski cesti, ki pelje v vas do prometnih omejitev. Občinska uprava je namreč odredila za cas izvajanja del zaprtje prometu odsek pokrajinske ceste, ki pelje skozi vas, in sicer od križišča za Prebeneg in Zavije do hišnih številk 3, 4 in 5. Prepoved bo veljala od 25. avgusta, ko bo podjetje Isperija iz Agri-genta, ki je pooblaščeno za izvajanje del, dalje, in sicer od 8. ure do 17.30. V SREDO PRI STUBLJEVIH V REPNICU Ciganska glasba v okviru polelnih večerov Nastopil bo trio Simonetto, Doris in Abbondonzo Trio Doris, Simonetto in Abbondonzo med nastopom na Repentabru (foto KROMA) Vse, ki jih avgustovski dnevi niso zvabili v objem počitnic kje daleC zdoma, bo v sredo, 20. avgusta zveCer kulturno društvo RdeCa zvezda iz Saleža ob pokroviteljstvu Občine Zgonik razveselilo s priložnostjo, da prisluhnejo novi, osvežujoči glasbeni poslastici. Ob 21. uri se bo namreč pri Stubljevih v RepniCu v sklopu Poletnih večerov kraški publiki zopet predstavila skupina glasbenikov, ki so že lani na Repentabru s svojim koncertom ciganskih ritmov in melodij poslušalce očarali in poželi izjemno odobravanje v veselje ljubiteljev te zvrsti ter vseh, ki izvajalce poznajo ter vedo, da so že njihova imena sama jamstvo za enkraten glasbeni užitek. Spet bo nastopil tržaški dno Alessandro Simonetto - violina in Roberto Daris - harmonika, tudi ob tej priložnosti pa se jim bo pridružil violinist Fabio Abbondanza, ki ju spremlja na številnih koncertih. Omenjeni duo že dalj Časa dosega vidne uspehe v Vzhodni Evropi in pa Italiji. Alessandro Simonetto polega violine in harmonike odlično obvlada še vrsto drugih inštrumentov in nastopa z najvidnejšimi imeni italijanske in mednarodne glasbene scene (Yano-ni, Ron, Guccini, Mango, Shel Shapiro itd.), igral pa je tudi v filmskih glasbenih kulisah - med drugimi Puerto Escondi-do in Stefano Quantesto-rie, za katerega je tudi sam sestavil eno skladbo. Po ocenah vseh, s katerimi je delal, je mladi glasbenik izredno nadarjen, Čeprav ga nekateri že prištevajo med virtuoze. Pa sam tega naziva ne mara, ker mu diši le po Cisti tehniki - »glasba pa mora klub vsemu izražati nekaj več kot to«. 2e vsr-to let nastopa skupaj s harmonikarjem Robertom Darisom, ki je tudi sam skladatelj in se ukvarja predvsem s cigansko glasbo vzhodnoevropskega izvora. Druži ju ljubezen do ciganskih ljudskih melodij, pa tudi do znanih in že klasičnih skladb s podobno tematiko, kot sta npr. Kalinka in Oci Cjornje; poleg tega prirejata še delo vseh znanih skladateljev kot so Brahms, Monti in Portnov ter francoskih'in argentinskih klasikov. Trenutno se vsi trije - Simonetto, Daris in Abbondanza - udeležujejo raznih festivalov poulične glasbe okrog po Italiji. Na koncertu v RepniCu bodo predstavili izbor iz svojega ljudskega in klasičnega repertoarja, razen tega pa nameravajo poleg del že omenjenih avtorjev zaigrati tudi nekaj skladb Astorja Piazzolle, Cigar opus doživlja zadnje Čase v naših krajih posebno pozornost. (mia) SMEROKAZI / »RAČUNSKI ŠKRAT« POČITNIŠKE PONUDBE b Bazovice najprej v Trebče šele nato pa v Padriče... Tržaška občinska uprava je pred leti postavila ob vhodih v kraške vasi table z dvojezičnimi napisi, pod tablami pa še imena bližnjih vasi (le v italijanščini) z ustreznimi razdaljami. Pa je podjetju, ki je postavilo tablo na pokrajinski cestu ob izhodu iz Bazovice, zagodel,.. računski škrat. Prva vas, ki naj bi jo voznik srečal tri kilometre po Bazovici, naj bi bile Trebče, zatem pa naj bi (po nadaljnjih dveh kilometrih) privozil v PadriCe. To seveda drži le na tabli! V resnici pelje pot iz Bazovice najprej v PadriCe, in šele nato v Trebče. Poletne prireditve na Gradu sv. Justa Kdor se te dni ni odpravil iz mesta v svežejša in zabavnejša okolja, mu je poskrbljeno tudi v mestu samem z vrsto kulturnih in zabavnih užitkov. Poleg muzejev, ki so tudi v prazničnih dneh odprti in po večini brezplačni, je na izbiro še nekaj drugih ponudb. Najbolj živahno pa je na Gradu sv. Justa, kjer se vsak dan oziroma veCer nekaj dogaja. Velikdš-marnski večer so na primer popestrili ognjemeti, ki so razsvetlili in pisano obarvali mesto. Ko se je porazgubil zadnji odmev pokanja, je narava sama poskrbela za nadaljevanje predstave, vendar tokrat z grmenjem in bliskanjem, ki je radovedneže v hipu spodilo z Gradu in z nabrežij. Tudi danes ne bo manjkalo razvedrila na Gradu. Nadaljuje se namreč praznik piva, za poživitev večera pa bo ob 21. uri poskrbela skupina Euforia. Ker smo že pri naštevanju, naj navedemo še spored grajskih prireditev v okviru poletne manifestacije Trie-stestate 97 za prihodnji teden. Jutri ob 21.15 bo na vrsti filmska predstava. Ob sodelovanju kina Alcione bodo namreč predvajali Minghellov film II paziente inglese, ki je, kot znano, odnesel koš (devet) Oskarjev. V torek, z začetkom ob 22. uri, bo veCer latinskoameriške glasbe s Sabor de la noche. Za uvod se bodo predstavili glasbeniki Plesne akademije, nakar bodo veCer prevzeli v svoje roke animatorji, ki bodo publiko uvedli v magično atmosfero karnevala iz Ria. V sredo, 20. avgusta, bo običajno snidenje s simpatičnim triom Giulia Pellizzari Ballaben, ki naj bo zabaval z raznimi uspešnicami sodobne lahke glasbe in neusahljivimi evergreeni. Glasba bo na sporedu tudi naslednje dni, v Četrtek, ob 21.30 z Andyjem J. Forestom, v petek in soboto, ob 22. uri pa z DJ Robertinom in Paolom Zippom. Praznika SKP v Podlonjerju in v Naseljusv. Sergija Med raznimi prazniki, ki jih ponuja današnja nedelja, sta tudi dva festivala komunističnega tiska, ki ju prireja Stranka komunistične prenove. Veselo bo ob založenih kioskih in zabavni glasbi tako v Ljudskem domu v Podlonjerju (UT. Masaccio 24) kot v Ljudskem domu v Naselju sv. Sergija (Ul. di Peco 7). t Gospod je naš pastir... Dne 15. avgusta je preminila naša draga mama in žena Franka Kriščak por. Furlan Pogreb bo v četrtek, 21. avgusta, ob 10.40 iz kapelice na barkovljanskem pokopališču v domaCo cerkev. Za njo žalujejo mož Aleksander, sinova Peter in Pavel, svakinja Karmen in ostalo sorodstvo Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Greta, Barkovlje, 17. avgusta 1997 Ob boleči izgubi drage Franke sočustvujejo s Sandrinem, Pavlom in Petrom prijatelji Anton, Jožica, Boris, Eda z družinama Ob prerani izgubi žene Franke izreka iskreno sožalje Aleksandru Furlanu in družini Svetoivanski cerkveni pevski zbor Ob smrti drage matere Franke izreka Petru Furlanu in družini iskreno sožalje Zveza slovenskih kulturnih društev Ob smrti drage Franke izreka Zveza cerkvenih pevskih zborov iskreno sožalje možu Aleksandru, sinovoma in ostalim sorodnikom Ob nenadni izgubi drage mame in žene izrekajo iskreno sožalje Petru, Pavlu in Aleksandru Franko, Giuliana in Igor, Samo, Helena in Piero, Raffaella in Aleks Prijatelju Aleksandru Furlanu se pridružuje v žalosti Slovenska prosvetav Trstu S hudo prizadetimi Sandrinom, Pavlom, Petrom in ostalimi svojci objokujejo drago Franko Ana, Elvi, Ida, Lidia, Magda, Marija B., Marija M., Mikela, Milka, Neva, Savi in Vera z družinami Barkovljanski cerkveni pevski zbor izreka iskreno in občuteno sožalje Sandrinu, Pavlu in Petru ob izgubi drage Franke Barkovljanska skupnost sočustvuje s Sandrinom, Petrom in Pavlom ob smrti žene in mame Franke Prizadeti družini Furlan izreka Barkovljansko društvo iskreno in občuteno sožalje ob smrti drage Franke. Ob prerani izgubi drage mame Franke KrišCak izrekamo Petru in svojcem občuteno sožalje Robi, Xenia, Nikolaj in • Peter Svojemu elanu in odborniku Aleksandru Furlanu izreka iskreno sožalje ob izgubi drage žene Svet slovenskih organizacij Ob težki izgubi sočustvujejo z družino Kristina in vsi sorodniki Ob bridki izgubi drage žene in mame gospe Franke izrekajo iskreno sožalje gospodu Aleksandru Furlanu in sinovoma pevke in pevci zbora Jacobus Gallus 18. 8.1996 18. 8. 1997 Pred letom dni nas je zapustil naš dragi nepozabni oCe in nono Josip Marušič Z ljubeznijo in hvaležnostjo se ga spominjajo Nada, Vuokko, Barbara, Alex in Marko Slivno, 17. avgusta 1997 t Dne 15. avgusta nas je zapustila naSa draga mama Štefanja Ravbar vd. Fabjan vd. Živec Pogreb bo v ponedeljek, 18. avgusta, ob 12.45 iz mrtvašnice v ul. Costalunga v zgoniško cerkev. Za njo žalujemo hčerka Anica, sinovi Just, Srečko in Stanko z družinami, vnuki in pravnuki Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Zgonik, 17. avgusta 1997 Ob nenadni izgubi Stefanje Ravbar vd. Fabjan - Živec izreka občuteno sožalje svojcem Pepi Ravbar z družino Ob nenadni izgubi mame Štefanije izrekamo Justu, Srečku in ostalim sorodnikom iskreno sožalje odbor in elani SK Devin t Nepričakovano nas je zapustila naša draga mama in nona Maria Možina vd. Kralj Pogreb bo jutri, 18. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice v ul. Costalunga v trebensko cerkev Žalostno vest sporočajo hčere Dina in Ada, zet Boris, vnuki Elena in Daniele, Valdi ter drugi nečaki in sorodniki Trebče, Trnovca, Borgo S. Sergio, 17. avgusta 1997 Žalovanju se pridružujeta Sandro in Nivea Ob smrti dragega prijatelja Radovana Doljaka izreka iskreno sožalje svojcem SKD Vigred OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM Obveščamo Vas, da sprejemamo OSMRTNICE, OKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in nasplošno vsa obvestila v uredništvu Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu 040/7796333 Z URNIKOM: od ponedeljka m g do sobote od IV. do IO- ure KD RDEČA ZVEZDA pod pokroviteljstvom OBČINE ZGONIK Poletni večeri v zgoniški občini V sredo 20. t. m., ob 20.30 pri Stubeljevih v Repniču St. 11 CIGANSKE MELODIJE IN RITMI ki jih izvajajo . Alessandro Simonetto - L violina Fabio Abbondanza - II. violina in kitara Roberto Daris - harmonika V slučaju slabega vremena bo koncert v Sportno-kulturnem centru v Zgoniku. —--------- SD ZARJA -------—----- priredi danes 17. avgusta na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici tradicionalni ŠPORTNI PRAZNIK Zabaval vas bo ansambel Za jedačo in pijačo bo poskrbeijeno v dobro založenih kioskih. VČERAJ-DANES Danes, NEDELJA, 17. avgusta 1997 HIJACINT Sonce vzide ob 6.12 in zatone ob 20.06 - Dolžina dneva 13.52 - Luna vzide ob 20.07 in zatone ob 4.52 Jutri, PONEDELJEK, 18. avgusta 1997 HELENA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 23,9 stopinje, zraCni tlak 1020,7 mb naraSCa, veter 14 km na uro severovzhodnik, vlaga 71-od-stotna, nebo skoraj jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 24,6 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Luca Dimauro, Federico Pribac, Emanuele Streri. UMRLI SO: 61-letni Giorgio Baba, 90-letna Maria Loprieno, 83-letna Anna Scherillo, 89-letna Stefania Ravbar, 90-letna Luigia Chiaranda, 91-let-na Emilia Zornada, 89-let-. na Stefania Biagi, 82-letna Lucia Lazzari, 87-letni Bruno Agatini, 78-letni Francesco Ludovisi, 78-letna Giustina Kozina, 83-letni Bruno' Schillani, 81-letna Emma Podboj. : ; LEKARNE NEDELJA, 17. avgusta 1997 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. GinnaStica 6, Ul. Fabio Severo 112, Trg Ve-nezia 2, Bazovica (tel. 226165). Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Ginnastica 6 (tel. 772148), Ul. Fabio Severo 112 (tel. 571088). Bazovica (tel. 226210) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Ginnastica 6, Ul. Fabio Severo 112, Trg Ve-nezia 2. Bazovica (tel. 226210) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Venezia 2 (tel. 308248). Od PONEDELJKA, 18. do SOBOTE, 23. avgusta 1997 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 14 (tel. 572015), Ul. Costalunga 318/A (tel. 813268), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124). Prosek (tel. 225141/225340) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 14, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Dante 7, Milje - Mazzinijev 1. Prosek (tel. 225141/225340) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 ' Ul. Dante 7 (tel. 630213). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za inforftiacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 21.15 (na prostem) »Hamlet« i. Kenneth Branagh, Charlton Heston. EKCELSIOR AZZUR- RA - Zaprto zaradi dopu- EKCELSIOR - Zaprto zaradi dopusta. AMBASCIATORI - Zaprto zaradi dopusta. NAZIONALE 1 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Da giungla a giungla«. NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Scambio dhdentita«, i. Shirley MacLaine. NAZIONALE 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »DNA«, horror. NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Fun-ney Money« i. VVhoopi Goldberg. MIGNON - 16.00, 22.00 »La signora ed i suoi ma-schioni«, prepovedan mladini pod IS.letom. CAPITOL - 18.00, 20.00, 22.10 »Potere asso-luto« i: Clint Eastvrood in Gene Hackman. ALCIONE - Zaprto zaradi dopusta. hi PRIREDITVE KD RDEČA ZVEZDA pod pokroviteljstvom OBČINE ZGONIK - Poletni večeri v zgoniški občini. V sredo 20. t. m., ob 20.30 pri Stubeljevih v RepniCu St. 11 - CIGANSKE MELODIJE IN RITMI, TPPZ Pinko Tomažič sezona 1997/98 obvešCa elane, da je bila v torek 5. t.m., izredna seja odbora petek, 22. avgusta, ob 20.30: v Partizanskem domu vaja celotnega ansambla sobota, 13. septembra: nastop v Ljubljani, na predvečer velike proslave, ki bo naslednji dan v Novi Gorici Prireditve sovpadajo v počastitev 50. obletnice priključitve Primorske k matični domovini. petek, 3., v soboto 4. in nedeljo 5. oktobra t.l. gostovanje v Reggio Emilii Pevci in pevke, orkestraSi, solisti in recitatorji bodite zanesljivo na vajah. ki jih izvajajo Alessandro Simonetto - prva violina, Fabio Abbondanza - druga violina in kitara, Roberto Daris - harmonika. 7. DRAGA MLADIH z naslovom »Naslednja por staja: Evropa!« se bo odvijala v parku Finžgarje-vega doma na Opčinah (Narodna ul. 89). Program: jutri, Četrtek 4. 9. ob 16. uri predavanje mag. Vinka Ošlaka: Kulturni in duhovni temelji Evrope; ob 20.30 dramska igra »Male dame« v izvedbi Slovenskega odra (režija Lučka Susic). Petek, 5.9., ob 10. uri okrogla miza na temo Evropa danes - sodelujejo diplomatski predstavniki iz Italije, Velike Britanije, Avstrije in Nemčije; ob 14.30 kratek vodeni izlet v Devin (Rilkejeva pot); ob 17.30 vključitev v program SD Draga; ob 21. uri ples ob zvokih skupine Kraški ovčarji. Sobota, 6.9., ob 10. uri okrogla miza z naslovom: Prihodnost Slovenije in njenih manjšin v okviru EU - sodelujejo Andrej Aplenc (podpredsednik gibanja 23. december), Franc Križanič (ekonomist), Borut Pahor (predsednik ZLSD), dr. Franc Zagožen (predsednik glavnega odbora SLS) in Ivana Suhadolc (vodja tiskovnega srediSCa Urada za manj razširjene jezike pri EU). Za morebitne informacije; tel. St. 370846 (urad Slovenske prosvete). D OBVESTILA SKD TABOR - TABOR ’97 - Danes, 17. t. m., ob 16. uri odprtje kioskov in razstav, ob 19. uri ples z ansamblom Paolo Paolin & i Rocciosi ŽUPNIJA REPENTA- BOR - danes, 17. avgusta, poleg rednega jutranjega bogoslužja bo zveCer, ob 21. uri koncert basista Luke Debevca - Mayerja, argentinskega Slovenca in pianista Christiana Usciattija z petjem odlomkov znamenitih del sakralnega značaja. Na ogled je razstava »Naš človek in kraški kamen« na kateri bodo razstavljali kamnoseki in oblikovalci kamna iz nekdanje in sedanje naše župnije (v sodelovanju z vaškimi skupnostmi Vrhovelj, Dola in Vogelj) ter razstava slikarke Marte Kunaver. Deloval bo dobro založeni kiosk. ŽUPNIJA SV. ROKA v Nabrežini - od 17. do 18. avgusta bo v župnijski dvorani večerna slikarska razstava domačinke Mile-ve Venier ter fotografska razstava domačega življenja. Danes, 17. avgusta bo poleg slovesnih pobožnosti v jutranjih urah tudi VEČERNA PRIREDITEV ob cerkvi, ob 20. uri, koncert MePZ Šempeter, nato instrumentalni inter-mezzo ter darovi-dobitki v dobrodelne namene in družabnost. KRUT sporoča, da bo pisarna zaprta zaradi do- pusta do vključno 18. avgusta, do konca meseca bo odprta samo v jutranjih urah, od 9. do 12. ure. ANPI-VZPI, ANED in ANPPIA obveščajo, da sta urada v Ul. Crispi 3 zaprta do 31. avgusta zaradi letnega dopusta. KMEČKA ZVEZA obvešCa svoje elane in kmetovalce, da bodo njene podružnice v Nabrežini in na Opčinah v mesecu avgustu zaprte. OBČINSKA KNJIŽNICA v Boljuncu je avgusta zaprta. KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI je v avgustu zaprta. SKGZ obvešCa, da bo pisarna do konca meseca odprta samo v jutranjih urah. SKLAD MITJA CUK vpisuje otroke v Poletno središče v otroškem vrtcu na Opčinah: od 18. do 30. avgusta od 8. do 17. ure. Vpisovanje v uradih na Narodni ul. 126, na Opčinah, vsak dan med 13. in 15. uro razen sobote (tel. 212289). Poletno varstvo na Opčinah bo do 30. septembra od 8. do 13. ure -možno vpisovanje iz tedna v teden. MePZ F. VENTURINI sporoča vsem pevcem, da bo prva vaja 3. 9. ’97, ob 20.30 v domu A. Ukmar-Miro. Vabljeni novi pevci in pevke! ZADRUGA BAN in SKD GRAD vabita na tradicionalno SAGRO POD KOSTANJI, ki bo v dneh 23. in 24. avgusta pri Banih. Delovali bodo dobro založeni kioski. PEVSKO DRUŠTVO VESELA POMLAD vabi v svoje vrste nove pevce in pevke, ki bodo začeli novo pevsko leto s teden dni trajajočimi študijskimi dnevi v ponedeljek, 25. avgusta v Finžgarjevem domu na Opčinah. Vabljeni novi pevci in pevke pa tudi tisti, ki so že peli v zborih. Vse zaželjene informacije dobite na tel. Številkah 215367 (Danev) in 213348 (Sossi) v večernih urah. LETOŠNJI 17. MLADINSKI RAZISKOVALNI TABOR se bo odvijal v Kanalski dolini, od 25. 8. do 6. 9. 1997. Prijavnice lahko dobite na odseku za zgodovino v ul. Petronio 4, v Narodni in Studijski knjižnici v ul. sv. Frančiška 20, in v Knjižnici Damira Feigla v Gorici. PATRONAT INAC (Ul. Cicerone 8/b Trst) obvešCa, da bo urad do 31.8. odprt od 8. do 15. ure. ZVEZA VOJNIH INVALIDOV obvešča, da bo do 31.8. pisarna odprta samo v jutranjih urah z urnikom od 9. do 12. ure. ROKOMETAŠICE KRASA sporočajo, da bo prvo srečanje v torek, 2. septembra, ob 19.30 v zgoniški telovadnici. V svoje vrste vabijo seveda tudi nove navdušene igralke, ki bi se želele ukvarjati z rokometom. Podrobnejše informacije dobite na tel. št. 411567 (Iri-na) ter 327165 (Alenka). Iskrena hvala vsem za voščila, cvetje in lepa darila, ki ste mi jih poklonili ob mojem 80. rojstnem dnevu. Zahvaljujem se Društvu slovenskih upokojencev, SPDT, OZE, KD F. Prešeren, VZPI-ANPI iz Boljunca, domačim cerkvenim pevkam in udeležencem Marijine božje poti na Pečah, ki so me ob povratku presenetili s prelepo planinsko sliko. Prisrčna hvala msgr. Francu Vončini, prof. Aldu Stefančiču, dr. Sonji Mašera, g. Lidiji Kozlovič, Lojzetu Abramu, Milanu Bolčiču, Mariu Magajni, Nevi Lukeš in Olgi Ban za priložnostne besede. Prisrčna hvala vsem, ki ste me počastili s svojo prisotnostjo. Vekoslava Slavec VSE LETOŠNJE PETDESETLETNIKE, ki so obiskovali osnovno šolo na Opčinah, vabim na sestanek, 5.9.1997, ob 20.30, v prostore šole F. Bevk -Opčine, drugo nadstropje (Nanoški trg 2 - Piazzale Monte Re 2). V slučaju, da se sestanka ne morete udeležiti, telefonirajte ob večernih urah na tel. St. 211691. FOTOKROZEK TRST 80 vabi elane, da se udeležijo razstave v sklopu vsedržavne zveze društev FIAF. Za deželo F-JK si je prevzelo organizacijo društvo »Lo Scambio« iz Krmina. Letošnja tema je »Zob Časa« (I segni del tempo). Vsak elan lahko predstavi največ 4 slike na običajni podlagi. Slike so lahko barvne ali Cmobele. Rok za predstavitev slik zapade 5. septembra. NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA obvešCa, da bo do 5. septembra odprta s poletnim urnikom in sicer od ponedeljka do petka, od 8. do 16. ure. Do 14. avgusta bo zaprta zaradi letnega dopusta. FOTO TRST 80 sporoča, da Circolo fotografi-co isontino razpisuje 25. Trikotni fotografski natečaj na prosto temo. Rok dostave je 13. september. Ge želiš pravilnik, klici na tel. St. 827256 (Trst). Udeležba je brezplačna.. g_______________IZLETI KMETIJSKA ZADRUGA v Trstu in KMEČKA ZVEZA obveščata, da je na razpolago Se nekaj mest za že tradicionalni tridnevni izlet ob priliki Radgonskega sejma in z obiskom sosednjih krajev Avstrije in Madžarske. Izlet bo potekal v dveh izmenah z enakim programom, in sicer prva od 25. 8. do 27. 8. in druga od 28. 8. do 30. 8. 1997. Za podrobnejše informacije se lahko obrnete na urade Kmetijske zadruge, tel. 8990111, oz. Kmečke zveze tel. 362941. ■I ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVEN-SKE SOLE obvešča, da so bile na šolskem skrbništvu dne 12. avgusta objavljene premestitve za uCno osebje višjih srednjih šol. DTTZG »Žige Zoisa« obvešča, da bo do 30. 8. 1997 tajništvo odprto z naslednjim urnikom: od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure; ponedeljek in Četrtek od 15. do 16. ure; sobota zaprto. TRŽAŠKA KNJIGARNA obvešCa starSe in dijake, da že sprejema naročila vseh učbenikov za šolsko leto 1997/98. Včeraj, 16. t. m., je Drago - prepešačil do važnega obcestnega kamna. Da bi mu bila pot še dolga, svetla in da bi se vedno vzpenjala proti vrhu, mu voščijo brat in sestre z družinami 16. t. m. je predsednik Glasbene matice dr. Drago Štoka slavil svojo 60-letnico. Iskreno mu čestitajo in želijo obilo uspešnega dela člani upravnega odbora, umetniškega sveta, ravnateljstvo ter učno in neuCno osebje 0 ČESTITKE Jutri slavita Marcela in Renato 40 let skupnega življenja. Klapa jima želi vse najboljše. Jutri, 18. avgusta praznuje na Opčinah naš dragi Erik svoj 23. rojstni dan. Vse najboljše in mnogo sreče v življenju mu želijo nona Danica, nono Karlo, mama Slavica, oče Virgilio, sestrična Sara, teta Irenka in stric Ivo. Jutri praznujeta v Logu zlato poroko Lidia in Milan Coretti. Se mnogo srečnih in zdravih let na skupni poti jima vošči SKD Slavec. MALI OGLASI tel. 040-7796333 GOSPA srednjih let išče kalcršnokoli delo (izmenično vsak drugi teden), tudi ponoči - nega ostarelih in bolnikov ali pomoč v gospodinjstvu. Tel. št. 0481/520092. DAJEMO v najem dvosobno stanovanje na zahodnem Krasu. Tel, v večernih urah na St. 225320. VAJENCA, max. 18 let, z dobro voljo do dela išCemo. Tel. 220718 po 20. uri. 2 JBL, M SERIES, suh vvooferja primerna za glasbene ansamble, prodam po ugodni ceni. Tel. 417937, v večernih urah. KO SONCE greje najceneje! Dubrovnik, Ela-fitski otoki, Korčula, Brač in drugi dalmatinski biseri vas vabijo, da tudi v septembru uživate ob toplem soncu in kristalno čistem morju. Čudovita križarjenja in aranžmaji po zelo ugodnih cenah. Se nekaj sep-temberskih ponudb: Loterijo 1& A VGUSTA1997 BARI 88 17 53 37 7 CAGLIARI 67 44 8 90 29 FIRENCE 39 46 89 3 75 GENOVA. 63 55 33 77 90 MILANO 54 17 16 19 28 NEAPELJ 41 27 31 55 44 PALERMO 44 2 46 40 35 RIM 75 28 63 61 76 TURIN 77 5 17 4 86 BENETKE 12 17 ENALOHO 79 65 42 2 2 X 2 X X X 2 2 1 1 1 KVOTE 12 52.834.000,- 11 2.830.400,- 10 232.800,- Spanska, Portugalska, Škotska in Turska tura ter krajša potepanja po Evropi. Poleg tega še široka ponudba slovenskih zdravilišč. Vse to lahko dobite pri Gec tours. Škofije tel.