f
Published and distributed nndef permit (No. 666)* authori led by the Actgf October 6,1917, on file at the Post Office of Hew York, N. Y. — By order of the President. A. 8. BnrlesoiL Poatnuiiiter a«*«™.l
The largest Slovenian daily in the United State*:-
Issued every day except Sunday* Lefal Holidays. 50,000 Readers
GLAS NARODA
_list slovenskih delavcev v Ameriki.
NajreQi »Sovenski dnevnik I v Zedinjemh državah
I Velja za vse leto ... $3.50 j Za po! leta......$2.00
T«teph/mm: OOETLAHM 4687. _Knfr »d a. Mmcon6 OU- Msttor. Umytmnbtr ti. 1908. ti th» Ofhcm nt n*w York. M. Y„ under thm Act of Oonom of March a 1871.	.J	Telephone OOKTLAKDT *687.
WO. 226. - ŽTEV. 226.	__NEW YORK, THURSDAY, SEP TEMBMt 26, 1918. — ČETRTEK, 26. SEPTEMBRA, 1918.	VOLUMS XXVL - LETNIK XXVI.
25 LET OBSTOJA G L AS NARODA
trudil in mučil v potu svojega obraza, po rudnikih in tovarnah je imel v mislih le eiio stvar — namreč tu, kako bi pomagal svoji družini doma ter s tem tudi vsem svojcem.
Posluževal se je posredovanja raznih varljivih tvrdk, ki so bile vse prej kot zanesljive in kojih edini cilj je bilo izrabljanje našega priprostega ji lahkovernega naroda.
Takrat pa je vstanovitelj našega lista posegel ter pričel z odpo-šiljanjem denarja v staro domovino. To podjetje je bilo nadvse uspešno in sloves zanesljivosti in poštenosti tvrdke se ni razširil le med našim narodom, temveč tudi med drugimi slovanskimi narodi, kojih družabnik je b;l naš delavec.
Podjetje je uspevalo, ne na podlagi kot se je zasnovalo veliko ameriških podjetij tnjega izvora, temveč na izključno pošteni in strogi ameriški podlagi.
To delovanje pa je tudi izzvalo odpor od strani ljudi, ki so se skušal; obogateli na cenen način ter si pridobiti premoženje z žulji slovenskega naroda v Ameriki.
Iz tega so se izeimili številu: boji, ki niso sicer zanimali širše javnosti, ki pa so bili kljub temu velepoinembni v smislu, da je šla tvrdka vstanovitelja našega lista zmagoslavno iz tega boja ter je bila najbolj poštena in najbolj ku-lantna napram našim ljudem, ki so ji poverili svoje zaupanje.
Povsem jasno je, da je bil s tem v zvezi tudi list Glas Naroda, kajti v prejšnjih patriarhaličnih ea sili se je smatralo zvezo med orne njenim podjetjem in listom za povsem samoposebi umljivo. Umlji-vo je vs led te ga tudi, da so prišla na površje tekom časa številna nespo razumi jen ja, ki so bila povod neštevilnih in neplodnih časnikarskih razprav.
V	zvezi s tem se lahko povsem odločno in jasno izjavlja, da ni b ia politična smer lista in njegova upra.a v nikaki meri odvos-na od splošnega položaja trgov-skega podjetja samega.
Splošna smer lista je bila odvi-sna ed nole napredovanje narodne ga življa v Ameriki v popolnem
soglasju ž nji m.
List je prevzel nase vsa o?itu-nja. ki so se porajala v zvezi s tem. Vedel je. da so naši ljudje kritični, da ne odobravajo vsake stvari in da je težko izbrati pravo njih misel.
Izdajateljem našega lista je bilo vse to jasno od prvega pričetka ter so uredili svoje delovanje so gla-.no s t^m. Njih prvi namen je bil dovesti do splošne izobrazbe med slovenskim narodom ter vz buditi zavest, da je mogoče velik cilj doseči edinole potom splošnega sodelovanja slovenskega življa v Ameriki.
V	tem smislu je deloval naš list od začetka do današnjega dne.
Od pričetka je imel na razpolago le skromna sredstva, ki so pa »ila kljub temu merodajna vspri čo malega priseljevanja.
Polagoma se je pa delokrog našega lista razširil ter zavzel sedanjo širino.
V	tem času je prišlo na povr šje vprašanje narodnostne enot nosti Jugoslovanov. Takoj, ko se je pojavilo to vprašanje, je zavzel naš list absolutno narodnostno stališče, na katerem je vstrajal od začetka. V dokaz temu hočemo na drugi strani priobčiti izvlečke iz člankov našega lista, katere smo priobčili pred štirimi leti in ki nudijo zadosten dokaz, da je bilo naše stal »če od pričetka — pravo in da bo pravo do končnega zaključka velike svetovne vojne-
list.s svojimi malenkostnimi sredstvi. ga je navdajala le ena misel. ni ta je bila lazoistrenje duhov med našim narodom v Ameriki in vdejstvovanje ciljev, katere so s. zastavili vsi najbolj rodoljubni ljudje, ki so vedeli, kako se odetrplja veja za vejo za nai slovenski narod, ki ni velik po številu a mogočen po mislili in prt roK velike bodočnosti.
V	t 'm smislu je vstanovil Mr. Frank Sakser svoj list in ga vod 1 z velikimi težkočami do končnega uspeha.
Razmere ->o postajale vedno bolj zapletene.
Priseljevanje je postajalo vedno obširnejše in vsledtega je rasla i udi potreba po listih in po splošnem družabnem gibanju. (Jlas Naroda je verno zasledoval vse dogodke, ki so se za vršil i v slo v nsk. ameriški javnosti ter tudi vzgajal narod k edinstvu in sklop Ijeu.'u vseh narodnih moči.
Bil je njegov nepristranski o-zuanjevalee stvari, ki so se vršile po širnem svetu, a je pri tem posvečal pretežno važnost dogou kom v Ameriki sami.
Zanimal se je za dogodke posameznih slovensk h naselbin, zanimal se za njih razvoj ter pov-speševal vse težnje družabnega značaja med slovenskimi naseljenci v Ameriki.
V	tem oziru je vršil svojo prvo in največjo dolžnost v zvezi z — drugo dolžnostjo, da pripravi slovenske priseljence na ameriško državljanstvo ter na vso vdelež-bo pri vel kih predpravicah, ki jih ima ameriški državljan.
Ko se je pričelo med slovenskimi delavci v Ameriki gibanje, da se slovenski delavski narod orga nizira tudi v podpornem smislu ter stavi s tem na lastno podlago, je bil Glas Naroda prvi, ki je žrtvoval svoje predale ter priobče-val bodrilne članke v prilog podpornemu združenju slovenskega naroda v Ameriki.
V	onem času se je vstanovila Jugosl. Katoliška Jednota. Vsta-uovili so jo t-lani. ki niso soglašali s separatističnimi težnjami in splošnimi cilji prve slovenske pot? porne organizacije, ki je b la Kranjsko-Slov. Kat. Jednota.
Novovstanovljena organizacija se je morala boriti v pričetku z velikimi težkočami ter se lahko reče. da je bil Glas Naroda nje najboljši zagovornik v težkih dneh boja za obstanek. Ud onega časa naprej je ostal list organ-zaeiji vedno na strani ter jo podpiraj v vseh njenih težnjah, ne le z besedo, temveč tudi z dejanjem.
tedanji proevit organizacije je jamstvo, da ni bilo delo Glas Naroda brezuspešno, temveč da je padlo seme na rodovitna tla ter vzklilo.
To pa je bila le ena stran delovanja našega lista. Njegov glavni namen je bil od prvega prčetka naprej tvoriti vez med slovenskim narodom v stari domovini ter slovenskimi priseljenci v A-uieriki.
V	tem smislu je vršil veliko in nad vse pomembno nalogo vspri-čo splošnega mrtvila, ki je vladalo med Slovenci v Ameriki.
Lastnik Glas Naroda. Frank •Sakser. je iznrevidel potrebo, da oživotvori tudi finaneijelno vez med tukajšnjimi rojaki ter onimi onstran morja. Večina naših ljudi je prišla v Ameriko v namenu, da pomorejo svojim ljudem doma. da oprostijo zadolžena posestva dolgov in da se vrnejo podo-ločenem času domov ter si ustanove svoja prosta domovja.
Naš slovenski delavec, ki se je
krajevno skupino vseh Združenih držav'.
Dasiravno je bila materialni--krb prva in poglavitna, se j^.' vendar po prvotnem mrtvilu ogla-f i a med našimi ljudmi v Ameriki potreba, da'stopijo v zvezo med seboj, tla s.* medsebojno .spoznajo in da ustvarijo n. k teme j. na katerem bi mogli .-kupno in uspešno napredovati z zdruenimi mor.ni.
V	tem smislu se je prijel napre-dek slovenskih priseljencev v A-meriki. Obstajala pa je še ena ni največja potreba. Treba je bilo pisane in tiskam1 be>ede. ki bi družila različne slovenske naselbine med seboj, ki bi dajala i/raza medsebojn m željam in težnjam in ki bi bila merilo našega napredka in solidarnosti.
V	tem času pa je prišel v Ameriko ustanovuik našega lista — Frank Sakser.
Kot že omenjeno v predidočem. je vladalo na našem kulturnem in duševnem polju veliko mrtvilo. Ljudje, ki so pr šli semkaj ter se hoteli zavzeti za višje ideale, so naleteli na kaj velik odpor.
Prvi slovi nsk i list. ki je bil v-stanovljeu v Ameriki. — Ameri-kanski Slovenec — je bil zgrajen izključno na katol ško-klerikalni podlagi, koje stranka je obstajala v ondotnem času v naši Sloveniji. Duhovni voditelji, ki so stali na čelu celemu podjetju, so domnevali, da bo mogoče organi zirati ves slovenski narod v Ameriki pod okrilje slavnozuaue a sedaj propadle klerikalne stranke na Slovenskem.
Prvi in najbolj znameniti pred-st avitelj te klerikalne stranke. — dr. Ivan Sušteršič. se je izkazal tekom sedanje vojne in tekom iz-polnjenja naših narodnostnih ciljev kot mož. za katerega se je domnevalo prej. Vsak resnični Jugoslovan in vsak prijatelj slovenskega naroda, je videl v tem človeku eksponenta, to je pred stavitelja avstrijske misli in nadalje predstavilelja tipa navadnega človeka, ki se skuša z malen kostnimi sredstvi in na škodo naroda povspeti visoko do — ministrskega stolea.
Sušteršiču se ta želj ni izpolnila. kajti zadel je na prevelik odpor Slovencev vseh prepričanj. — klerikalnega in liberalnega, ki so imeli vsi v mislih osvobojen je našega naroda.
Na podlagi vseh sporočil i/, sta lega kraja in ki so bila pristranska. ker so se tikala izključno sta-rokrajskih vprašanj, je bilo ne obhodna potreba vstanoviti v svobodni Ameriki slovenski list. k-bi se zavzemal tako za rojake v starem kraju in njih resnične težnje kot za arner ške ideale svobodne demokracije.
A' tem smislu je vstanovil Frank Sakser z malenkostnimi sredstvi li-^t Glas Naroda.
To se je zgodilo pred petindvajsetimi leti. to je v času, ko je bila slovenska javnost v Ameriki razorana in ko ni bilo skupne vezi. ki veže vse preseljence v Zdru žene države in ko jih veže do sedanjega časa.
Vstanovitelj našega lista je prišel v Ameriko kot človek poln idealov in poln misli, da bo mogoče našemu narodu v Ameriki pripomoči do boljšega uspeha potom zedinjenja. potom vezi v enem glasilu, katero je Sakser vstano-vj) s svojim Glasom Naroda.
Edini list. ki je obstajal pred tem časom, je bil Amer. Slovenec, vstano vije 11 dve leti prej. Frank Sakser je spoznal potrebo vstano-vitve liberalnega lista, ki bi zadostoval potrebam vseh ameriških Slovencev. Ko je vstanovil
Tako se je pričelo veliko izse ljevanje jugoslovanskega naroda v Amer ko, ki je imelo svoj popolnoma utemeljen vzrok.
Znano nam je seda j splošno, da se izseljevanje v Ameriko ni vrši-1.» iz dežel kjer so bite državne u red be pravične in kjer se je na rodu nudila prilika za obstanek na lastni gi*ud..
Nasprotno pa vidimo veliko priseljevanje iz dežel, kjer so bili živi jen-ki pogoji za maso naroda neugodni, kjer se slednji ni nudila pri! ka za obstanek in napredovanje in kjer se je posamezne skupine plemena in naroda zasledovalo radi njih narodnega, verskega ali pol ličnega prepričanja.
Tako v rdimo uaprimer veliko priseljevanje Nemcev v Ameriko po kruto zatrti revoluciji a. leta 1848. Se pred neda.nim časom je bilo v Ameriki veliko Nemcev, ki so se vdeležili revolucije proti nemški avtokraeiji, ki šo se pozneje prostovoljno udeležili državljanske vojne na strani Unije proti južnim državam.
Isto velja tudi glede zatiranih naiodnosti v Turičiji. isto velja glede Židov v avtokratični Rusiji in isto g'ede naših lastnih slovensk h izseljencev.
Ker ni bilo obstanka doma, so prišli v deželo svobode iskat si boljših življenskih prilik in s trdnim sklepom, da uspevajo ali poginejo.
To je bit pričetek slovenske emigracije v Združene države n v manjši meri v Kanado in Južno Ameriko.
Prvi priseljenci našega naroda v Združenih državah, so bili poljedelci, ki so imeli trdni nauiei. nastaniti se tukaj stalno ter vsta-nov ti si svoja lastna domovja.
Prišli so z denarjem ter se nastanili po farmah, na katerih uspevajo njih potomci še sedaj.