-fax 0038666/549588. PRODAM motor Suzuki Djebel 650, letnik ’93 s popolno opremo prtljažnikov v odličnem stanju. Cena 2.500.000 lir. Tel. ob uri obedov na št. 040/310830. HRVATICA z dobrim znanjem slovenščine in italijanščine išče katerokoli resno zaposlitev. Tel. 040/571884 v popoldanskih urah. LJUBITELJU ŽIVALI podarimo malega psička. Tel. 327044. V VZGOJNO ZAPOSLITVENEM CENTRU NA COLU je oprema dotrajala. Zmanjkuje stolov/stolic. Kdor nam lahko pomaga, naj poklice na sedež SKLADA MITJA CUK, Opčine, Narodna ul. 126, tel. 212289, med 8. in 15. uro. DEBORAH v Nabrežini ima ugodne popuste na ženskih, moških in otroških kopalkah, na spodnjem perilu in otroških oblačilih. Obiščite nas, boste zadovoljni! KUPIM rabljene knjige za 1. razred Znanstvenega liceja. Tel.: 040/773752 ob uri kosila. V CENTRU OPČIN je na prodaj velika stara hiša potrebna popravil. Tel. št. 0338/7398333. DOMAČE VINO, belo in Črno prodam po ugodni ceni. Tel. 228982 (Za-brežec). OSMICO ima v Zgoniku St. 36 Miro Žigon. OSMICO sta odprla Marčelo in Ervin Doljak, Samatorca 49. OSMICO je v Lonjerju odprl Zvonko Lorenzi. ToCi belo in Črno vino. OSMICO sta odprla VValter in Pierina Mocor (LakotišCe 398). OSMICO ima v Dolini STEVO ZAHAR ima v Borštu, št. 58 še vedno odprto"osmico. Vabljeni! ODLIČNO belo in Črno vino prodajamo v Mavhinjah po ugodni ceni. Tel. 299806. Pepi Sancin (Sarnek) Toči belo in Črno vino. ppoam F—y bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP Drev. D’Aimunzio 44 Miramarski drevored 49 Istrska ulica 50 Ul. I. Svevo 21 SHELL Aquilinia (Milje) Ul. F. Severo 2/2 Largo A. Canal 1/1 Ul. D’Alviano 14 Nabrežje Gramula 12 Furlanska cesta 7 Ul. Revoltella 110/2 Miramarski drevored 273 NABREŽINA 129 ESSO Nabrežje N. Sauro 8 Trg Valmaura 4 Ul. F. Severo 8/10 Miramarski drev. 267/1 SESLJAN -drž.c. 14 IP Ul. Giulia 58 SAMOSTOJNI SIAT Trg Cagni 6 (Barve IP) NOČNE ČRPALKE (self service) TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drev. 49 NA AVTOCESTAH (odprte neprekinjeno 24 ur) AGIP Devin (sever) Devin (jug) VELIKI ŠMAREN / DOLG DOPUSTNIŠKI VIKEND PEVMA / TEŽAVNO ISKANJE. ALTERNATIV Gneča na plažah praznina v mestu Množičen obisk na tradicionalnih prireditvah Veliki šmaren je na Goriškem minil v znamenju vročega senenega vremena, ki ga je le v večernih urah nenadoma prekinil moCan veter, ki je spremljal poletno vročinsko nevihto. Gorica in druga manjša središča v pokrajini so Cez dan povsem zamrla. Četudi letos v avgustu ni bilo sočasne zapore večine trgovin in lokalov, so mnogi izkoristili ve-likošmarenski vikend za vsaj nekajdnevni oddih. Tudi včerajšnji sicer delovni dan je bil zato na pol prazničen z zaprtimi trgovinami in neznatnim prometom po mestu. Izredni naval gostov beležijo v teh dneh v Gradežu, kjer je po razmeroma slabem juliju avgustovska izmena izredno uspešna. Se posebna gneCa z zastoji na obeh cestah proti obalnemu središču je bila predsinoci, ko so desetticoCi turistov a tudi priložnostnih obiskovalcev sledili tradicionalnemu večernemu ognjemetu s pomola pred glavno plažo, ki nekako simbolizira višek turistične sezone. Druga tradicija sredine avguste je ptiCnji sejem v Gradišču, ki je v petek dopoldne prav tako privabil na tisoče obiskovalcev iz cele pokrajine in tudi bližnjih krajev v Furlaniji in Sloveniji. Kljub polemikam v zvezi z lovom na ptice in ppja-vi krivolova, ki se pogosto skrivajo za “ljubiteljsko” dejavnostjo, imajo tovrstni sejmi še vedno veliko privržencev in pritegujejo kopico radovednih obiskovalcev. Organizatorji so sicer v zadnjih letih razširili in •popestrili ponudbo. Park v GradišCu se je tako spremenil v pravcati zoološki vrt, kjer je ob vsakovrstnih pticah, kuncih, purutnini in drugih živalih pritegovala še posebno pozornost nekoliko zgena kamela. Ob ptičjem sejmu je bila v GradišCu tudi dobro obiskana razstava maCk in ekshibicija-tek-movanje izurjenih psov. Naravovarstveniki so se tokrat odločili za “mehko” obliko protesta do prireditve: zeleni iz Gorice, Krmina in Tržiča so obiskovalcem delili mini letake z zelo strnjenim vendar jasnim sporočilom: »Delali bomo na tem, da leta 1998 lova na ptice ne bo veC«. Ljubitelji živali združenja AIPA pa so bili prisotni s psički, ki išCejo novega gospodarja. Nekateri so ga našli prav v GradišCu. Za pomembno solidarnostno potezo so se tudi letos odločili prostovoljci pri skupnosti Ar- cobaleno, ki so popoldanske ure velikega šmarna prebili v goriškem zaporu ob sladoledu in lubenici, ki so jih ponudili zapornikom. Člani skupnosti so s tem želeli ponuditi nekaj človeške topline zapornikom, obenem pa nameniti pomembno sporočilo tudi zunanjemu svetu. V njem poudarjajo, da predstavljajo mafijci, skorumpirani politiki in nevarni kriminalci res majhen delček zaporniške populacije v Italiji. Med skoraj 54 tisoC zaporniki je velika večina (to še posebej velja za Gorico) takih, ki so zakrivili manjše prekrške ali so tam zaradi mamil. Ti ljudje' prej potrebujejo pomoč kot pa maščevalnost družbe, ki se skuša rešiti nadloge, s tem da nezaželene in moteče posameznike zapira za štiri stene. V resnici to ni nobena rešitev, saj so zapori vir nasilja in šola za kriminalce prej kot kraj za prevzgojo. Za to so potrebni drugačni prijemi, ugotavljajo elani skupnosti Arcobaleno, ki želijo, da bi družba, od inštitucij do posameznikov, v večji meri podprla njihova prizadevanja. Na slikah (foto Bumbaca) utrinka s tradicionalnega ptičjega sejma v GradišCu Revma tvega izgubo poštnega urada Sedež ne ustreza predpisom - Urad, kjer danes poslujejo tudi slovensko, noj bi preselili v Strožice Pevmi preti nevarnost zaprtja krajevnega poštnega urada. Problem, o katerem smo v preteklosti že poročali in ki že dalj Časa zaskr-blja domačine, je ponovno prišel na dan v zadnjem Času, saj kaže, da namerava poštna uprava ta urad zapreti oziroma preseliti že kmalu po poletnih dopustih. Razlog je dokaj preprost, manj preprosto pa je iskanje ustreznih rešitev. Urad danes deluje v prostorih, ki jih je poštna uprava vzela v najem. Prostori ne ustrezajo predpisom, saj bi bilo treba prilagoditi električno napeljavo, urediti sanitarije za prizadete in zadostiti vsem predpisom o varnosti in odpravljanju arhitektonskih ovir. Strošek (govori se o 26 milijonih lir) je prevelik, da bi si ga prevzela lastnica, poštna uprava pa tudi ne more investirati v poslopje, ki ni v njeni lasti. Lahko bi ga odkupila, o Čemer pa ni govora iz proračunskih razlogov. Pokrajinski ravnatelj poštne uprave dr. Giuseppe Patti izključuje to možnost, odkar se je pošta iz sektorja državne uprave spremenila v ekonomsko podjetje, ki mora paC poslovati brez izgub. »Odkup sedeža v Pevmi bi v ekonomskem pogledu pomenil Cisto izgubo, saj delokrog tega urada nikakor ne more upravičiti tolikšno investicijo. Sicer pa ne gre pozabiti, da deluje drug poštni urad v Straži-cah le* 1.200 metrov stran.« Usoda poštnega urada v Pevmi se torej zdi zapečatena. S tem problemom se je- ukvarjal tudi rajonski "svet. Predsednik Silvan Pri- _ možic nam je povedal, da so iskali kako drugo lokacijo in tudi našli prostore sredi Pevme, ki pa so tako kot sedanji sedež potrebni določenih del iz izboljšav. Tu pa smo spet pri istem: lastnik nima interesa izvesti dela za skromno najemnino, ki bi jo prejemal od pošte, slednja pa bi urad v Pevmi obdržala le pod pogojem, da strošek ni prevelik. Rešitve ni videti, razen morda, ko bi posegla občinska uprava: svetovalec DSL Furlan je na problem opozoril na seji občinskega sveta, župan Valenti pa je kratkomalo odvrnil, da o zadevi ničesar ne ve. Prav te dni se je rajonski svetovalec Marjan Sosol s pismom spet obrnil do župana in do ravnateljstva poštne uprave ter postavil nov predlog." Ker v središču vasi, ugotavlja Sosol, ni mogoCe najti primernih prostorov, bi v skrajnem primeru lahko urad preselili v Ul. Ponte del Torrione, kjer obstajajo primerni prostori in jih je lastnik pripravljen oddati v najem. Ta rešitev bi omogočila ohranitev samostojnega poštnega urada na desnem bregu SoCe, Četudi na nekoliko odmaknjeni lokaciji. V primeru zaprtja pevmskega urada bi se namreč morali krajani in tudi prebivalci bližnjih krajev, ki se poslužujejo tega urada, (med njimi je kar nekaj Bricev iz Slovenije, ki tu prejemajo pokojnino), obračati na urad v Ul. Torriani, torej onkraj SoCe na območju Stražic. Dr. Patti, s katerim smo se pogovarjali v prejšnjih dneh, še preden se je pojavil novi Sosolov predlog, nam je sicer povedal, da bodo v vsakem primeru skušali priti naproti uporabnikom. Poštna uprava je doslej pokazala pohvale vredno občutljivost tudi za slovenski znaCaj kraja in je v Pevmi namestila slovensko uslužbenko. Ta uslužbenka naj bi v primeru selitve okrepila urad v Stražicah; tako da bi uporabniki še najprej lahko občevali z njo v slovenskem jeziku. Poleg tega namerava poštna uprava upokojencem, ki bi zaradi selitve imeli resnične težave za dviganje pokojnin, dostavljati pokojnine kar na dom. »Verjemite mi«, pravi dr. Patti, »če bomo zaprli urad v Pevmi, se bo to zgodilo, ker res ni bilo druge možnosti. Naredili pa bomo vse, da občani zaradi tega ne-bi bili prikrajšani.« Na sliki (foto Bumbaca) sedanji sedež poštnega urada v Pevmi, ki ne ustreza strožjim varnostnim in drugim predpisom RAZSTAVA / "SONCE MIRU" OB OBLETNICI HIROSIME PODTURN / PRAZNIK SV. ROKA NOVICE V risbah otrok utrinki o vojni in želji po miru Ogled v Kulturnem domu do konca avgusta V galeriji Kulturnega doma v Gorici bo vse do konca tega meseca odprta mirovniška razstava “Sonce miru 97”, ki jo v skupnem sodelovanju prirejata kulturna zadruga Maja iz Gorice in upravni odbor Kulturnega doma. Razstava sodi v okvir raznih komemoracij, ki so se zvrstile na Goriškem ob 52. obletnici jedrskega holokavsta v Hirošimi in Nagasakiju. Odprli so jo prav 6. avgusta, ob obletnici prve jedrske eksplozije nad Hi-tošimo. Na letošnji mladinski ex-tempore razstavi je je-bilo predloženih okrog trideset likovnih del mladih ustvarjalcev z Goriškega kot tudi begunskih otrok, ki se zbirajo v okviru društva Ikar v Sloveniji. V njihovih delih zadobiva mirovniška tematika še poseben smisel in pomen, saj • so otroci na festni koži občutili krutost in nesmisel vojne in vso dramo begunstva. Ob tej priložnosti navajamo imena goriških mladih umetnikov, ki so se odzvali pobudi kljub počitniškemu vzdušju, ki v tem Času kraljuje tudi v naših krajih: Maja Devetak, Federica Pinto, Giu-lia Branca, Kristina Calli-garis, Ilaria Sonson, Matej Cescutti, Ilaria Dell’ Ozzo in Erika Kolenc. Izdelava Sonca miru, ki simbolizira smisel mire vniške pobude, je bila letos zaupana mlademu likovnemu navdušencu Andreju Pahorju s Poljan, ki je tudi skupno s športno vaditeljico Damjano ČešCut poskrbel za izpeljavo likovnega “ex-tempore” ter za postavitev in ureditev razstave. “Sonce miru” je v zadnjih treh letih postalo že nekakšno tradicionalno mirovniško srečanje. Leta ’95 je dozorela prvič pobuda s strani zadruge Maja, ko so narisali Sonce miru pred ljudskim vrtom sredi Gorice, lansko leto pa se je prvič porodila zamisel slikarskega “ex tempore” in to v sodelovanju s Slovenskim dijaškim domom v Gorici. Priznati moramo, da je kljub avgustovskemu počitniškemu vzdušju iniciativa v vseh teh letih doživela dober uspeh... in še posebej odziv mladih “likovnih ustvarjalcev”. Zakonca Uccello dobitnika nagrade Za delo v korist župnijske skupnosti Zadnji večer tradicionalne šagre V Podturnu-so včeraj s svečano mašo proslavili rajonskega zavetnika sv. Roka. Ob tej priložnosti je župnijski svet podelil nagrado “Mattone su mattone” zaslužnima faranoma Marii in Sebastianu Uccellu (na sliki - foto Bumbaca) za njun doprinos k življenju župnijske skupnosti. Sinoči se je z nagradno tombolo in večerom kubanske glasbe nadaljevala tradicionalna šagra v Podturnu, ki se bo sklenila nocoj s plesom ob zvokih ansambla “Fantasy”. Srednja Evropa v Krminu ob obletnici Franca Jožefa V Krminu in Jasihu bodo' danes osednje prireditve ob tradicionalnem prazniku nafodov srednje Evrope, ki ga združenje Mitteleuropa prireja ob 149. obletnici ustoličenja avstrijskega cesarja Franca Jožefa pod pokroviteljstvom raznih javnih uprav (Dežele, Pokrajine, Občine Kr-ihin) in diplomatskih predstavništev sosednjih držav. V Krminu bo ob 10. uri sprevod z godbami in narodnimi nošami, sledila bo maša in ob 12. uri slovesnost z nagovori na glavnem trgu. Dogajanje se bo popoldne preselilo v Jaših, kjer se od 15. ure dalje “srednjeevropska” šagra s kulturnim sporedom. Jutri ob 18. uri bo v Jasihu nastopila godba na pihala iz Dobrovega. Poezije Ljubke Šorli na radiu Radio Slovenija bo nocoj ob 23.05 na prvem programu predvajal 20-minutno oddajo o pesniških stvaritvah Ljubke Šorli. Izbor pesmi nabožne vsebine iz pesniških zbirk Izbrane pesmi, Veseli rangaraja in Križev pot.je opravil Janez Povše. Neurje z vetrom in strelami PredsinoCnje neurje je zajelo dobršen del Goriške in ponekod povzročilo tudi nekaj škode. Hudega sicer ni bilo, toda moCan veter je marsikje odlomil tudi debele veje, ki so jih nato gasilci morali odstraniti s cest in pločnikov. Nekaj težav je bilo tudi zaradi strel, ki so tu pa tam povzročile izpade električnega toka. V Ul. Ci-priani v Gorici je strela razklala debelo drevo. Na sreCo ni bil nihče ranjen, gasilci večerne izmene pa so si morali zavihati rokave. DOBERDOB / KONCERT DALMATINSKE KLARE Niiv’ci je manjkalo samo se morje Pevci s Krka s pesmijo popeljali poslušalce v otoški svet - Uspela poletna sezona občine Dalmatinska klapa Krk iz Omisa je na predvečer velikega šmarna nadvse uspešno sklenila letošnjo sezono poletnih kulturnih prireditev, ki jo je doberdobska občinska uprava ponudila svojim občanom. Na prireditvenem prostoru “na Njiv’ci” za doberdob-skim županstvom se v četrtek zvečer sicer niso zbrali le domačini, pač pa tudi poslušalci iz raznih drugih krajev na Goriškem in s Tržaškega, v dokaz, da je bil spored večera, pri organizaciji katerega je sodelovalo KRONIKA Težki nesreči v Tržiču in Gorici Čeprav je promet v teh dopustniških dneh bil gost na cestah proti leto-viščarskim krajem in skoraj neznaten v mestih, sta se včeraj najtežji prometni nesreči na Goriškem zgo^vili prav v mestih, prva v Tržiču, druga v Gorici. V Tržiču sta nekaj minut pred 9. uro v križišču ulic Garibaldi in Manzo-ni trčila alfa 33, ki jo je upravljal 24-letni domačin Alesaandro Gra-megna, in trikolesni ape piaggio, na katerem se je peljal 84-letni Enrico Bottaz iz Tržiča. Le-ta je v trčenju dobil težke telesne poškodbe, zaradi česar so ga s helikopterjem prenesli v tržaško bolnišnico na Katinari. Zdravniki so ga sprejeli s pri-držaino prognozo. Na Katinaro so prepeljali tudi 77-letnega Learda Leardija iz Gorice. Na Korzu Italia pred spominskim parkom ga je med prečkanjem ceste podrl fiat uno, ki ga je v smeri proti železniški postaji upravljal 24-letni Giuliano Terpin iz Gorice. Leardija so kot rečeno prepeljali na Katinaro s pridržano prognozo, kaže pa, da ni v življenjski nevarnosti. kulturno društvo Jezero, kvaliteten in zanimiv za širšo javnost. Šesterica dalmatinskih oziroma kvarnerskih pevcev je povsem zadostila pričakovanjem. Ob spremljavi mandoline in kitare so izvajali program dalmatinskih pesmi, v katerih se otožnost melodij prepleta z radoživostjo morja in mediteranske narave. Tudi prijetno topel poletni večer je prispeval svoje k temu vzdušju, tako da je Doberdobu manjkalo le še morje, pa bi se poslušal- ci, ki so skupaj s pevci na odru intonirali Skali-nado in druge najbolj znane pesmi iz repertoarja, počutili res kot na kakem dalmatinskem otoku. S tem večerom se je sldenil letošnji spored ‘poletnih .prireditev do-berdobske občine, ki je poleg treh filmskih večerov- letos obsegal še gledališko predstavo, zelo uspeli nastop čarodeja prejšnji ponedeljek in četrtkov koncert dalma-. tinskih melodij. Na sliki (foto Bumbaca) klapa Krk v Doberdobu TRGOVINSKA ZBORNICA / SESTANEK S TAJNIKOM Kmečka zveza rasle in krepi svojo vlogo Predstavnika slovenskih kmetov zahtevala primerno pozornost slovenski organizaciji Predsednik Kmečke zveze za Goriško Ivan Humar in funkcionar strokovne organizacije slovenskih kmetov Marino Faraglia sta v četrtek bila na obisku na Trgovinski zbornici, kjer sta se srečala s tajnikom Pierluigijem Medeotom. Razpravljali so o aktualnih vprašanjih s področja kmetijstva in o vlogi Kmečke zveze v okviru zborničnih organov. Ta vloga naj bi se v bodoče okrepila. V preteklosti se je namreč dogajalo, da slovenska kmetijska organizacija ni bila veliko upoštevana na Trgovinski zbornici in je sploh niso vabili na zbornične konzulte. V zadnjem času pa se je Kmečka zveza na Goriškem močno okrepila, pridobila je nove člane in; večjo težo, kot sta na sestanku povedala Humar in Faraglia, zato je prav, da se ji prizna primerna teža in pomen. S tem v zvezi sta predstavnika Kmečke zveze izrazila pričakovanje, da bo organizacija ustrezno upoštevana v postopku, ki bo v kratkem privedel do obnovitve odbora Trgovinske zbornice. V njem bosta med pred- GRADEŽ / TEKMOVANJE ZA "MISS FJK" Lepotica iz Venela premagala Tržačanke Zmagovalka je 17-letna Marta Cappellotto Našo deželo bodo na vsedržavni sekciji za izbiro “miss” Italije zastopale tri Tržačanke, ki so se v četrtek zvečer na deželnem finalu lepotnega tekmovanja uvrstile na častna mesta, glavni naslov “miss” FJk pa je odneslo dekle iz Veneta. Zmagovalka je namrež 17-letna in 178 cm visoka Marta Cappellotto, rojena v San Vitu al Torre, ki pa živi v kraju Pramaggiore v pokrajini Benetke. Temnolaso Marto so izvolili na deželnem finalu v gradeškem parku vrtnic. Zmagovalka je dijakinja (obiskuje licej), rada ima šport, zlasti odbojko, svoje vitko telo pa neguje z urjenjem v telovadnici.'Med njenimi sanjami ni prodor v svet mode ali filma, česar smo vajeni na podobnih lepotnih tekmovanjih, pač pa v politiko, kateri bi se rada Marta posvetila kar poklicno. Glede svojega političnega programa se sicer ni izjasnila, marsikdo pa ji bo najbrž vseeno podprl: vsaj se mu ne bo treba potem tožiti, da so v politiki »vedno isti obrazi«. Druge naslove (in uvrstitev v vsedržavni finale) so si prislužile tri Tržačanke: 17-letna Flisa Ricato (»miss eleganza«), 22-letna Manuela Mandler (»miss cinema«) in 18-letna Sara Cap-pellari (»miss top model domani«). Na sliki (foto Meta): nagrajena dekleta (miss FJK je tretja z leve) z napovedovalko gradeškega večera Carmen Russo stavniki drugih gospodarskih strok tudi dva člana kmečkih strokovnih organizacij, ki ju bodo izbrali glede na reprezentativnost posameznih organizacij, pri čemer pride v poštev tako število članstva kot tudi skupna proizvodnja in drugi kriteriji. S tem v zvezi gre ugotoviti, da bi Kmečka zveza lahko imela še občutno večjo težo, ko bi številni slovenski kmetje, ki so se doslej včlanjevali v italijanske organizacije, odločili za članstvo v slovenski strokovni kmečki organizaciji. Zveza je namreč nepolitična in izključno strokovna organizacija, katere osnovni namen je zagovarjati interese slovenskih kmetov oziroma kmetov na specifičnem teritoriju, kjer je prisotna manjšina. Če je v preteklosti bil med razlogi za članstvo v italijanski zvezi boljši strokovni servis, je danes ta pomanjkljivost z organizacijsko okrepitvijo premoščena, močnejša Kmečka zveza pa bi slovenskim kmetom gotovo zagotavljala učinkovitejšo obrambo njihovih specifičnih interesov. Aktualen je na pri- mer problem zaščitnih oznak za briška vina: skupna furlanska oznaka je gotovo v nasprotju z interesi briških vino-gradkov, ki jim specifična briška oznaka zagotavlja večjo tržno vredno-" st pridelka, vendar nekatere strokovne organizacije, ki imajo v svojih vrstah tudi slovenske člane, do tega vprašanja niso zavzele jasnega stališča. To pomeni, da je vpliv slovenskega članstva na vodstvo teh organizacij majhen in da bi najbrž z večjo težo Kmečke zveze uspešneje zagovarjali svoje specifične interese. Na srečanju s tajnikom Trgovinske zbornice je bil govor tudi o postopku za revizijo poklicnega seznama kmetov. Rok za predložitev prošenj zapade 30. avgusta. S tem v zvezi je kljub nasprotovanju večine strokovnih združenj prevladalo stališče, da morajo biti prošnje overovljene in na kolkovanem papirju. Kmečka zveza vabi zato interesente, ki še niso poskrbeli za vpis v seznam, naj se zglasijo v njenem uradu za strokovno pomoč pri tej pomembni obveznosti. GORICA VmORIA 1 in 3 Zaprto zaradi dopusta. CORSO Zaprto. IZLETI DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV obvešča, da bo avtobus za piknik v Lisonu pri Portogmam 24. avgusta odpeljal ob 8. uri iz Sovodenj (pri cerkvi) s postankom v Standrežu. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV obvešča, da bo bivanje v Chiancianu z obiskom številnih bližnjih krajev od ponedeljka, 15., do nedelje, 21. septembra. Prijave samo še danes pri poverjenikih. H ČRPALKE Danes so na Goriškem dežurne bencinske črpalke GORICA AG1P-U1. d’Aosta" ESSO - Ul. Brass IP - Ul. Lungo Isonzo ERG-U1. Brig. Re GRADIŠČE IP - Trg Unita TRZIC ESSO - Ul. Boito . API - Ul. Cosulich MONTESHELL - UL Boito AGIP - Ul. Duca d’Aosta ROMKE MONTESHELL - Ul. Re-. dipuglia ZAGRAJ API - Trg Garibaldi TURJAK IP - državna cesta KRMIN API - Drev. Ven. Giulia DOBERDOB CHEVRON - Palkišče n RAZSTAVE KLEKLJARSKJ KROŽEK SKRD JADRO ob desetletnici delovanja vabi v Ronke-na razstavo izdelkov učenk tečaja, ki je na ogled v okviru prireditve “XXX Agosto Ronchese” (ljudska nizka šola) samo še danes od 18. do 24. ure. PRISPEVKI V počastitev spomina Joška Pahorja daruje Vlado Klemše 100 tisoč lir za društvo Jadro iz Ronk. V spomin na Joška Pahorja darujeta Ivo in Milojka 50 tisoč lir za društvo Jadro iz Ronk. Ob 10. obletnici smrti očeta Vilčeta in none Francke darujeta Alfreda in Milojka z družinama 100 tisoč lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Standreža. VČERAJ-DANES KINO ZH OBVESTILA SKLAD MITJA CUK vpisuje v Poletno središče za otroke, ki bo v Sovodnjah . od 25. avgusta do 5. sep-' tembra, od 8. do 13. ure. Informacije in prijave pri Neviji (tel. 0481/530063) in 040/212289 - pisarna sklada. SGZ obvešča, da morajo gradbena podjetja voditi poseben register odpadkov (“Registro rifiuti speciali”)? ki ga je treba po overovitvi na Registrskem uradu ažur-nirati tedensko. Zainteresirana podjetja naj se zglasijo na Goservisu (ul. Roma 20, tel. 537386). KMEČKA ZVEZA Gorica vabi kmetovalce, ki jim je zapadlo dovoljenje za - nakup fitofarmacevtskih sredstev L in II. razreda, naj se čimprej javijo na sedežu zveze v ul. Malta, 2, tel. 531644 od 8. do 13. ure ali na podružnici v Doberdobu od 8. do 10. ure ob petkih, ker bo Kmečka zveza Gorica pripravila vrsto tečajev za pridobitev omenjenega dovoljenja. Izpiti bodo predvidoma konec septembra. SLOVENSKO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE GORICA sporoča, da je urnik servisa SGZ: ob ponedeljkih in sredah od 8. do 16. ure neprekinjeno, ob torkih in četrtkih od 8. do 12. ure, ob petkih in sotio-, tah zaprto. Za posebne sestanke izven uradnega urnika je potreben predhodni dogovor. OBČINA SOVODNJE obvešča, da je novi umik tehničnega urada sledeči: ob ponedeljkih in četrtkih od 12. do 13.30 in ob torkih in sredah od 16. do 18. ure. Podatki iz matičnega urada goriške občine v tednu od 9. do 14. avgusta 1997. RODILI SO SE: Federica Ferrara, Enrica Rizzi, Gio-vanni Coderani, Francesco Vasca, Sergio Pontello, Lara Nazzaro. UMRLI SO: 70-letni upokojenec" Giuseppe Codi-spoti, 30-letni upokojenec Gian Vito Incorvaia, 71-let-na upokojenka Dina An-driolo' vd. Drius, 75-letni upokojenec Antonio Natoli, 60-letna upokojenka Linda . Milani por. Delneri, 91-let-na upokojenka Aurelia Del-pin vd. Hvalic, 92-letna upokojenka Gisella Zotti, vd. Soranzio, 37-letni tehnični uslužbenec Luigi Nanni, 63-letna gospodinja Agata Marangon por. Badin, 83-letna upokojenka Anna Berton vd. Barbiani, 86-let-ni upokojenec Adriano So-lari, 70-letna gospodinja Irma Andrian por. Sirch, 71-letna upokojenka Michelina Comito vd. Tassona. POROČILI SO SE: delavec Fabio Fermo in brezposelna Debora Mercuri, slaščičar Bruno Gei in policistka Adriana Cavallin, varnostnik Luca Zilli in uslužbenka Loredana Ca-pizzi, delavec Mauro Berto-li in uslužbenka Maria Dui-lia Mercuri. OKLICI: policist Alessio Macor in uslužbenka Donatella Coniediz, zapriseženi paznik Sergio Campanile in zdravnica Maura Ocera, delavec Giordano Chersovani in natakarica Donatella No-nino; uslužbenec Roberto Tuzzi in uslužbenka Eriča Comar, psiholog Zoran Zeljič in psihologinja My-riam Klanjšček. LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI BASSI RITA, Ul. don Bo-sco 175, tel. 32515. DEŽURNA LEKARNA v TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 410701. POGREBI Jutri: 9.30 Laura Čampu5 vd. Pausi iz splošne bolnišnice v cerkev pri Sv. Am h1 na glavno pokopališče^ 10.20, Metoda Kristančič vd. Zamar iz bolnišnice Ja' neza od Boga v Krmiti’ 11.00, Aldo Miculin iz splošne bolnišnice v LoC' nik; 13.15, Giuseppe Valen-tinnzzi iz splošne bolnism-ce v Romans. NEDELJSKE TEME Nedelja, 17. avgusta 1997 9 Kulturno bogastvo ponosnih Dačanov Kako na razstavo Konjušnice Miramarskega gradu so pred leti prenovili in v njih uredili večnamensko razstavišče. Odtlej je stavba ob vhodu v nekdanjo rezidenco Maksimiljana Habz-burškega gostila že veC pomembnih prireditev. Letošnjo jesen bo razstavišče ponovno eden najbolj obiskanih krajev v Trstu: 27. julija so tam odprli razstavo o DaCanih, ki bo v mesto (tako načrtujejo organizatorji) privabila številne obiskovalce. POBUDNIKI IN ORGANIZATORJI: Razstavo so v Trstu predstavili na pobudo mestne občinske uprave in v sodelovanju z Nadzorništvom za spomeniško skrbništvo, Narodnim zgodovinskim muzejem iz Romunije in občino Firence, ki je pred tem gostila razstavo. Postavitev so podprle Se druge institucije in nekaj zasebnih sponzorjev. Za splošno organizacijo je poskrbela tvrdka Villaggio Glo-bale International, za publikacijo kataloga pa založba Electa. URNIKI IN VSTOPNICE: Razstava je odprta vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih. Do 26. oktobra si bo arheološke izkopanine in drobne umetnine mogoCe ogledati od 9. do 19. ure, od 26. oktobra do 30. novembra pa bodo razstavo zapirali uro prej. Vstopnica stane 12.000 lir, skupine in tisti, ki si listek priskrbijo v sklopu raznih promocij, bodo morali odšteti 10.000 lir, skupine šolarjev in upravičenci do zakonskih redukcij pa po 6.000 lir na osebo. Za raznovrstne promocije so poskrbele italijanske železnice (deležni je bodo imetniki železniške vozovnice v smeri proti Trstu in imetniki izkaznice Amico treno), uprava Miramarskega gradu (za tiste, ki si bodo priskrbeli vstopnico v grajski muzej) in Trgovinska zbornica (za imetnike izkaznice T for you, ki bodo v Trstu preživeli konec tedna). INFORMACIJE: Vsem interesentom je na razpolago osebje uradov razstavišča; po telefonu jih je mogoCe poklicati na telefonsko številko 040/224494 ali poslati fax na številko 040/224544. Pomoč lahko nudijo tudi pristojni na Turističnem podjetju (tel. 040/6796111). DAČAM POD POK Rt rt'ITIiI JSTVOM PREDSEDNIKA REPUBLIKE ITALp !N PREDSEDNIKA KO.VJt NJJE Občina Trst Nadzorstvo za naravno, ariiiiekmmo, arheološko, umamtško in zgodovinsko dediščino Fdrtantje - Mijske kraji««? Razstava o DaCanih je razporejena po kronološkem kriteriju, kar pomeni, da so prvi eksponati posvečeni predmetom, ki izhajajo iz najstarejših Časov daške naselitve današnje Romunije. Pot popelje nato obiskovalca do gornjega nadstropja, kjer je prikazan razvoj kulture DaCanov in Getov do njenega najsvetlejšega obdobja. Obiskovalec se ob koncu povrne v jDrostore prvega nadstropja, kjer so še zadnje izkopanine iz Časov rimske zasedbe Dakije. Po naši presodbi so predmeti zbrani smiselno, saj prikazujejo tako vsakodnevno materialno kulturo kot vojaško tehniko in pogrebne obrede. Prav tako smiselno je speljana pot skozi razstavo: bele puščice vodijo obiskovalca iz ene dvorane v drugo, od enega obdobja do drugega. Zemljevidi, povzetki in filmske projekcije dopolnjujejo ogled. Kljub dobrim namenom organizatorjev pa se lahko povprečni poznavalec arheologije kaj kmalu zmede. Vsak predmet je označen s številko in nazivom, vendar pa bi neosvešCen obiskovalec potreboval kak daljši opis. Malo je tudi informacij o delu arheologov in najdbišCih. Veliko bolj izčrpni so panoji, na katerih je prikazana kratka zgodovinska pot ljudstva, navade in verovanja DaCanov. Zanimivi so tudi izpiski iz del antičnih zgodovinarjev, ki so omenjali ljudstvo današnje Romunije. Ker je gradiva veliko, znanje iz šolskih Časov pa vCasih škripajoče, obiskovalcem svetujemo, da se dan pred ogledom najavijo za vodeni obisk (tel. 366919). Kdor bi želel v miru občudovati razstavljene predmete (nekateri so, poleg zgodovinskega pomena, tudi estetsko zelo privlač- ni), si mora nabaviti vsaj mali knjižni vodnik (prodajajo ga pri blagajni razstavišča); navdušenci lahko sežejo po obširnem katalogu, ki je sicer opremljen s krasnimi fotografijami in izčrpno razlago, je pa za vodica med ogledom prav zaradi svojega obsega neprimeren. Gradivo je na razpolago v italijanščini, delno še v angleščini in nemščini. V slovenščini so natisnili le promocijsko brošuro (na sliki). Dve stoletji zgodovine »najpogumnejših med Trakijci Od prazgodovinske dobe do stikov z Grki Okvirno bi lahko rekli, da je bila domovina DaCanov današnja Romunija. Tam so se plemena naselila še v prazgodovinski dobi, vendar je za najstarejšo dobo težko določiti narodnostne meje. Med leti 800 in 450 pred n.S. se je začel proces diversifikacije in oblikovanja zametkov kasnejših narodov; v prvi fazi sta razpoznavni ilirska in traška skupina. Ob koncu te dobe je mogoCe zaslediti grške, skitske in keltske vplive na avtohtono prebivalstvo, pojavi se na primer grški denar, v grških zapisih so prvič omenjeni tudi DaCani; o njih piše me drugimi slavni zgodovinar Herodot, ki jih omenja kot »najpogumnejše med Trakijci«. V 6. stoletju so se na obali Dakije naselili Grki, ki so tam ustanovili svoje kolonije. Medtem ko se je torej na obali razvijala trgovina (trgovske dejavnosti so značilne za vse grške kolonije), je bila v notranjosti še vedno pomembnejša živinoreja, vse bolj dovršeni so bili tudi obrtniški izdelki. Prvi zametki državne ureditve Okoli leta 300 pred n.š. je postalo vse močnejše in vplivnejše getsko-daško plemensko zduženje, ki mu je vlada Dromichaites. O pravi državni ureditvi še ne moremo govoriti, Čeprav je iz nekaterih elementov (DaCani zaCno izdelovati lasten denar) že očitno, da gre razvoj v to smer. Tudi Kelti, ki so v tistem obdobju še udirali v daško ozemlje, so se na naslednjih desetletjih popolnoma asimilirali. Daška država se je v celoti izkristalizirala v obdobju med prvim stoletjem pred n.š. in prvim stoletjem po n.š. Politično, vojaško in versko središče imperija je bilo nekje na območju hribovja Orastie, kjer je bilo tudi sveto mesto Sarmizegusa. Mlada državna tvorba je začenjala povzročati nemalo skrbi Rimljanom, ki so s svojimi enotami silili proti vzhodu. Zlato obdobje daške države Od leta 70 do leta 40 pred n.š. je Dacanom vladal kraj Burebista: država je tedaj dobila dokončno podobo. Medtem so se mesta ob obali (grške kolonije) uprla rimski nadoblasti, Burebista pa je zmagovito povedel daško voj- sko nad bližnja plemena, tja do srednjega toka Donave; leta 55 pred n. š. si je kralj podjarmil še grške kolonije na Črnem morju. Burebista je umrl istega leta kot rimski vojskovodja Cezar - zaCne se počasni razpad državnih inštitucij, ki so nastale za Časa njegove vlade. Kot zanimivost je treba tu navesti, da je med DaCani preživel zadnja leta življenja tudi znani rimski pesnik Ovi-dij, ki ga je na bregove Črnega morja poslal bes cesarja Avgusta. Vojne z Rimom Rimljani so zaceli kaj kmalu (okrog leta 80 po n. š.) snovati bojne pohode proti Dakiji, ki pa je ravno tedaj doživljala novo fazo preporoda pod oblastjo kralja Deceba-lusa. Decebal je želel urediti svojo državo, njegove načrte pa so prekrižali stalni udori rimskih legij. Daški kralj je zbral svoje Čete in premagal rimskega generala Cornelia Fusco. Obe državi, rimsko cesarstvo in daško kraljestvo, sta sklenili mir, v katerem je bila priznana samostojnost Dakije v zameno za letne dajetve rimskemu imperiju. Mir je bil kratkotrajen: leta 101 se zopet vname vojna, tokrat pa je sreCa na strani Rimljanov, ki zberejo številno vojsko in DaCane premagajo najprej pri Tapaejih, nato pa še v slavni bitki pri Adamcli-siju. Daško ljudstvo je bilo prisiljeno, da pristane na ponižujoč mir, porušiti je moralo svoja mesta in rimskim iz-tirjevalcem dovoliti, da pobiraj oa dajatve za cesarja Trajana. Trajan, ki mu je zmaga v Dakiji veliko pomenila, si je odtlej nadel vzdevek Dacicus. Rimska premoč Prav zaradi ponižujočih razmer, v katerih se je znašel premagani narod, se je leta 105 vnela druga daška vojna. Rimljani so se zopet izkazali za močnejše; ko so zasedli sveto mesto Sarmizegetuso, si je daški kralj Decebalus vzel življenje. Dakija je postala rimska provinca, del DaCanov pa je ostal izven meja mogočnega imperija. DaCani in Rimljani, ki so se naselili ob spodnjem toku Donave, so se kmalu pomešali med sabo in ustvarili novo narodno tvorbo, iz katere izhajajo današnji Romuni. Matejka Grgič Velika pustolovščina na planini Rakitna »Skavti so si med sabo bratje, kjerkoli se srečajo, po celem svetu. Slavtizem je bratstvo, ki povezuje ljudi različnih narodnosti, ras, veroizpovedi in mišljenja. Skavt naj bo z vsemi prijazen, poln dobre volje in pripravljen pomagati svojemu bližnjemu, skratka mora svojim bratom skavtom in sestram skavtinjam znati podati roke.« Tako je nekoč rekel ustanovitelj skavtizma Robert Baden - Povvell. Minilo je 90 let od tistega poletja, 1. 1907, ko je »Volk, ki nikdar ne spi« (tak vzdevek si je namreč prislužil Baden -Povvell med služenjem v britanski vojski), peljal prvo Četo dečkov na tridnevno taborjenje na otok Brovvnsea v Rokav-skem prelivu. Taborjenje se je uspešno izteklo in od takrat se je skavtizem bliskovito začel širiti po celem svetu. V Trstu so pobudo za slovenske skavte dali prof. Ivan Theuershuh, g. župnik Lojze Zupančič in prof. Oton Berce 1. 1951. Njim gre zasluga, da je danes SZSO najštevilnejša mladinska organizacija na Tržaškem. Leta 1990 pa so v Sloveniji spet obudili skavtsko gibanje. Čeprav je Zveza slovenskih katoliških skavtov in skavtinj (kratica ZSKSS) še mlada, je zelo zagnana v delo. Eden najmočnejših in najaktivnejših stegov v Sloveniji pa je gotovo Ostrorogi jelen, ki deluje na področju Brezovice pri Ljubljani. Doslej je ta steg, ki šteje preko 200 elanov, uresničil celo vrsto zanimivih aktivnosti in pobud. Letos pa se je vodstvo Ostrorogega jelena odločilo, da na planini Rakitna organizira t. i. MEBASTA ’97 (to je MEdnarodni BArjanski Skavt- ski TAbor). Tabora sta se udeležili obe Brezoviški Četi: Četa Mostiščarjev in Četa Živo blato, 2. in 4. - 5. Četa iz Trsta ter Četa portugalskih skavtov iz Coim-bre. Vodilo tega tabora pa je bilo geslo Podajmo si roke, ki je taboreče stalno opozarjalo, da Čeprav prihajamo iz različnih krajev, govorimo različne jezike in imamo drugačne navade, smo si lahko med sabo prijatelji, kajti prijateljstvo ne pozna meja. In prav s tem namenom se je v Rakitni od 11. do 21. julija zbralo približno 200 skavtov in skavtinj, ki so v desetih sončnih, vetrovnih in blatnih dneh še enkrat odkrili lepoto skavtskega načina življenja. Taborni prostor je bil precej velik: na najveejem travniku so bile nameščene Čete, vsaka na svojem podtaboru. Okoli tabornega prostora, so se v gozdu skrivale jase, kjer sta bila nogometno in odbojkarsko igrišče, ki sta bila v prostem Času precej obiskana, razvedrilni prostor, na katerem je stal oder, kjer se je odvijal večerni program, in še meditativni prostor, kjer so organizatorji postavili t. i. kapelico, v kateri so se odvijale maše, ali kamor je kdo prišel, Ce je hotel biti sam s seboj. Pred mogočnim vhodom na taborni prostor pa so stali še šotori glavne kuhinje, shrambe in informativnega centra. Zanimivosti tovrstnega tabora pa sta gotovo bila ozvočenje in električna napeljava, kar je za navadne smrtnike predstvljalo pravo novost. Zamejce in Portugalce so v Četrtek, 10. julija pričakali na Brezovici domači skavtje. Po toplem sprejemu so Brezoviški skavtje sprejeli na svoje domove nove prišlece in jih gostili do naslednjega jutra, ko so se vsi udeleženci zbrali na tabornem prostoru. In tako se je začela velika pustolovščina. Vsaka Četa si je najprej uredila svoj prostor. Pri tem velja omeniti spretnost portugalskih skavtov, ki so meni nic, tebi nic v izredno kratkem Času postavili celo vrsto zgradb in tako želi občudovanje pri slovenskih in zamejskih Četah. Vodstvo tabora je medtem razdelilo vse udeležence v štiri mešane skupine, kar je omogočilo, da so se mladi Slovenci, Zamejci in Portugalci kar hitro spoznali med seboj. K medsebojnemu spoznavanju in prijateljstvu so gotovo pripomogli tudi celodnevna velika igra na temo Mostiščarjev, ki se je zaključila z doživeto slovensko - portugalsko mašo, in dvodnevni potepi po »deželi na sonCni strani Alp«. Ti štirje potepi so imeli namen, da bi udeleženci tabora spoznali lepote Slovenije. Tako se je ena skupina podala v gore in sicer v Bohinjsko bistrico, druga v gozd in sicer v Kočevski rog, tretja na Kras na ogled Postonj-ske jame in okolice, Četrta pa na morje v Ankaran. Potepi po Sloveniji so pripomogli, da se se v skupinah začele prepletati prijateljske vezi med udeleženci tabora, ki so se v naslednjih dneh še bolj utrdile. Naslednji dan so bile na programu razne aktivnosti, ki so imele pustolovski okus. Aktivnosti je bilo šest in udeleženci so lahko izbirali med celodnevnem hikejem po Barju in ogledu Ljubljane, orientacijskim pohodom in poti preži- vetja, noCnim potepom in razvedrilnim parkom. V teh dneh je seveda prišla na dan skavtska spretnost in kreativnost. Proti koncu tabora pa so se naši skavtje hočeš nočeš urili v kopanju odtočnih jarkov, saj sta bila dež in slabo vreme stalna gosta zadnjih dni tabora. Zaradi nenaklonjenega vremena je vodstvo nekoliko sreme-nilo program, ni pa prekinilo t. i. mecmarodnih večerov, na katerih so se udeleženci tabora predstavili. Na prvem veCeru so Zamejci, Slovenci in Portugalci predstavili domače kraje, njihovo zgodovino, navade in običaje. Največje pozornosti pa je bil gotovo deležen večer posvečen tipičnim jedem slovenske, zamejske in portugalske kuhinje. Vsakemu udeležencu so med drugim prav gotovo teknili zamejski cmoki s slivami, slovenska potica in kozarček portugalskega porta. Na naslednjih dveh večerih pa smo predstavili naše pesmi in plese. Kljub dežju in blatu je bilo vzdušje na teh skupnih večerih enkratno. V nedeljo je bil na programu dan odprtih vrat, ko so prišli na obisk naši starši in prijatelji ter drugi skavti, ki so se seveda zgrozili nad pogledom v blatno dolino, kjer so bili postavljeni šotori. Vsi obiskovalci so imeli možnost, da se udeležijo poti preživetja, orienteringa, delavnic v razvedrilnem parku in športnih turnirjev. Na žalost je vreme še enkrat prekrižalo raCune, a obiskovalci so se vseeno udeležili poti prijateljstva, nato pa so prisostvovali dvojezični maši, ki jo je poleg drugih duhovnikov daroval ljubljanski pomožni škof Alojzij Uran. ZveCer pa so se vsi udeleženci zbrali ob zadnjem tabornem ognju. Naslednjega dne smo se poslovili od Portugalcev, Zamejce pa so Brezovčani gostili po domovih še naslednje tri dni. In tako se je zaključila štirinajstdnevna skavtska pustolovščina, ki je v srcih vseh udeležencev pustila lepe spomine. Gotovo je bil projekt MEBASTE precej uspešen in za to ima zaslugo vodstvo Ostrorogega jelena z Metko Kastelic, odgovorno načelnico tabora. Mislim, da je tabor dosegel svoj namen, in ko smo si vsi skupaj še zadnjic podali roke, smo si srčno želeli, da se bomo čez dve leti zopet sreCah, tokrat na Portugalskem v Coimbri. Matejka Bukavec - Navihana antilopa Pot preživetja Pot preživetja je izkušnja, ki jo doživiš le na pomembnejšem tabora kot je MEBASTA. Ta aktivnost je bil pravzaprav poligon z raznimi ovirami. Udeleženci so bili razdeljeni na skupine petih oseb. Vsakih 15 min. je štartala ena skupina, ki je morala plezati po vrvi Cez reko, se plaziti po blatu, preplavati pod vodo z dehli pokrit jarek, spustiti se s škripcem Cez reko... Zame je bila to Čudovita izkušnja. Na takem taboru, kot je MEBASTA, kjer je že vse določeno, je bila pot preživetja nekaj »extra«, nekaj nevarnejšega. Ko sem opravil to pot, sem Čutil, da sem nekaj dosegel. Ker pa mi ni bilo še dovolj, sem se na koncu svojih naporov metal še v lužo pod jamborom. V skupini se je tudi pretakalo bratstvo in altruizem, saj si je bilo treba med sabo pomagati in drug drugega spodbujati: Ce je kdo iskal pustolovščino, je bila zanj pot preživetja stoodstotna zabava. Pri pripravljanju poti je bilo zaposlenih več skavtov. Med raznimi aktivnostmi je bila pot preživetja najbolj obiskana. Vsi, ki so jo preizkusili, so se vračali na tabor premočeni in blatni. Ko te je kdo zagledal tako umazanega, je z nakremženim obrazom vzkliknil: »Grozno«, ali pa je navdušeno zavpil: »Jutri grem tudi jaz na pot preživetja!« Poti preživetja je seveda sledilo temeljito umivanje. Peter Jevnikar Iz voda Tigrov Hike po Barju V dnevu aktivnosti smo imeli možnost izbirati, kam bi šli. Iz naše 2. Čete smo se Petra, Mara in jaz odpravile na pot po Barju. Bile smo v skupim, ki so jo sestavljali še skavti iz Portugalske in Brezovice. Hodili smo skoraj cel dan. Med potjo je imela naša skupina razne preizkušnje, na primer zakuriti ogenj, zgraditi zavetišče in bivake, splezati na drevo ter speljati most Cez reko. Med gradnjo se je najbolj izkazal edini Portugalec in edini fant v naši skupini. Najprej je bil plah in sramežljiv, nato pa smo se zaceli z njim pogovarjati v angleščini in ga tako priključili dražbi samih deklet. Med potjo smo se zabavali, peli, se pogovarjali in tako utrjevali prijateljske vezi. Hodili smo po hribih, na katerih so bili razgledi enkratne slike. Pot je bila dolga in zahtevna, ampak družba, razgledi in naklonjeno vreme nam je omogočilo lep dan. Tega dne ne bom pozabila, ker sem se zabavala in tudi zato, ker smo se v tesnem stiku srečali s številnimi klopi. Mira Fabjan SonCnožareCa panda Potep v Ankaran Najbolj pričakovani dogodek celotnega tabora so bili gotovo potepi. Po dveh dneh postavljanja zgradb in veliki igri so bili pravi razvedrilni dogodek. Toda neglede na to so se jih elani naše Čete nekoliko bali. Voditelji so nam povedali, da zelo verjetno bomo šli na ta potep po mešanih Četah, ki so nastale med taborom. Tako smo z bojaznijo pričakali ta dan. Naši voditelji so imeli, kot vedno, prav in posledica tega je bila, da večina udeležencev je bila temu nasprotna. Toda stroga načelnica je vse prepričala za odhod. Moja skupina se je napotila v Ankaran in okolico. Prvi dan smo obiskali cerkev v Hrastovljah, znano po svojem »Mrtvaškem plesu«. Moram pripomniti, da stare freske niso hile preveč zanimive za Portugalce, ki jih prav gotovo ni zanimalo poslušati tricetrturno razlago v angleščini o zgodovini cerkve. Nato smo šli na ogled solin. Po tem pa smo si privoščili zasluženo kopanje v bistrem ankaranskem zalivu. ZveCer po tabornem ognju smo zlezli v spalne vreče in pričakali naslednji dan. Kljub deževni noči je bilo jutro jasno: zato smo ga veselo preživeli na obali pri Debelem rtiču. Po kosilu v sedežu tamkajšnjih skavtov smo z žalostjo v srcu zapuščali sončno slovensko obalo in se vračali v blatne pokrajine Rakitne. Mislim, da je bil ta potep prijetna izkušnja in da je res izpolnil pričakovanja organizatorjev in sicer, da bi se Cimbolje spoznali in se spoprijateljili. Marko Zupan iz voda Jelenov Straža na taboru ali kaj dela skavt ponoči Če mislite, da skavt na taboru ponoči brezskrbno spi v svojem šotoru, se resnično motite. Taboru namreC grozijo številni napadalci, ki nenehno prežijo v hosti, da bi si priborili zastavo taborečih. Izvidniki in vodnice se morajo zaradi tega vrstiti v stražah skozi vso noč. Marsikomu ponoči zakruli želodec in se zato kar med stražo tiho prikrade do glavne kuhinje, kjer ga Čaka vrsta dobrot. Večkrat se zgodi, da se pri jutranjem zboru voditelji pritožujejo, ker zmanjkuje hrane. V glavnem si požrešneži postrežejo z »nutello« in keksi, ki ponoči vsem prav gotovo teknejo. Nikakor ne mislite, da so vsi skavti taki. Za straže so k sreCi vsi dobro izurjeni in večkrat naletijo na kakega neizkušenega napadalca, nato v poročilu vse podrobno opišejo. Nihče jim ne more do živega, še posebno taborniki ne! Vihravi bober Tomaž Špacapan Slovenci, Zamejci in Portugalci Na taboru MEBASTA smo bili razdeljeni v 4 večje skupine, ki so bile v enakem številu sestavljene iz Portugalcev, Slovencev in Zamejcev. Aktivnosti, ki so jih izvajale skupine, so imele namen, da se udeleženci spoznajo med sabo. Zamisel teh skupin je bila zelo uspešna, ker smo se res precej spoznali, vendar pa je bilo spoznavanje omejeno le na elane, ki so skupino sestavljali. Prostega Časa pa ni bilo na pretek, da bi nam omogočil spoznanja še drugih udeležencev tabora. Na raznih mednarodnih večerih smo spoznali kulturo, pesmi, plese, glasbo in značilne jedi udeležencev tabora. S tega zornega kota, kot nam je tudi geslo narekovalo, smo si podali roke, ker smo spoznali druge narode in smo si tako razširili svoje znanje in kulturo. Vse to je seveda potekalo v popolnem skavtskem duhu. Sporazumevalni jezik je bila angleščina, ki pa je nekaterim delala precejšnje težave, ker je niso poznali, drugi pa so je bili premalo vešCi. Tudi to je bila ovira za navezavo tesnejšega prijateljstva. Vsaka dva dneva je na taboru izhajalo glasilo, ki je hilo napisano v slovenščini, angleščini in portugalščini. V tem glasilu so bili enakomerno zastopani s članki tako Slovenci kot Zamejci in Portugalci. V spominu nam bo ostal ta mednarodni tabor; ne toliko zaradi neugodnega blatnega položaja, paC pa zaradi novih prijateljstev, na katera ne bomo pozabili, Čeprav je težko, da se bomo znova srečali prav z njimi. Staska Cvelbar iz voda Labodov NEDELJSKE TEME Nedelja, 17. avgusta 1997 Vlak volčičev in veveric je prepotoval ves svet V nedeljo, 3. avgusta se je z dnevom obiskov uspešno zaključil tabor tržaških volčičev in veveric, ki ga je Slovenska zamejska skavtska organizacija pripravila za svoje najmlajše člane v bližini vasi Planina pri Sevnici, južno od Celja. Taborni prostor, to je travnik na gričku nad vasjo, s krasnim razgledom na vso okolico, je tržaškim skavtom priskrbel gospod Feliks Strniša, duhovnik iz St. Vida pri Planini. Kraj in datum taborenja pa so voditelji pri-lagodili na povabilo družine Ti-sel, ki je v nedeljo, 27. julija v svoji sredi praznovala novomaš- Mara Petaros se že vrsto let uspešno ukvarja z vodejnem volčičev in veveric. Letos si je prevzela tudi vlogo načelnice tabora. Kako bi komentirala letošnji tabor volčičev in veveric? Mislim, da je tabor vsestransko uspel. Tudi slabo vreme nas ni oviralo, saj smo speljali ves zastavljeni program. Moje mnenje je, da tabor uspe, če so otroci zadovoljni, in zadnji dan jim je pisalo na obrazu, da so se zabavali, in da jim ne