Drugi val priseljevanja je obstajal iz bolj revnega sloja naroda. ki je prišel semkaj v upu, da ti s trdnim delom pribori neodvisnost in blagostanje v obsegu, ki je pač mogoč za navadnega človeka.
Tako opazimo krog leta 1870 priseljence, ki so prišli sem kot navadni dninarji in izurjeni delavci. ki so si pa z lastno močjo pripomogli do boljšega kruha ter postali neodvisni obrtniki, trgovci. veletrgovei jn podjetniki > splošnem.
Marsikdo, ki je prišel semkaj praznega žepa. ki si je pomogel do blagostanja z vstrajnostjo in pridnostjo, in veliko j h je bi!" takih, ki so znali pametno izrabiti nudeče se jim prilike ter so o-pomogli z zemljišči in z njih vedno rastočo vrednostjo.
Tako vid mo v najstarejših naselbinah v Ameriki prikazen dolgost o ječi h. in lahko se reče bogatili ljudi, ki so prišli brez vsakega denarja semkaj.
Vsi naši prvi priseljenci v Ameriki so prišli iz materialnih nagibov. ker jim je manjkalo v domači deželi predpogojev za uspešno napredovanje in proevit. Ti materialni razlogi pa so imeli tudi posledico, da so se posamezne skupine slovenskih priseljencev v A-meriko razkropile, da je vsaka posamezna skupina odšla na svoj prostor in da ni obstajala med temi posameznimi skupinami nika-ka organična in duševna vez.
Vse to je do vedlo do 'tega, da niso Slovenci v Ameriki vedeli, koliko j h je in kje žive.
Ladje, ki so prihjale v iiewyor ško pristanišče, so privažale neprestano tropo za tropo slovenskih priseljencev in vsak njih je imel naslov, ki ga je vedel \ to ali ono
nje Slovencev v Združene države v letih krog 1S(>0, ko so postale življenske razmere v Avstriji naravnost neznosne.
Po sloviti marčni revolucij, leta 164S., ko so vsi avstrijsko-ogrski narodi brez vsake izjeme. torej vključno tudi Nemce in Madžare, spoznali vso perfidnost, nepostav-no&t. na zadnja št vo. klerikaiizem in nezmožnost obstoječe avstro ogrske vlade pod zloglasnim Met-ternichovim rež mom. so ti narodi vedeli, da jim nadaljni obstoj v Avstroogrski mogoč edinole pod pogojem, »la se razmere korenito preokrenejo.
Kaj takega se pa ni zgodilo.
Madžari in Nemci kot vladujo ča naroda, dasiravno predstavljajoča manjšino, sta sklenila pogodbo. koje vsebina ge predstavljala narodno polit čno in ekonomsko pogfbel j vseh drugih narodov, živečih v okvirju avstroogrske mo narhije.
Na umeten način se je skrpuca no državo razdelilo v dve ustavodajni in administrativno ločeni polovici, kojih eno je predstavljala Avstrija, drugo pa Ogrska s priveskom kraljevine Hrvaške in Slavonije. Sporazum, kateri je bil sklenjen leta 1867.. je bil smrtm udarec vsem narodnostnim težnjam in vsem osnovnim pravicam ostalih narodov, ki so živeli v avstroogrski monarhiji.
Dežele slovanskega juga so na umeten način razdelili meti dve državni polovici. Dalmacija je postala član avstrijske polovice, do-čiiit se je hrvaško Primorje z Reko priklopilo ogrski državi, ne o-ziraje se na zgodovinska prava hrvaške kraljevine do tega Primor-ja.
To je bso lela IS67.
Se večje zločine pa so v p rizo-rili pozneje, ko so na berlinskem kongresu priklopili turško provinco, Bosno in Hercegovina Avstroogrski. seveda začasno pod turško suveren it eto. a z Izrecnim namenom, da se v doglednem času trajno priklopi ti dve provlii-ci Avstroogrski.
S tem se je končno razdelilo jugoslovanske dežele, ki so bile sicer že prej razdeljene, a kojih osvobojenja je bilo pričakovati vsak dan.
Na ta način so postale razmere med našim slovanskim jugom vedno bo!j napete in zločinska po-1 tika nemško-madžarskih poten-tetov je dovedla do tega. da so postage naravnost neznosne.
Narod, ki je živel na svoji rod n: grudi, ki se je v potu svojega obraza boril za vsakdanji kruh in ki je videl pred seboj povsem ja^no in določeno svojo po gi bel j -e je pričel vpraševati. — zakaj in kako to.
Vzel je vso stvar s povsem prak ličnega, namreč z materialnega stališča, kajti tuja vlada mu ni dovolila, da bi se ga navdušilo s.a narodne ideale ter ga napolnilo z visokimi misli glede bodočnosti svojega naroda.
Prit skali so davki.
Prihajale so vedno večje in večje naklade in naš priprosti človek je izprevidel, da mu ni na domači grudi nikake rešitve in da se mu je treba obrniti drugam.
Nikdo ne more opisati čustev, k: so navdajala vsakega, ki je zapuščal domačo grudo in se napotil v nepoznani svet. Napel je vse svoje sile. da se izogne temu ko. raku ter si prigovarjal na vse mo goče načine in se tolažil.
Sila pa je bila neodoljiva in — končno je prišel do zaključka, da je zanj le še en izhod namreč iz-selenje v deželo svobode in enake priložnosti za obstanek.
Ko je Krištof Kolumb leta 1492 ra/kril Ameriko, se je odprl evropskemu svetu čisto nov pogled. Polagoma je pričelo prodirati med različne narode Evrope, da obstaja novi svet, ki nudi brezp rim erne prilike vsem, ki se jih hočejo poslužiti.
Od tedaj datira prVei jevanje v Ameriko.
Temelj organizacije Združenih držav je b 1 položen, ko je Francija zasedla Louisiano in ko so se llolaudci izkrcali ob izlivu ameriškega Rena — ob Hudsonu pri New Vorku. S tem je bil položen temelj bodočemu državnemu organizmu.
S tem je bil položen temelj razvoju svobodne države, koje vres-iiičenje se je izvršilo šeie približno dve-to let pozneje.
Ameriška revoluc ja se je kon •'•lila z ziuago ameriških prostih držav. Vstauovili so republiko, sestavili ustavo, proglasili prokla-macijo neodvisnosti, ki je glede visokih ciljev in nesebičnih namenov brez primere v svetovni zgo doviui. in vstale so Združene države Severne Amerike.
Cast prvotne kolon zacije so minuli.
Ameriški narod, obstoječ na ju-<*u iz francoskih in španskih priseljencev. je pričel stremiti po na-daljnein razširjanju, kajti ni se hotel omejiti na tesne meje pasu ob Atlantiškem oceanu. Podjetni ljudje, ki so si hoteli vstvariti boljše življenske pogoje, so šli naprej, nalik karavanam v Sahari, s svojimi ženami iti otroci in r, vsem svojim imetjem v smeri proti zapadu, da kolonizirajo velike in plodonosne ravnine, ki se raztezajo onstran reke Delaware in dalje preko Mississippi.
Tako se je vedno bolj širil krog držav, ki so stopale v zvezo z ameriško demokracijo in tako je vedno večja postajala moč zastave. koje prvi simbol je bil v-dejstvovan v Philadelphiji.
Novejša zgodovina Združenih držav ne obsega druzega kot boje s sovražnimi indijanskimi plemeni. ki so se vstavljali prodirauju belega plemena proti zapadu.
Notranji proevit Združenih držav je stvar, katere se nočemo lotiti v naslednjem članku. Kljub temu pa lahko izjavimo, da predstavlja veliko borbo svobodomiselnih ljudi, polnih ljubezni do svo bode. za prostost in za samoodlo-čenje na svoji lastni grudi.
V tem je na kratko vsebovan ••»la zgodovina Združenih držav od revolueijskih let pa do najnovejšega časa.
Amerika ne pozna zgodovine — kot jo poznajo različne evropske države. Amerika je povsem revo lucionarnega značaja, kajti od prvega pr četka je obstajalo prebivalstvo Amerike i/. ljudi, ki niso bili zadovoljni z obstoječimi raz merami v Evropi in ki so želeli bolj svobodnih tal za uresničenje svojih teženj. Vsled tega Severna Amerika tudi ne pozna nikakih monarhov, nikakih avtokracij in nikakih Ijudij. ki bi hoteli vsilit> svojo voljo narodu.
Ljudje, ki so prišli na to stran-atlantiške obali, so pr šli sem v izrecnem namenu, da se izognejo vsakemu zatiranju in da si zasi-gnrajo popolnoma svoboden obstoj.
Ta misel je vodila tudi prve slovenske izseljence, ki so prišli preko morja v Združene države Severne Amerike. Ne oziraje se na posamezne misijonarje, ki so prišli v resničnem apostolskem duhu. da izpreobrnejo h krščanski veri še ostale ameriške Indijance, se je pričelo pravo priseljeva-
Kampanja za četrto posojilo
PREDSEDNIK WILSON BO GOVORIL V PETEK V NEW YORKTJ TUR O TVORIL KAMPANJO 2 GOVOROM V METROPOLITAN OPERA HOUSE. — GOVOR ZAKLADNIŠKEGA TAJNIKA MC-ADOO — KAKŠEN SMISEL IMA RAZPISOVANJE POSOJIL? j
Mte* Br	|Jgg|H „ Bi 1 jg W M j|w(fi|||Hra
Washington, D. C., 23. septembra. — Kot se je izvedelo danes iz uradnih virov, ho predsednik Wilson osebno otvoril v mestu New, York« kampanjo za četrto posojilo Svobode.
Govoril ho v petek zvečer v MetropolitaTi Opera FTonse in deer pred velikim zborovanjpem, katero je priredil odsek za posojilo Svobode v zveznem rezervnem okraju New York.
Predsednika bo uvedel governer zvezne rezervne banke Strong.!
Zakladniški tajnik MeAdoo je govoril v Carnegie Hali v New Yorku pred razli. nimi odseki in društvi, ki bodo vodila kampanjo zr. t četrto posojilo.
Kampanja se bo ofieielno pričela v soboto.
Potom razpi-a četrtega vojnega posojila hočejo spraviti skupaj vr l kai!"i:o svoto petih miljard dolarjev kot je objavil to zakladniški' tajnik.
Novo vojno posojilo bo neslo, kot tretje, štiri in četrt odstotka obresti. Izplačljivo bo v dvajsetih oziroma petnajstih letih.
Kampanja bo trajala tri tedne in sicer 04 28. septembra pa del vključno 19. oktobra.
tjovor zakiadniškega tajnika MeAdoo-a je imel naslednjo vsebino :
Četrto Posojilo Svobode je največje, kar jih je bilo dosedaj razpisanih, namreč šest tisoč miljonov dolarjev. To je velikanska svota. Tako velika, da je za človeškega duha težko predstavljati si jo ali pojmovati njeno velikansko moč, če se jo izpreineni v ameriško silo ter jo vrže na tehtnieo v Franciji.
Potem ko je državni zakladničar omenil, da je treba armado v' polju podpirati z armado doma, da je denar ena izmed glavnih potreb vojne in da so delavei za Posojilo Svobode pri p rej Snih posojilih sijajno vršili svoje delo. je nadaljeval:
Velikanske >vote. katere izdaja Amerika v tej vojni, pa se ne rabi le v razdejalne svrh*. Velike svote uporabljamo tudi za konstruktivno delo. ki bo trajne vrednosti za ameriški narod. Gradimo! si sedaj veliko trgovsko mornarico. Po nje dovršitvi bo to največja, i največja in najbolj moderna trgovska mornarica sveta. Ladjedelnice! in doki. katere gradi za promet tega trgovskega brodovja, so bistven del njega.
Naša trgovina po vojni bo zelo povspešena vsled teh velikih narodnih pod jet j.
Denar, katerega porabimo v ta namen, je za ameriški narod nalaganje kapitala naravnost neprecenljive vrednosti.
Posojila na vlade zavezniških držav predstavljajo dolgove velikih narodov, katere se bo v pravem časn plačalo nazaj.
Obveznice četrtega Posojila Svobode nosijo štiri in četrt odstotka obresti na leto. Zapadle bodo dne 13. oktobra 193$. če ne bodo iz vedle Združene države pridržano pravico, da jih vnovčijo že dne 15. oktobra 19:>:i.
Te obveznice so nalaganje kapitala brezdvomne varnosti.
Nikdo, ki posodi denar vladi vsled nakupa Liberty bondov, n<i sme biti v st.-ahu, da se mu ne bo vrnilo svoje ob času zapada ali da se mu ne bo točno plačalo vsakih šest mesecev obresti.
Vsak kupec vladne obveznice stori vsled tega to, kar je za njegov lastni blagor najboljše, pripomore k uspehu naših armad na bo jišču, k zopetnemu ustanovljenju miru in k zvarovanju prostosti in demokracije v bodočnosti.
Razentega pa bo pripomogel k konstruktivnemu delu. k ustvai jen ju velike mornarice, ki bo izvajala trajen upliv na prosperiteto in usodo ameriškega naroda.
Kdo naj kupi bonde? Ym : Delavec in delavka, možki in ženske, ki prejemajo stalne plače, ljudje z zmernimi sredstvi 111 ljudje velikih sredstev naj bi prav posebno kupovali obveznice.
Vsi naj hranijo denar ter tra spravijo tja, kjer ga ne morejo požreti moli ali rjaviea, kamor ne morejo vdreti tatovi, ter ga vkrasti.
Liberty bond odgovarja v polni meri tem pogojem, posebno, če je registriran pri zakiadniškemu uradu Združenih držav.
Cc je registriran, ga bo zakladniški urad nadomestil, če bi lastnik bond izgubil. ali če bi bil ukraden.
Zakladniški tajnik je omenil nadalje, da so plače sedaj višje kot kdaj prej, da je čas varčevati in da bo imel sedaj prihranjeni denar po vojni dvakrat tako veliko kupno moč kot sedaj.
Nadaljeval je:
Možki in ženske, ki ne hranijo sedaj denar, ter ne skrbe za bo-doenost. bodo morda prišli v potrebo, če bodo težki časi spremljal , povratek mir. Vsled tega je dolžnost vsakega skrbeti za ta čas in vsakdo, ki ne bo skrbel, bo povečal težkoče j>ri zopetnem prilagode-nju industrijalnih in trgovskih razmer. Vsakdo pn, ki je varčeval za tako zopet prilagodenje ter odredil vse potrebno, da olajša ta proces, i tfe tudi skrbel, /a nadaljevanje prosperitete naroda ter za blagosta- ' nje vsakega posameznika — državljana.
Vsakdo naj bi smatral vsled tega za svojo dolžnost kupovati ob- 1 veznice ter tudi za svojo dolžnost, da jih proda le v slučaju najskraj- , nejše potrebe in da se ne pusti zavesti od nedomočjubnih ljudi, ki mu t hočejo odvzeti take obveznice.	,
Zakladniški tajnik je rekel nadalje, da je že večkrat apeliral 1.«, kupce Liberty bondov. naj se vstavljajo zapeljevanjem brezvestnih j ljudi ter lin ne zamenjajo svojih obveznic za akcije in obveznice dvo- 1 ml ji ve vrednosti ali za blago, za katero se zahteva višjo ceno kot 1 plačano v gotovini,
Ponovno seui rekel, da se ne more ničesar imeti proti prodaji t Liberty Londov, če postane taka prodaja neobhodna potreba vsled j kake nesreče. .Vi pa moramo stalno apelirati 11a inteligenco in lastni -interes te,* domoljubje kupcev Liberty bondov, naj slednje ohranijo 1 prav do skrajne meje in da naj smatrajo to za sveto dolžnost, katero moralo vri ti v J »»i vr.in!
Jugoslovansko gibanje priznano
RIM, IT Alfi J A, 25. SEPTEMBRA. — V SOGLASJU S SKLE POM KABINETA DNE 8. SEPTEMBRA JE VLADA NASVETO-VALA ZAVEZNIŠKIM VLADAM, DA SMATRA JUGOSLOVAN SKO GIBANJE ZA RASGLAŠENJE NEODVISNOTI IN VSTVAR-JENJE SVOBODNE DP.ŽAV3, KOT GIBANJE, KI JE V SOGLASJU S PRINCIPI, ZA KATERE SE BORE ENTENTNI ZAVEZNIKI. —
VLADE SO, POTRDIVŠI OBVESTILO, IZRAZILE ZADOVOLJSTVO NAD IZJAVO ITALIJANSKE VLADE.
Italijansko priznanje jugoslovanskega gibanja s tem končuje velik spor, ki je vladal v Italiji, kajti zunanjega ministra Sonnina so ostro napadali, ker jr naspotoval temu, da bi se na vzhodnem obrežju Jadarnskega morja vstvariia slovanska država.
GLAS NARODA, 26. SEPT. 1913 -	_
GENERAL VASBTIČ, POVELJNIK I. SRBSKE ARMADE, VZPODBUJA SVOJE ČETE.
rf*^" m	i"1 ■' —■* ■	» ■■»	■■! ■—nrirmiTM i—
Z Balkana
Armada dolgonosega Ferdinanda se umika na sto milj dolgi fronti. Zavezniške čete zavzele' progo.
I
! London, Anglija. -jr>. septembra. 1 Vsled uspešnega zavezniškega I prodiranja se je bolgarska arma-j da razdelila na vee delov, ki pa
; nimajo med seboj nobene zve/e. jOla bolgarska fronta j«: dni«*a j *milj Bolgari drže sedaj >am > petiiulv£jset milj te fronte, na e-jstalem delu se pa neredu* umikajo.
j y.n seboj puščajo topove, razne (potrebščine in ee!«» svoje ranjen« I Sovražnik se obupno vsiavlj; r,.< 2^ i s J dolgi fronti in sirer me! iDemirkapu ter med trdnjavo St rnmieo.
j Proti tem postojankam prodirajo zmagovite čete gen. d'Espere.v. Pa sektor je najvažnejši na eel i j bolgarski fronti, kajti la sektor I varuje pot do najmočnejše bolgarske trdnjave Strumice. j l:»kaj <r vrše tuli liajohtip :i > jsi boji. ki so dosegli ► j višek ]»! 1 r; ki Vardar.
Zavezniki napredujejo na \ - h } i-cn-kah. Poslediea njihove ofenzive bo popolno razdejanje bolgar->'xe armade.
J Neredno umikanje sovražil.h j-kupin zapadno od Vardarja i:a dal ju je. I "pati je, da bodo nap»e-jdujoči Srbi. Francozi in Italijani j odrezali Bolgarom pot.
Bolgari se umikjo proti Velešu. j važnemu mestu ob Vardar ju. se. i vi no od (Iradska. Bolgari <0 jim j neprestano za petami ter se na ne-I katerih točkah že enio od , (iradska.
i i Srbi so prekoračili reko Vardar js verozapadno od tega mesta te: p> vstanovili tretje predmostje. ki i brani sovražniku umikanje pr.ti Velešu.
1
J Zavezniki >0 vzeli vso železni-j.ško progo B>tolj-Prilip-(.iradsko .jTa železniška proga je vezala dve »olgarski armadi onstran Var-;«la rja.
j Srbska kaValerija je oddaljena • komaj deset milj od druge konnu ! nikaeijske črte Veleš-lšip in Pri-
yij>.
J Bolgari ^o oklenili u> progo ob Ijupii" braniti. Obe nasprotni si sili 'jtekmujeta za Skoplje, ki je naj-• I važnejše komunikacijsko -redi
1 šee.
J renin.mestu so zavezniki ravno 'jlako blizo kot Bolgari. I Oruga bolgarska armada pod j Poveljstvom generala Fcdorova s-j umika pred Angleži in Grki med j \ ardarjem in Strnmo. I \ najkrajšem času bodo Angle-\zi vdrli v bolgarsko ozemlje.
I
Iz carjevega zapisnika.
London, Anglija, L'4. s,piembra l\ Londonu so pričeli izdajati za p'Miik bivšega farja Nikolaja; v ' •'«■»>■' dnj«-ni navajft.no izvle- ek. ; katerega jr napisal kmalu j»of,-r„ _ko se je mnral odpovedati ,»rr j^tobi:
j - nt ir.-a J'»I7. 1'iis. J	,
M»!»|b-v. .Milia-I s- j.....i povedal
I " maiva. J*osfo\i| >...„ v......
,ai-m:.d. Moj, >f*e j,. ,kor.» poeilo i 10. marea. Sprejel	^^
»eneke^florffa ; nakar -e,„ vr^dil
papirje. katerih m-kal-rt >ej.| Sfxgal.
: Poz ne -.ju odmetaval sne«', i -7. cptftnbra. K.-mni^kv no prosit, da ..mejim ča> SVo .Jo družrn , pri ob -du. da bo delat ki m vojaški >vet miren s.-„, ... vdal.
i :: junija. - Alrksi.,. ko se je '^a! - puško, je mi lal eu strel i Vojaki ^o zahtevali od častnika ,'fa iionfiseira puško. I P'- junija. Dobra poročila j Vie i i Milo UM) tisoč Xemeev. Bog hvaijeii; zopet sC Čutim mia" dega.' *
j Poole je prišel na Švedsko.
; Washington, l>.	S(pt. __
Ceneralni konzul Združenih držav j Poole je prišel iz Moskve v Hel-,<u«gfors ter iina jutri priti v
.Sfeekholm.
I X' ko poročilo iz He]>jn^forsa ],VHvi. da je o-pneraini konzul sre<".
joišei na finsko mejo. Po prejem:, lf«ra obvestila, je izjavil LajlsUig. da je pred enim tednon-ir:u-■ M-iJ Poole-ju. ki je bil zadnj! ameriški uradnik, ki je še ostal v boljš viški preMoliei, da naj od-poi 1: )•• iz Rusije.
Poročilo ne omenja angleških in
Irattenakih konznlnrni^ ttratftrikov. katere zadržujejo boljše viki.
1
I Oficijelna poročila
: FRANCOSKO POROČILO.
i
Pariz, Franeija. 25. septembra. — Dnevno. — Tekom noči je 1», |!a delavna artilerija v sektorju pri St. latent in ter med Ailette in 'A isne.
Nemške napade v pokrajini Molsv farme se je popolnoma i ustavilo.
Xa fronti ob Vtsle se je vz<h-žalo živahen artilerijski ogenj. I Franeoske čete ^o zavrnile nemške napadalne čete v Champagne in Lorraine in v zadnjeimeuovaiiein delu so izvedle tudi naval • na nemške zakone.
!
ANGLEŠKO POROČILO.	1
London, Anglija. Uo. septembra. — Nočno. — Vršli so ostri i krajevni boji danes zjutraj v bližini Seleiiey, kateri kraj smo vzeli 's preeejšnim številom jetnikov.
Tekom jutra je vprizoril sovražnik dva ]»rotiuapa«la proti na-š 111 pozieijam sevemzapadno od Favet. ki ji«i sta oba izjalovila z '.velikimi izgubami za Xemee. katere se je prizadelo z našim ognjem j iz pušk 111 strojnih juišk. Pozneje zjutraj je vprizoril sovražnik tre-;i;n napad, katerega pa se ji- istotako zavrnilo.
Zavrn !i sino presenetilni napad, katerega je poskusil sovražnik j danes zjutraj iztočno od Epehv ir pred našimi pozieijami je obležalo veliko število nemških mrtveeev.
Tekom noči smo zavrnili ivražni napa.iaini oddelek jnžno-iz-|točno od Ineliv. Zgodaj zjutraj je stop ] močan sovražni oddelek v » no naših pozicij bližini Moeuvres. vendar pa se ka je pregnalo > prolina]>a lom.
Dnevno poročilo. — Naš.- čete s., nadalje napredovale včeraj ■ zvečer ter tekom noči v bližini Seietiev iu Grieourt.
1'ekom dnevnih operacij je vprizoril sovražnik več prot napadov. kojiii dva se je izvedlo z veliko silo severno »>..1 Crieonrt. Oba proti;iapada se je zavrnilo.
Na večer je sovražnik zopet vprizoril napad pri Grieourt ter sprva napredoval. Potom protinapada p« so naše «ete popolnomri zopet ustanovile prejšni položaj.
1000 jetnikov, veliko število s»rojnilrpušh >mo ujeli j-k«nn vče-rajŠnih operacij severozapadno od St. (^uentina.
NEMŠKO POROČILO.
Berlin, Nemčija. LM. septembra. — No-no. _ Med Omignun po-lokom ter Somme ><• zavrnilo sveže sovražne napade.
Dnevno poroči!«,. — V Flandriji se je vršila živahna poizvedovalna delavnost.
-ded Moeuvres .11 Ilavrineourt gozdom se je obnovil artilerijski boj. Pri Moeuvres -,o -e izjalovili sveži napadi sovražnika. Iztočno « 1 Epehy smo pri kraje; oiii spopadih zavzeli črto. katero smo držali pred boji dne '22. septembra.
Med Omignon rečico in Somirie so obnovili Angle/, iu Fram-ozi •svoje napade proti Si. (t»u< ntinu. Napade so podpirali lauki in mo-' ••"•til»ri.i<ki Ogenj Z-odaj zjutraj j prodrl sovražnik Pon t ru>*tt. ' Irjeourt, iu Fraueillv-Seieu. v. 1/jalov'i so se |.os|ni -i -.o- raž ' d:a. da ra/te-ne ^ oje pridobil ve s pom-.ej«, Mluij, napadi.'., ki o tra.jali do popoldneva.
Potom protinapada naših inianterijskih pionirjev. katere vt podpiral avijaliki in artilerija. se j,, tekom popoldneva -zopet za- ' zelo IVniruet in (Jriceurt. Višine med tema dvema matoma j,' zavzelo po omahnjočeni boju. Fraii'-iiiyy-Selcijev je ,,skai rokali" sovražnika. N:> drugih frontah se j - ve.'-iua sovražnih napadov ivl*,-' n.viia pred asi,ni pozicijami. Kjerkoli je dospel -o . režo'k do njih jra je f>otom protinapadov -r.pet pognalo nazaj.
Med Vol.- in A isne so napadalni oddelki nrodHi v sovražne po-1 i.ie južno od (ilennes ter privedli nazaj 85 jetnikov. Zavrnilo se iuoe.„. sovražne protinapade. J'r; manjših spopadih pr. ko V.-h J«i v < hampagne nam je padlo v roke nekaj jetnikov
Boji v Palestini
!ua sc je boril ž njimi. Pravil je j tudi o nemških mehanikih, ki S'j . jt'.elali v Nazaretu in o kateih upa ,da so se rešili. Kekel je tudi, da ■i je raj še ujetniki, kot pa da bi še j dalje služil Turkom. • j V llaifi je vse v redu. Angleži dsn prevzeli oblasti brez vsakega j posebnega dogodka.
Kaj bi Angleži napravili s li-o-•jči ujetnikov, jim je problem in begunci še vedno prihajajo, da se j puste vjeti. Vojni plen je neizmeren: v njem je tudi voz napolnjen z zaboji, polnimi turških bankovcev. To je sicer velika izguba so vražnika. dasi brez vsake veljav*, za Angleže.
Med ujetniki se nahaja tudi (J~> Itpljanov, ki so bili vjeti ol> Soči. pa so bili poslani v Palestino, kjer so morali delati.