bi bilo prav nič žal, če bi tabor trajal še druga dva tedna. Kaj se ti zdi najbolj pomembno pri organizaciji tabora za volčiče in veverice, to je za osnovnošolske otroke? nika Rudija, ki je v preteklih letih sodeloval na taborih volčičev in veveric kot duhovni vodja. Na slavje so bili povabljeni tudi volčiči in veverice ter njihovi voditelji, ki so tako z vaško skupnostjo sooblikovali sprejem no-vomašnika ter novo mašo samo. Letos se je tabora udeležilo 48 volčičev in veveric, za katere so skrbeli voditelji in voditeljice (načelnica je bila Mara Petaros, podnačelnica pa Tanja Novak) ter tehnično vodstvo, ki so že pred odhodom poskrbeli, da je bil program točno izdelan, tako da se otroci ne bi dolgočasili. Tema letošnjega tabora je bilo Predvsem je potreben predhodno izdelan dober program, temu naj dodam še primemo vodstvo, saj so za delo z otroki potrebne izkušnje pa tudi potrpežljivost in neutrudno-st. Važno vlogo nosi seveda kuhinja, saj morajo otroci redno in zdravo jesti, ob koncu pa še primeren prostor, to je tak, ki se z lahkoto prilagodi programu oziroma temi tabora. Misliš, da ste imeli letos s tega vidika kakšno težavo? Moram reči, da so se vsi ti pogoji za dober uspeh tabora letos popolnoma uresničili. Poleg tega so bili domačini, s katerimi smo imeli stike, izredno prijazni in pripravljeni, da nam v vsakem trentuku pri- namišljeno potovanje okoli sveta s čudežnim vlakom. Skupine so se že prvi dan razdelile po šo-torih-vagonih in skozi vse dni tabora spoznavali posebnosti različnih mest in dežel vsega sveta. Prvi dan so mladi potniki pripotovali v Arabijo, kjer si nomadska plemena postavljajo svoje šotore. Drugi dan so se spremenili v Portugalce, ki so delavni ljudje in spretni obrtniki ter so pod vodstvom izkušenih vaditeljev spoznavali razne ročne spretnosti, ki jih zahteva življenje na tabom ter postavili vhod na tabor, jambor in oltar, skočijo na pomoč, zelo so se trudili, da bi nam bilo bivanje v njihovem kraju res prijetno. Bi se rada ob koncu komu posebno zahvalila? V imenu vodstva se bi rada iskreno zahvalila duhovniku Feliksu Strniši, ki nam je brezplačno odstopil travnik, na katerem smo taborili, gasilskemu društvu za vsakodnevno dostavo vode, družini Tisel za vso pomoč pri organizaciji tabora, Zadružni Kraški banki za majčke, Salezijanskemu inšpektorju iz Ljubljane za duhovnega vodjo, osebno pa še vsem voditeljem za potrpežljivost in pomoč ter staršem za zau-panje. (MB) uredili kuhinjo ter pripravili prostor za taborni ogenj. Tretji dan so morali nadoknaditi malo zamudo, ki jo je imel vlak pri svojem potovanju zaradi dežja. Prav dež je letošnjemu taboru večkrat ponagajal, tako da so morali voditelji program prilagoditi vremenu in več dejavnosti je steklo kar pod velikim platnom pagode (volčiči in veverice so npr. barvali majice, imeli so izredne pevske vaje, na katerih so se naučili več pesmi, med temi himno tabora, izdelovali so si predmete iz lesa, itd.). V soboto so se mali potniki začeh pripravljati na »prihod« v Slovenijo, kjer jih je čakalo praznovanje prijatelja Rudija. Skupaj z vaščani so mu pripravili lep sprejem ter pozdrav v domači cerkvi. Na to priložnost je volčiče in veverice pripravil letošnji duhodni vodja Janez 2e-rovnik, ki je bil tudi stalen potnik na vlaku). V nedeljo, 27. julija, so se volčiči in veverice v spremstvu svojih voditeljev že zgodaj podali s tabora v vas, kjer so s petjem sodelovali pri novi maši, kar je med vaščani vzbudilo nemajhno zanimanje. V naslednjih dneh je vlak brez prestanka potoval iz kraja v kraj: v Kenijo na spoznavanje okolja preko kratke orientacijske igre, v Grčijo, kjer so imeli Olimpijske igre, to je pravi športni dan. Pripotovali so v Hol- lywood, prispeh so naravnost na prizorišče filma in postali igralci, režiserji, kostumografi in scenaristi ter glasbeniki in ustvarili pravo predstavo za starše, ter še v Avstralijo za veliko pustolovščino v iskanju svetiečega bisera. Zaradi dežja in mraza se je vlak ustavil preden bi lahko prispel v Gran Canyon med Indijance, v zameno pa so se potniki znašli v Londonu, kjer so sestavljali Taborni Times, ki je bil natančna kronika desetdnevnega bivanja v naravi. Zadnja postaja potovanja je bil dan obiskov: starši so že zjutraj napolnili perone in iskali svoje male junake. Po pospravljanju prtljage je bila na vrsti sv. maša, ki sta jo sodarovala duhovnik Rudi Tisel in duhovni vodja tabora Janez Zerovnik. Pred skupnim kosilom so vsi so- delovali pri podiranju šotorov in zgradb, kot zadnja točka pa je bil na programu taborni ogenj za starše. Na programu je bila predstavitev igrice Hollywoodska pravljica, vendar so imeli zaradi slabega vremena premalo časa za vajo. Zato so se voditelji odločili, da bodo ob začetku skavtskega leta priredili popoldne za starše in prijatelje, na katerem jim bodo volčiči in veverice pokazali, kaj so si izmislili. Srečanje bo tudi priložnost za pogovor o taborjenju, za kate-rokoli pripombo in nasvet ter za načrtovanje novega leta. Udeleženci so še zapeli Pesem slovesa in se počasi odpra-vili proti domu bogatejši za precej izkušenj, z dobro mero samostojnosti ter polni lepih spominov. Marjanka Ban Recept za uspeh tabora za najmlajše Dvanajst nepozabnih dni v skrivnostni dolini Rezije Travnata pobočja, ledeno mrzla reka, modro nebo, sive skale Kanina in predvsem tišina skrivnostne doline so sprejele izvidnike in vodnice 1. in 3. čete, ki so si postavih svoj tabor v Reziji, v bližini vasi Bila. Udeleženci, ki smo tabor ljubkovalno imeno-vali »Pitketabor« v čast prebivalcem bližnjega kokošnjaka, smo prihajali iz skavtskih skupin, ki delujejo na območju devinsko - nabrežinske občine, Križa, dolinske ter miljske občine. Trideset izvidnikov in vodnic je skupaj s svojimi voditelji iz dneva v dan ustvarjalo skupnost, v duhu besede »srečanje«, ki je predstavljala vodilno nit duhovnega programa tabora. »Srečanje« se je v prvih dneh tabora - ta se je začel v nedeljo, 27. julija - uresničevalo predvsem ob postavljanju šotorov in drugih tabornih zgradb. 2e tretji dan pa so se skavtinje in skavti posvetih svojemu »podvigu«. Podvig je namreč eden od temeljev vzgojne metode izvidništva. V bistvu gre za dejavnost, ki jo izvidniki in vodnice sami načrtujejo, jo izvedejo in na koncu tudi preverijo uspehe in morda neuspehe. Na tabom so vodniki - običajno so to najstarejši in najbolj izkušeni člani posameznih vodov -predlagali kot podvig pripravo in izvedbo dvodnevne igre, ki naj bi imela za cilj lov na Neznani Leteči Predmet. Igra je zelo dobro uspela, v dokaz, da je samoiniciativa močna spodbuda za vsakršno dejavnost. Naslednji dan smo se taboreči odpravili v razhčne zaselke z namenom, da bi spoznali vsaj delček kulturne dediščine tega najbolj zahodnega kotička slovenstva. Zvečer smo ob tabornem ognju predstavili svoja odkritja: pesmi, pripovedi, kuhinjske recepte in ostale zanimivosti. Soboto smo skavtje in skavti posvetih duhovni poglobitvi. V ta namen smo v svojo sredo povabili frančiškana p. Miha Vovka. Tematiko »srečanja« so obravnavali v manjših skupinah, dan pa smo zaključili s sveto mašo ob tabornem ognju. Po sobotnem dvigu duha, smo v nedeljo dvignili še svoje telo in se povzpeh na skoraj 1500 metrov visok vrh Cuzzer. Izlet smo dopolnili z nedeljsko mašo ob križu, ki je postavljen prav na vrhu hriba. V ponedeljek je bil na programu športni dan. Taboreči so se med seboj pomerili v čudnih panogah, kot so lov na zastavo ah štafeta v deroči reki. Naši rezijanski dnevi so se počasi izteka-h. V zadnjih dneh tabora so se starejši izvidniki in vodnice podali na t. i. hikes, dvodnevne izlete, na katerih naj bi zaživele veščine in spretnosti, ki so si jih nabrali v vseh letih skavtskega življenja v četi. Za mlajše člane, ki so ostah na taboru, pa smo voditelji pripravih različne delavnice, kjer so lahko spoznavah pripravo tipičnih skavtskih jedi, osnove prve pomoči in orientacije ter tehnike mimetiziranja in preživljanja. Podiranje zgradb in plameni zadnjega tabornega ognja, ob katerem smo še enkrat doživljali naše »srečanje«, so zapisah besedo »konec« tabom. Razšh smo se in zapustih Rezijo v tišini, s katero nas je sprejela prvi dan. Za nas, skavtinje in skavte 1. in 3. čete, to ni več zakotna in skrivnostna dolina, ampak kraj, kjer domujejo spomini dvanajstih nepozabnih dni. Glasbeni kobra (Niko Tul) I i Dogodivščine klana Carpe diem Slovenska zamejska skavtska organizacija je pripravila za letošnje poletje tri potovalne tabore za svoje člane v starosti od 17 do 21 let. Dve skupini sta se pravkar odpravili na pot: »Gen-ghis klan« (roverji in popotnice iz 1. in 2. Stega), ki ga vodi Mitja Ozbič, se je včeraj podal na Pohorje in Prekmurje, noviciata naših klanov pa v osrčje Julijskih Alp z vzponom na Triglav. Svoja pota‘97 pa je že zaključil klan Razklan (roverji in popotnice iz Brega in mesta, ali 3. in 4. stega), zato spregovorimo o dogodivščinah te skupine. Prigoda klana Razklana, ki si je med potjo nadel novo ime Carpe diem klan, se je pričela v petek 1. avgusta pri Ivančni Gorici. Po krajši začetni slovesnosti in razdelitvi brošur, ki so jih naši roverji popotnice sami pripravili, smo se podali v Zagradec, vasico ob Krki, in postavih šotore na travniku, ki nam ga je dal na razpolago domači župnik. Naslednjega dne smo ob lepem sončnem vremenu z raf-tingi zaveslali po vodah Krke do Zumberka, odkoder smo se začeh vzpenjah proti Smuki, ki je bila naša zadnja postaja pred vstopom v Kočevski rog. Tretji dan je potekal torej v znamenju iskanja medveda po tem delu Dolenjske. Akcija neuspešna. Razočarani smo zapustih kočevski gozd in mimo Baze 20 smo po naporni hoji prispeh v Dobin dol, kjer se je začel hajk. Po dvojicah (brez šotorov, hrane in denarja) so se naši skavtiči odpravili na pot kot romarji v iskanju luči ponižnosti in iznajdljivosti. Končni cilj: cerkvica Sv. Miklavža pri Gabrjah ob vznožju Trdinovega Vrha. V sredo je bil dan zbranosti na temo »Bratstvo in svoboda skozi sveto pismo«. Pogovor in sv. mašo je vodil openski župnik Zvone Stmbelj. Bratstvo in svoboda je bila tudi tema, ki se je prepletala skozi vse dni našega potovanja, ob tabornih ognjih in vsakodnevnih pogovorih v želji, da skozi te dve dimenziji utrdimo našo skupnost v klanu. Najslovesnejši dan pod Gorjanci je bil prav gotovo »odhod« iz klana dveh članov v veselje in zadoščenje voditeljev, ki sta vodila tabor, ter tistih, ki so nas ob tej priložnosti obiskali. Praznično je bilo zato, ker sta se naša dva mlada po dolgoletnem »urjenju« odločila za pot skav-tizma in vrednot, ki jih ponuja. Drugi bolj očuten trenutek je bil prav gotovo obred podpisa »Listine klana« (pravilnik skupine), ki smo ga izpeljali v kapelici na Trdinovem vrhu. Člani, ki na novo pridejo v klan, so namreč povabljeni, da po nekajmesečnem razmisleku potrdijo zvestobo skupini in nadaljujejo na poti iskanja. Ob tej priložnosti je šlo tudi za obnovo »Listine«, ki smo jo pripravljali že nekaj dni prej med potjo in na stalnem delu. Najvidnejši sad tega napora je bil, da se naš klan od 8. avgusta dalje imenuje »Carpie diem« klan, ker so se za to odločih vsi udeleženci taborjenja. Prišel je tako dan odhoda. Čakala nas je še triurna hoja v objemu prijetne nevihte do Novega mesta, odkoder nas je vlak popeljal do Ljubljane. V popoldanskih urah smo dospeh v Divačo, kjer nam je ostalo časa še za skupinsko sliko. Razšh smo se s prijetnim občutkom, kako nam je bilo na poti lepo in prijetno, ter s spominom na dolenjsko gostoljubnost, ki ni nikoli izostala. Birokratski medved (Stojan Pahor) NEDELJSKE TEME OBLETNICA P02IGA KRAŠKIH VASI Nedelja, 17. avgusta 1997 16. AVGUST 1944 / PRED 53. LETI JE NEMŠKI OKUPATOR S KOLABORACIONISTI POŽGAL ŠTIRI KRAŽKE VASI Cerovlje, Movhinje, Medja vas in Vižovlje v plamenih Ob 4.30 so vojaki istočasno obkolili vse štiri vasi Pred triinpetdesetimi leti, 16. avgusta 1944, so štiri kraške vasi, Cerovlje, Mavhinje, Medjevas in Vižovlje, v vsej svoji uničevalni sili zajeli zublji. Vojna in teror, ki se je za naš narod začel že v dvajsetih letih, je bil skoraj pred koncem, vendar je okupator v družbi svojih zvestih krajevnih hlapcev, kot zver, ki ne vidi rešitve, še enkrat udaril po civilnem prebivlast-vu. Maščevanje nad civilnim prebivalstvom kot povračilo za partizanske napade se je začelo na Krasu že 15. februarja istega leta, ko je zaradi napada na nemško kolono nemška vojska požgala pet kraških vasi: Komen, Tomačevico, Divče, Mali dol, Rihemberk. Nekaj dni kasneje, 27. februarja so nacisti obkolili šestnajst vasi tega območja ter odpeljali 366 ljudi, oz. vse moške med 16. in 60. letom starosti. Iz Mavhinj so odpeljali 26 ljudi, iz Cerovelj 27, iz Vižovelj 11, iz Medjevasi 25. Večina je morala na prisilno delo v Schneiten-bach na Bavarsko. Doma so ostali otroci, ženske in ostareli. Po našem ozemlju se je vilo več važnih prometnih zvez, preko katerih se je oskrbovala nemška okupatorska vojska. Zaradi tega so partizani minirali železniške proge in uničevali električne daljnovode. Ker so partizani pognali v zrak železniški viadukt pri Mošče-nicah, je nemška komanda v Se-sljanu, skupaj z republikini in domobransko postajo v Vižovljah odločila, da bo požgala štiri slovenske vasi ter izselila njihove prebivalce. Dan po velikem šmarnu je bil ob 4.30 sklenjen obroč okoli vseh Stili vasi. Nemci so skupaj z domobranci in italijanskimi fašisti pozvali vaščane, naj v dvajsetih minutah poberejo in naložijo na vozove najpomembnejše stvari. Nato se je začelo plenjenje in požiganje. Ljudje so imeli slabe pol ure časa, da so spustih živino, vzeli s seboj manj kot najnujnejše, in zapu-stih domove. Prebivalstvo so odvedh v Sesljan z namenom, da ljudi odpeljejo v Nemčijo. Načrt pa jim je spodletel, ker niso dobili za to ustreznega prevoza. Zaradi tega so kmalu osvobodili izgnane ljudi, ki so se porazgubili po raznih bližnjih in furlanskih vaseh. V Mahvinjah so pogorele vse hiše razen župnišča, šole in cerkve. Cerovlje, kjer je bilo približno štirideset hiš, so bile tudi skoraj v celoti uničene - ostale naj bi tri hiše. Podobna usoda je doletela tudi Medjevas, medtem ko je bilo Vižovljam nekako prizaneseno, saj je bila v vasi domobranska postojanka. Kljub temu pa je zgorela polovica vaških hiš. Po vojni so se vasi obnovile, toda vsega ni bilo mogoče nadomestiti: večji del materialne in kulturne dediščine vasi je za vedno končal v plamenih, predvsem pa ni bilo mogoče nadomestiti ljudi, ki se niso vrnili iz izgnanstva, begunstva ah delovnih taborišč. Vsem tistim, ki so vojni vihri preživeli, je ostal spomin na tiste čase trdno in globoko zakoreninjen: ogenj, sovraštvo, črne suknje, strah,.... Vendar se po več kot petdesetih letih še vedno najde kdo, ki grozodejstva okupatorja primerja in nato enači z upravičenim uporom potlačenega. Krvnika se skuša enačiti z žrtvijo. Vasi naj bi gorele le zato, ker so bili partizani banditi in teroristi, Nemci in Italijani pa nedolžni policisti. Požgane vasi, uničena življenja, zdesetkane družine, deportacije in še. rodno iztrebljenje. Prekinjena mlada življenja naroda najboljših Sinov nas tudi danes opazarjajo, da ne smemo pozabiti. Ne zato, ker bi želeli maščevanje, temveč zato, ker izkrivljena zgodovina lahko privede le do izkrivljenih naukov. Izkrivljeni nauk pa je najboljša podlaga za ponovitev napak iz preteklosti. Igor Gabrovec (po gradivu broSure Uporni plameni) Mavhinje 1944 - Požgana vas Spominjam se,... Jožef Terčon iz Cerovelj: »Spominjam se, kako so minirali železnico. Partizani iz Vipave so prišli do Laz in tam, skriti med bori, dočakali noC in minirali progo med Vižovlaj-mi i Nabrežino. Ko je šel mimo vlak, ki je prevažal premog, je vse skupaj eksplodiralo in premog se je raztresel daleč naokoli, tako da so ga ljudje hodili pobirat za kurjavo. Nemci so za akcijo krivili vaščane iz Medjevasi, Cerovelj, Mavhinj in Vižovelj, zato so nam požgah vasi.« »Kar se spominjam, sta krave rešili le dve družini: AntoniCevi in mi. Moja Cerovlje: vaščani pri obnavljanju hiš mama je krave zapodila na Grmado. Ko se je vrnila, je podarila nekemu Nemcu pol litra mleka v zahvalo, da ji je to dovolil. Potem so nas vse skupaj odpeljah v Sesljan na žan-darmerijo, kjer sem ostal samo dve uri, medtem ko so drugi ostali vec dni. Moje sestre so odpeljali, jaz pa sem ostal z dedom. Zato, da smo se preživljali, je ded lovil zajce, tako da sem jih bil kar naveličan jesti. Tudi kravo smo imeli, ki pa nam zaradi pomanjkanja krme ni dajala veliko mleka.« »Naslednje leto so partizani podtaknili ogenj stavbi v Vižovljah, kjer je danes “XX secolo”, ker je tam stanoval zloglasni nemški komandant Kett-ner. Na njegov ukaz so vojaki lovili dekleta po bližnjih vaseh, jih privezali na murvo (ki tam stoji še danes) ter jih mučili. Kett-nerjevi vojaki so točno vedeli, katera dekleta so bila kurirke, ker jih je očitno kdo izdal. Kasneje se je izvedelo, da je dekleta izdajal poveljnik Bleki, ki naj bi sodeloval s partizani, v resnici pa je bil kolaboracionist.« Stojan Furlan (Lj’n-čkov) iz Mavhinj: »Spominjam se, kako smo bili avgusta‘44 izgnani. Na kraj vasi, točneje pri Guš-tinovih, je stal nemški oficir, ki je imel zlate zobe in dve zvezdi na obleki. Na ves glas je kričal na kolono ljudi, vozov in živali, ki je šla mimo. Bal sem se, da bo vse postrelil.« »Dan po požigu sem zbežal na svoj dom v Mavhinje in videl, da je vse pogorelo - ostali so samo zidovi. Dobila me je nemška izvidnica - hoteh so vedeti, kaj počenjam in če sem videl partizane. Takrat sem bil star trinajst let. Spominjam se, da je deževalo, saj se nisem mogel načuditi, da je bila naša hiša tudi znotraj mokra, da je v hišo deževalo. Najbrž se zaradi dežja požar ni razširil daleč naokrog.« Mila Pernarčič iz Medjevasi: »Ob petih zjutraj, ko sem se napravljala, da nesem mleko v Trst, so prišli Nemci na dom. Oče je dobro govoril nemško, tako da nam vojaki niso vzeli ničesar, morali pa smo oditi iz hiše. Odvezali smo živino in jo odgnali proti Sesljanu. Ves dan sem se s prijateljicami skrivala v nekem pritličju, v prvem nadstropju pa so bili Nemci, ki so se zabavah. Naslednjega dne nam je Marija iz Vižovelj prinesla stara krila, tako da smo se preoblekle, da nas Nemci ne bi prepoznali. Nakar smo se s kolesi odpravile proti TržiCu. Na poti smo srečale duhovnika Fileja, ki nas je pozval, naj se pazimo Nemcev. Vendar so nas Nemci pri štivanskem pokopališču zasačili in spravili na tovornjak, s katerega smo znova pobegnile, ko so se Nemci v Nabrežini ustavili in šli na pijačo.« »Po požigu smo se z oCetom vrnili v vas in ugotovili, da naša hiša ni pogorela. Bila pa je oropana in delno porušena. Tako smo nekaj Časa živeli v Jamljah, potem v Stiva-nu.Tu smo živeli z Nemci, katerim smo dekleta kuhala, Čistila in prala. Kapetan je oCetu zagotovil, da nam ne bodo ničesar hudega štorih. Tako smo imeh zagotovljeno jedaCo in obleko. Spominjam se tudi dogodka, ko je nemški vojak spoznal mojega oCeta, saj sta bila med prvo svetovno vojno v isti enoti.« Milko Legiša iz Vižovelj: »Kot italijanski vojak sem bil odposlan v Južno Italijo, od koder sem leta 1942, skupaj s prijateljem, zbežal in se priključil partizanskim enotam. Postal sem voditelj minerske Čete Južno-primorskega odreda.« »V naših krajih smo opravili vec akcij.(...) Se posebno mi je ostala v spominu akcija, ko smo morah minirah železniško progo med Vižovljami in Nabrežino.. Najprej smo šh v Mavhinje, kjer nam je Bernard Antonie dal mitraljez. VašCani so nam tudi ponudili pijačo. Ko se je zaCelo mraCiti, smo se odpravili v Cerovlje, kjer nas bi morala srečati kurirka, ki pa je ni bilo doma. Tudi v Cerovljah so nas pogostih in zaskrbljeno prisluhnili našemu planu. Nato smo se Cez gozd napotili v Vižovlje, pripravili eksploziv in ga približali železniški progi, nakar so so se nenadoma oglasile nemške brzostrelke. Skušali so nas obkoliti. Hitro sem ukazal umik. Mimo Medje vasi smo zbežali v Brestovico, na srečo pa, da so Nemci računali, da smo bežali v Cerovlje... . Pripravili smo tudi atentat na Kettnerja, ki pa nam je na žalost spodletel.« (Fotografiji ter pričevanja iz brošure Uporni plameni, ki je izšla ob 50. obletnici požiga štirih kraških vasi) Nekoč je živel deček po imenu Bruno ZGODBA, KI SO JO NAPISALI BAZOVSKI ŠOLARJI Bazovski učenci prejeli priznanje na natečaju Alighieri Slovenska osnovna šola Primoža Trubarja iz Bazovice je v preteklem šolskem letu prejela nagrado na pokrajinskem natečaju, ki jo je razpisala italijanska srednja šola Dante Alighierija. Učenci tretjega, četrtega in petega razreda so pod mentorstvom učiteljice Meri Ozbič napisali zgodbo o dečku Brunu, kot je zahteval naslov natečaja. Izbrali so fantastični pristop k predlagani temi in opisali doživetja ob kraški mlaki v različnih letnih časih ter v kraški jami ter posamezne spise nato zlili v celovit izdelek, ki ga je žirija pohvalno ocenila in mu dodelila priznanje. Prvo poglavje Nekoč je živel deček po imenu Bruno. Prebival je v prijazni kraški vasici. Za vasjo je bila velika mlaka, ki je v vseh letnih časih privabljala vaške otroke. Vas je bila zelo stara in nekatere hiSe so počasi raz-■padale. Bruno pa je živel v lepi, obnovljeni hišici. Okoli hiSe je bil lep cvetoč vrt, poln sadnega drevja. V kotu vrta pa je raslo staro, votlo drevo, v katerega se je večkrat rad skril. Brunova mati je bila prodajalka v mestu. Bila je zelo stroga in je zahtevala, da otroci 'pišejo domače naloge, preden se vrne z dela. Poleg tega so ji morali tudi pomagati pri gospodinjskem delu in kaj postoriti na vrtu. Oče je bil profesor na nižji sred ji soli v bližnji vasi. Bil je zelo prijazen. Za vsakogar je imel vedno pripravljeno kako Salo. Bruno je imel Se dve sestri in brata. Najstarejša sestra Alenka je najraje pomagala mami v kuhinji. Tudi sama je bila že zelo spretna. Znala je pripraviti testenine z omako, palačinke in obložene kruhke. Ti so bili bratoma najbolj vSeč. Mladi David se je vedno igral z Brunom. Maja je bila mlajša. Zelo se je bala žab. Bruno je bil živahen, včasih tudi nekoliko poreden najstnik. Z bratom in s prijatelji je zelo rad zahajal k mlaki. Cele popoldneve so preživeli ob njej in opazovali, kaj se v njej dogaja. Posebno spomladi, ob lepih sončih dneh, ko se je začela mlaka prebujati, je bilo ob mlaki zabavno in veselo. Nekega dne sta se z bratom posedla na največjo skalo in čakala, da bi se z velikimi očmi pokazala kaka žaba na površini vode. Potrpežljivo sta čakala, da se je približal kačji pastir in da bi ga žaba s svojim jezikom naskočila. Ko se je to zgodilo, je Bruno hitro zgrabil mrežico in ujel žabo. »Moja je, moja!« je zakričal. »David, prinesi vedro, na, tu imaS žabo! Skrbno pokrij vedro, da ne uide!« Tako sta počenjala skoraj vsako popoldne... Zvečer so ujete žabe prirejale koncert v zasebnem akvariju Brunove sobe. Nekega večera je David stal ob akvariju in opazoval . žabe. Da bi jih videl, ga je malo odpri Tedaj pa ga je poklicala mama: »David, pozno je že, pojdi spat! » David je takoj ubogal mamo in pozabil na odkriti akvarij. Sredi noči je najdebe-lejSa krastača skočila iz akvarija na mizo, jo previdno pre-copotala, skočila na stolico, s stolice na kavč in s kavča do stopnice. Vsako stopničko je pazljivo preskakljala in prispela do (zanjo) velikanskih vrat. Vrata so bila priprta in krastača je priskakljala v Majino sobo. Maja je trdno spala. Ko je žaba skočila na posteljo, se je deklica prebudila in začela vriskati in kričati na ves glas: »AAAA! Na pomoč, žaba, grda umazana žaba! Mama, mama na pomoč!