Težkoče pri imiiK anju Turkov so se še povečale, ker je bila raz-1 dejana železnica blizu Derata. Tudi angleški avijatiki posvečajo vso pozornost na pot. po kateri se sovražnik umika. < e bo tudi četi-j
I ta armada ubežala. se vendar nahajajo nekaltere garnizije južno
od Malaua v nevarnem položaju. ---
j Avijatik in podmorski čoln.
London, Anglija. 2~> , cptc:nbr;r.! j Danes je naznanila admiralileia j.r ! vi -lueaj. da se je podmorski eoin jk:;irr«ga je napadel aeroplan. |>o ! -t a vi- v bran, toda je bil najbrž« i !poi »pijen.
Ameriški praporščak -I. F. »'ar | i^'ii napade] podmorski čoln sj -Trojno puško. Podmorski č->lu j-obrnil zadnji to(> navzgor in olj-' stndjeval Carsmia s šrajmeli. <' ir ! j soji pe zade| dva nemška mornar-' jja. <iruge pa pognal v podmorski iči»Iu. ki se je nato potopil; ko se 'je zopet dvignil, je t "arson vrgel j ]l»ombi'. ('cz nekaj minut se je po-j kazal iz vode zadnji konec pod • morskega čolna in bilo je vrženi}'! še več bomb.
London, Anglija. 2-j. septembra
Danes popoldne se je naznanilo da so Angleži v svojih operacija! v Palestini zajeli več kot 40 tisoC ujetnikov in ^65 topov.
Angleške čete, ki operirr.jc vzhodno od Jordana, se nahajaj«; e ugodnih postojankah. <k; odre žejo Tfirke. ki se umikajo severne oh Iledjaz, železnici. Angleži s-sedaj bližajo Ammonu. ki leži «..L tej železnici.
Arabske čete pritiskajo na umi kaj<»čega se sovražnika proti severu od Malana.
Carigrad, Turčija. 2o. sept. — Turški vojni urad je izdal o ope-raveijah v Palestini naslednje poročilo :
Včeraj so se naše operacije razvijale v soglasju z načrti. Angleži nam slede le korak za korakom. Ni bilo ni kakih važnih dogodkov.
"Washington, D. C., 25. sept. — Neko današnje poročilo iz Švice pravi, da mladoturški uradniki nalagajo velike svote denarja v švicarskih bankah, kar kaže, da nt verujejo več v stalne razmere v Nemčiji.
Glavni stan angleške armade v Palestini, 27>. sept. — Nekaj sto Turkov, ki so zaostali pri llaifi. so se posluziii oblike pokrajine in so nas ovirali pri prodiranju. Na en strani je močvirje, na drugi pa gora Karmel. toda smo jih slednji- prepodili.
Prebivalstvo je priredilo navdušen sprejem, katerega so se celo vd iežili nemški naseljemi. T. nemški naseljenci so prišli večin«* ma iz AVuertemberške in so se pritoževali nad številnimi eksekuei-jami in nad pomanjkanjem varno sti. Njihova naselbina je bila zelo dobičkanosna.
Med ujetniki je bil l udi nek nemški major, ki je hotel en dan pred prihodom Angležev v mesto, z nemškimi četami odpotovali iz Hi- fe. toda so ga Turki prisilili.
Železniška nesreča na Saškem.
London, Anglija. 24. .vp»«-iabra Ko se j - eksprcsiii vlak. ki j \,, ,zil iz li-rlina na Dunaj, na d raz danski železniški po M a ji trčil v nek <inig vlak. .j«- bilo ubitih :;i oseb. ~>U pa jih je bilo ranjenih.
Beg iz Metza.
I Amsterdam, Nizozemsko. i>;,. j ^ptembra. Naznanja se. da za-jrad: bombardiranja >; <larekoseiui |mi tuj); prebivalci Metza priprav-;Jjaj«i. da se umaknejo in odnesejo I j premoženje s krajev, ki so v ob-h^eljevahii razdalji in je odln.l j potreben.	j
VSEM NAŠIM	NAROČNIKOM!
Kot ir refkrat objavljeno, mo-	Vse nas- naročnike pozirlja-
ram« z dtiem 1. oktobra ustaviti	mo torej, naj izvrže svoje »lolž-
naš list vsem, ki ne plačajo sv o-	nos t i napram listu, kajti v dru-
je naročnine naprej. Po novi po-	xaritem slučaju ar bo vsakemu
stavi Združenih držav, kamero	ustavilo dopo^iljanje lista. To je
se je uveljavilo pred kratkim,	nov zakon kateremu se mora po
sme dobivati Ust le oni, ki je pla-	zakonu pokoriti vsatido.
eal iiarm-nino vnaprej.	Kedaj komu poteče naročnina
\Iada Združenih držav je iz-	se razvidi v naslovu pole- ime-
dala tozadevno povelje radi te-	na. Pna številka pomeni meser,
ga, ker splošno primanjkuje ti-	drupa dan in tretja leto.
skarskega papirja in ker hoče	To v hagohotno uvaževanje
uvesti tudi na raajnikarsfcem do-	naš"m naročnikom.
Iju ekonomijo ki je uveljavljena	UREDNIŠTVO IN I PRAVM-
v dnikem oztru.	STVO "fiLVS NARODA**.
jr iifj.sfahi obširna vojna literatura, ki se je peeaia z bližnjo vojno. | rplv Avstro-Ojrrske na Balkanu naj oi se izloeilo. To sta zahtevala j roško ekspuzivno gibanje ter j»anslavistiena misel.
Najbolj pa vojna fnrija divja v sedanjem času v Združenih j državah. Narod se opaja z idejo. «la mora jirinesti Amerika blagoslove moderne žive kulture zasužnjenim narodom centralno Evrope, j
Celi položaj je resen, vendar pa nam ne daje nobenega povoda! zacr loboko depresijo. Železu: zid za pad ne fronte še ni p rod rt in pod - ■ morski čolni izvršujejo poeasi. a gotovo nalogo zmanjševanja tona-i že ter s tem vedno bolj ogrožajo ter omejujejo ojačanja glede mož j
in materija'a iz Združenih držav.	• j
* * *
*	1
Kako grdo je lagal von Ileriling svojim baekom je razvidno iz naslednje brzojavke:
Philadelphia, Pa. 2~. septembra. — Von Hertliii«y je proklet, iažnjivec iu kar je še vee. 011 ve. da je!
Na ta način se je izrazil Charles M. Schwab z oziroin na baha-j nje nemškega državnega kaneelarja pre>l glavnim komitejem nem-: .šk« *!za državnega zbora,- ko je rekel, da dobivajo podm«»rski eolnij vojno.
Mr. Schwab je dostavil: — Ce se pravi zmagovati v vojni, ee se! dovoli Ameriki spraviti v Francijo vee kot 1.750.000 mož, poslati preko morja rezervne eete, ki so ustavile pohod proti Parizu ter pognati Nemce nazaj, potem ne vem. kaj }>omeni beseda ''zmagovati"'.
Naduti Hertling
NEMŠKI DRŽAVNI KANCELAR JE IMEL NESRAMEN GOVOR, V KATEREM JE SLAVIL NEMŠKE USPEHE TER BLATIL ZA VEZNIKE. — IZJAVA CHARLES M. SCHWABA.
London, Anglija. 1!."». septembra. — Grof von Hertling. nemški državni kaneelar. ;.e je v svojem nagovoru pred glavnim komitejem nemškega državnega zbora pritožil, da 111 posveča! ameriški predsednik liikake pozornosti njegovi i/javi. da soglaša s štirimi toeka-mi, katere je označil Wilson kot bistvene za mir.
Kaneelar je nadalje izjavil, da je za stvor jen je lige narodov, za pospešene splošnega iu sukeesivnega razo rože nja v enakem razmerju. za ustAnovljenje prisilnih razsodišč, zo prostost morja in za zavarovanje majhnih narodov.
— ^li nismo nikdar prikrivali dejstva, — je rekei Hertlinjr. — da je daleč od nas vsaka uiisel na osvojevanje. Kako pa stoje stva-il na nasprotni strani? t„'e bi človek vrjel izjavam sovražnika, ofi-fijehiim in neofieijelnim. je njegova edina želja zavrniti Nemčijo, ki se v kriminalni aroganei bori za svetovno hegemonijo. On pa se bori za prostost proti nemškemu imperijalizmu in pruskemu mili tarizmu.
Mi pa vemo boljše. Svetovno vojn« se je pripravilo pred leti
vsled dobro znane obkroževalne politike kralja Edvarda. V Franciji1
-
Stališče Glas Naroda v pričet ku vojne
GLAS NAHODA/26. SEPT IflfS
Z vlakom
/
Odhod. Ja zažvižgal je vlak skozi
mrak.
O devojka ti. ob oknu slone,
si-li čula ta vrisk. phikajoč skozi noC*
o zbogom, domovina ! ?
In kakor ovije se val okrog skal, ob Gradu se I i je Ljubljana, vsa z mesecem posejana; boječ-e se strehe stiskajo, po vrsti križi mi bliskajo poslednji, zlat pozdrav in gasnejo v mraku daljav.
Pošastno sopihajoč
kot demon vlak gre v noč.
Mejfea tece ob tiru. za njo v polnočnem miru irobijo se polja, s stezam! prepeta, tam breza samotna — kraljietia zakleta —:
Sile j. mesecu kaže srebrni nakit. Z gore razgleduje se ilati Marija, blesteča, pokojna zre svet pod seboj, blesteča, pokojna razliva svit; vasica med drevjem — in tam doma-I	ftja
gozdarja na samem — — In vse za
menoj.
Pošastno sopiliajoč
kot demon vlak gre v noč.
Skrij, mesee, za ohlak se skrij, da je ne vidim, kako beži, kako ostaja za mano domovina.
S silo neznano si segla mi do duše globin : dozdaj nisem vedel, kako sem voj sin, k:tko te ljubim globoko . . . Domovina, daj ml roko. ne beži. ostani pri nn>ni, tesno, tesno ine okleni in |m-1 ti bom j»rsem visoko, jiel materi žeščeni, kot ni ti se nihče x>el: src milijon bom razvnel, uklonil jih tvoji oblasti, razpalil v d use h strasti ftom plemenite, mlade, da radovoljno za kade najdražje pred-te polože.
Zvezde, stopite, z zenita strmih višin! Kliče vas sin.
ki vse predolgo v sreu mu spita trpka bolest in ljubezen še nema . . . V venec sklenitn se. njo naj objema, njo za vekove bolečin.
Daj svoj glorijo, jutranja zarja kli«'-em te sredi i><tIn<M"-l. kličem te z glasom stražarja, ki šteje ure. ko noč leži. Daj svoj škrlat. njo 7. njim oirrni. ki žalovala v obleki je ^rni doljre noči brez nad.
Ve fK-ži. ostani pri meni. domovina, tesno me okleni Po>jistno sopihajoč kot demon vlak gre v noč. Beži. Vse lK*ži . . . I.e v dalji planine Tam zemlja je naša zakipela. zalirejM'tiela. v nebo je hotela, v višino i*nmala se kot val. a v naletu pod zvezdami val je obstal tako strmi zdaj sredi višine ' okamenell zan»»s domovine: ble-ite se v daljavi razdrti gretkeni. nad njimi, glej. zvezde, čuječni plameni :
ko spi naSa mnljn. le one nad njo skrb*' z menoj, bede nad nočjo. In glej: planine in zvezde gredo z menoj,
vse drti^o gubi se za mano v pokoj.
Z menoj, ve zvezde, z m^noj vp planine
Razširi, raztegni se, kro^ domovine, razlij ^e kot morje v brezkončno obzorje, doin moj !
Kamor .»topi mi uoga na trojih «m
tleh.
kamor ne~e me jadro — na tvojih va-
Ifll.
kamor hof-e srrv pri svojih ljudeh,.. Kam, misel? Stoj
P«r^a>tno sopihajoc
k»»r dom<»n vlak z in^tioj irre v noč —; in še 'lanes v tuji slavi
neznanca me tuja zarja pozdravi . . .
♦ «
ki so napravili luknjo na rešilnem čolnu. Tesar pa je luknji takoj zamašil za slučaj, da bi bilo tieba poskakati v čolne.
Potem ko so naši topničarji oddali 50 strelov, je bil podmorski čoln prvič zadet v razdalji "900C jardov. Strel je zadel tek precr zadnjim topom v tla. Nastala je eksplozija in dvignil se je oblak dima. Ko je bilo zopet oddanih šest strelov, je bil podmorski čoln zopet zadet ob strani in zdelo se je, da se mora razbiti na dvoje Toda ostal je še vedno na površju in posadka je še vedno streljala. Ob 11.20 je bil podmorski čoln v tretje zadet v prednji konec in zdaj je bilo dovolj. Tedaj smo bili 13.400 jardov narazen in pluti bi mogli samo še 200 jardov in naši topovi ne bi več dosegli so-%"ražnika.
Niti kapitan niti kdo drug nt more z gotovostjo trditi, da je bil podmorski čoln uničen. Reči morem samo, da je šel počasi navzdol in z veliko težavo. Potem ga nismo videli več. Mislim, da smo srečni, da smo danes še tukaj."
Po mnenju častnikov so Nemci zelo slabo streljali, kajti parnik je bil prazen in je molel visoko i? vode. Nobena jeklena plošča ni bi la prebita, samo na eni se more o-paziti, da je zblinjena.
KAJ SO BOLGARI?