« Tedaj so vsi skočili iz postelje ter na pol oblečeni jn na pol prebujeni lovili žabo. Na pomoč so prihiteli Se sosedje, ki jih je kričanje prebudilo. Vsi so lovili žabo. Bruno jo je končno le ujel, a izmuznila se mu je iz rok in skočila naravnost v očetov klobuk, kjer je obstala in žalostno zakvakala: »Kvak, kvak.« Oče pa je bil strašno razburjen (kar ni bilo v njegovi navadi). Držal se je za glavo in tarnal: »Moj klobuk, moj klobuk, toliko me je stal!!!« Poleti je Bruno pustil žabe, da so mirno regljale in kvakale, ker je mlaka nudila druge zabave. Postala je... morje, po katerem je plula ladja za križarjenje. No, to je bil le splav, narejen iz desk in pločevinastih škatel, s katerim so Bruno in tovariši prevažali vaške otroke od brega do braga. Imeli so tudi jambor in jadro. Nekega vročega poletnega dne je Bruno odšel s prijatelji k mlaki, kjer so si po dolgem prerekanju končno razdelili vloge na »ladji«. David si je želel, da bi bil kapetan, a je za to poskrbel že Andrej, ki je nosil (pre) veliko mornarsko kapo na glavi. Bruno je moral opazovati na jamboru. Jani in Peter sta bila veslača. Peter pa je moral skrbeti za jedačo in pijačo. Ponujal je coca-co-lo, ki so jo kupili š prostvolj-nimi prispevki, sendviče (ali obložne kruhke), ki jih je (v mamini odsotnosti) pripravljala Alenka; seveda ni smelo manjkati domačega sadja »z vrta«. Nekega dne je prišlo na »križarjnje« mnogo otročičkov. Andrej je s samokolnico pripeljal štiri za-. boje coca-cole. Vse zaboje je naložil na »ladjo« in ta je odplula od brega. Medtem ko je Bruno napenjal jadro (mamino rjuho), se je oglasila kraška burja in močno zapihala v jadro. Vsi so vsevprek kričali: »Ustavite ladjo! Prevrnilo nas bo! Kje je kapetan?« A splav se je pod težo tovora in vetra res prevrnil. Vsi so poskakali v vodo. Sreča, da mlaka ni bila globoka in so se vsi rešili na breg. Tako je bilo križarjenja konec. Vsi nesrečni in mokri so se vrnili domov. Zal jim je bilo le za coca-cole, ki sd sedaj ležale v blatu na dnu mlake. ■ Takih in podobnih dogodivščin ni manjkalo niti pozimi, ko je mlako prekrila debela plast ledu in je mlaka spet oživela. Vsi otroci so bili tam. Slo je kot veter po zaledeneli ploščadi. Otroci so se drsali, popadali, se pobirali in medtem kričali: »Juhuhu, živijo!« Tisti, ki so bili že vešči v drsanju tudi na drsalkah, so najraje 'plesali. Med njimi je bil tudi Bruno, ki je najraje plesal z Matejo. Prav všeč mu je bilo. Imela je modre, bleščeče oči, dolge plave lase, lepe rdeče ustnice in je imela najraje rock and roli. Z Brunom je plesala z drsalkami, se vrtela, poskakovala in prepevala. Tudi Metka bi rada plesala z Brunom. Ko je gledala Matejo, so se ji kar bleščale oči in nekega dne, ko Mateje ni bilo na drsališču, ji je res uspelo, da je plesala z Brunom. Bila je presrečna. Nekega dne je zapadel sneg in veselje ob mlaki je bilo toliko večje. Vsi so se kepali, drsali in sankali. Najpogumnejši so se s sankami spuSčali po bregu in pristajali na zaledeneli mlaki. »Fantje, poglejte mene!,« je vzkliknil Bruno. »S temi sankami bom gotovo prišel do drugega brega. Ena... dve... tri« »Ena... dve... tri...,« so v zboru ponovili Andrej, Jani in Peter, ki so ga porinili s starta. Sššššš že je švignil po pobočju in res, pristal je skoraj na nasprotnem bregu mlake. Tedaj pa je reklo »Brrask«. Led je bil tam tanjši in je počil. Bruno je s sankami iz-■ ginil pod vodo. Otroci ob mlaki so onemeli. Mateja, ki je imela drsalke, je pritekla na kraj nesreče. »Na pomoč, na pomoč,« je zavpila. »Hitro, hitro, pridite mi pomagat! Nekdo naj steče do telefonske govorilnice in pokliče številko 118!« Prvi je do Mateje pritekel Jani: »Bruno, oprimi se sank, lesene so, ne 'bodo potonile!« Bruno je v ledeno mrzli vodi lovil sapo in je že postajal modrikast v obraz. Vendar se je z zadnjimi močmi oprijel sank. Tedaj so pritekli vsi. »Glejte, vrvico, ki je privezana na saneh,« je zakričal Peter. »Potegnimo! Vsi! Zdaj: ena... dve... tri...« In res so z združenimi močmi potegnili iž vode sanke in otrplega Bruna. Prav tedaj je pripeljal rešilec. Bruna so naložili na nosila in ga odpeljali v bolnišnico. Vsa druščina je zaskrbljeno gledala za rešil-cem: »Upajmo, da se bo rešil.« »Nič hudega ne bo.« »Pogreli ga bodo in hitro bo okreval.« Take in podobne misli so izražali in tolažili drug drugega. . Zvečer so se vsi zbrali pred bolnišnico. Mateja je v rokah držala šopek rož. »Pojdimo!« je rekla. Vsi so hoteli naenkrat vstopili. Vratar jih je ustavil: »Kam pa?« »K Brunu moramo!« je odgovorila Mateja. »Vsi ne morete k njemu,« jih je odločno zavrnil vratar. »Bruno je Se zelo šibak in potrebuje mir.« »faz pojdem.-« je odločila Mateja. Vratar jo je pospremil do Brunove sobe. Mateja je potiho vstopila. Ob Brunovi postelji sta stala oče in mama. »Oh, Mateja, kako lepo od tebe, da si prišla!« je rekla ■ mama. »Saj nisem sama. Vsi so zunaj!« Približala se je Brunovemu vzglavju. Bruno je odprl oči in se nasmehnil. Mateja mu je ponudila šopek: »Na, to je od vseh nas.« je v zadregi izjecljala. »Kako je s teboj?« «No, nič hudega ne bo, tako šo rekli zdravniki. Imam le nekoliko zmrznjene prste, a kmalu si bom opomogel. »Hvala, Mateja, da si tako hitro ukrepala in rešila najinega sina,« je rekel oče. Vedno bolj v zadregi je Mateja odgovorila: »Nič, nič, vsi so pomagali. Pozdravljen, Bruno! Hitro ozdravi!« In že je stekla iz sobe po hodniku in po stopnicah, kjer je zmagoslavno zakričala: »Bruno je rešen.« »O, hvala Bogu,« so vsi vzklikali skoraj v en glas. Bruno je res hitro okreval in kmalu pozabil na zimsko dogodivščino. Drugo poglavje Zima je odšla in spet je prišla pomlad. Bila pa je kisla in deževna. Nekega aprilskega dne je zopet močno deževalo. Končno pa se je po obilnem dežju, popoldne, spet prikazalo sonce. Bruno je takoj stekel na vrt, v kot, kjer je stalo njegovo votlo drevo, v katerega se je skrival, nakar je hotel biti sam. No, to je bilo predvsem takrat, ko je katero nakuhal in mu je mama hotela otresti hlače. Seveda so bile hlače še na njem. Saj ste razumeli, kajne? Zaradi obilnega dežja je bilo v drevesu polno vode. Zato se Bruno ni in ni mogel splezati skozi luknjo v notranjost. Opazi J pa je, da na vodni površini 'nekaj plava. Stegnil je roko skozi odprtino ih otipal moker papir. S težavo je povlekel iz vode... knjigo. Zelo se je začudil, ker je že velikokrat splezal v drevo, a ni nikdar-ničesar našel. Knjigo je takoj odnesel domov in jb začel sušiti s sušilcem za lase. Ko se je posušila, jo je začel listati: »Poglej, poglej, kako čudna pisava! V šoli sem spoznal mnogo pisav: egipčanske hieroglife, klinopis, tudi feničan- sko pisavo nam je pokazala učiteljica. Ta pa ni podobna nobeni, tudi etruSčanski ne, ki je tako zapletena, da je znanstveniki še niso popolnoma razvozlali. Bruno je listal in listal po knjigi in vsak list se mu je zdel zanimivejši od prejšnjega. »Hm, pisave res ne razumem. Kaj pa je to? Risbica. Je morda to mapa, skrivno navodilo, ali kaj??? Stvar postaja zanimiva. Kaj pa naj sedaj počnem s knjigo? Koga naj vprašam za nasvet, da bi razvozlal to čudno pisavo?« Tuhtal je in tuhtal... Skrivnost ne bi hotel razbohnati po vasi. »Ne, nikomur ne bom povedal!« Pa-si je domislil... Na hribu za vasjo je živel čudak, po imenu Herman. Z nikomur se ni družil. Nihče v vasi ni vedel od kod prihaja, kaj dela, s čim se preživlja. Nikdar ga ni bilo na spregled. Ljudje so pripovedovali o njem čudne reči: da je bil ropar in je več let preživel v ječi, da je bil tajni agent, da je bil gusar, a to moderni gusar, takorekoč play'-boy, ki je oropal nič koliko luksuznih ladij, ki so križarile v Karibskem morju in seveda, nič koliko lepih in seveda premožnih gospe. »Takoj grem k njemu!« je sklenil Bruno. Tretje poglavje Knjigo je skrbno zavil in se podal na Hudičev hrib. Tako so domačini pravili bližnjemu hribu, a Bruno ni vedel zakaj. Res, da je bil poln samotnih skal in kamenja, iz katerega so poganjali šopi trave in drugega rastlinja. Tu pa tam je ra-stlo nekaj od burje skrivenčenih borov. Bruno si je vedno misli, da je prav na tistem hribu hudič raztrgal košaro, v kateri je bilo "kamenje, ki bi ga moral angel, po božjem naročilu, stresti v morje. Kamenje pa se je sesulo na Kras. Tako pač pravi pripovedka o kamnitem Krasu. Tik pod vrhom je v hribu zevala črna luknja. To je bil vhod v jamo, ki so jo domačini imenovali »Jama netopirjev«, ker je v njej živela velika jata netopirjev. Na dnu jame je tekla reka Reka. V tej jami si je Herman uredil svoje bivališče. Kraj je bil tako pust in neprijazen, da so se ga še odrasli bali. Tudi Brunu je srce močno utripalo, ko se je približeval vhodu v jamo. Potolažil se je, saj je vedel, da ga bo Herman lepo sprejel, ker je bil prijazen, čeprav nekoliko čudaški. Previdno je stopal v jamo po kamnitih stopnicah, ki so bile zaradi dežja zelo spolzke. Spodrsnil se je in takoj je bil na dnu. Tedaj pa završi: »Frrr, frrr«. Bruno je preplašil netopirje, ki so se zbudili in začeli leteti po jami. Netopirjev se je nekoliko bal, zato je začel kriliti z rokami okoli sebe. Sum je prebudil tudi Hermana, ki je dremal na svojem ležišču. »Kaj zlomka je to? Kdo si upa hoditi po moji jami?« je zarohnel. »Jaz sem, jaz Herman.« «A, ti si, Bruno! Pridi, pridi naprej! Kaj pa te je prineslo sem?« »Knjigo sem našel, Herman, poglej tole pisavo. Kaj se ti zdi, kaj bi to bilo?« »No, pokaži, fant, pokaži! ALT AN OGON ZIRADU. JA-ZAN EKAROK IRT NI OVEL V TEP ONSED V TEP JER-PAN VOKAROK TEP IDE-RAN . VEJRIPOTEN OMAJ V IDJOP» Herman lista in lista, misli, trikrat se popraska po glavi in nato vzklikne: »Oho, ho, ho, dečko! Mislil sem, da si bolj bister!« »Zakaj?« vpraša Bruno. »Ja, no, beri, beri od konca in vsako besedo preberi nazaj!« Bruno začne: »IDJOP... POJDI V JAMO NETOPIRJEV. NAREDI PET KORAKOV NAPREJ PET V DESNO PET V LEVO IN TRI KORAKE NAZAJ. UDARI Z NOGO NA TLA. »Oho in tudi tu je še risba!« »No, pa pojdiva, »reče Herman. »V jami sva že. Stopiva tjale do stopnic, da bom prav v sredini. Torej: najprej en, dva, tri, štiri, pet, sedaj v desno ed, dva, tri, štiri pet, še en, dva, tri, štiri, pet v levo in tri nazaj en, dva, tri. Udari Bruno!« Bruno je z vso močjo udaril z nogo ob tla. Pred njima se je odprla stena. Pred seboj sta zagledala čudovite sobano, polno kapnikov. Kapniki so se tako bleščali, da jima je kar jemalo vid. »Joj, čudo! Kaj pa je to?« Počasi sta se približala velikemu stalaktitu in ga otipala. »Saaj je zlat!« vzklikne Herman, »kako je to mogoče?« Tedaj se Bruno domisli: »Sedaj se spomnim. Poslušaj, Herman. Ko sem bil majhen, mi je babica nekoč pripovedovala, da so pod Snežnikom, kjer izvira Reka, kopali zlato. To je bilo davno, davno. Zgleda, da je Reka odnašala drobce zlata in jih v tej jami kopičila kot apnenec. Zato so kapniki zlati!« Bruno, ki je imel vedno nožiček v žepu, je previdno postrgal s kapnika nekaj zlatega prahu. »Herman, na, vzemi tudi ti nekaj prahu!« »Kaj prahu, ho, ho, jutri pridem z največjim kladivom in udarim po kapnikih. Ponoči jih bom naložil na traktor s prikolico in jih odnesel v stari zapuščen mlin. Tam jih bom zmlel v moko in to zlato mokico prodal! Ho, ho! Bogat bom!« »Mar si neumen!« vzklikne Bruno. »Saj si že dovolj let presedel v ječi zaradi svojih kriminalnih dejanj. Tako te bodo ujeli in nikoli več ne boS videl sonca, kaj pa Se kapnikov! PosluSaj, idejo imam, da bova oba bogata! V jamo bova poklicala arheologinjo, veš tisto, ki hodi po šolah in predava. Jaz jo poznam, ker nas je peljala na ekskurzijo v neko jamo pri Bazovici. Obvestila bo znanstvenike in raziskovalce. Jama bo proglašena za največje čudo sveta. Na milijone ljudi si jo bo prišlo ogledati. Midva jo bova upravljala in pri tem zaslužila lepe denarce. Tako bova obogatela, a ostala bova poštena in srečno bova živela!« KONEC Nedelja, 17. avgusta 1997 PRIREDITVE GLEDALIŠČA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Jesenska simfonična sezona 1997 Prvi koncert bo v petek, 12. septembra, ob 20.30 (red A). Nastopil bo pianist Alexander Lonquich. Na programu Brahms in Schubert. Miramarski grad - LuCi in zvoki Jutri, 18. t. m., ob 21.00 in ob 22.15 »Miramarski cesarski sen«. Triestestate - Grad Sv. Justa Triestate Kino: jutri, 18. t. m.,'ob 21.30 film »II paziehte inglese«. SESUAN Poletje v Sesljanu V Četrtek, 21. t. m. pa film »Shine«. Vstop prost. CENTA (Videm) Mednarodni festival folklore Od 22. do 26. t. m. se bo v Centi, Vidmu in v Lignanu odvijal Mednarodni festival folklore: v petek, 22. t. m., ob 17.30 bo v Vidmu mimohod vseh nastopajočih folklornih skupin; v soboto, 23. t. m. v Centi, ob 16. uri v Avditoriju osnovne šole O. Marinelli konferenca za temo »Razložiti preteklost: vloga folklornih skupin«, ob 21. uri v parku osnovne šole O. Marinelli otvoritveni večer festivala; v nedeljo, 24. t. m., v Centi, ob 10. uri maša, ob 11.30 sprejem na občini, ob 16. uri koncert godbe na pihala Musikkappelle iz Fridolfinga, ob 17. uri mimohod nastopajočih skupin, ob 21. uri veCer prijateljstva, srečanje z nastopajočimi; v ponedeljek, 25. t. m., ob 21. uri bo v Lignanu v Areni Alpe Adria nastop vseh skupin. RAZNE PRIREDITVE ___________KOROŠKA______________ ŠENTJAKOB V ROŽU Kulturni dom Danes, 17. t. m., ob 20. uri koncertni veCer -od opere, operete do musicala. OBIRSKO Pri Jerebu Danes, 17. t. m., ob 14. uri 14. tekma koscev. Za zabavo bo igral Trio Pegrin. TINJE Dom prosvete Sodalitas: v soboto, 23. t. m., o »Body Balance« - Intuitivna kreativna telesna zavest. Referent mag. dr. med. Christian Kobau (trajalo bo do nedelje, 24. t. m.). ŠMIHEL NAD PLIBERKOM V soboto, 23. t. m., ob 16. uri Č-l fešta. BOROVLJE Pri Cingelcu na Trati: V soboto, 6.9., ob -20. uri koncert klasične glasbe. GLASBA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej Sartorio (Largo Papa Giovanni XXIII, 1) V torek, 19. t. m., ob 20.30, ob 21.30 in ob 22.30 bo v okviru pobud »Musei di sera« (podaljšan urnik za ogled muzejev) na sporedu koncert japonskih ljudskih pesmi. Nastopil bo bariton Ikuo Matsuyama, na klavir ga bo spremljala Elisabetta Buffulini, recita-torka Maddalena bubini. Trg Unita Jutri, 18. t. m., ob 20.30 bo na trgu koncert mestne godbe G. Verdi, ki jo vodi Fulvio Dose. Nastopil bo še mladinski orkester Glasbene šole Verdi. Muzeja Revoltella. Na terasi Muzeja bo danes, 17. t. m., ob 21. uri koncert skupine Star Dust duo. Poletje pri Sv. Ivanu V petek, 22 t. m., ob 21. uri bo v parku bivše umobolnice, v baru »II Pošto delle Fragole«, .nastopila skupina Judy Lee. Grad Sv. Justa - Triestate Danes, 17. t. m., ob 21. uri »Live«, glasba v živo s skupino Euforia. V torek, 19. t. m., ob 21. uri latinskoameriški ritmi s skupino Sabor de la noche V sredo, 20. t. m., ob 22. uri disko glasba. V Četrtek, 21. t. m., ob 21.30 bo nastopil blues pevec Andy J. Forest. V petek, 22. t. m., ob 22. uri disko glasba. V soboto, 23. t. m., ob 22. uri disko glasba. V Četrtek, 28. t. m., ob 21. uri pa pevka Marina Rei s celovečernim koncertom. REPENTABOR Repentabrska cerkev Danes, 17. t. m., ob 21. uri bo v cerkvi koncert ba- sista L. Debevca-Mayerja in pianista C. Usciattija. ZGONIK * Poletni večeri v zgoniski občini V sredo, 20. t. m. bosta v RepniCu - pri Stu-bljevih na št. '11 nastopila violinist Alessan-dro Simonetto in harmonikaš Roberto Daris s ciganskimi melodijami in ritmi. VIDEM Folkest Mednarodni festival etnične glasbe V Vidmu, na Sottoportico Comune »Al Piccolo bar« bo v torek, 19. t. m. nastopil D. D’Agaro Trio. VERONA Arena - 75. Festival 1997 Danes, 17. t. m., ob 21.15 Verdijeva opera »Rigo-letto«. Dirigent Nello Santi.V sredo, 20. t. m., ob 21.15 Verdijeva opera »Aida«. Dirigent N. Santi. V Četrtek, 21. t. m., ob 21.15 Puccinijeva opera »Madama Butterfly«. Dirigent Angelo Campori. V soboto, 23. t. m., ob 21.15 Verdijeva opera »Macbeth«. Dirigent John Neschling. SLOVENIJA IZOLA Festival Mediteran V petek, 22. t. m., ob 21. uri nastop nemške skupine Shael Sick. V soboto, 23. t. m., ob 21. uri pa bo Ribiški praznik. PORTOROŽ Portoroška ploščad Danes, 17. t. m., ob 20. uri Istrski veCer:-na-stopili bodo Istrski mužikanti. Vstop prost. V Četrtek, 21. t. m., ob 20. uri Poletne miniature: nastopili bodo Oghi Čibej, Bruno Čibej (violina) in Luka Čibej (Celo). Vstop prost. RAZSTAVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Miramar - Skulptura v parku: na ogled je razstava del slikarjev-kiparjev A. Cavaliere, C. Ciussi, B. Munari, M. Staccioli in N. Zava-gno, v organizaciji Trgovinske zbornice, trž. turistične ustanove, Studia Bassanese Združenja Eos pod pokroviteljstvom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK. Miramar - Konjušnica: do 30.11. je na ogled velika razstava b zgodovini DaCanov. .Obiščete jo lahko vsak dan od 9. do 19. ure. Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 8. do 19. ure (grad od 9. do 18. ure). Muzej Revoltella: do 31.8. je ob 90-letnici umetnika Lojzeta Spacala odprta velika razstava. Urnik ogleda: ob delavnikih (razen ob torkih) 10-13,15-0.1, ob nedeljah 18-0.1; danes, 17. t. m., ob 22. uri vodi obisk dr. Franca Mani. Jutri, 18. t. m., ob 22. mi bo dr. Franca Mani vodila obisk Palače Revoltella ter-orisala njeno zgodovino; naslednji ogled bo v ponedeljek, 25. t. m. vodil dr. Lorenzo Michelli. Muzej Sartorio (Largo Papa Giovanni XXIII, 1): na ogled je starodavna japonska grafična umetnost. Urnik: vsak dan (razen ponedeljka) od 9. do 19. ure, ob torkih in sredah tudi od 20. do 24. me. - Grad sv. Justa: na ogled je razstava starodavne japonske grafične umetnosti. Mestni naravoslovni muzej (Trg Hortis 4): do 31.8. je na ogled razstava »Znanost med fantazijo in realnostjo«- stare knjige iz knjižnice mestnega naravoslovnega muzeja«. BAZOVICA Bazovski dom: Se danes, 17. t. m. bo razstavljal Luciano Plehan (vsak dan od 17.30 do 20.30). SESUAN Razstavna dvorana na sedežu letovisCarske ustanove: do 21. t. m. je na ogled razstava »I Torcolieri«, skupine rezbarjev »Bottega del Tintoretto« iz Benetk. MIUE Razstavna dvorana na sedežu letovisCarske ustanove: še danes, 17. t. m. razstavlja Maria Grazia Detoni Campanella. GORICA Pokrajinski muzej na gradu: Perujski zakladi (odprto vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 18. ure). SLOVENIJA PIRAN Galerija Meduza 2: razstavlja akademski slikar Narcis Kantardžič. ŠTANJEL Spacalova galerija: na ogled je razstava »Maks Fabiani - vizije prostora« . NOVA GORICA Grad Dobrovo: na ogled je razstava slikarskih del Jaglenke M. Leban in Božidarja Ščurka. ____________KOROŠKA_______________ CELOVEC Novi deželni arhiv (St. Ruprechter Strasse 7): do 19.9. je na ogled razstava »Koroška, Avstrija, Evropa - Kulturne dobrine 12. stoletja«. Deželna galerija (Burgasse 8): do 14.9. je na ogled razstava »Dve stoletji umetnosti na Koroškem«. ŠENTJANŽ V ROŽU K + K center: do 31.10. bosta na ogled etnološka in zgodovinska-socialna razstava »Krivi lov v Karavankah« iri pa razstava slik in risb A. Repnika. TINJE Galerija Tinje: na ogled je razstava Elene Bracciolini iz Rima. BOROVUE Boroveljski grad: do 26.10. je na ogled Deželna razstava ’97. VOZNI RED VLAKOV VELJAVEN OD 1. JUNIJA DO 27. SEPTEMBRA 1997 Železniška postaja v TRSTU Proga TRST-BENETKE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA 4.49 (R) Tržič (5.11), Portogmaro (5.54), Mestre (6.45), Benetke (7.05). 2.01 (IR) 5.39 (IR) Tržič (6.01), Portogmaro (6.42), Mestre (7.30), Benetke 6.30 (R) (7.41). 7.01 (D) 6.00 (IC) Tržič (6.22), Portogmaro (7.01), Mestre (7.54) - vozov- 7.20 (E) niča z dodatkom - nadaljuje v Milan. 7.54 (D) 6.53 (R) občasna vožnja, Tržič (7.17), Portogmaro (8.11). 8.46 (E) 7.22 (E) Tržič (7.46), Portogmaro (8.30), Mestre (9.10), Benetke (9.19). (E) 9.32 8.02 (IR) Tržič (8.24), Portogmaro (9.05), Mestre (9.49), Benetke (9.59). (IR) 9.58 8.28 (IC) Tržič (8.50), Portogmaro (9.27), Mestre (10.20) - vozov- niča z dodatkom - nadaljuje v Rim in nato v Salerno. 11.55 (E) 10.02 (R) Tržič (11.24), Portogruaro (11.05), Mestre (11.49), Benetke (11.59). (IR) 13.58 12.02 (IR) Tržič (12.24), Portogmaro (13.05), Mestre (13.49), Benetke (13.59). 14.58 (IR) 12.38 (R) občasna vožnja, Tržič (13.04), Portogmaro (13.58). 12.58 (D) Tržič (13.22), Portogmaro (14.05), Mestre (14.49), Be- 15.31 '(R) netke (14.59). 15.49 (IC) 14.02 (IR) Tržič (14.24), Portogruaro (15.05), Mestre (15.49), Be- netke (15.59). 16.23 (D) 14.23 (R) občasna vožnja,Tržič(14.51), Portogmaro (15.57). * 14.54 (IC) Tržič (15.16), Portogruaro (15.55), Mestre (16.34), Be- 17.06 (IC) netke (16.43) - vozovnica z dodatkom - nadaljuje v Milan in nato v Sestri Levante. 17.58 (IR) 15.02 (D) Tržič (15.24), Portogmaro (16.07), Mestre (16.51), Be- netke (17.00). 18.50 (R) 16.02 (IR) Tržič (16.24), Portogmaro (17.05), Mestre (17.49), Benetke (17.59). (IR) 18.58 16.28 (IC) Tržič (16.50), Portogmaro (17.27), Mestre (18.20) - nadaljuje v Rim. 19.58 (IR) 17.02 (D) občasna vožnja, Tržič (17.26), Portogmaro (18.17). 17.29 (E) Tržič (17.51), Portogmaro (18.39), Mestre (19.22), Benetke (19.32). 20.49 (D) 17.37 (R) Tržič (18.03), Portogruaro (19.12), Mestre (20.14), Benetke (20.23).. 20.58 (IR) 18.02 (IR) Tržič (18.24), Portogmaro (19.05), Mestre (19.49), Benetke (19.59). 21.34 (IC) 19.08 (E) Tržič (19.32), Portogruaro (20.17), Mestre (21.04), Benetke (21.14) - nadaljuje v Lecce. 22.10 (IC) 19.32 (R) občasna vožnja, Tržič (20.01), Portogmaro (20.55). 23.01 (R) 20.02 (IR) Tržič (20.24), Portogmaro (21.05), Mestre (21.49) Benetke (21.59). 23.59 (E) 20.31 (E) Tržič (20.54), Portogmaro (21.32), Mestre (22.42) - nadaljuje v Ženevo. 22.26 (E) Tržič (22.49), Portogmaro (23.32), Mestre (0.36) - nadaljuje v Rim. SMER_______________________________________________ Benetke (23.50), Mestre (23.59), Portogruaro (0.56), Tržič (1.37). občasna vožnja, Portogmaro (5.10), Tržič (6.06). občasna vožnja, Portogruaro (5.48), Tržič (6.37). i? Rima, Mestre (5.15), Portogruaro (6.12), Tržič (6.56). Portogruaro (6.47), Tržič (7.28). iz Ženeve, Mestre (6.40), Portogruaro (7.44), Tržič (8.21). iz Lecceja, Benetke (7.28), Mestre (7.38), Portogruaro (8.22), Tržič (9.07). Benetke (8.02), Mestre (8.11), Portogruaro (8.53), Tržič (9.34). Benetke (10.02), Mestre (10.11), Portogruaro (10.49), Tržič (11.31). Benetke (12.02), Mestre (12.11), Portogruaro (12.53), Tržič (13.34). Benetke (13.02), Mestre (13.11), Portogruaro (13.53), Tržič (14.34). občasna vožnja, Portogruaro (14.11), Tržič (15.04). iz Salerna preko Rima, Mestre (13.51), Portogruaro (14.49), Tržič (15.25) - vozovnica z dodatkom. Benetke (14.24), Mestre (14.33), Portogruaro (15.17), Tržič (15.59). iz Milana, Benetke (15.16), Mestre (15.25), Portogruaro (16.03), Tržič-(16.42). Benetke (16.02), Mestre (16.11), Portogruaro (16.53), Tržič (17.34). občasna vožnja, Benetke (16.23), Mestre (16.32), Portogruaro (17.28), Tržič (18.22). Benetke (17.02), Mestre (17.11), Portogmaro (17.53), Tržič (18.34). Benetke (18.02)J Mestre (18.11), Portogmaro (18.53), Tržič (19.34). občasna vožnja, Benetke (18.30), Mestre (18.40), Portogruaro (19.27), Tržič (20.25). Benetke (19.02), Mestre (19.11), Portogmaro (19.53), Tržič (20.34). iz Milana, Mestre (19.38), Portogruaro (20.31), Tržič (21.10) - vozovnica z dodatkom, iz Rima-Termini, Mestre (20.05), Portogmaro (21.10), Tržič (21.46) - vozovnica z dodatkom. Benetke (20.44), Mestre (20.54), Portogmaro (21.53), Tržič (22.35). Benetke (22.02), Mestre (22.11), Portogruaro (22.50), Tržič (23.34). Proga TRST-VIDEM ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 5.07 (R) občasna vožnja, Tržič (5.35), Gorica (5.59), Videm 6.45 (R) občasna vožnja, Videm (5.19), Gorica (5.45), Tržič (6.39). (6.17). 