Bolgari so mislili, da morajo stopiti v to vojno, da zasledujejo svoje lastne interese na stroške svojih sosedov. Ti Prusi Orient« imajo pred seboj kriminalni vzgled Prusov zapada. Od pričet -ka vojne naprej so se prilizovali dvema velikima uplivoma. Uplivu Nemčije in Anglije ter postopali z Anglijo na način brezvestnega trgovca. Obotavljali pa se niso ni ti trenutek, kakorhitro so imeli v rokah nalik Judeži trideset sre brnikov. Da se izrazimo bolj natančno, so takoj, ko so dobili silovito nemško posojilo, stopili na stran Cezarjev in Avgustov ter st združili z Mohamedom, da se bo re proti ostalemu" krščanskemu svetu. Danes, ko je videti, da se pruski vojni stroj drobi, so zapo sljeni Bolgari z zelo pogubonosnc propagando. Ostanke svoje moči ponujajo sedaj onim. katere so v preteklosti izdali in katere bi izdali zopet, če bi jim to kaj kori stilo. Grki imajo dosti vzroka bat* se Bolgarov, ki prinašajo darove Ali bodo ti orientalski Prusi za-mogli še enkrat vreči pesek v oči zavezniškega sveta? Težko je vr jetuo, -da bi Združene države. Anglija in drugi narodi, ki se bore za civilizacijo proti prusaštvu in njesovemu temnemu delovanju kaj takega dovolili.-
Boj z U-colnom
Tovorni parnik je bil napaden 100 milj od obrežja. — Usoda podmorskega čolna je negotova.
Neko atlantsko pristanišče, 23.
septembra. — Častnikom in mornarjem velikega angleškega tovornega parnika, ki je ravnokar prišel iz Anglije, so danes prijatelji čestitali, ker so se srečno rešili nemškega podmorskega čolna, j ki je v petek 13. septembra, napa-:del njihovo ladjo nemški podmorski čoln. Potem ko je bil oddan torpedo, ki je zgrešil ladjo za 6 čevljev, je podmorski čoln prišel iz daljave streljati, kar je trajalo eno uro in 20 minut. Kapital-je rešil ladjo samo z izurjenim kre7 tanjem.
Noben sire! ni zadel parnika toda krov je bil pokrit s šrapnelo« vimi drobei. Padlo je tudi več ko sov medi; nekaj večjih kosov železa pa je zadelo steno lalje. toda je niso prebili. Eden izmed treli strelov s parnika je zadel podmorski čoln in mornarji upajo, da je bil podmorski čoln uničen.
Nek starejši častnik pripoveduje o tent naslednje:
• V petek. 13. septembra ob desetih dopoldne so se nahajali kakih 100 milj jugovzhodno od Cape Sable in so pluli 10 vozlov na uro. Brez vsakega svarila je bil oddan na ladjo torpedo, ki pa je zgrešil parnik za šest čevljev. Noben mornar ni videl n\ti periskopa, niti podmorskega čolna. Kapitan jr takoj obrni ladjo protr Jugu v smeri. od koder je prišel torpedo, tako da je bil podmorski čoln, ki se je čez štiri minute pojavil na površju naravnost pred ladjo. — Nemci nikdar niso imeli prilike vstreliti v stran parnika.
Podmorski čoln je pričel boj > dvema šestpalčnima topoma na razdaljo 3000 jardov; streli pa so šli č00 čevljev v stran. S prednjim topom smo pričeli streljati iz razdalje .">000 jardov. Naši izstrelki se tehtali 32 funtov in smo mogli streljati na 13.000 jardov daleč -Nemci pa so imeli 100 funtov težke izstrelke, katere so lahko izstrelili najmanj 15.000 jardov daleč.
V vsem smo oddali 70 strelov na 17."» sovražnikovih, katerih nobeden ni zadel. Nad krovom in nad mostičem so se razleteli šrapneli.
(izobraženi, <td fsgtfb© ftftisel za pravico in resnico in da žive v nekaki trajni omotici.
''Kljub temu pa je nad vse značilno, da se nemški profesor iz-raža v tem smislu, kajti on je le trobilo tega, kar narod splošno misli. Mislečemu človeku pa se odpirajo pri tem perspektive, kaj vse se lahko zgodi. ako se konča vojna ugodno za Nemce. Naduta samozavest tega naroda bo še bolj narasla in gorje manjšim narodom. ki bodo prišli pod oblast Nemcev.
"Kako znajo Nemei postopati napram Slovanom, je bilo videti v času, ko so skušaii z ognjem in j inečem zatreti Poljake, nahajajoče se na Pruskem. Nakana se jim sicer vspričo žilavosti poljskega naroda ni posrečila, a ravnanje s Poljaki je merilo, kako bodo ravnali, ako si bodo zasužnjili tudi druge slovanske• rodove, stanujoče v Avstriji.
"V slučaju zmage Nemčije Ho Avstrija pokorna služkinja Pru sov, in avstr jski Slovani bodo iz-gubili še tisto trohico pravico, katero so si izvojevali tekom desetletja trajajočih parlamentarnih bojev.
"Za zahvalo, da prelivajo se-daj kri na vseh bojiščih, da so glavna moč avstrijske armade, se jim skuša vzeti najdražje, kar i-majo. — materinski jezik in od o četov in pradedov sprejete šege 'u navade. Skušalo se jih bo vko-v;,ti v suženjske spone in porabiti iih ob vsaki priliki kot kanonen-»'ntter. To bo vse. kar bodo dobili v zahvalo za sedanje žrtve"
Oitateljem našega lista in rojakom v Ameriki sploh je znano da je bila velika večina slovenskega časopisja v Ameriki avstro filska in da se je iz tega namena v pričetku svetovne vojne ponovno napadalo naš list. ki je dosle-Ino stal v opoziciji proti naši tla-čitelji<-i Avstro«»grški.
V	dokaz temu smo priobčili dne 3. decembra 1914 članek, v katerem smo odgovarjali na izvajanja dopisnika iz Calumeta v predalih :'AmCr. Slovenca"'. Dotični dopi snik je pisal:
—	Odkar svet stoji in se vojskuje. so se vedno in povsod slavili zmagovalci ter mu opevali zmage, v tem naj bode te ali one stra ni. Samo Glas Naroda in njegovi dopisniki slave premaganca... Kaj hočemo, zajci ostanejo zajci pa naj se jih še tako za ušesa vleče. —
V	odgovor na to smo priobčili naslednje:
''Vprašamo čitatelje. ee to ni naravno izborilo povedano? Torej zmagalea se slavi, naj je ta ali oni, naj je storil še kako krivico. Slava mu gre raditega, ker je — zmagal. Zdaj pa vprašamo, kdo je v resnici zajec: oni. ki se po načinu prostitutke klanja mogočnemu in zmagovitemu ali oni, ki pogumno vstraja na svojem stališču ter se potega za pravico in resnico ?
"Ako gre pri tPm morda predaleč, se mu ne sme zameriti. Bori se za načela, katera smatra za pravilna in od tejra načela ga ne odvrne nikdo. naj se nagiba zmaga na to ali ono stran. S porazom pravične stvari ni še nikdar postala pravična stvar nepravična. Za nepravično jo potem smatra l«1 omahljive« brez načel, ki se vda prvemu, ki pride proti njemu z močnejšim krepclcem v roki". [ V nestevilnih drugih člankih. ! katere smo priobčevali pozneje, smo povdarjali potrebo organiziranja Slovencev, potrebo spoznanja. da je Avstroogrska največja zatiralka nenemških narodov in da je le orodje v rokah pruskega militarizma.
Priobčali smo iz starokrajskih .časopisov vse. kar je bilo naperjeno proti Nemčiji ter nemškemu pohlepu po slovenskih zemljah.
Tako smo tudi navedli izjavo ljubljanskega klerikalnega lista j "Slovenca'' z ozirom na vedno večjo pangermansko agitacijo v Av-stroogrski, v katerem članku se je giasilo:
—	Tako torej! Le prerano se je j pričelo izpolnjevati. česar smo
se najbolj bali. Veleneinška pro-jpagauda je vrgla krinko raz ob-,raz ter pričela javno delovati za jto, kar ji je bilo pri srcu že de-jsetletja. V neštetih elankili smo povdarjali. da bo prišlo in v resnici je prišlo — Avstrija se je — J zvezala z Nemčijo, da uniči balkanske narode in da oslabi Rusijo. Zato pa bo zahtevala Nemčija bogato plačilo — neodvisnost Avstri-
'Ako obstaja kafra med narod | na postava, ki stoji nad vojno, je Nemčija zadnja, ki se more sklicevati nanjo, ker je brez vzroka kršila nevtralnost Belgije.
"Novice glede razdejanja mesta niso še popolne. Razdejali in zaž ga!i so staro knjižnico in vseučilišče. ki je bilo vsianovljeno petsto let predno sta Moltke in I\js marek vkovala Nemčijo v jarem militarizma, v katerem se nahaja j sedaj".
Konec članka se je glasil;
!
"Kadar pa bomo zopet čitali /godov uit najtemnejšega -srednje jga veka. bomo bolj razumeli nujne in Vandalj; kot so jih dosedaj-; 1\ temu so pripomogli Nemci".
I >n»* 2. decembra leta 1914 snu j priobčili članek "Nemško- ameriško časopisje", v katerem se j< glasilo :
4"Nekaj, kar smrdi d<> neba kar se gadi č'oveku do onemoglo -t:, je nemško-ameriško časopisje. Kar so ljudje pri teh stih iz lili že gnojnice v predale svojih ••nuj, je nepojmljivo ter bi človek niti ne vrjel. če bi ne zasledoval |od dne do dne teh izbruhov. Značilna poteza pisanja v teh listih j« otročje blazna samozavest, predr zna iu smešna vera, da ji- nemški narod oni. ki lm odrešil svet. Ni boljšega, plemenitejšega, po žrtvovalnejšega in bolj nesebične ga naroda k<»t je rod Tevtonov.
"Nemško orožje je nepremagljivo, nemška vera v božjo pomo<" neomajna in nemško jagnje je bilo. ki je vsled intrig zavistnih sosedov izpremenilo v rjoveecga leva. v gigantsko pošast, ki bo strla v prah vse. kar se ji stavi na pot. ki bo zavladala celemu sveti? ter mu vtisnila pečat svoje narodne individualnosti.
"Slabosti, kateri- je opazili na nemškem narodu »loma v Evropi pridejo na površje v bolestno povečani meri pri zastopnikih nem štva v Ameriki. Pravzaprav ne gr< to! ko za resnične zastopnike nem štva. temveč za nadute časnikarske mazače. ki skušajo drug drugega prekositi v gorostasnosti. v najpod'ejših natolcevanjih in v izrazih. ki razkrivajo neverjetno nizek moralni nivo. Na sovražniku ne najdejo niti ene lepe poteze, — naj je Anglež. Rus ali Francoz. Angleški vojak je po njihovemu mnenju podla duša, ki služi le za denar. Kuski vojak je žival, ne kaka opica oblečena v uniformo, katero je treba z nagajko goniti v bojno črto. Francoski pa je po-kv ar jen sifilitik. ki se je oblekel j v vojaško suknjo le vsled neiz-pivsne s.le. Nemški vojak je v ko-misno oblekd preoblečen angel j.. Ves obložen s čednostmi, popoleu prizanesljiv, požrlvovalen, plemenit napram sovražniku, vstrajen in sploh bitje, kot ga ni popolnejšega najti na celem božjem svetu.
'*Ko so se pričele sovražnosti -e je v leh nemških listih <»zna njalo z velikimi črkami, da bodo Nemci v treh tednih porazili Angleže iu Francoze ter vrgli zatem vse svoje čete na rusko bojišče. Pob mi na Francoskem so zamolčali ali ga pa opravičili s strategič-nim umikanjem. Sedaj, ko se morajo Nemci pri Yser prekopu vstaviti ter si bodo najbrže razbili na tem mestu svoje trdovratne glave, pišejo ti listi, da se godi to isto-jtako iz strategičnih oz i rov. i "Kar se zrcali v nemško-ameri-iških iistih. je verna, dasiravnof | groteskno povečana slika celc^a, j nemškega naroda, zaljubljenega v .samega sebe, ponosnega na svojo moč in v slučaju zmage brezobzirnega napram podjarmi jenim ! narodom. 'Ara deutschen AVesen i wird die Welt nichi genesen' — C Nemško bistvo ne bo ozdravilo sveta.) aii vsaj tako no kot se zrcali v nemško-ameriškem časopi-i sju.
Dne 3. decembra 1914 smo priobčili članek glede nemške kultu-re in plemenitosti. V članku smo navedli gorostasna izvajanja profesorja Sombarla. ki je sicer znan kot dober narodno ekonomski pisatelj, ki na je drugače pokazal v svojih izjavah' glede Slovanov. Belgijcev, Japoncev vso svojo — nemško nadutost in nesramnost.
Na izvajanja tega človeka smo pisali:
— Tako piše torej nemški profesor, vrhu tega še vseueiliški pro fesor in priznan strokovnjak na svojem polju. Edino opravičilo katero bi se morda moglo navesti je to, da podivjajo vsled vojne skoraj vsi ljudje3 izobraženi in ne-
prožilo vprašanje ter da je prišla
cela zadeva v tek. J " V Avstriji je zmagala tako-zvana vojna stranka, ki obstaja iz ljudi, ki bi radi postali slawii na stroške ubogega kmeta in majhnega obrtnika, ki bosta edina no-siia bremena in posledice te za la-j privlečene vojne".
Dne 10. avgusta leta 1914 smo priobčili članek z naslovom "Mi-'sli o vojni '. V njem smo navedli j naslednje izreke nemških mogočneže v :
"Kak preobrat vsled božje previdnosti". — Cesar Viljem I. po bilki pri Sedanu leta 1 s70.
"Streljati morate eventualne tudi na očeta in mater". — Cesar Viljem II. pri zapriseženju rekru-tov dne 23. nov. 3>91.
' Vojna je sveta in del božjega svetovnega reda. Ona vzdržuje pri človeku vse dobre iu plemenite lastnosti, čednost iu hrabrost ter preprečuje povratek v najnižji materializem '. — Uen. Moltke.