5.49 (R) občasna vožnja, Tržič (6.17), Gorica (6.40), Videm (7.15). občasna vožnja, Tržič (6.44), Gorica (7.06), Videm 7.29 (R) občasna vožnja, Videm (6.05), Gorica (6.38), Tržič (7.02). občasna vožnja, Videm (6.42), Gorica (7.05), Tržič 6.20 (R) 7.46 (D) (7.34). (7.23). 7.17 (IR) Tržič (7.39), Gorica (7.58), Videm (8.22). 8.23 (R) občasna vožnja, Videm (6.57), Gorica (7.32), Tržič 8.12 (R) občasna vožnja, Tržič (8.40), Gorica (9.03), Videm 8.30 (D) (7.56). (9.38). občasna vožnja, Videm (7.27), Tržič (8.07). 8.17 (D) občasna vožnja, Tržič (8.42), Gorica (9.04), Videm 8.37 (D) občasna vožnja, Videm (7.38), Gorica (7.57), Tržič (9.35). (8.14). 9.17 (IR) Tržič (9.39), Gorica (9.58), Videm (10.22). 8.38 (R) občasna vožnja, Videm (7.12), Gorica (7.47), Tržič 10.10 (R) občasna vožnja, Tržič (10.38), Gorica (11.01), Videm (11.36). 9.26 (R) (8.11). občasna vožnja, Videm (8.00), Gorica (8.35), Tržič 11.17 11.30 (IR) (R) Tržič (11.39), Gorica (11.58), Videm (12.22) ♦ občasna vožnja, Tržič (11.58), Gorica (12.21), Videm 9.41 (IR) (8.59) občasna vožnja/Videm (8.37), Gorica (9.00), Tržič (9.18). 12.17 (R) (12.56). Tržič (12.45), Gorica (13.08), Videm (13.43). 9.53 (IR) občasna vožnja, Videm (8.49), Gorica (9.12), Tržič (9.30). 13.17 (IR) Tržič (13.39), Gorica (14.58), Videm (14.22). 10.41 (R) občasna vožnja, Videm (9.27), Gorica (9.55), Tržič 13.30 (R) občasna vožnja , Tržič (13.58), Gorica (14.21), Videm (10.16). (14.58). 11.38 (R) občasna vožnja, Videm (10.12), Gorica (10.47), Tržič 14.10 (R) občasna vožnja, Tržič (14.38), Gorica (15.01), Videm (11.11). (15.36). 12.41 (IR) Videm (11.37), Gorica (12.00), Tržič (12.18). 14.17 (D) občasna vožnja, Tržič (14.41), Gorica (15.02), Videm 13.38 (R) občasna vožnja, Videm (12.12), Gorica. (12.47), Tržič (15.29). (13.11). 14.30 (R) občasna vožnja, Tržič (14.58), Gorica (15.21), Videm 13.43 (D) občasna vožnja, Videm (12.27), Gorica (12.55), Tržič (15.58). (13.16). 15.17 (IR) Tržič (15.39), Gorica (15.58), Videm (16.22). 14.41 (IR) Videm (13.37), Gorica (14.00), Tržič (14.18). 16.07 (R) občasna vožnja, Tržič (16.35), Gorica (16.58), Videm (17.32). občasna vožnja, Tržič (16.41), Gorica (17.03), Videm (17.31). občasna vožnja, Tržič (17.30), Gorica (17.36), Videm 15.13 (R) občasna vožnja, Videm (13.43), Gorica (14.22), Tržič (14.46). občasna vožnja, Videm (14.23), Gorica (14.52), Tržič (15.13). Videm (14.16), Gorica (14.51), Tržič (15.15). 16.17 (R) 15.38 (R) 16.45 (R) 15.42 (R) (18.09). 16.41 (IR) Videm (15.37), Gorica (16.00), Tržič (16.18). 17.17 (IR) Tržič (17.39), Gorica (17.58), Videm (18.22). 17.38 (R) občasna vožnja, Videm (16.12), Gorica (16.47), Tržič 17.42 (R) občasna vožnja, Tržič (18.10), Gorica (18.33), Videm 17.41 (17.11). (19.06). (R) občasna vožnja, Videm (16.27), Gorica (16.55), .Tržič 18.17 (R) Tržič (18.45), Gorica (19.08), Videm (19.43). 18.33 (R) (17.16). 18.30 . (R) občasna vožnja, Tržič (18.58), Gorica (19.21), Videm (19.55). Tržič (19.39), Gorica (19.58), Videm (20.22).. Tržič (20.41), Gorica (21.03), Videm (21.31). občasna vožnja, Videm (17.05), Gorica (17.42), Tržič (18.05). 19.17 20.15 (IR) (D) 18.41 19.28 (IR) (R) Videm (17.37), Gorica (18.00), Tržič (18.18). občasna vožnja, Videm (18.02), Gorica (18.37), Tržič (19 01) 21.17 (IR) Tržič (21.39), Gorica (21.58), Videm (22.22). 19.43 (R) občasna vožnja, Videm (18.27), Gorica (18.57), Tržič 23.14 (R) Tržič (23.42), Gorica (0.05), Videm (0.40). 20.22 (R) (19.18). Videm (18.56), Gorica (19.32), Tržič (19.55). 20.41 (IR) Videm (19.37), Gorica (20.00), Tržič (20.18). 21.43 (D) Videm (20.30), Gorica (20.58), Tržič (21.18) 22.41 (IR) Videm (21.37), Gorica (22.00), Tržič (22.18) 1.02 (R) Videm (23.37), Gorica (0.13), Tržič (0.35) Proga TRST-OPCINE ODHODI PRIHODI URA VRS1A SMER URA VRSTA SMER 0.16 (E) nadaljuje v Zagreb in nato v Budimpešto 6.52 (E) prihaja iz Budimpešte preko Zagreba 9.09 (E) nadaljuje v Zagreb in nato v Vinkovce 11.04 (IC) prihaja iz Zagreba 12.12 (E) nadaljuje v Budimpešto 17.12 (E) prihaja iz Budimpešte 18.11 (IC) nadaljuje v Zagreb 20.09 ' (E) prihaja iz Vinkovcev preko Zagreba IC - lntercity E - ekspresni vlak IR - Meddeželni vlak D - Brzovlak R Deželni vlak POGOVOR Z BRiŠKiM VINOGRADNIKOM STANKOM RAPIKONOM »Briška vina morajo ohraniti svoj naziv in svojo specifiko« Vinogradnike zaskrbijo vprašanje naziva zaščitenega porekla vin Ze nekaj let naše briške vinogradnike zaskrblja vprašanje naziva zaščitenega porekla vin, ker skušajo pod raznimi pritiski uveljaviti za celotno deželo enotno območje z imenom DOC Friuli. Doslej je bilo v tem smislu opravljenih že več manevrov in predlogov, katerim pa odločno nasprotujejo tako briški kot kraški vinogradniki. V zvezi s tem aktualnim vprašanjem smo se pogovorili z vrhunskim briškim vinogradnikom in vodilnim predstavnikom Kmečke zveze na Goriškem Stankom Ra-dikonom (na sliki). Sedaj je v deželi sedem območij za vina z zaščitenim poreklom in kmalu jih bo osem. Nekatera izmed teh so se povezala in se pridružila zamisli-programu o širšem območju DOC Friuli. Kako je nastala ta zamisel? Zamisel je prišla iž političnih in komercialnih krogov, predlog izhaja iz deželnega odbora. Širši znamki DOC Friuli naj bi potem pripadala manjša območja z zaščitenim poreklom. Zakaj pa vi temu nasprotujete? To je popolnoma zgrešen pristop k vprašanju zaščitenega porekla. Skuša se vsiliti nekaj, kar bi povzročilo same težave. Trditev, da bi bili od tega pozitivni učinki in da bi se krepila blagovna znamka vin V deželi, ne stoji na trdnih nogah. V Burgundiji je na primer območje, ki meri komaj 7 hektarov, a ga Pozna ves svet, ker je maksi- malno ovrednoteno. Zakaj pa naj bi bile posledice negativne? Cim razširiš pojme o zaščitenem poreklu v širši krog, razvodeniš in razvrednotiš krajevne specifike, ki so prava vrednost zaščitenih vin. Brda (doc Collio) imajo čisto posebno teritorialno lego, ki je druga območja v deželi nimajo. To pa je tudi bistveno za kakovost naših vin. V čem pa so vaše glavne specifike? Mikroklimatski pogoji so čisto posebni in od nekdaj tudi pogojujejo načine gojenja sort. Teren se zaradi hribovja obdeluje z večjo težavo, opravka imamo s plazovi in problemi kanalizacije. To so nekatere izmed značilnosti, ki nas popolnoma razlikujejo od ravninskih predelov. Naš vinograd zato tudi veliko stane. Ampak to je dobro znano tudi Deželi, kje so torej razlogi za vsiljevanje novega koncepta? Tu so se nekje našli politika in komercialni interesi. Ce bi prišlo do tega novega poimenovanja, bi se v kratkem prodajalo zaščitno znamko Friuli in manjše cone bi neglede na kvaliteto polagoma izginile. Za vso to zgodbo so nekateri veliki nižinski proizvajalci, ki izvajajo pritiske, da bi uspešneje komercializirali svoja vina. Kakšna pa je teritorialna razsežnost cone zaščitenega porekla briških vin? Mi imamo relativno omejeno področje, vsega skupaj 1200 hektarov, kar je za Krasom najmanjša površina. Tukaj tudi ni možnosti, da bi se širili; gozd je zaščiten, novih trt se ne da saditi. Tako mi nimamo druge poti, kot da čuvamo in dalje razvijamo visoko kakovost naših vin, ki imajo sicer uveljavljena tržišča ravno zaradi visoke kakovosti. Kako se bo po vaši oceni ta zadeva končala? Za nas bi to bila vsiljena ideja in zenkrat jo je konzorcij za našo blagovno znamko uspel preprečiti. Deželna komisija za zaščiteno poreklo je pred približno tremi tedni odobril naš predlog o spremembi pravilnika. Glede popravkov je važna predvsem točka, po kateri se bodo lahko visokokvalitetna vina iz mešanega grozdja prodajala pod zaščitenim poreklom in ne več kot«vino da tavo-la»(na primer Radikonov znani Slatnik op. ur.). Naš predlog je bil v celoti odobren, medtem ko so predlog za razširitev na DOC Friuli, ki ga je iznesla krminska klet, v vseh točkah zavrnili. Torej vam je le uspelo. Sedaj je še 60 dni časa za ugovore, tako da rešitev ni še stoodstotna. Upamo pa, da se bo izteklo v redu. Mislite, da se bo problem še pojavljal? Lahko bo vsako leto prihajal na dnevni red, zato je potrebna budnost. Verjetno se bomo morali stalno braniti pred podobnimi pritiski, a sedaj je bilo najtežje. Vsako strogo komercialno postopanje v tem sektorju se nam lahko maščuje. Najbolj bi bili prizadeti tisti, ki pri nas prodajajo grozdje, ker bi v par letih stalo kot nžinsko. Kako pa ravnajo v takih primerih v drugih krajih Italije? Nikjer ni takih primerov. Tu pri nas je edini primer, da se hoče nekaj vsiliti. Naj si raje vzamejo za zgled Piemont in Toskano. Mi hočemo ohraniti našo specifiko, ki izhaja iz omejene proizvodnje, trgovina pa tega ne odobrava, ker sledi drugim logikam. Renome, ki ga imajo v svetu naša vina, moramo znati ohraniti. Skrbeti moramo za to, da se kakovost vina v Brdih nasplošno dviga, kajti s tem tudi dokažemo, da so naša stališča pravilna in upravičena. (D.U.) Kmalu bomo sejali motovilec za zimo Motovilec (Valerianella locusta) je temno - zelena zelenjadnica, ki oskrbuje naš vrt posebno pozimi. Zato je takrat dobrodošla, saj je ena redkih povrtnin, ki jo v mrzlih mesecih uporabljamo kot svežo solato. Motovilec je botanično sortiran z baldrijanom in spada v družino Valerianacee, zato vsebuje pomirjevalne snovi za živce. Dober je tudi kot čistilna dieta zgodaj spomladi. Obenem vsebuje veliko klorofila in vitamina C, ki je posebno pozimi še kako potreben. Zaradi teh značilnosti je pametno, da pozimi to ze-lenjadnico gojimo. Da pa jo bomo imeli pozimi na mizi, je pomembno, da se z njo že sedaj pripravimo na setev. Motovilec sejemo, začenši s koncem avgusta. Za setev sta primerna tudi september in oktober, v novembra in decembru pa lahko tudi še sejemo, a le, če razpolagamo s toplo gredo. Se najbolje je, da motovilec sejemo postopoma. Na ta način si bomo zagotovili pridelek skozi vse najbolj mrzle mesece. Ce na primer sejemo že proti koncu avgusta, ga bomo lahko pobirali že v oktobru; oktobrska setev pa nam bo zagotovila pridelek do pomladi. V toplejših mesecih traja doba gojenja motovilca od setve do pobiranja 70 do 80 dni, v zimskem času pa 150 dni. Motovilec raste na vsakih tleh, vendar mu najbolj ustezajo srednje težka, blago peščena in dobro pripravljena tla. Zemlja naj bo tako rahla in dobro pregnojena ali pa ga sejemo tam, kjer je prej uspevala kaka vrtnina, ki smo jo pred sejanjem ah sajenem dobro pognojili (npr. krompir). Sejemo 1 -1, 5 gr. na kv. meter. Ce sejemo v vrstah, naj bodo slednje oddaljene 15 do 20 cm ena do druge. Na ta način bolje uničujemo plevel z okopavanjem. Seme naj bo dobro zadelano v zemljo. Sortni izbor - Zelo dobra sorta je holandski širikoUstni motovilec, ki pri nas dobro raste, hitro se ga pobira in pripravi. Ima dolge liste. V Sloveniji imajo domačega ljubljanskega. Pozimi še sorto etampes, ki je zelo odporna na nizke temperature in je bolj temnozelene barve in Usti so bolj mesnati. Imamo tudi sorto felma. Motovilec težko prenaša plevel, zato ga moramo stalno odstranjevati. Zaradi tega je koristno sejanje v vrstah, da ga lahko okopavamo. Motovilec pozneje redčimo. V primeru mile zime, motovilec raste na prostem brez večjih problemov, posebno v bregu. Ce pa pozimi pritisne hud mraz, je bolje, da motovilec zavarujemo s tunelom. Včasih zadostuje tudi pajčevindsto vlakno ali pa ga pokrijemo s slamo ali dračjem. Vsekakor pa je zelo trpežen na mraz in le redkokdaj imamo z njim probleme v zvezi z nizko temperaturo. Motovilec pobiramo tako; da spodrezujemo in ne pulimo, ker se, podobno kot tržaški radič, ponovno obraste. Motovilec je zelo trpežna rastlina, zato ne poznamo glivičnih bolezni ah škodljivcev, ki bi ovirah njegovo rast dr. Magda Sturman | J. 1 '?>; 1- KMETIJSKE ZANIMIVOSTI OD TU IN TAM Avstralija ima vse pogoje za razvoj oljkarsiva Kmetijstvo so v Avstraliji Uvedli britanski priseljenci pred komaj dvesto leti. Staroselci ga do tedaj sploh niso poznali. Za Angleži in drugimi evropskimi narodi iz severne Evrope so se pozneje v Avstralijo začeli priseljevati tudi sredozemski narodi, ki so s svojo tradicijo prinesli tudi oljko. . Nekateri viri navajajo, da so prva oljčna drevesa posadili v Parramattu v okolici Sydneya leta. 1805. Drugi viri pa kot začetek gojenja oljke omenjejo leto 1836. V območje reke Mur-ray sta oljko prvič prinesla brata Chaffey leta 1890, ko sta prvič uvedla namakalni sistem. Prve večje nasade pa so morah zaradi nedonosnosti kmalu opustiti, ker ima Avstralija jrtanj padavin kot Sredozemlje in so morali zato marsikje oljke zalivali. Poleg tega se je in se še Vedno bolj izplača uvoz oljčnega olja kot pa domača proiz-vodnja. Danes je oljka v Avstraliji razširjena v jugovzhodnem predelu celine, in sicer v zveznih državah Južna Avstralija, Viktorija in Novi Južni VVales. Nekaj °ljk raste tudi v Zahodni Avstraliji. Najbolj znani kraji za oljkarstvo so okolica Adelaida, Swan Hills, zlasti pa okolica reke Murray, kjer so za vse območje uvedli dober namakalni sistem. Tu je sicer najbolj zna-Po avstralsko sadjarsko področje. Z oljkarstvom se uk- varjajo zlasti italijanski in grški priseljenci. Oljčni nasadi so v Avstraliji majhni, tako da zadostujejo le za domače potrebe. Njihov obseg lahko primerjamo s tistimi v naših krajih. Zaradi ugodnih pogojev so se oljke iz zapuščenih nasadov začele same razmnoževati. Pri tem so pomagali tudi ptiči, ki so raznašali semena v gozdove in okolico. Oljke so se zato zelo razširile in podivjale. Italijanski in grški priseljenci pobirajo predvsem plodove z divjih oljk, iz katerih pridelajo olje, čeprav v zelo majhnih količinah. Talne razmere in namakanje Oljke v Avstraliji pogosto rastejo na zemlji, v kateri ni dovolj dušika, fosforja in kalija. V takih primerih jih morajo obilno gnojiti. Se najbolj pomemben je fosfor, ki ga je v avstralski zemlji na.splošno premalo, zlasti ob reki Murray pa je v tleh preveč soh. To je posledica dejstva, da je nekoč večji del celine pokrivalo morje. Ko se je izsušilo, so se velike količine soli pogreznile globoko pod zemljo. Z obilnim namakanjem v zadnjih letih se je talna voda dvignila, z njo pa tudi nakopičena sol. To je danes eden najbolj perečih problemov v okolici reke Murray. V naših krajih oljke le izjemoma zalivajo, v Avstraliji pa brez namakanja sploh ne gre. Nasadi ob reki Murray (Mildu-ra, Robinvale, Renmark) so do- bro namakani. Namakajo jih poleti, in sicer s kopalnim namakalnim sistemom. Le v krajih, kjer so poprečne letne padavine 450 do 600 milimetrov in kjer večina dežja pade v poletnih mesecih, namkanje ni potrebno. Sorte oljk in njihova predelava Glede sort oljke je v Avstraliji nekaj zmede, saj sploh ni natančnih podatkov o njihovem številu in vrstah. Vsekakor so najbolj znane oljke verdale, manzanillo in sevillano, torej namizne sorte, čeprav jih uporabljajo tudi za olje. Od tistih, ki jih poznamo v naših krajih, naj omenimo ascolano, katari-no in pendolino, vendar slednje niso kaj prida. razširjene. Obiranje oljk je podobno kot v naših krajih. Obirajo jih ročno. Oljke za olje začnejo zbirati konec maja in potem še vso zimo (junija, julija in avgusta). Namizne sorte začnejo obirati mesec poprej. Trenutno je v okilici Adelaida približno deset oljarn, sicer pa so tudi v Renmarku, Milduri in Leetonu. Oljarne so opremljene s hidravličnimi premičnimi stiskalnicami. V glavnem je način pridelovanja olja enak kot v naših krajih. Oskrbniki oljarn so v glavnem potomci italijanskih priseljencev, shoji pa so uvoženi iz Italije. Bolezni in škodljivci Naši oljkarji dobro poznajo oljčno muho, ki je nadvomno najhujši škodljivec na oljki, av- stralski oljkarji pa z njo sploh nimajo težav. Kaže, da v Avstraliji ni znan niti oljčni molj, naš drugi največji sovražnik oljke. Malo verjetnosti je, da se bosta razširila v Avstralijo, saj ob vstopu potnikov v državo veljajo strogi zakoni, ki prepovedujejo vnos semen, živali ali česarkoli, kar bi lahko bilo okuženo z boleznimi ali škodljivci. Tudi vse biološke snovi ob stopu v državo natančno nadzorujejo v shogi karanteni. Edina škodljivca, ki včasih povzročata težave na avstralskih oljkah, sta ščitasta uš in oljčni jajčasti rilčkar. Proti ličinkam ščitaste uši uporabljajo belo olje ali malathion, proti odraslim ušem pa supra-cide ali lebaycid. Penkod v Avstraliji se spopadajo z oljčno kazavostjo. Oljka kot orasna rastlina Zaradi lepe oblike krošnje in zimzelenih listov gojijo oljke tudi kot okrasne rastline. Vrtove v jugovzhodnem predelu celine pogosto krasijo ta sredozemska drevesa. Lastniki takih vrtov so prav italijanski priseljenci, ki jim oljka verjetno nekoliko ublaži domotožje. Zunanjost znane opere v Sydneyu vse od leta 1973 krasijo prav oljčna drevesa. Tudi okrasne oljke obrodijo nekaj polodov, a jih potem pustijo kar na drevesu. Ptiči take sedeže raznašajo povsod in v tem primeru oljka postane plevel. V Severni Viktoriji so v začetku šestdesetih let odkrili sorto, ki je sicer imela cvetove, vendar nepopolne in zato ni obrodila plodov. Sorto so poimenovali Swan Hill, po mestu, v katerem so jo odkrili. Poslali so jo na kalifornijsko univerzo, kjer so jo raziskovali. Prve zapuščene nasade so ptiči razmnožili po gozdovih. Ker ima oljka v nekaterih predelih Avstralije ugodne pogoje za rast, se je hitro širila in začela ogrožati domače rastlinstvo (npr. evkaliptuse). Leta 1980 so v Adelaide Hill-su oljko proglasili za plevel. Izjema so seveda gojene oljke. Univerza iz Adelaida skuša uničiti divje oljčne rastline v okolici mesta (Adelaide Hills). Medtem ko se oljkarstvo v naših krajih spet uveljavlja in postaja v Slovenski Isti čedalje bolj pomembno, pa je v Avstraliji prav nasprotno. Tamkajšnji inštitut za kmetijstvo in univerze se za raziskave za povečanje donosa ali kakovosti oljčnih nasadov ne zmenijo, čeprav ima oljkarstvo v najbolj kmetijskih predelih Avstralije precej pogojev za razvoj. Majhni nasadi ostajajo skoraj izkjučrio last priseljencev iz Sredozemlja. Razloga sta nadvse preprosta: večina Avstralcev oljčnega olja ne vključuje v prehrano, poleg tega pa je uvoženo oljčno olje cenejše kot domače. M.S. NOVICE PLAVANJE / EVROPSKO PRVENSTVO V SEVILLI Južna Afrika bo igrala na SP v Franciji CAPE TOWN - Nogometaši Južne Afrike so osvojili prvo mesto v 3. afriški kvalifikacijski skupini za uvrstitev na svetovno prvenstvo in bodo leta 1998 igrali v Franciji. V zadnjem, 6. krogu so Južnoafričani ugnali Kongo z 1:0. Nogometaši Zambije pa so v zadnjem krogu ugnali Demokratično republiko Kongo (nekdanji Zair) z 2:0). Poraz Agassija INDIANAPOLIS - American An dre Agassi je izgubil v Četrtfinalu teniškega turnirja v Indianapolisu (milijon ameriških dolarjev nagradnega sklada). Agassi je igral v prvem Četrtfinalu po letošnjem februarju, ko je začela njegova teniška pot strmo padati. S 6:3, 5:7 in 6:3 ga je ugnal Avstralec Mark VVoodforde, ki je imel kar 19 asov. Preostala favorizirana trojica ni imela težav. V polfinale so se uvrstili Spanec Carlos Moya (5), Šved Jonas Bjorkman (9) in Avstralec Wayne Ferreira (10), ki je v najrazburlivejšem četrtfinalnem dvoboju izločil Šveda Magnusa Larssona s 3:6, 6:3, 7:6 (12:10). Larsson je v tretjem krogu presenetil prvega igralca sveta Peta Sam-prasa. Rezultati, četrtfinale: Jonas Bjorkman (Sve/9) -Tommy Ho (ZDA) 5:7, 6:4, 7:5, Mark VVoodforde (Avs) - An dre Agassi (ZDA/14) 6:3, 5:7, 6:3, Carlos Moya (Spa/5) -Jiri Novak (Ceš) 6:3, 7:5. Kofelnikov ima še vedno možnost za končno zmago NEW HA VEN - Jevgenij Kafelnikov, ki je prvi nosilec teniškega turnirja v New Havnu (1, 04 milijona ameriških dolarjev nagradnega sklada), je v Četrtfinalu premagal Britanca Tima Henmana s 5:7, 6:3, 6:4. OSTALI REZULTATI: Peti Korda (Ceš/5) - David VVheaton (ZDA) 4:6, 7:6 (9:7), 6:4, Greg Rusedski (VBr/ll) - Richard Krajicek (Niz/4) 7:6 (7:5), 3:6, 6:3, Patrick Rafter (Avs/8) - Sergi Bruguera (Spa/2) 7:5, 2:6, 6:2. Košarka: slovenski mladinci premagali tudi Španijo POSTOJNA - Slovenska mladinska košarkarska reprezentanca je pozno sinoči v Postojni v Četrtem krogu kvalifikacij za nastop na evropskem prvenstvu (EP) v skupini C v dvoboju do te tekme neporaženih ekip premagala Španijo s 97:88 (45:37). Slovenija si je že pred tem dvobojem zagotovila nastop na EP v Vami v Bolgariji. Danes bodo Slovenci v zadnjem, petem krogu ob 18. uri igrah z ZR Jugoslavijo. OSTALA REZULTATA: Latvija - ZR Jugoslavija 100:87 (53:31), Finska - Madžarska 97:88 (33:29). Včeraj pa je Slovenija izgubila z Jugolavijo z 61:80, Latvija pa je po pričakovanju premagala Finsko s 75:64. Tour: Luperinijeva v vodstvu SUSA (TURIN) - Z gorskimi etapami je prišla na ženskem Touru v ospredje itlaijanska kolesarka Fabiana Luperini. Odlična italijanska kolesarka je včeraj v prvi gorski poletapi zanesljivo zmagala in tudi prevzela vodstvo na skupni razvrstitvi. V drugi poletapi je v sprintu zmagala Roberta Bonanomi. Nadaljuje se premoč Rusije Italijankama bron v duetu Italijanski vaterpolisti so včeraj visoko premagali Bolgarijo (16:5) SEVILLA - Rus Dimitrij Sautin je včeraj osvojil zlato medaljo v skokih v vodo s 3-metrske deske na evropskem prvenstvu v Sevilli. Sautin je dobil skupno oceno 660, 69 točke in zmagal pred evropskim prvakom z metrske deske Nemcem Andreasom VVelsom (609, 39) ter njegovim rojakom Stefanom Ah-rensom (597, 66). Italijan Davide Lorenzini se je moral zadovoljiti z 12. mestom. Rusinji Olga Brušniki-na in Marija Kiseljeva pa sta osvojili zlato medaljo v duetu sinhronega plavanja na evropskem prvenstvu v Sevilli. Rusinji sta za svoj nastop dobili oceno 99, 160 točke in zmagali pred Francozinjama Virginio Dedieu in Myriam Lignot (97, 040) ter Italijankama Gia-do Ballan in Sereno Bian-chi (95, 760). PremoC ruskih predstavnic je bila veC kot očitna. Odlično pa sta se odrezali Italijanki, ki sta osvojili bron. Svojo preizkušnjo za včerajšnji nastop na tem EP sta pripravljali kar 8 mesecev. Na vaterpolskem turnirju so Italijanke vCeraj izgubile svojo prvo tekmo. Premagale so jih moCne Nizozemke z 10:8 (3:1, 3:4, 2:0, 2:3). Po tem porazu so »azzurre« na drugem mestu v svoji skupini. Po sredinem spodrsljaju proti Jugosalviji (3:4) so si Italijani vCeraj opomogli in zelo visoko premagali skromno Bolgarijo s 16:5 (2:3, 6:1, 4:1, 4:0). Skupina A, 3. kolo: Grčija - Bolgarija 8:4, RTusija - Nemčija 8:6, Jugoslavija - Italija 4:3; 4. kolo: Italija - Bolgarija 16:5. Skupina B, 3. kolo: Madžarska - Slovaška 12:6, Hrvaška - Ukrajina 7:3, Španija - Nizozemska 7:3. Po štirih dneh evropskega prvenstva ima Rusija že 6 zlatih in 2 srebrni kolajni, sledijo: Nemčija z 1 zlato, 3 srebr-nimni in 2 bronastima medaljama, Madžarska 1,-0, 0, Francija 0, 2, 0, Italija 0,1, 3 itd. Atletika: Mori 47, 79 na 400 m hs MONTECARLO - Italijanski atlet Fabrizio Mori je na včerajšnjem mitingu v Montecarlu izboljšal državni rekord na 400 m ovire s Časom 47, 79. Rusinji Broušnikin in Kiseljeva sta bili včeraj v »duetu« absolutno najboljši. (Foto AP) __________MOTOCIKLIZEM__________________ Doohan zopet najboljši Capirossi prehitel Harado DONINGTON - Avstralec Michael Doohan bo današnjo dirko za Veliko nagrado Velike Britanije v razredu do 500 ccm na dirkališču Donington Park zaCel s prvega startnega mesta. Spanec Carlos Checa je na zadnjem treningu pred dirko zasedel drugo mesto, s tretjega štartnega mesta pa bo krenil Brazilec Alex Ba-ross. V razredu 250 ccm je Italijan Capirossi odvzel Japoncu Haradi startno mesto, medtem ko je bil tudi vCeraj Italijan Biacci v dokajšnjih težavah, saj je zasedel le 5. mesto. V 125 ccm je bila premoč japonskih pilotov popolna. Izidi zadnjega treninga: 500 ccm: 1. Michael Doohan (Avs/honda) 1:32, 872, 2. Carlos Checa (Spa/honda) 1:32, 935, 3. Alex Barros (Bra/honda) 1:33, 132; 5. Do-riano Romboni (Ita/aprilia) 1:33, 564; 7. Luca Cadalora (Ita/yamaha) 1:33, 945; 250 ccm: 1. Capirossi (Ita) 1:34, 346; 2. Harada (Jap) 1:34, 552; 3. Jacque (Era) 1:34, 688; 4. VValdmann (Nem) 1:34, 958; 5. Biaggi (Ita) 1:35, 233; 125 ccm: 1. 