I >im* 13. avgusta 1914 smo priobčili članek z naslovom "Nemški cesar ' ter v njem naslednji odstavek:
**Staatszeituiig" piše, da se je napovedalo vojno glasom odločb nemške ustave, ker je bila Nemčija napadena in ker sloji ve.-nemški narod za svojim vojnim go i podom. — Ko pa je napadel Nem j č j o" Dosedaj ni še nikdo .slišal rj tem, da bi bila Nemčija napadena. NajHtvcdana je bila vojna edi-no!e raditega. ker je Rusija mobilizirala ter ni hotela opustili mobilizacije kljub pretnji Nemčije. Kako pa je z rusko mobilizacijo ! je razvrlno iz poročila, da rabi j Rusija celih šest tednov, da mobi-j lizira vse svoje čete.
"V* tem postopanju netnškegb i cesarja leži primera, kako si oni i>o svoj,- razlaga ustavo. Vsled! strahopel nosti nemške buržuažije! pa s,, u,- upa nihče postaviti se po! robu in on lahko dela, kar se mu ljubi"
V članku dne 24. avgusta 1914 smo pisali:
" To je bilo, zakaj je gospodi i Viljemu v prvi vrsti šlo. Ni mul šlo, da se kaznjuje krivce dvoj-J ga umora, ne zato, da se zadosti! staremu Franc Jožefu in da se pomiri avstrijski narod, temveč j edin (»le za to, da se zavaruje su-j verenost za bodočnost.
"Da se je pričela ta vojna naj povsem brezvesten način, je prav j lako mala skrivnost kot dejstvo ! da je bil cesar Viljem tisti, ki ji! nahujskal Avstrijo, da je zavzela j proti majhni Srbiji tako izzivajoče stališče. Vedno pa se je dom j nevalo. da je storil Viljem to iz prijateljstva do avstrijskega pre j slolonaslednika. Šele po objavljanju brzojavke je bilo jasno, da so bili čisto egoistični motivi, ki so dovedli do prelivanja krvi iu klanja eve! a evropskega prebival-si va.
Dlie 1. oktobra 1911 je pis,;l IfIhs Naroda :
"Na bojnih poljih v Galiciji sj>i smrtno spanje na tisoče slovenskih vojakov, ki so morali dati svoje! mlado življenje za prazen nič. za' čast in povečanje slave nemškega; imena, za vlado. ki je dala slo-1 venskemu narodu ono trohico pra-! vie le pod največjim pritiskom, javnega mnenja in v skrajni sili.j ko je izprevidela, da ne more absolutizmom nič več naprej.
"Trpka usoda je zadela naš na-; rod in kdor je bil slep dosedaj, boi
izpregledal".
Dne Ifj. oktobra ^mn pisali / ozirom na nemška vandalstva v ]>elgiji ;
4'Morda bo kdo rekel, da je to poročilo eno izme,| natolcevanj, s I katerimi se hoče spraviti Nemce i v slabo luč. Temu ni tako. j "Nemško poslaništvo v TVash-ingtonu je bilo ono. ki je izdale to obsodbe vredno notico. Prusi-!.ia sn prav nič ne sramuje svojih j ur »zovitosti v Louvain kot se ne j sramujejo n.;e aviatiki, ko so metali bombe na ženske in otroke.
"Seveda, to je vojna, ki sloni 'na brutalnem cinizmu ter omalo-j važevanju vseh obljub in pogodb, .katere imenujejo nemški diplomati papirne cunje. Kaka korist I pa nastane, ako se v tej brutalni 'vojni napravi 40.000 človeških bitij berače brez domovja? Ali se je .siyrilo to za to, da se kaznuje dečke, ki so izza plotov streljali na (vojake, ki so vdrli v deželoj
V	naslednjem članku, ki obsegii izvlečke iz uredniških članov, pri-občenih v pričetku svetovne voj ne, hočemo svojim čltate!j» m ter prijateljem našega lista vzbuditi v sponi n dejstvo, da je bilo naš.1 stališče od prvega dne naprej, ko se je pripravljala velika svetovna katastrofa, pa do danes, dosled no, — namreč dosledno v absolutnem in nekompromisnem boju — proti Avstroogrski in njeni gospodinji Nemčiji.
Celo naše narodno življenje od napoleonskih dob naprej je bil ne prestati in trdovraten boj proti nemškemu uplivu.
Ovirali so nas na vseh poljih in umetno skušali vstaviti napredek nasi ga naroda na vseh poljih človeškega prizadevanja.
V	tem prepričanju smo započeli v>e članke, kakorhitro je prišla \-st o veliki krizi v Evropi in vest o skorajšnjem izbruhu svetovne vojne. . Ne more se nam očitati vsled tega nikake nedoslednosti in čeprav smo včasih motili gle de posameznosti, nam je bil v mislih ie en velik cilj — namreč boj proti nemštvu in nemški kulturi z vsemi sredstvi.
V	naslednjem lioeemo navesti par izvlečkov i/, naših uredniških člankov, katere smo priobčili oh j pričetku svetovne vojne.
V	uredniškem članku z dne 2S junija 1914 smo pisali:
"S svojimi grožnjami napram Srbiji ter provokaeijo Rusije j» Vbtvarila Avstrija akutno medna rodno krizo v Evropi."
V	članku z dne 30. julija 1014 smo pisali:
"Kdo ima prav.' Na to vprašanje je težko odgovoriti. Da zasleduje avstrijska vlada neodkrito-srčno politiko, je vsakemu znano ki je količkaj zmožen objektivno presoji V i st varne razmere. Neod-kritosrenost v notranji in zunanji politiki je znak avstrijskega vlad nega sistema.
4' V notranjosti ne mote ugodit upravičenim zahtevam |H>saineznih narodnosti, ker se mora nepresta no ozirati na nemškega za vezni ka in svoje podanike nemške na rinlnosti. ki hočejo vse gospod-stvo sami zase. Nazunaj pa bi rada predstavljala Avstrija velesilo. Sakar ji manjka denarnih sred stev in ugleda pri drugih drža vah. |>a se je zbala Srbije in vele srbske pripagande. je le znak njene slabosti ne pa samozavesti in zaupanja v samo sebe."
V	članku /. dne 31. julija 1!*14 to je še pred i/.bru! om splošne svetovne vojne, smo ožigosali avstrijski birokratizi'iu kot dejanski obstaja še danes. 1'isali smo:
" Desetletja /e prosijo Slovenci za svoje lastno vseučilišče. Vlada pravi, da jim ne more dati vseučilišča. ker bi poiem hoteli tudi vs" drugi narodi svoja lastna vseučili-' šca k"l uaprimer Itaijani, Riisinij in drugi. Izjavlja nadalje, da slo veu>ki jezik ni še zadosti razvil da manjka učnih pripomočkov, — znanstvenih knjig in vsega, kai je zvezano z \ senčil išče m. Da so to le izgovori, je jasno na prvi] pogled. Ne ugodi >r tej želji, kerj se feinafra šole kot nekako politi-l čilo :msl i t»i«- j jo. "
Koncem članka smo Izjavili na j slednje:
"V Evropi stojijo narodi pred odločilnim bojem. Merilo se bo moči in verjetno je. da bo dobibi Evropa povsem drugačno lice".
V	splošnem članku "Koncem tedna / dne 1. avgusta 1D14 smo pisali:
"Nemški ameriški l^ti so pol iti najgršega psovanja, ki se o-brača proti Srboin in sploh proti vsem Slovanom. Srbe tit ultra jo s ' halsbsehneider* in drugimi ia-skavimi izrazi. Če ima Avstrija še tako prav. če je bila Še tako u-pravičena napovedati vojno, tega ne more nikdo tajiti, da je Srbija prosta dežela, ki sama odločuje — svojo usodo. Neodvisnost je zanjo življenski pogoj in nikakor ne ne more dopuščati, da bi se kaka tuja država vmešavala v njene n-t ran je zadeve".
Naslednji odstavek v istem član k u se je glasil:	/
l
"Vzroki za sedanjo vojno/proti Srbiji ležogloblje ter gre la to kdo je močnejši: tripleenteiJa ali pa troveza" — Umor v Sarajevu je bil le povod, da se je lafko iz-
! je in zasužnjenje avstrijskih nenemških narodov. Zloglasni most do Adrije ni bila bajka — bila je živa resnica. V Ljubljani so imeli pred nekaj leti nemškutarji klub. ki je bil veleizdajalski, seveda z avstrijskega stališča. Temu klubu so pripadali nemškutarji. ki so sedaj v najvišjih državnih službah. V spričo vsega tega se nam resnično smilijo ljudje, ki se še vedno po te za j o za Avstrijo.
— Avstrijski cesar — vazal... Prusije! Res. žalostna ironija u-sode; —
Iz t*3}) par primerov lahko razvidi vsakdo, kako stališče je zastopal naš list v pričetku svetovne vojne. Da je izrekel marsikatero sodbo, ki je sedaj neveljavna vspričo najnovejšega razvoja stva ri, je povsem umevno in razumljivo.
Kljub temu pa mu ne more nihče očitati, da ni bil dosleden, kajti doslfden je bil v prvi in poglavitni stvari, katero mora zastopati vsak slovenski lits, v starem kraju in tukaj, da je namreč varoval življenske interese našega slovenskega naroda.
Ko je izbruhnila svetovna vojna, je sledila večina slovenskega časopisja v Ameriki vzgledu avstrijskega in kot sedaj dokazano, z nemškim denarjem plačanega ča
sopisja. Listi so omahovali semin-itja ter se na nekak neroden način izogibali poskusu, da pridejo stvari na dno ter razkrijejo narodu resnični položaj.
Glas Naroda pa je bil vtem ožini od prvega dne izbruha vojne n. ^rej neomajan v svojem trdnem sklepu, da napove skrajni boj tla-čiteljici našega naroda, avstrijski in nemški vladi ter se bori proti njima z vsemi sredstvi, ki so listu na razpolago.
V tem oziru se lahko reče, da je na povsem ^zadovoljiv in smo-tren način vršil svojo nalogo te ostal zvest svjjemu glavnemu prin cipu, namreč zvest pravici slovenskega naroda do samostojnega narodnega življenja in svobode. ,
UUU1UEU U I (U1JC V/tli l^UMlil.
London, Anglija'. 24. septembra. Angleška admiraliteta naznanja, da so angleški Ietalei v petek in soboto bombardirali Carigrad. — Poročilo se glasi:
'*Grki so sodelovali pri bombardiranju Carigrada L'0. in 21. septembra ter so vrgli na tisoče pam fletov na Stambul.
F1 balon, ki je v plamenu bil iz-str on, je padel na hangar, ki je pogorel.
Influenca na Švedskem.
Stockholm, Švedska. 24. >ept Epdklemija španske influence v Svediji je zelo resna. V pondeljek je umrlo 69 oseb.
Balfour bo poslanik.
London, Anglija, 24. septembra. Govorica, da -se izvanredni poslanik v Zdniženiji državah Lord Heading ne vrne več v Ameriko, se je razširila po Londonu, ker ni pojasnjeno, zakaj njegov odhod zavlačuje.
Arthur -J. Kaifour je mož, ki se najbolj omenja za njegovega naslednika. Govori se, da bo lord Reading postal* zunanji ministei zaradi svojega znanja mednarodnega prava.
Poveljnik je zapustil Turke.
Z angleško armado v Palestini
23. septembra. — Župan v Naza-retu je pri predaji mesta rekel, da ■ je nemški poveljnik turške vojske i general Liman pi. Sanders prejšui večer odpotoval iz Nazareta, ko je slišal .da se nahaja konjenica nad Iskanderanom.
Ne marajo žensk na karah.
Cleveland, Ohio. 23. sept. — Po 1. novembru ne bodo več žt-u^ke zaposlene kot sprovodnice na poulični železnici v Clevelandu. To je sklep delavskega urada, ki je preiskal zadevo. Svoj odlok vte-meljuje s tem. da delavske razmere v Clevelandu ne zahtevajo takega ženskega dela, ker ne primanjkuje mož.
, - j" ~
Poškodovanje Metza.
Pariz, PYancija, 23. sept. — Gove rner Alzacije in Lotaringije je v Četrtek obiskal M>tz. da nadzoruje škodo, povzročeno po da-lekasežnem bombardiranju. Poročilo tudi pravi, da je imel gover-ner tudi namen obiskati ranjenee y bolnišnicah.	^ A
"GLAS NARODA"
I80ZIIII fUBLISHIVQ . flOXFAVI
{■kmata Mj.) X
a ud pabllabed by tka 4M •erpoemtlflB.l
flihi batbim, pinulmi_louib bhngpdc. trmmxm
Place of Baiioe— at the wrpontlaa and addremea at above offlcaraj 88 Cortland! Straeft. Boroogh at Manhattan. New York City, N. Y.__
■a eeto leto rwdj* Umt m i mm 11m	Za celo leto ea noto New Yecfc |LN
la	|UB Za pol leta m. mceto New York. LOP
la pol leta	S.00Za četrt leta m mesto New Tar* LOO
Ba fetrt leta	LOP Za tnoecnutro ea celo leto....— COO ,
-tiLAS NAHODA" Uhaja Teek dan lifiema nedelj In praanlkor._
"GLAS NARODA"	——
("Voice at the People") MM frarj day except Sundays and WMan
_Bnbecrtptlon yearly f3J0._
LtopUft orea podplea in osebnosti ee ne prloMojeja, Denar naj ee blagovoli pofiljatl po — Money Order* hi mfnmtmM kraje naročnikov prosimo, da ne nam tndi mM |MR (
m«mi»i, da hitreje najdemo naelovnlka._
1	DLAI NABODA" .
— ^nng m.	Hew Teal Ctty
Telefon: 2876 Cortlandt.
JBB**
Ponavadi so se ji pokorili brezpogojno, če se ji pa kdo ni X>okoril, se je prej ali slej kesal.