1. Ui (Jap) 1:39, 713; 2. Manako (Jap) 1:39, 733; 3. Ueda (Jap) 1:40, 387; 4. Rossi (Ita) 1:40; 419. KOŠARKA/ TURNIR Union Olimpija zasluženo prvi v Domžalah DOMŽALE - Veliki, že tradionalni mednarodni košarkarski turnir v Domžalah se je konCal z zasluženo zmago ljubljanskega moštva Union Olimpije, ki je premagala vse tri nsprotnike. V odločilnem srečanju so si Ljubljančani privoščili še sloviti grški Pa-nathinaikos, ki je letos sestavil »strašno ekipo«. Najel je namreč Scotta in Radjo. Hrvaški as pa je na finalni tekmi z Olimpijo krepko razočaral in je dal samo 6 točk. Ekipa trenerja Sagadina je v finalu sicer zasluženo premagala Pa- nathinaikos z 68:57. Zmaga pa je bila vse prej kot lahka. Po prvem polčasu so namreč vodili Grki s 30:26. Najboljši strelci pri Olimpiji so bili veteran Hauptman s 16 točkami. McDonadl fl2) in Taylor (10). Pri Panathinaikosu pa je bil najboljši strelec Scott, ki je dosegel 16 točk. V drugi tekmi večera je Alba zasluženo premaga-la domače moštvo Heliosa z 79:61. KONČNI VRSTNI RED: Union Olimpija Ljubljana 6, Panathinaikos Atene 4, Alba Berlin 2, Helios Domžale 0. Mladi šahist Igor Gherdol napredoval v 3. kategorijo Mladi slovenski šahist Igor Gherdol je na mednarodnem šahovskem turnirju v dokaj ostri konkurenci v Montecatiniju osvojil odlično drugo mesto v svoji kategoriji. S tem uspehom si je Igor Gherdol prislužil tretjo državno kategorijo, kar je vsekakor lep uspeh. NOGOMET / DANES Z italijanskim pokalom začetek nove sezone RIM - Z italijanskim pokalom se tudi uradno začenja itlaijanska nogometna sezona. Sinoči so že igrali srečanje med Ceseno in Leccejem, danes pa bodo na vrsti ostale tekme 1. kola. Pari so na-slendji: Brescello - Lucchese, Ancna - Pescara, Chievo - Castel di Sangro, Atletico Catania - VErona, Palermo -Reggina, Savoia - Perugia, F. Andria - Padova, Cosenza - Foggia, Nocerina - Cagliari, Como - Torino, Treviso -Re^giana, Monza - Genoa, Cremonese - Ravenna, Saler-nitana - Bari, Capri - Venezia. Triestina danes v Mestiah Tudi za Treistino se bo danes začel italijanski nogometni pokal. Tržaško moštvo bo drvi ob 20.30 igrala v gosteh proti ekipe Mestre. Varovanci trenerja Marchio-ra so se za to srečanje temeljito pripravili in trener je z ekipo kar zadovoljen, Čeprav je obrambna vrsta najšibkejša točka moštva. VeC prijateljskih tekem Te dni so italijanske nogometne ekipe, ki se mrzlično pripravljajo na skorajšnji začetek prvenstva, odigrale vrsto prijateljskih tekem. Izidi: Giorgione - Udinese 1:1, Mestre - Bari 1:3, Cu-neo - Reggiana 2:4, Alzano - Monza 0:1, Atalanta - Al-zano 2:0, Atalanta - Monza 2:0, Campobasso - Cagliari 0:5, Lucchese - Fiorentina 1:1, Brescia - Inter 3:2. V slovenski ligi 4. kolo V 1. slovenski ligi bodo danes igrali pare 4. kola. Ti so: Rudar Velenje - Mura, Primorje - Publikum, Potrošnik Beltinci - Korotan, Set VevCe - Hit Gorica, Maribor - SCT Olimpija. BALINANJE / DANES V BAZOVICI Mednarodni furnir ŠD Zarja Turnir bo v okviru športnega praznika - Nastopilo bo kar 16 trojk V okviru športnega praznika SD Zarja bo danes že tradicionalni celodnevni mednarodni balinarski turnir, na katerem bo nastopilo kar 16 trojk iz Slovenije in zamejstva. Izločilni del, ki se bo začel ob 9. uri, se bo odvijal na 8 igriščih: v Bazovici, na Padricah, na Proseku in Opčinah. Finalni del pa bo ob 15. uri na Padricah in v Bazovici. Finale bo predvidoma ob 18.-18.30 v Bazovici. Letošnjega turnirja se bodo udeležile naslednje ekipe: Kras, Orlek Draga, Medvode, Sokol, Portuale, Polet, Jadran Hrpelje Kozina, Kraški dom, Brinj Povir, Pivka, Primorje, Nabrežina-Au-risina, Repentabor, Gaja in dve ekipi Zarje. Že število udeležencev zgovorno kaže, da je Z ar j in turnir eden izmed naših najbolj obiskanih balinarskih turnirjev sploh. Glede na seznam imen udeležencev, je tudi pričakovati dokaj ogorčene boje. Na sliki (KROMA): posnetek z lanskega turnirja v Bazovici. OBVESTILA SZ SLOGA in SD BREG sporočata, da so tečajniki nastanjeni v hotelu Peca v Mežici, tul; 00386602-35123 ob uri obredov. NAMIZNOTENIŠKI ODSEK SK KRAS obvešča, da bo skupu* sestanek in prvi trening za vse ekipe po letnih pripravah jutri, 18 t.ui-ob 18. uri v zgoniškeiu športnem centru. MOŠKI ROKOMETNI ODSEK SK KRAS obvešča vse rokometaše in tiste, ki bi se želeli ukvarjati s to panogo, da bo prvi trening s skupnim sestankom v Zgoniškeiu športno kulturnem centru jutri, 18. avgusta, ob 19. uri. ROKOMETAŠICE KRASA sporočajo, da bo prvo srečanje v torek. 2. septembra, ob 19.30 v zgO" niški telovadnici. V svoje vrste vabijo seveda tudi nove navdušene igralke; ki bi se želele ukvarjati z rokometom. Podrobnejše informacije dobite na teist. 411567 (Irina) tet 327165 (Alenka). NOGOMET ZA II N2. AMATERSKO LIGOI NOGOMET / V NOVI SEZONI Naše enajsterice so se za novo sezono precej okrepile V 1. AL dva naša zastopnika: Sovodnje in Vesna, v 2. AL pa trije: Breg, Mladost in Primorec - Jutri začetek priprav - Vsi naši v deželnem pokalu Pred startom lig vrsta turnirjev Prvi že 25. t.m. Na Proseku memorial B. Husu Velika večina naših nogometnih ekip bo začela jutri s prirpavami za novo sezono. O naših moštvih, ki bodo igrala v promocijskem prvenstvu, smo že pisali, danes pa so na vrsti ekipe, ki bodo igrale vi., oz. 2. amaterski ligi. 1. AMATERSKA LIGA V tem prvenstvu bosta letos igrala dva naša predstavnika: Sovodnje, ki je izpadlo iz prmocijske lige, in kriška Vesna. Sovodnje Sovodenjci so sicer v nunulem prvenstvu izpadli iz lige, za več let so izgubili svojega najboljšega strelca Goriupa (izkjučen), v teh mesecih pa so se požrtvovalno vrgli na delo. Sestavili so za 1. amatersko ligo, ki-se bo začela septembra, kar čedno eki- Predsednik Primorja D. Kante v slačilnici z igralci, ki so začeli priprave že v ponedeljek. venstvo 2. AL sestavilo kar konkurenčno moštvo. Predvsem se je Mladost okrepilo v obrambi. Har-landu se je pridružil vratar VValter Peric, sicer iz Do- • berdboa. Obrambo pa sta opkrepila Kristjan Gorjan in Dino Persoglia. Oba sta igrala pri Sovodnjah. Ekipo pa je po zelo uspešni sezoni zapustil Robert De-vetta, ki se je vrnil k Ison-zu San Pier. Mladost bo imela izredno bogato predprvenstve-no sezono. Nastopila bo namreč na turnirjih v Fari, v Križu in v Doberdobu. Prvič pa bo uradni spon-sor ekipe Zadružna kreditna banka Doberdob. Tudi Dpberdobci bodo imeli jutri prvi trening pod vodstvom potrjenega trenerja Bruna Campija. Primorec Naše nogometne ekipe bodo pred začetkom raznih amaterskih prvenstev nastopile na mnogih turnirjih. Prvi od teh turnirjev, ki jih bodo priredila naša.društva, bo že 25. t.m. MEMORIAL BORIS HUSU Na tem turnirju bo nastopilo šest ekip. A skupina: Breg, Kras,* Prjmorje; B skupina: Primorec, SanfAndrea, Zarja/Gaja. SPORED: ponedeljek, 25. 8.: Primorje - Kras; 26.8.: Zarja/Gaja - San-VAndrea; 28.8.: Breg -Primorje; 29.8.: Primorec - Zarja/Gaja; Torek, 2:9.: Kras - Breg; 3.9.: SanfAndrea - Primorec; 9.9.: prvi polfinale; 10.9.: drugi polfinale; 12.9.: finale za 1. mesto. Vse tekme bodo ob 20.30. 1. MEMORIAL GIOR-GIO ULIAN, KARLO IN ERMANO GERGOLET V Doberdobu; organizator: SD Mladost; udeleženci: Mladost, Poggio, Sovodnje in Vesna. SPORED: sreda, 3.9. ob 19.00: Sovodnje - Poggio; ob 21.00: Mladost - Vesna, petek, 5.9. ob 19.00: finale za 3. mesto; ob 21.00: finale za 1. mesto. TROFEJA FERRUCCI V Križu; organizator: SD Vesna; udeleženci: Juventi-na, Mladost, San Luigi, Vesna. SPORED: 9.9.: Mladost -Vesna; 10.9: Juventina -San Luigi; 12.9: Mladost -Juventina, 16.9: • Vesna -San Luigi (vse tekme ob 20.00); 18.9. ob 19.00: Mladost - San Luigi; ob 21.00: Juventina - Vesna. po. Najeli so novega tre-nerja (Armanda Trentina), saj je bilo jasno, da je bila ena lanskih usodnih napak prav dejstvo, da je moral Interbartolo opravljati trenerski posel in istočasno tudi igrati. V ekipo se je spet vrnil Marko Fajt, ki je bil za eno leto na posodo pri Zarji in ki bo na sredini igrišča gotovo izredno koristen. Na »sredini« bo igral tudi Marino Peteani (od Juventine). Trener Trentin bo tako imel na razpolago za »srednjo linijo« poleg Fatja in Petea-nija še Cescuttija, Zottija, Samba in Interbartola. Tudi obrambna vrsta se je s Tulliom Bastianijem (od Juventine} precej okrepila. Sovodnje je dokončno odkupilo Breganta, ostlai branilci pa so: V. peteani, Černič, Devetak,- Tomšič, Ponati in Pisk. V vratih bo igral Sandi Gergolet, Ste- fan Tommasi pa naj bi baje prestopil h Cormoneseju. Napdalno linijo naj bi tvorili: Businelli, Vitturelli, De Gomelli in Agosto. Prvi zbor igralcev bo jutri ob 18.30 na igrišču v Sovodnjah. 2e v prvem 1. kolu deželnega pokala (31.t.m.) bo derbi v Sovodnjah z Vesno. Tri dni kasneje pa bodo Sovodenjci zaposleni na turnirju v Doberdobu. Vesna Pri kriški Vesni so za to prvenstvo sestavili zelo konkurenčno ekipo. Okrepitve je omogočil sponsor ekipe Ferrucci (Valentin Košuta). Od Zarje je k Vesni prestopil vratar Ellero. »Sredina« se je okrepila s Silvestrijem (prej San Ser-gio) hi Versom (Opicina), napad pa s Širco (od Pieri-sa), za katerega se je zanimalo več klubov. Tudi obrambna vrsta se je dokaj okrepila, saj je h kriškemu društvu od latte Carsa prestopil Sambladi, od Primorja Mantovani, Kriscjak pa se je od Roianeseja vrnil v matično društvo. Vesna je tudi odkupila Luco Bandla od San Luigija. Vesnino člansko moštvo bo začelo priprave, pod vodstvom potrjenega tre-nerja Morena Nonisa, v ponedeljek. 31. t.m. bo igrala 1. kolo dbželnega pokala proti Sovodnjam. Od 9. do 18. septembra pa bo zaposlena na turnirju za Trofejo Ferrucci, ki bo v Križu in ga bo priredilo prav SD Vesna. Uvodno tekmo (9.9.) bo Vesna igrala proti do-berdobski Mladosti. 2. AMATERSKA LIGA V tem prvenstvu bomo imeli tri predstavnike: do-berdobsko M ladost, ki je napredovala iz 3. AL, tre- _ PLAVANJE / DR2AVNO PRVENSTVO Silvan Kravos spet v stari formi Izboljšal je deželni rekord na 200 m prsno - Odličen tudi na 100 m Po treh letih zvrhane tudi na 100 m v isti di- kot v bazenu. Pri društ- ^ere smole, predvsem sciplini (1:06, 86, kar je vu si nadejajo od tega faradi poškodb, zadnje samo dve stotinki manj plavalca še vrsto zagato pa je nosil vojaško od deželnega rekorda). doščenj in tudi ni suknjo, je Silvan Kravos "Kravos, ki nastopa za izključno, da bi si Kra-končno pokazal, kaj goriško društvo Gorizia vos prislužil z na- zmore. Na italijanskem Nuoto, je dosegel te od- daljnjim trdim delom državnem prvenstvu je lične rezultte predvsem nastop na kakem ve- izboljsal deželni rekord z zvrhano mero požrtvo- likem tekmovanju (zakaj da 200 m prsno z 2:24, valnosti in s trdnim de- ne, celo na. olimpijskih ^8 in odlično *je plaval lom tako v telovadnici igrah v Sydneyu?). benski Primorec in Breg, ki sta bila že lani v tej ligi. Breg Brežani bodo začeli priprave jutri pod vodstvom potrjenega trenerja Maria Trona. V glavnem bo ekipa ostala enaka kot v prejšnji sezoni. Le Laurica bo prestopil k Zarji/Gaji. Naj omenimo tudi, da bo Breg imel svoje moštvo tudi v 3. amaterski ligi. Brežani so že nastopih na turnirju v Jurica-nih, kjer so nepričakovano, toda zasluženo osvojili 1. mesto. Bregovi nogometaši bodo igrali na proseškem turnirju za memorial Boris Husu. Nastopili bodo v deželnem pokalu in seveda tudi na turnirju Naši fantje, ki ga bo samo SD Breg pri-reredilo. Mladost Vodstvo doberdobske Mladosti je za bližnje pr- Trebensko moštvo bo v bližnjem prvenstvu igralo v glavnem z ekipo, ki se je odlično odrezala v minulem prvenstvu. Moštvo pa se je še okrepilo predvsem v obrambi in na sredini. Od Gaje sta prišla vratar Alessandro Martellani in branilec Davide Parovel. Veliko okrepitev pa predstavlja prihod Roberta Sorentina od Ponziane in Tullia Pa-gliara od Domia. Primorec je tudi odkupil Balza-na od društva Campanel-. le. Res je, nekaj časa ne bosta mogla igrati Perlitz in Santi, ki bosta prestala operacijo, moštvo pa je dovolj močno, da bo lahko častno zastopalo društvo v tem prenstvu. Primorec bo igral na turnirju BI Husu na Proseku in v Dolini (Naši fantje) ter seveda nastopal v deželnem pokalu. KRAŠKI TEK / V ORGANIZACIJI ŠD BRINJ Priprave za prireditev v polnem teku To bo tudi prvi tek za šolsko mladino Povir, Športno društvo Brinj iz Povirja organizira že drugič zapored športno prireditev pod imenom Kraški tek, ki se bo odvijala v soboto, 13. septembra, s pričetkom ob 9.30 uri v povirju kar v 29 kategorijah od najmlajših, preko predšolske in šolske ter srednješolske mladine do članov in članic ter veteranov. Gre za tek, ki sodi v pokal severne Primorske regije pod pokroviteljst-vpm zavarovalnice Triglav in podjetja Fructal Ajdovščina. To bo prvi tek za šolsko mladino v. ciklusu osmih tekov in osmih tek za člane prav tako za pokal Severne Primorske, ki se bo zaključil s podelitvijo priznanj v Cerknem konec koledarskega leta. Dolžina proge pa je odvisna od starosti tekmovalcev. Lani se je tekmovanja udeležilo 400 tekačev iz vseh krajev Primorske, ki so pohvalili dobro organizacijo takratnega še povirskega balinarskega društva, ki se je letos preimenovalo v športno društvo. Tako so tudi razširili svojo dejavnost, poleg najaktivnejših balinarjev, ki dosegajo številne uspehe doma in v tujini, so na novo ustanovili še tekaško in pohodniško sekcijo, ki jo vodi Peter Stok. V zimskem času so se predvsem posvetili pohodništvu, v poletnem času pa z mladimi gredo kar na kolo in skrbijo za. zdrav duh v zdravem telesu. Priprave na ta pomembni tek že potekajo. V svojih vrstah imajo tudi mladega Matevža Gomizelja iz Kazelj, ki je sicer član Atletskega kluba Koper in na katerega so še posebej ponosni, saj je v lanskem letu osvojil prepričljivo 1. mesto v svoji kategoriji STRELSTVO / PRIZNANJE Izidor Hreščak zelo uspešen V slovenski reprezentanci kar v treh Športnih panogah Izidor Hreščak se je v zadnjih treh letih z marljivim in trdnim delom uspel prebiti v slovensko strelsko reprezentanco kar v treh športnih panogah, in sicer z zračno puško, samostrelom in z malo kalibersko puško. Lani je bil proglašen za najboljšega športnika Primorske: Pohvali se lahko z doseženim 3. mestom z zračno "puško na mednarodnih tekmah v Avstriji, 4. mestom v vseh treh položajih malokaliberske puške ter 5. mestom leže z malokalibersko puško. S samostrelom je lani na evoropskem pokalu v Avstriji osvojil 12. mesto, dosegel je tudi kriterije za nastop na svetovnem prvenstvu v Švici, kjer je v juliju odosegel solidno 3. mesto, kar je eden njegovih najboljših uspehov. -2e leta 1996 se je uvrstil v reprezentanco Republike Slovenije v tekmovanju z zračno puško in samostrelom, letos pa še z malo kalibrsko puško. 2a nastop na Evropsko prvenstvo je s 588 krogi dosegel normo z zračno puško in na Evropskem prvenstvu dosegel lani 15. mesto. V Belgiji je za evropski pokal s samostrelom osvojil 7. mesto. Ob letošnjih že 3. tradicionalnih skokih z mosta v Škofijah so ga razglasili kot najuspešnejšega športnika krajevne skupnosti Vreme za letošnje leto. Tako je pokal in priznanje prejel mladi Izidor Hreščak za dosežene mednarodne uspehe v strelskem športu v zadnjih treh letih. Nagrado mu je izročil presed-nik KS Vreme Matija Pa-tajac v sodelovanju s predsednico Turističnega društva Vremska dolina Mirjam Frankovič Franetič. (Olga Knez) letnik 1983, čeprav je nastopil le na petih tekih od osmih možnih in na vseh sodelujočih prireditvah je tudi premočno zmagal. Prireditev 2. kraškega teka v Povirju spada tudi med prireditve ob mesecu športa, ki še pričenja 12. septembra. Se posebej pa k sodelovanju vabijo osnovno in srednješolce, saj' za šolsko mladino ni potrebno plačati štarnine. Organizator jim za sodelovanje poleg toplega obroka hrane nudi prvim trem najboljšim v vsaki kategoriji tudi medalje in praktična darila. Prijave sprejemajo na dan prireditve od 8. do 10.30, vse potrebne informacije pa je možno dobiti pri predsedniku tekaškč in pohodniške sekcije povirskega športnega društva Petru Stoku na tel. 067/32-421. (ok) RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugl) In 40 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Gustav TV dnevnik Steverjan ’97 (drugi del) rBClRI5 5. RAI 2 RETE 4 ITALIA 1 IT Slovenija 1 . {f* Slovenija 2 popravila TV - VCR antene - 5AT Ul. degli Alpini 91 OPČINE Telefon: (040) 214871 ® RAI 1 Aktualno: Euronevvs Dokumenti Otroški variete Aspetta la banda! (vodita Alessan- dra Bellini, Marco Del Buono); vmes risanke Variete: L’albero azzurro - Piavo drevo Variete: La tfanda dello Zecchino, vmes risanke in nan. Le simpatiche canaglie ' Aktualna oddaja: Linea verde - Zelena črta 'Masa Nabožna odd.: Sedmi dan . Angelus in papežev blagoslov Aktualno-: Poletna zelena črta (vodi Sandro Van-nucci) Dnevnik Variete: La Domenica in... degli italiani TV film: Marco Polo (zgod., It. ’81, r. G. Mon-taldo, i. Ken Marshall, Burt Lancasteir) - 3. del Dnevnik Film: II diavolo in cal-zoncini rosa (pust., ZDA ’59, i. Sofia Loren) Vremenska napoved Dnevnik Športne vesti Film: Dove la terra scotta (vestern, ZDA ’58, r. A. Mann, i. Gary Cooper, Juhe London, Lee J. Cobb) Dnevnik Dokumenti: 500 ljudstev - Zgodovina indijanskih plemen Aktualna oddaja: Effetto dnema Nočni dnevnik, zapisnik, horoskop, vremenska napoved Variete: Videocomic Nad.: La Traidora, 7.45 Harry in Hendersonovi Film: Per amore di un bambino (dram., ’94) 10.00 Dnevnik .Nedeljski Disney: Risanke, 11.00 nan. Zarek lune za Dorothy Jane Dnevnik Varieteja: Scanzonatissi-ma, 12.00 Cercando cer-cando Dnevnik, 13.20 (E Nan.: Lassie Vremenska napoved . Motociklizem (500 cc.) Film: La ragazza di Boemia (kom., ZDA ’36) Komični filmi Film: Rita, la figlia ameri-cana (kom., It. ’65) Vremenska napoved Nan.: Marshall Šport: Domenica sprint Dnevnik Tg2 TV film: Corte d’Assise' Nan.: Law and Order Dnevnik, vreme Rubrika o zidovski kulturi: Sorgente di vita Film: Sogno di Bohemfe (biog., ZDA ’53) RAI 3 Nan.: Wings, 6.30 Sodnik ponoči, 6.50 Z odprtim srcem, 7.40 Burk, 8.30 Pregled tiska, 9.00 Christy Masa Dokumenti, vmes (11.30) dnevnik Nan.: II cliente Dnevnik Tg4 Film: Le legioni di Cleo-patra (pust., It. ’59) Variete: Viva Napoli TV .film: Un sogno da sal-vare (dram.) Dnevnik in vreme Film: Spaghetti a mezza-notte (kom., It. ’81, i. Lino Banfi, B. Bouchet) Film: Neli’ anno del si-gnore (kom.. It. ’69, Nino Manfredi, E. M. Salerno, Claudia Cardinale) Pregled tiska Nan.: Hardcastle & Mc-Cormick, 2.00 Marmix S CANALE 5 Na prvi strani Nan.: Love Boat Nan.: Cosby indaga. -Zadnji tango_(i. Bill Co-sby, Rita Moreno), 11.45 Nonno Felice (i. Gino Bramieri) Otroški variete, vmes n Vremenska panorama nan. in risanke ter varie- Včeraj, danes, jutri teja Bim Bum Bam Ozare (ponovitev) Variete: "Magazine, 9.30 Otroški program. Risana TV film Barney, 9.55 La nan.: Čebelica Maja, 9.15 nostra inviata Manuela, nad. Med vetrom in vodo risanke Pod klobukom Variete: Sorridi, c’6 Bim B™ Evangeličansko bogo- Bum Bam, risanke služje Nan.: Phenom Dok.: Rojen med divjimi B Šport: Grand Prix živalmi m Odprti studio |WM Dlan v dlani Nan.: Tequila & Bonetti 4X4 (i. Jack Scalia) Ljudje in zemlja' Variete: Re per una notte Poročila (vodi Gigi Sabani) Igre brez meja (pon.) Nan.: raven Film: Send me no Nogomet: Juventus - flovvers (ZDA) Sparta Novara Obzornik. Odprti studio, vremenska Nan.: Otroški svet (ZDA, napoved, 19.50 Fatti e i. J. Duffy, G. Clooney) misfatti Po domače Variete: Karaoke Včeraj, danes, jutri Film: Codice Magnum Risanka, 19.15 Loto (kgm., ZDA ’86, i. Ar- TV Dnevnik, vreme nold Sdhvvarzenneger, Šport, Zrcalo tedna Kathryn Harrold) Kamra Film: Squadra antigang-sters (kom., It., ’79, i. Moški ženske Včeraj, danes, jutri Thomas Millian) Poročila, vreme Film: Misery Brothers Poletna noc. Nad.: Paci- (krim., ZDA '96, i. Leo fic Drive (Avstral., 20. Rossi, Pat Morita) del), 22.50 nan.: Stranski Film: le avventure di Ar- učinki (Kan., 2. epizoda) senio Lupin (Fr. ’57) Videostrani Euronevvs Nad.: Konec tedna (D. Jovanovič (zadnji del) Tedenski izbor: Povej naprej, 12.25 V vrtincu Motociklizem za VN Velike Britanije (prenos iz Do-ningtona) Tedenski izbor. Poletna noč. Nad.: Pacific Driver (Avstral., 19. del) Nanizanka: Stranski učinki (Kan., 1. epizoda) Opera: Saloma (R- Strauss, pojejo Maria Ewing, Kenneth Riegel, Michael Devlin, posnetek iz Covent Gardna) Goettingen Dnevnik, vreme Šport Včeraj, danes, jutri jjjjjjjj Alpe Jadran Nad.: Jakovo otroštvo 8VB, 4. del) Dokumentarec: Prelomni trenutki zgodovine - Veliki kitajski zid(ZDA, 2.) Šport v .nedeljo Balet: Smoke (Mats Ek) Sprehodi po piranskih glasbenih večerih Atletika: Finale pokala Slovnife Alpe Jadran jBJ Variete: Fuori orario 51 Koncerti Telecom Italia Dok.: V kraljestvu živali Motociklizem Dok.: geo magazine Deželni'dnevnik; 14.15 dnevnik Glasba: XIX GirofestivaL TV film: La legge di Bird Šport: EP v sinhr. plavanju, 16.55 SP v kolesarstvu, 18.00 EP v skokih v vodo Vreme, dnevnik, deželne vesti S tele 4 Koper Glasba: Superclassifica * • Lestvica LP (vodi Laura Freddi) Dogodki in odmevi B Euronevvs Dnevnik Film: Capitan Blood Film: Zadnja cesarica (Kitajska-Japonska) Nan.: Robinsonovi - Nem Nad.: Joana Kam vodijo nase stezice kakor morski pes Dokumentarec Vsedanes - TV Dnevnik, vreme TV film: Rossella (dram., Film: Alle donne piace ladro bTE Nan.: Dragnet, 20.00 Vesolje je, 20.30 Globus ZDA '94, i. Joanne VVhal- FBI, 23.00 Non siamo mi- nis Vsedanes - TV Dnevnik, vreme ley-Kilmer, Timothy Dal- ca americani Istra in, 21.45 Nan.: Joe Forrester, 22.30 Musiche ton, zadnji del) Film: La bella addormen- Histria jazz Film: Audace colpo dei lata TV Dnevnik-Vsedanes, vreme soliti ignoti (kom., It. '59, i. Vittorio gassman, Nino Manfredi, Claudia Cardinale) MONTECARLO Aktualno: On the Road Nan.: Caro maestro (i. Blob Marco Columbro, Elena Nad.: Un pošto al sole (i. Sofia Ricci, 2. del) 19.30, 22.35, 0.55 dnev- Ida Di Benedetto) Dnevnik TG 5 in vreme nik, 12.10,18.15 Šport Dnevnik, deželne vesti Variete: Ibquizzone (vo- Papežev blagoslov Vaterpolo: Rusija - Italija dita Gerry Scotti in Laura Nanizanka: Allien Nation (EP) Freddi, 6. oddaja) Film: Anna e il re del Dnevnik, vreme TV film: A letto con 1’ as- Siam (pust., ZDA ’46) Športna nedelja . sassino (thriller, ZDA Film: Sposatevi ragazzi Variete: Fuori orario '91, i. Jim Metzler, Virgi- (kom., VB ’32) Film: 80 mq - Ottantame- nia Madsen) TMC Race/Crono triquadri (dram., It. '93, NoCni dnevnik Strogo osebno i. Isabella Ferrari, Ale- Nan.: Dream - On, l.,30 Film: Lo sperone nudo sandro Haber) Maledetta fortuna (vest., ZDA ’83) Film Pregled tiska Film a S § 0 I irf M OVEN 21. 