Bil je ueenik in svetovalec svojega naroda.
Seveda, ni ostal sam. Prišli so drugi, mlajši z novejšimi idejami, z idejami, ki so bile razpletene bolj liaširo-ko, toda kmalu se je izprevidelo, da niso znali učiti nič boljše kakor on in da so govorili njegove besede, dasirav-: no v drugačni obliki.
In še sedaj, po petindvajsetih letili. ponavljajo v bistvu isto, kar je bil on pred petindvajsetimi leti povedal.
Njegovega lista ni razširila med Slovenci agitacija in ne lastna hvala, pač pa potreba in njegova dobra kakovost.
Mož se je v svojem listu držal srednje poti. Nasproto-' val ni nikomur in hvalil ni nikogar.
S te poti je krenil le tedaj, če je bilo treba koga pohvaliti za kako posebno zaslugo, katero je storil Sloveli-• stvu v Ameriki ali pa če je bilo treba koga uničiti, ki je j imel namen škodovati ameriškemu Slovenstvu.
Frank Sakser praznuje te dni petindvajset letnico svojega delovanja med ameriškimi Slovenci.
Sam, v svoji skromnosti, noče presojati svojega dela. Sodijo naj ga drugi po njegovih uspehih.
Te sodbe se ne boji, ker ve, da ne bo slaba.
Posebnega češčenja in zahvale pa tudi noče imeti, ker ve, da je storil edinole svojo dolžnost.
-- i
fiLAS N AHODA. 26. SEPT. 1918
Dopisi
plan. ki je prejšnji dan padel tik /a ameriško črto. ISorili so se z veliko odločnostjo In dobro merjeni ogenj je pridal, da so ga vodili nemški častniki.
lioljševiški častnik, ki je bil v nedeljo vjet. je priznal, da boljše-viške čete ne vedo. da se nahajajo Aincrikauei na tem delu fronte. r»«»!jševiški častniki store vse, da (tt» no bi bilo znano. Smrtna kazen i je naložena za vsakega, kogar i najdejo, tla bere zavezniške pro^ j kinnia -ijv.
Harbin, Mandžurija, 23. sepi.— I'onn-a se. da je sibirska vlada poslala četam, katerim poveljuje ge. ji»oral Horvat, ultimatum, da se razidejo. ali pa združijo s četami, t seneraia Semenova, ki operira v
Transbajkaliji.
"Glas Naroda" in njegovo delo za Ameriko
| Od onega trenutka, ko so napo-i vedale Združene države Nemčiji : vojno, in še prav posebno od onega časa naprej, ko so jo napovedale Avstro-Ogrski, je stal "Glas Naroda" absolutno na strani administracije ter storilo vse. kar je jb.lo v njegovi moči. da širi med 'slovenskim narodom v Ameriki pravi ameriški patriotizem, j V vojnem času je uloga časopisov zelo pomembna ter njih stališče zelo težko. Skozi vse te teZ-koče je moral iti tudi naš list. Ne-ozlraje se na večje izdajateljske stroške, ki so nastali vsled vojnega stanja, se ni '"Glas Naroda" plašil nikakih žrtev ter vestno pojujeval svojo dolžnost kot ame% riški slovenski list.
Prva njegova naloga v vojnem času je bila opozarjati naše rojake, ki so prišli vsi iz Avstro-Ogr-ske ali pa so bili sinovi priseljencev. na dejstvo, da se nahaja Amerika v vojni z najhujšim sovraž inkom našega naroda z nemškim militarizmom in nemško vladaželj-nostjo. "Glas Naroda* " je pozival svoje čitatelje in naročnike, naj I povsod vstanejo ter dvignejo svoj glas proti nemški avtokraciji, da bo vlada Združenih držav videla, kako ima v zastopnikih zatiranih narodov v Avstro-Ogrski, nahaja-' joči h se v Ameriki, svoje najboljše pristaše in somišljenike.
Delo "Glas Naroda" pa se ni omejevalo na to. Kakorhitro je pričela razpisovati vlada Združe-ii h držav vojna posojila, tla ^pokrije žnjimi tekoče stroške ter financira tudi zavezniške Združenih držav, je bil "Glas Naroda" med onimi jugoslovanskimi listi, ki so žrtvovali največ prostora za agi-1 tac jo k podpisovanju vojnih po-" sojil.
Opozarjal je naše ljudi na dejstvo, da je denar, naložen v ameriških posojilih Svobode bolj var-' no in plodonosno naložen kot v kalereinkoli drugem podjetju, kaj-,11 za ameriško vlado stoji komt>i-nirana sila ameriškega naroda ix eeb-ga ameriškega kontinenta.
Posledica neumornega bodrenja I k podpisovanju vojnih posojil je 1 bila ta. da so Slovenci izmed vseft j Jugoslovanov spravili skupaj naj-I večjo svoto. To so oficielno ugotovili v Washington!!, in brez sa-< imohvale reče lahko naš list. da je v velikem obsejju gotovo tudi on pripomogel k temu sijajnemu u-,spehn. i *
pravi: "'Danes tukaj, juiri tam,! Bog ve. kje bom osmi <'an." Prestavljamo se kakor Hint enburgo-va črta. pa nad vse je najboljše, da je človek stanoviten in fetalen v vseh ozirih.
Sedaj pa pozdravljam vse cenjJ rojake in-rojakinje širom Ame-!
rike.	Frank Vidmar. !
I
Cheat Bridge, W. Va. j
Iz tejra kraja se čuje redkokdaj kaj liovie, akoravno nas je preeej' zaposlenih v tein gozdu. Ker tudi [sedaj nimam kaj veselega sporočati, naznanim, da je v nedeljo 13.1 septembra moj bral Jožef !Ylae nagloma zbolel in po dveh dneh. to je 17. sept. v bolnišnici y <;ti. spodit zaspal v najlepši d.»bi življenja. v starosti :>:? let. Pogreb se je vršil "2o. sop t. ob ?). uri dopol-i dne s sveto liuišo. Pokopan je na katoliškem pokopališču \ Klkins. \V. Va.
; Kajni je bival v Ameriki 1 ! let itn je bil vedno zaposlen v gozdu kot delovodja uri Pulp oc ■ j>«-1-l ompany, < "as>. \V Va. Doma je bil s Planine jo i Rakeku. .Ka jni je i»il poročen (i let in tukaj zapušča žalujočo soprogo, -Pjletno hčerko in enega brata v starem kraju pa očeta, mater, dve sestri j ter eo.ega brata, ki je že v vojni štiri leta, ako še živi. 1 Zahvaljujem se vsem onim. ki so ga spremili k večnemu počitku. Lahka naj mu bo svobodna ameriška zemlja, naj v miru počiva!
Anton Ptlan.
Kinraa, Pa.
Dovolite mi, da se tudi mi gosz-; darji. oziroma drvarji malo oglasimo v Vašem eenjenem lustu. Marsikdo izmed rojakov si bo mislil : kakšna-je ta <Jbrt ' Delo se . sedaj lafiko dobi povsod i; samo kdor ni še delal nikoli v gozdu, tudi sedaj skoraj vem. da ne bo prišel, ker je. precej težko se teniu privaditi. Sedaj največ počivamo, ker nas ovira slabo vreme. Zasluži - se precej dobro, samo to je, ker ne moremo však dan delati, k«, kor v tovarnah.	j
Prebiramo cen jeni list Glas Naroda in pričakujemo, kdaj se bo " slušalo in čitalo, da je zaželjeni mir. Dosti nas je takih, ki »e nam ( Ia.sje izpreminjajo in to najraje v belo. in sicer je že skoro zadnja ura poiskat, si kakšno jiolovieo. • Samo ob sebi je umevno, da si je vsak žt!i naj raj še iz stare domovine. ker tukaj nahajajoče se golobice nočejo zleteti v gozd. mi se pa ne pmlanw. u. naših brl »gov.i ker je to tudi vehk pripomoček I h konečni zmagi, ker tudi drva j rabijo za različne predmete. Ki se rabijo na 1'rontJ. Ako pa nas pokliče Stric Sam., gremo radi in ta-ktfj pustimo sekire v zameno s puško ter gremo v boj za svobodo, da se za tre enkrat za vselej ta krvoločni Hun. ^ Najbolj potrebno bi bilo. da bi si ustanovili kakšno društvo, ker' 1 človeka, posebno g«*darja lahko zadene kakšna nesreča, da prejme
kakšno podporo. Pa kaj. ko smo
) "7 ,
tako sla!>o vajeni. Stari pregovor'
Enotna vlada Rusije
V RUSIJI JE BILA VPELJANA ENOTNA VLADA. — ČAJKOV SKIJEVA VLADA JE ODSTOPI LA. — POLKOVNIK DUROV JE
POSTAL G UVERNER.
Polkovnik Durov je prej poveljeval ruski armadi v Solunu. Vi svojem področju ima vse rus.ee civilne in vojaške zadeve Severne pokrajine.
Amsterdam, :>5. sap t. — Nemški generalni konzul v Moskvi je protestiral pri sovjetovi vladi proti aretaciji mnogih nemških podani-, kov in takih, ki so bili pod nemškim varstvom, ne da bi bil za to kak povod. Konzul zahteva, da se
taki, proti katerim ni dvignjena nikaka pritožba, takoj izpuste.
Konzul posebno navaja slučaj dveh Poljakov ki sta bila pod varstvom konzulata, pa sta bila brez zadostne ideait ilikac.ije vstre-ljena.
Arhangelsk, i!5. s«pt. — napadu na ameriške prednje čete južno od Arhangefska so imeli boljseviki velike izgube. Na eneuiU kib]>u je bilo najdenih osem trupel v gozdu pa tri. 1'hiti boljševiki so bili večinoma Leti.
Nek ranjen boljševik je pove-, dal. da je en strel i/ rusko-zavoz-jii.škejjra oklopnega vlaka ubil mož v enem boljševi-škem vlaku. ?
Danes je boljševiška artilerija s šrapncli obstreljevala ameriške postojanKe, pa ni naplavila nika-ke škode.
Ti boji so t/iveza zakopnib in indijskih bojev. Sn-elni jarki se na-1 hajajo ob železnici: v gozdu pa jej edino varstvo posekano drevje.' Ruski železničarji so lojalni zavez-: nikom. Vlake vozijo pod šrapnel-skim ognjem in cv lo na prostem popravljajo progo, čeravn v bli-j žino padajo streli.
Boljševiki so napadli, ker so mislili, da btKto rešili en svoj aero-
Pariz, 25. sept. — Kakor se poroča, iz Vladivostoka. se vrši seja vseruskih narodnih zaisiopnikov v l*fi v evropski Rusiji; seji predseduje voditelj soeijalnih re\oluei-jonarjev ter prejšnji poljedelski in notranji minister v ruskem provizoričnem kabinetu Avksenti-jev.
To konferenco je oi-ganiziral predsednik češkega narodnega sveta Naslov. Namen seje je vpeljati v Rusiji eno samo vlado z nadzorujoeo oblastjo v rokah narodnih zastopnikov. Iioljševiki in socijalni revolucijonarji ledvice pri tem no bodo zastopani
Zagotavlja se, da bo ta načrt sprejela-sibirska Duma in obe vladi v Omsku im Samari.	t Arhangelsk, Rusija. 20 sept. — Polkovnik Boris Androvič Durov je danes postal generalni guverner pokrajine Severa. Ta novi guverner je odgovoren osrednji vladi, ki je bila vpeljauia v Samari in kateri na celu so bivši ruski vrhovni poveljnik geuerail Aleksi-jev. ptiljedelski minister v Kereu-skijevem k-abinetu Avksentijev in Stepant>\. I ("ajkovskijev kabinet, ki jc l)il pred kratkim odstavljen, pa so ga ;'.avezniki zopet- v posta vili. je -skle^ nil odpovedati se. ko je izvedel oj vpeljavi osrednje vlade in ko je iznrevidek da je pokrajina Severna majhna in jo more mnogo lažje vladati generalni guverner. j "Imenovali smo polkovnika Du-rova in smo brztijavili v Samaro. proseč otlobrenja". je rekel Čajkovski časnikarskemu poročevalcu. "To odobrujejo tudi zavez-!
•t • 4«	I
niKJ.	j
Boji na Balkanu
Zavezniške armade so zdrobile centrum sovražnih sil v Macedo-niji ter začele prodirati.
Posledica prodiranja bo najbrže splošno umikanje sovražnika na celi fronti oil Egejskega do Jadranskega morja.
Po zavzetju Prilipa so dospeli zavezniki v goreli jo dolino reke Vardarja. In ko se jim je enkrat to posrečilo, so začeli prodirati vsak v svojo smer.
Na desni strani prodirajo Srbi in Francozi proti severovzhodu ter so že zavzeli važne točke, s katerih jim bo lahko osvojiti močno bolgarsko postojanko pri Strumiei.
Nadalje prodirajo Srbi proti goram, ki dele Srbijo od Albanije, š tem so odrezali umikanje sovražnim četam, ki so se bile skupile pri liitolju.
I Trdnjava Strumiea se nahaja na skrajnem koncu Bolgarske v Macedoniji. To je zelo močna trdnjava in ima ugodno stališče med gorami.
Angleške in grške armade so napredovale v bližini Doiranske-1 ga jezera ter zasledujejo Bolgare ob železniški progi, ki vodi proti Strumiei.
Bolgarom bo slaba predla na zapadni strani razsežnega bojišča. Najbrže bodo poskušali^priti preko albanskih gora in se poskušali združiti z Avstrijci, ki ze več tednov komaj zadržujejo vroče napade italijanskih in francoskih čet.
Toda pot do tia je težka, in po nji Bolgari najbrže ne bodo - prišli do cilja,
Bolprarom se bliža ura povraeitve. Plačali jiIn bodo Srbi, ki ne k j bodo poznali in ki ne smejo poznati usmiljenja.