3. - 20. 4.: Ne zmorete Več tako napornega ritma kot zadnje tedne. Na poslovnem področju vam bodo upe prekrižale vsakdanje prepreke. Z dobro voljo vam bo vse to uspelo premostiti. BIK 21.4. - 20. 5.: Rešili ste se čustvenih obremenitev, zaradi česar boste bolj sproščeno zadihali. Kljub težavam se boste počutili močne. Ne poskušajte narediti vsega v istem hipu. DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: Tudi v prihodnjem tednu boste zelo ustvarjalni in domiselni.-Primanjko-valo pa vam bo samozavesti, zato se v poslovnem svetu ne boste odrezali najbolje. RAK 22. 6. - 22. 7.: Ne držite vseh niti zategnjenih v svojih rokah, pustite prostor improvizaciji -uspeh bo zagotovo prišel. Tudi če ga polomite, boste 'imeli Se poprvnih izpitov, na katerih se izkažete. "\ Slovenija 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.05, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00. 17.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.05 Sledi časa; 9.35 Prizma optimizma; 11.05 Poslušalci čestitajo; 12.05 Na današnji dan; 13.25 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Pod lipo domačo; 17.05 Reportaža; 17.35 Minute za; 18.05 Igra; 18.35 Zborovska glasba; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00, 6.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Nedeljski Val 202; 9.35 Popevki tedna; 10.35 Gost; 11.35 Obvestila; 12.30 Prometne informacije; 13.00 športno popoldne, zimzelene melodije, novice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Popevki tedna; 18.00 Morda niste vedeli; 18.45. Orna kronika; T9.30 Top albumov; 20.30 Študentski rock; 21.30 Na piedestal; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet; 22.30 Drugi val, Slovenija 3 ^8.00,10.00,11.00,13.00,14.00,.18.00 Poroči- la; 8.05 Na poljani jutro; 9.00 Evangeličansko bogoslužje; 10.05 Orkestri in solisti; 10.40 Izbrana proza; 13.05 KZ Ave; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 S prijatelji glasbe; 18.05 Spomini, pisma, potopisi, 19.30 Cerkvena glasba; 20.15 Operne plošče; 22.05 Literarni portret; 22.30 Oratorij; 23.50 Napoved sporeda; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,6 - 98,1 - 100,3 - 100,6 -104,3-107,6 MHz) 8.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 7.15 Otvoritev; 7.30 Vreme, cestne informacije; 7.45 Ali ljubite klasiko?; 8.00 OKO obveščajo;8.30 Jutranjik; 9.15 Kmetijski nasvet; 9.30 Glasb, reportaža; 10.10, 11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du.jes.?!; 14.30-19.00 Glasba in šport; 15.30 DIO; 19.00 Dnevnik; 19.30 Večer večnoze-lenih T. Priča; 22.00 Zrcalo dneva. Radio Koper (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 7.50 Horoskop; 8.00 Opereta; 9.00 Kulturna poročila; 9.30 V knjigarnah; 10.00 Kino-Gledališče; 10.15 Sigla single; 11.00 Ob 11-ih; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Šport; 13.40 Bella Bellissima; 14.00 Lestvica LP; 15.15 London Cailing; 16.00 Ferry šport, 18.00 Smešne zgodbe; 19.25 Sigla single; 19.30 Dnevnik in Šport. Radio Trst A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00, 17.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled ■slov. tiska; 10.00 Mladinski oder: Leseni lonček (D. Pertot, r.-L Lombar); 10.30 Veselo po domače; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.10 Orkestri; 11.30 Nabožna glasba; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Na počitnice, nato Poletne melodije; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Igra: Dvoboj (D. Jančar, r. M. Uršič); 15.05 Z naših prireditev: 3. revija kraških pihalnih godb, nato Glasbeni predah; 17.00 Poročila; 17.05 Izbor iz okroglih miz; 18.30 Kratki časi; 18.45 Zabavna glasba; 19,20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.; 9.30 Zrno v etru (pon., vsakih 14 dni); 10.30 Nedeljska matineja ali Jutranji val; 14.00 Radio gol. Radio Koroška. 6.08-7.00 Dobro jutro. Koroška! - G ute n Morgen, Karnten - Duhovna misel (P. Zun-der); 18.00-18.30 Za vesel konec tedna. LEV 23. 7. - 23. 8.: Za spremembo ne boste tako darežljivi kot ponavadi. Nekateri vam bodo etitali, da ste sebični, toda za zdrave odnose je pomembnejša iskrenost kot pa cel kup obljub in uslug. DEVICA 24. 8. - 22. 9.; Konec je popoldanskega dremeža in utrujenosti. Napočil je vaš čas - izkoristite ga. Pojdite tja, kamor vas vleče srce in se nikar ne pustite zmesti običajnim pomislekom. TEHTNICA 23. 9. - 22.10.: Včasih ste tako mili in popustljivi, da lahko z vami pometajo prav vsi. Zberite nekaj več odločnosti in pokažite svoje sposobnosti. Na delovnem mestu se to od vas pričakuje. ŠKORPIJON 23. 10.-22. 11.: V tem tednu si boste pošteno oddahnili od službenih skrbi. InMj boste več časa in energije, tako ds lahko tudi prosti čas aktivneje izkoristite. Lepo vam bo med prijatelji- STRELEC 23. 11. - 2T. 12.: Službene obveznosti vas bodo precej izčrpavale. Zvečer vam ne bo dišalo nič drugega kot sladki spanec, pa čeprav vas bodo prijatelji vabili na najrazličnejše zabave. KOZOROG 22.12. - 20.1.: V prihodnjem tednu boste pogosto nasmejani in veseli. Čeprav vam bo sem ter tja manjkalo taktnosti pri navezovanju stikov z drugimi ljudmi, se boste v družbi odlično znašli- VODNAR 21.1.-19.2,: Veliko boste razmišljali' po bolj malo domislili. Ne glejte le temnih plat’ življenja, saj vam to škoduje, da bi izboljšali tisto, kar vam ni vsec. V ljubezni boste občutljivi. RIBI 20. 2. • 20. 3.: Postavili se boste na zadnje noge, kakor ne bo vse po vase, zmanjkalo pa vam bo energije, da bi tisto, kar želite, tudi uresničili-Pričakovali boste, da to drugi naredijo namesto vas./ TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 17. avgusta 1997 J RAI 3 | slovenski program f ! RAI 2 Variete: Videocomic Nad.: La Triadora Jutranji Go cart: risanke, 8.30 L’albero azzurro, Gustav 9.05 TV film: Lassie TV DNEVNIK Protestantizem Aktualno: Sereno varia-bile Nad.: Quando si ama, 11.00 Santa Barbara Dnevnik Variete: Ci vediamo in TV (vodi Paolo Limiti) Dnevnik Risanke: Popeye Variete: Ci vediamo in £ RAI 1 TV (vodi Paolo Limiti) Nan.: Bonanza (i. Mi- chael Landon) 17.15 Kratka poročila Jutranji dnevnik Dok.: V kraljestvu živali Jutranja oddaja Poletna Nogomet: Italija - Iran, Unomattina (vodi Melba vmes večerni šport Ruffo), vmes (7.00, 7.30, Variete: aspettando Macao 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) (vodi Alba Parietti) dnevnik Aktualno: Sereno variabile tim: 11 re dei grizzly (pu- Večerni dnevnik st., ZDA '70, i. Chris Nan.: Amico mio (i. Ka- Wiggins, John Vesno) tarina Bohm, M. Dappor- Dnevnik to) Aktualna oddaja o vrtnarstvu: Verdemattina Nočni dnevnik (vodita Luca Sardella in Janira Majello) Dnevnik Vreme in kratke vesti Nan.: Gospa v rumenem - m RAI 3 Panika v Cabot Coveu (i. Angela Lansbury) Dnevnik, 13.55 Gospo- Jutranji dnevnik darstvo Film: Arco di trionfo Film: Mi manda Picone (dram., ZDA ’48) (kom., It. '83, i. Giancarlo Aktualni odd.: Tempo Giannini, Lina Sastri) futuro, 11.00 Tema Mladinski variete Polet- Dnevnik ni Solletico, vmes nan. Nad.: In nome della fa- risanke Tintin, I fantasti- miglia ci quattro in nan. Skriv- Deželne vesti, dnevnik nostni svet Alexa Mačka Nan.:ENG-V živo (vodita E. Ferracini, Športno popoldne: Mauro Serio) streljanje, 15.40 atletika. Dnevnik 15.55 dresura, 16.20 bez- Komični filmi bol, 16.40 EP v skokih v Nan.: Hai paura del buio? vodo - Ali se bojiš teme? - Zgod- Dok.: Geo magazine ha Cutterjevega zaklada. Vremenska napoved 18.55 Gospa iz Westa (i. Nad.: In nome della fa- Jane Seymour) miglia Vremenska napoved Dnevnik, deželne vesti, Dnevnik in Spori deželni šport Variete: La zingara Variete: Un gioco a... Film: Il gigante (dram., TV film: Friends ZDA '56, i. James Dean, Professione natura (vodi Elizabeth Taylor) Sveva Sagramola) Dnevnik Dnevnik, deželne vesti Nočni dnevnik, Agenda, Aktualna odd.: Headline, Vreme 23.30 Mbcer dokumenti Aktualno: Tempo, 1.20 Dnevnik, pregled tiska, Filozofija kultura, vreme g? RETE 4 ^)> ITAUA1 fr* Slovenija 1 fr" Slovenija 2 6.00 6.50 8.50 12.30 13.30 14.00 15.00 15.35 17.45 18.55 19.30 20.35 23.05 i is Nad.: Lasciati amare TV film: Attenti a quei due Nad.: Vendetta d’ amore, 10.00 Perla nera, 10.30 I due volti deli' amore, 11.00 Regina, 11.45 Mila-gros, vmes (11.30) dnevnik Nan.: Hiša v preriji Dnevnik Variete: Chi c’6 c'e al sole Nad.: Sentieri - Steze Film: Cammina, non cor-rere (kom., ZDA ’66) Kviz: OK, il prezzo e giu-sto! - Cena je prava Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Variete: Campioni di bal-lo Film: L’ infermiera (kom., It. '75, i. Uršula Andress, Mario Pišu) Pregled tiska 3 CANALE 5 6.00 9.00 13.00 13.30 13.45 14.15 16.15 17.15 18.45 20,00 20.30 20.45 22.45 23.00 1.00 1.30 Na prvi strani, vreme Nan.: Love Boat, 10.00 Bionska ženska, 11.00 Blondinka za očeta, 11.30 V osmih pod isto streho, 12.00 La tata, 12.30 Nonno Felice Dnevnik TG 5 Nan.: Tutto Bean Nad.: Beautiful TV film: La battaglia di Nancy (dram., ZDA '92, i. Joanna Cassidy, Stephen Lang) Nan.: Sisters - Heroji (i. George Clooney, Sela Ward) Nan.: Komisar Scali, 18.15 Časa Vianello Kviz: 6 del mestiere? (vodita Claudio Lippi in Luana Ravegnini) Dnevnik TG 5 Variete: Paperissima sprint (vodi Michelle Hurtziker) Film: Poliziotto superpiu (kom.. It. '80, i. Terence Hill, Ernest Borgnine) Dnevnik Film: Un tranquillo week-end di paura (thril-ler, ZDA '72, i. Jon Voi-ght, Burt Reynolds, Ned Beatty), vmes (0.00) dnevnik Nan.: Dream On Peperissima Sprint Otroški variete, vmes nanizanke in risanke Nan.: Mc Gyver Film: Ciccio perdoria... io no! (kom.. It. ’68) Šport studio, 12.25 Odprti studio, 12.50 Fatti e misfatti Nan.: Happy Days Variete za najmlajse: Ciao Ciao Parade in risanke Dragon Flyz Variete: Mai dire TV Nan.: Hercules Variete za najmlajse, risanke, 17.25 Llncredibi-le Debby Nan.: Prvi poljubi, 18.00 Helene in njeni prijatelji Odprti studio, vreme, 18.50 Spori studio Nan.: Baywatch.- Poročno darilo Variete: Karaoke Odprti studio (vodi A. Cecchi Paone) TV film: Finche morte non vi separi (krim.) TV film: Aliens - Scontro finale (fant., ZDA, '86, i. Sigourney Weaver) Spori Nan.: Star Trek Film: Ercole alla conqui-sta di Atlantide # TELE 4 Vremenska panorama Včeraj, danes, jutri Videoring Tedenski izbor: nan. Otroški svet (ZDA, 10. ep.) Ljudje in zemlja Utop Zrcalo tedna Poročila Ing TV igrica: Hugo (pon.) IH03 Videostrani Tedenski izbor: Kamra, 15.05 Moški ženske Dober dan, Koroška TV prodaja Obzornik Otroški program: Radovedni TaCek: LeCa Dokumentarna serija: Mejniki (Nemčija, 12.) Nanizanka: Jake in debeluh (ZDA, 20. epizoda) TV igrica: Lingo Risanka Žrebanje 3X3 TV dnevnik, vreme, šport Nadaljevanka: Oliverjeva popotovanja (Igrajo Alan Bates, Sinead Cusack) Dosje Odmevi, vreme, šport Poletna noC. Avstralska nadaljevanka: Pacific Drive (21. epizoda) Nan.: Stranski učinki (Kan., 3. epizoda) Videoring Videostrani Euronevvs Otroški program: Na potep - Po spominu... (oddaje iz arhiva otroškega in maldinskega programa) Tedenski izbor: Šport v nedeljo Plamen iz Kanade Balet: Smoke (Mats Ek) Sprehodi po piranskih glasbenih večerih Nadaljevanka: Jakovo otroštvo (VB, 4. del) Poletna noC. Avstralska nadaljevanka: Pacific Dri-ve (20. del) Nanizanka: Stranski učinki (Kanada, 2. epizoda) Dokumentarna serija: Sedem čudes sveta (ZDA, 3. del) Včeraj, danes, jutri Dnevnik, vreme Spori Razvedrilna oddaja: Karaoke Mladinska nadaljevanka: Bratovščina sinjega gale-j ha (6. del) Dokumentarna oddaja: Vesoljci (VB, 2. del) Brane Rončel izza odra 16.45, 23.00, 1.30 Dogodki in odmevi Amando Nad.: Joana Zoom Dnevnik v nemščini Poletni šport g| Film: S. Giovanni decol-lato @ Koper ($) MONTECARLO 19.25, 22.35, 1.15 Dnev- ni k Nan.: Professione perico- lo Film: Cinque vie per V inferno (dram., ZDA ’58) Nan.: Switch Variete: Zap Zap Strogo osebno Nogomet: Monza - Genoa Film: Cannoni a Batasi (vojni, VB ’64) Film: Charlie Chan.... Euronews Film: Rdeče noči (ZDA 1987, i. C. Parker, B. Matthews) Program v slovenskem jeziku: Studio 2 spori Športni portreti, 18.45 Primorska kronika Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, Spori Nan.: Dragnet Risanke: Super Book Dokumentarna oddaja: Beyond 2000 Vsedanes - TV dnevnik, vreme Nan.: Police News Dokumentarna oddaja Program v slovenskem jeziku: Primorska kronika Studio 2 spori TV dnevnik Vsedanes, vreme r Slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00,9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 8.05 Radio plus; 9.45 Počitniški rin-garaja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Varnostna kultura; 15.30 DIO; 17.05 Ob 17-ih; 18.25 Kultura; 18.30 Minute za...; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.30 Informativna odd. ; 22.40 Etnoglasba sveta; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30.14.30.16.30.17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.05 Poslovne zanimivosti; 8.45 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 11.35 Obvestila; 13.45 Gost izbira glasbo; 15.30 DIO, vmes šport, vreme; 16.15 Popevki tedna; 17.00 Glasba ob 5-ih; 17.35 Obvestila; 18.50 Cma kronika; 19.30 Popularnih 40; 21.00 Telstar; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet; 22.30 V soju žarometov; 23.15 Mala nočna filmska. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Čas in glasba; 13.05 Baročni koncert; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Pihalne godbe; 15.30 DIO; 16.05 Di-vertimento; 16.45 Ekonomska politika; 17.00 Nove glasb, generacije; 18.05 Kulturni globus; 18.15 Slov. glasb, ustvarjalnost; 19.30 Operni koncert; 20.00 Dvignjena zavesa; 20.30 Promenadni koncert iz Londona; 22.30 Komorni studio; 23.50 Napoved sporeda; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 6.30, 8.00, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30,17.30,19.00 Dnevnik; 6.30 Osmrtnice; 7.30 Noč in dan; 7.40 Agencijske zanimivosti; 8.00 Pregled tiska.vreme; 8.50 Kulturni koledar; 10.00 Reggae; 11.00 Intervju; 11.30 Aktualnosti; 13.00 Daj, povej ; 15.30 DIO; 16.15 Glasba po željah; 17.00 Iz parlamenta; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Glasba in informacije; 19.00 RD RASLO; 20.00 Bla bla radio; 19.30 Večrni program; 22.00 Zrcalo dneva; 21.00 Glasba. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.40 32-322; 9.15 Glasbene želje; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Edig Galletti; 10.35 Sigla single; 11.30 Souvenir d' ltaiy; 12.55 pesem tedna; 13.00 Glasba po željah; 13.55 Lo- candina; 16.00 E., state freschi; 18.45 Istrske legende; 19.20 Sigla single; 19.45 Šport. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Poletne melodije; 8.30 Na počitnice; 9.30 Izbrani listi; 9.40 Revival, 10.10 Koncert: Klavirski duo Beatrice Zonta - vesna Zuppin; 11.15 Orkestralna glasba; 11.30 Odprta knjiga: Tisoč dni, dvesto noči M. Sosiča (T. Gogala, 9. del), nato Zabavna glasba; 12.00 Zelena eko-magija, nato Soft mušic; 12.40 Zborovska glasba; 13.20 Glasbeni predah; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Kavarna Bratuž; 15.00 Shalom, Izrael (dnevnik s potovanja, prip. Tereza Srebrnič) 16.00 Made in England: spoznavajmo angleški svet; 16.45 Pesem dneva; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: B. Britten; 18.00 Človek in tehnologija na robu 2. tisočletja; 18.20 Born in U.S.A.; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.;11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 10.30 Matineja; 13.00 Samo za Vas - Ostali Trst (pon.); 20.30 Loža v operi - Un palco ali' opera. ) Primorski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.o. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, VVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 UT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formam. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Poštni tr. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, lema 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE z r „ . SRED1SCE SREDISCE TOPLA HLADNA SREDIŠČE AMTI- VETER MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA 6 mJ 66 666 x\ c A VREMENSKA SLIKA Nad južno polovico Evrope je območje enakomernega zračnega pritiska. V višinah se nad našimi kraji ob Šibkih vetrovih zadržuje topel in precej vlažen zrak. <£h> 1010 '6 6 5 mm 6 č25 Nh 6 Si 1020 1020 05LO STOCKHOLM /r": J 6 5 6 iooo 5 HELSINKI 2/17<^7d S/23 ' O-* A BENKAVli rZ. V , T yV'/13 -LOND(Mlf^STER|AM 12/25 BERL|N V/26 A^ARSAVA 14/24 oBRUSEU 1010 “ms'2 « ’5/27 DU0NAJ 17/29 A ŽENEVA 16/29 ^UHBLJANA,4/2‘ DAn ^ ' B /V) ° MILANO BEOGRAD -/29 . / "X SPLIT -/- OSOFIJA 17/0 —-------SKOPJE o ____ . aS.-'-: MOSKVA o LIZBONA 19/27 .° Temperature zraka so bile Izmerjene včeraj ob 7 In 13 uri. ■a ^5 MADRID 18/36 o 21/33 '—c DANES ■ HB ■ CELOVEC O 14/24 11/22 € O KRANJSKA GORA „ O TRŽIČ 13/23 ČEDAD—^ O 19/31 O ; KRANJ GRADEC 15/25 ES - o S. GRADEC 12/13 MARIBOR ° 14/26 M. SOBOTA O 14/25 O PTUJ CELJE O 14/26 ■ OVIDEM 17/27 —^N. GORICA 16/28 GORICA q 19/26 O POSTOJNA KOČEVJE ,<5°K* ^ -N° Sggj mm M ZAGREB 16/26 _ N. MESTO 15/26 O O DANES: spremenljivo, občasno pretežno oblačno. Popoldne in zvečer krajevne plohe in hevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 11 do 16, ob morju 18, najvisje dnevne od 23 do 28 stopinj C SOSEDNJE POKRAJINE: spremnljivo do pretežno oblaCno. Pojavljale se bdo plohe in nevihte. .RIM DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.12 in zatone ob 20.06. Dolžina dneva 13.52. f LUNINE MENE Luna vzide ob 20.07 in zatone ob 4.52. PLIMOVANJE Danes: ob 3.42 najnižje -62 cm, ob 10.12 najvišje 43 cm, ob 15.55 najnižje -28 cm, ob 21.44 najvišje 49 cm. Jutri: ob 4.15 najnižje -65 cm, ob 10.43 najvišje 49 cm, ob 16.32 najnižje -33 cm, ob 22.21 najvišje 50 cm. MORJE Morje skoraj mirno, temperatura morja 24,6 stopinje. -J (vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ TEMPERATURE V GORAH °C 500 m............23 1000 m.............18 1500 m.............13 2000 m............10 2500 m ............7 2864 m.............4 SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI..,PA ŠE RES JE Desettisoči na grobu kralja rock‘n rolla Elvisa Presleya MEMPHIS - Prihajajo iz Avstralije in Japonske, Evrope in Amerike... Na desettisoCe oboževalcev pred dvajsetimi leti umrlega Elvisa Presleya je v teh dneh preplavilo Memphis, ameriško mesto ob Misisipiju. Namenjeni so v Graceland, na posestvo kralja rock‘n‘rolla, kjer je ta 16. avgusta 1977 umrl v starosti 42 let. Oboževalci, radovedneži in turisti iz vsega sveta prinašajo na grob svojega idola rože, spominke, plišaste medvedke in celo ljubezenska pisma. Na zidove posestva Graceland, južno od Memphisa, CeCkajo grafite kot Elvis za vedno, ali pa preprosto le Ljubimo te. Mnogi so na to "božjo pot" Elvisovih oboževalcev poromali že večkrat. "50 milijonov oboževalcev se ne more motiti, " je bilo reklo že v obdobju, ko je Presley s pesmimi Love me Tender, Heartbreak Hotel ali Jailhouse Rock prodajal plošče v zlatih nakladah. Obiskovalci pa mestu Memphis s 600.000 prebivalci tudi ne morejo škoditi - ob 20. obletnici Elvi- sove smrti naj bi 75.000 turistov tam potrošilo kar 25 milijonov dolarjev. Medtem ko številni hoteli in moteli nimajo vec prostih postelj in turisti ne morejo več najeti avtomobila, pa posel na ulici Beale Street, na Broadwayu Memphisa, cveti. Obiskovalce čaka pred kratkim odkrit doprsni kip mladega Elvisa, pa tudi nova restavracija Elvis Presley‘s Memphis Restaurant. "Povorka s svečami" je tradicionalni vrhunec "Elvisovega tedna", ki ga vsako leto priredijo v bluesovski metropoli na ameriškem jugu. Letos pričakujejo približno 75.000 obiskovalcev z vsega sveta, ki si želijo ogledati številne prireditve, poslušati Elvisovo glasbo ali se fotografirati z njegovimi posnemovalci. Na posestvu, ki ga je Presley v mladih letih kupil za 100.000 dolarjev, so letos za obiskovalce odprli tudi spalnico njegovih staršev, podjetje Elvis Presley Enterprises, pa tako kot vsako leto organizira krožnje vožnje po in okrog Gracelanda. (STA/dpa/AP) Odkrili gnezdo z jajci dinozavrov CALGARV - Paleontologi so na Jugu Alberte v Zahodni Kanadi odkrili gnezdo z najmanj desetimi jajci dinozavrov. Wendy Sloboda, ki se že več kot deset let ukvarja s tem področjem, meni, da bi prazgodovinaska jajca lahko pripadala ha-drozavru, reptilu s kljunom, podobnem račjemu, ali pa rogati zveri caratopsijan. VVamerski muzej dinozavrov zdaj vsak dan organizba obiske najdbišča na območju DeviTs Coulee, jeseni pa nameravajo jajca prepeljati v muzej. Na najdbišču DeviVs Coulee so doslej odkrib ostanke približno desetih različnih vrst dinozavrov (STA/AFP). Sosede imamo že več kot 10.000 let INNSBRUCK - V sosednji Avstriji so pri vasici Vent blizu doline Oetztal odkrili nove dokaze, da so ljudje tam živeli že pred 10.000 leti. Sledovi ognjišč in osti puščic, ki so jih našli na 2000 metrih nadmorske višine, so zanesljivo vsaj dvakrat starejši od znamenitega ‘Oetzija1; izjemno dobre ostanke po kraju najdbe poimenovanega prazgodovinskega človeka so odkrib leta 1991. ‘Oetzi1 je v tem delu Alp omagal pred približno 5000 leti. NajnovejSe najdbe pa dokazujejo, da je bil ta del Evrope poseljen že dosti prej. (STA/AFP) Angleška blagajničarka žrtev spontanega vžiga spodnjic HINDLEV - Neka blagajničarka v supermarketu v Hindleyju na sevem Anglije je doživela nenavadno nezgodo, ko so se ji spontano vžgale spodnjice. "Nenadoma sem začutila pekočo bolečino na zadnjici in pomislila sem, da me je pičila čebela," je pojasnjevala 25-letna Melanie Thompson. "Odšla sem na stranišče, si slekla uniformo in ugotovila, da mi spodnjice tlijo. Poskušala sem jih sled, vendar so se mi prilepile na kožo," je povedala mlada dama, ki je potožila, da ji je pripetljaj na zadnjid pustil nekaj centimetrov dolgo brazgotino. Tiskovni predstavnik podjetja je ocenil, da inddenta ni mogoče razložiti drugače, kot da je prišlo do stika med oblačilom in snovjo, ki vsebuje kislino. To domnevo je blagajničarka odločno zavrnila (STA/AFP) Tatovi vrtnih palčkov spet nadeto ULLE - Odkar je skupina oboževalcev Sne-guljdce in sedmih palčkov obnovila kampanjo za osvobajanje vrtnih palčkov, ti v Frandji znova izginjajo. Fronta za osvobajanje vrtnih palčkov, katere dani v skupinah po sedem ponod kradejo palčke, je začela s krajo 10 keramičnih palčkov z vrtov v okolid Dunkirka, v bližini belgijske meje. Maskirani kradljivd so v januarju objavili premirje, potem ko so v Normandiji zasegb in "na svobodo spustih" 30 palčkov. (STA/Hina/Reuter) Kamelje dirke na severu Evrope BERLIN - Na berlinskem stadionu Hope-garten se bodo danes, prvič na Stari celini, v teku pomerile - kamele. V najpomembnejši od petih dirk bodo kamele tekle za nagrado šejka Zayeda, ki jo podeljuje predsednik Združenih arabskih emiratov šejk Zayed bin Sultan al Nayan. Kot dodatni nagradi za najboljše džokeje so v Berlin že poslab meč in dvorezno bodalo iz čistega zlata. V nemški prestolnid se bo pomerilo dvajset najboljših arabskih kamel, ki so se proti sevem odpravile že novembra lani. Kamele so se uspešno privadile novemu okolju, o čemer priča tudi podatek, da je sredi nemških gozdov prišlo na svet kar pet kameljih mladičev. (STA/Tanjug) Po morju in snegu tokrat tudi deskanje po nebu Pri Luganu v Švici se je odvilo tradicionalno srečanje deskarjev Board over Europe: snemalec Rickster Powell (levo) je posnel deskanje po nebu Viviane VVegrathove.