Utrinki
Malokje je najt izvestobo, ki bi bila tako trajna kot ona egoista, katerega se koristi.
. * * *
Človek mora biti zelo izbirčen.
v izbiranju svojih sovražnikov.
Številni teh bi imeli namreč več
talenta biti naši prijatelji kot pa
ga imajo naši dejanski prijatelji. * * * -
"De mor tu is nil niai bene!" — Če bi se sledilo tej banalni frazi, bi ne bilo nobene svetovne zgodovine.
Človek ni vedno pridobil, če je zmsmL
Ljudje se ne moiejo boriti in obenem obdelovati
zemljo.
MI JIH MORAMO PREHRANITI!
United auiM Food AdmlnkmtlMi
Vojna divja v Franciji.
4
Dobro stvar se je že večkrat pospešilo stem. — da jo je kdo pustil na cedilu.
Svet je bogat na velikih talentih, — iz katerih pa postanejo počasi majhni.
* ♦ *
Včasih temelji naša cela živ-ijenska modrost na bedasti ljubezni.
Niso ponavadi najbolj čisti ljudje, ki se neprestano perejo. * • *
Naa usoda je ponavadi tudi naše — svetovno uaziranje.
PETINDVAJSET LET
Petindvajset let v zgodovini ameriškega Slovenstva: |M.utruja, petindvajset let dela, arpljeiija in velikega!
' uspelia.
Ta k ore koč izgnani in preganjani elan naroda je v Iml jših prilikah in življenskih ugodnostih, v svobodi in jUnstMsti dosegel sorazmerno vee kot je doseglo tekom teh petindvajsetih let eelokupno telo, od katerega se je moral loeiti.
Narod potrebuje voditelja. Nesebičnega voditelja,
I	.nteri si jo nadel vzvišeno nalogo pomagati bratu in ga v4 ulit i k ltiei resnice ter mu dajati dobre nasvete v težkih in veselih easih.
Slovenci v Ameriki so imeli takega vodnika. Bil jej < i hi s Naroda, in te dni je minilo petindvajset let, odkar #j< bil osnovan.
Kakšno delo je z listom, ve le tisti, ki je bil kdaj v j neposrednem stiku žnjini, in kakšen dobiček prinaša, bodo videli povedati vsi, ki uživajo bridko east, da so njega; lastniki oziroma gospodarji.
c i las Naroda se je razvil iz malenkostnih začetkov, j Tako malenkostnih, da bi človek skoraj niti pojmiti ne! mogel.
A kljub svoji malenkosti je bil ta začetek težak. V tirindljonsko mesto je bil prišel one dni mlad nadebuden: lo venski človek, tako kot jih je prišlo pred njim par tisoč! in kot jih je prišlo deset in deset tisočev za njim.
Santo eno in edino priliko so mu nudile razmere.
Ta prilika je obstojala v krampu in lopati.
In ee bi mu bilo za lastni želodec več kot pa za boljšo bodočnost svojih preži ranih, trpečih, blodečih in zaničevan ili rojakov, bi se bil gotovo lotil lopate.
Toda on si je nadel, ne oziraje se na razmere, zviše-Mejšo nalogo, posvetil je svoj razum, svoje delo in moč
II	nI jezni do svojega človeka, in si svojevoljno naložil breme. ki mil je prva leta donašalo toliko dobička, da je — stradal.
In sedaj, ko ga je četrt stoletja trpljenja, dela in po-, rtvovalnosti nekoliko upognilo, ko mu je obdal glavo jesenski sen, je živahen, zadovoljen, in zre s ponosom na svoj uspeh.
V duhu vidi pred seboj cvetoče naselbine, v duhu vitli na tisoče i tisoče svojih gojencev, katere je vzgojil kot skrbni >č« svoje otroke, ki so v ponos naši trpeči stari domovini in svobodni Ameriki.
Včasih, samo včasih, kajti ljudje, ki so veliko prestali in veliko dosegli, so po navadi redkobesedni — se spomni tistih prvih časov, ko je posvetil svoje pero in vso svojo življensko moč vzvišenemu delu za ubogi, pregnani izseljeni narod.
Trpki so ti spomini, pa vseeno krasni.
Možu je manjkalo časa. Ban štiriindvajset ur je bil prekratek zanj. Zakaj' podnevi je bilo treba pisati list, /večer staviti, zjutraj pa vrteti stroj. Zjutraj je bilo ponavadi končano delo prejšnjega in zjutraj se je pričelo delo istega dne.
IViŠli so dnevi strašne krize. — dnevi obupa in ma-IloduŠuosti.
Mož je lačnega želodca čakal, kaj je prinesel listono->a. < V je bilo v pismu par znamk za mesečno naročnino, si jo kupil žnjimi pri mesarju ostankov za kosilo in ve-čerjo, <V je bila v pismu le prošnja za potrpljenje in čel niu je bilo izraženih v njih z vdanimi besedami priznanje! za,njegovo delo, ni niti obedoval, niti večerjal.
Toda priznanje in vzpodbuda sta mu toliko teknili, da je vstrajal, vzdržal in zmagal.
Taki so bili torej začetki kulturnega delovanja med Slovenci.
Ime tega luoža se je polagoma razširilo po vseh slovenskih naselbinah. On je postal vez med Slovenci v starem kraju in Slovenci v Ameriki.
Hi l je poosebljeno zaupanje domačinov v vseh zade-\ah, tikajočili se naših rojakov v novi domovini in tukajšnji rojaki so se obrnili nanj, če so hoteli kaj izvedeti od svojih domačih.
To zaupanje je vpošteval, znal ga je ceniti in mu ni delal nikdar sramote. Začeli so se pojavljati kot gobe po dežju tujerodni izkoriščevalci, in razpeli svoje mreže med našimi ljudmi. Že so vrjeli njihovim sladkim obljubam, le malo je manjkalo, da jim niso šli v past, toda vedno je še pravočasno svarila beseda domačina iz New Yorka.
Vsem, brez ujeme!
Ko bo dobila večina rojakov ta list v roke, bo že razpisano četrto Posojilo Svobode.
To se pravi, da se bo vlada včetrtrič obrnila na narod Združenih držav s prošnjo, naj ji pomaga izvršiti najpomembnejšo nalogo v zgodovini: zdrobiti nemški militarizem in napraviti svet varenn za demokracijo.
Z napovedjo vojne Nemčiji je zvladalo med narodom Združenih držav ter Nemčijo in njenimi zavezniki vojno stanje. To vojno stanje bo trajalo toliko časa. dokler ne bo rešen svet strahovite more, ki ga je tlačila že dolgo vrsto let in se je hotela razviti v pošast, ki bi ne dopuščala nikomur pravico do napredka in obstanka.
To ni vojna armade proti armadi, to je vojna naroda proti narodu. Kajti armade brez pomoči naroda bi bile brezplodne in ne-; uspešne.
Ker je pa vojna naroda, mora vsak posameznik doprinesti svoj ; del. Največ- se zahteva od vojaka. On stavi na koeko svoje življenje in je pripravljen s svojo lastno krvjo potrditi svetost ciljev, za j katere se bori.
Mi, ki nismo na bojišču, moramo pomagati z denarjem. Kako malo vendar zahteva od nas domovina! In niti denarja noče imeti i podarjenega, pač pa samo posojenega in sicer posojenega na visoke obresti. Ce je to v pravem pomenu besede kaka žrtev, se je žrtvoval vsakdo, kdor je prestopil prag kake banke iu vložil pri blagajniku svoje prihranke.
Sami dobro vemo, da Slovencev ni treba siliti in nagovarjati, kadar potrebuje vlada od njih kako pomoč. Bistromni so in sami dobro vedo, kaj je prav. To so posebno jasno pokazali pri zadnjih treh vojnih posojilih, ki so sami podpisali skoraj toliko posojila kot vsi ostali Jugoslovani skupaj. Razentega so pa tudi nadkrilili druge večje narode, ki so v boljših življenskih razmerah in katerih dolžnost bi bila več podpisati
Kljub temu je pa dobro, da jih opomnimo, naj kupijo Četrtega Posojila Svobode toliko, kolikor jim dopuščajo dohodki.
Ni namreč daleč čas, ko bomo imeli Slovenci do Amerike, voditeljice zaveznikov veliko prošnjo, tikajočo se celega naešga naroda v domovini.
Pri tej priliKi bomo lahko podprli z dokazi, da dobro poznamo svoje dolžnosti napram. Veliki Republiki, katera je nas. izgnanec. ljnbeznjivo sprejela kot goste.
Balkan - dežela velikih možnosti
OLAS X.VKODA. SET*!*. 191S
I
Slovanska legija
1'gleden nevvvorški časopis The X. Y. Times je priobčil sledeči
članek;	I
{
— Pred par tedii i je sprejel kon
gres postavo, ki določa vstanov-ljanje slovanske legije, ki bi da ja!a članom podjarmljenih naro dov Avstroogrske. živečih v tej dc želi. ki pa še niso državljani, pri-l.ko boriti se pod ameriško za*ta vo za oproščenje svojih naro lov Vojni department je izdal navo dilaza organizacijo te legije ter je določil rani p Wad s wort h zt. vežbanje teh eetT ki naj l>i bile re dno organizirane na isti način kot drugi oddelki armade Združenih držav in /. nobeno drugo razlik« kot s to. da se spravi skupaj ljudi 1st« ga plemena
Moralna vrednost take arma k «-e hi bila d<>«.|j oh-ežna in izvežlri na. bi bila zelo velika. Slovani, k ziw tukaj, hod « ineli na podlagi t- postave |>ri«d>toriti to. kai •>..h storile či*h >>!ova>ke armade \ Sibiriji, kar so storili dugo-!ova i i. ki -e inirc daj s srbskimi i^j 'i a l»a.kanu. kar — > sk>v3,-- ovaške. jug»»-iovaftsk>* in t.imun ske legije \ italjan-r. a.niadi i r j I«1 j-ke li. čeh» »slovaške čet- \ Kraiii-jji.
\ -i:k.» »ff'tlrtfc SltTiWDT. U »»ttiliialiiM aVstr«M»«rski |M»da-Kl. - je /e <icj.i	pr k »pil*
tem četam v Franciji ni Italiji vendar pa fiiiaiicijctne iti dni ""	m«ir-ikaierega ovirale,
ki bi mogel u, holci stopiti v afe-
\ausko leg j«» p«n| ameriško Ulita " K.iz< ntega pa je moralni u:-Amerike »--daj zc «• velik v »"-e j
ii>-l>vaških .n jugoslovanskih j*» Krajinah. Reakcija v teh pokra jinaii vsprieo navzočnosti njih lastnih rojakov v ameriških četah organiziranih v lastne narodne skupine pod ameriško zastavo bi imela mogočen upliv na revoluci-jonarno gibanje med temi naro di. —
Na nesrečo pa manjka našitr vojaškim oblastim očividno ume vanja vrednosti tega moralnega faktorja. Kolikor se ve. sedaj nf obstaja v tem trenutku ni kaka slovanska legija.
Kavno, ko so brli načrti za njt organizacijo dovršeni, je prišli odredba, da je treba popolnoma prekiniti s prostovoljnim prigla-ševanjem tekom uveljavljanja novega draft a. Dasiravno so lju idje, ki so sposobni za slovansko legijo, sedaj tehnično sovražni tujci ter niso podvreni draftu, so ■vojaške oblasti odredbo uveljavile tudi glede slovanske legije ter vsled tega ni sprejelo nikakih prostovoljcev.
Vsled tega obstaja v tem trenili ku ta slovanska legija edinole pod imenom.
Poljaki in Cehoslovaki, živeči v Ameriki, ki še niso ameriški državljani. lahko stopijo ter stopajo V legije, katere \ /.dr/ujeta ta dva naroda pod francosko zastavo. — Lahko se reče, da je povsem stran ska stvar, pod katero zastavo se bore. vendar pa je bistvenega po mena za številne prostovoljce en«, stvar, namreč: da je plača navadnega ameriškega vojaka dvajsetkrat tako velika kot ona navadnega francoskega vojaka.
Družine ljud.. ki služijo v ame-riški armadi. sU bolj gotove, da se bo po vojni skrbelo zanje kot pa one. kojih prihranite!ji so >e pridružili drugim narodnim armadam ter niso vsled tega na sezna 11111, katerega vodijo pomožne or ganizae je skrbeče za blagobit o-nil!. ki so ostali doma.
Za mnogega delavca in malega obrtnika pomeni to celo razliko ua svetu. Prav nič ni pretirano reči. da ne more na tisoče mož. ki bi radi in bi mogli služiti v naši armadi, izpostaviti svojih družin težkočam, katerim bi bili izpostavljene, če bi stopili ti možje v francoske legije.
Razentega pa nimajo .Jugoslovani in Rumuni nikake take orga, nizacije v francoski armadi. Oni med njimi,%ki so še vedno sovražni podaniki, in teh je na tisoče v tej deželi, nimajo ^nobene organizacije kot je ravno ta, še ne vsta-uovljena slovanska legija.
^ sled neke pomote se Rumiiii-cev v Transilvaniji ni posebno navedlo v predlogi. Xeka klavzo-la pa daje armadnim oblastim polnomoč, da vključi tudi drugt j narodnosti, če je to umestno na podlagi danih okoliščin. Voditelji irumuuske revolucionarne organizacije pravijo, da bi lahko dali na ; razpolago 10.000 sposobnih prostovoljcev, v katerih je sovraštvo do Habsburžanov tradicionalno. iDosedaj pa armadno vodstvo še
Vrhunec vojne
zavezniki naglo napredujejo. — maršal foch je rekel, da se bodo bili še veliki boji — vse gre
dobro z nami.
_ __i
PUe William Cook.
J nad glavami in slednjič izginjajoč s!.o/i luknjo v maršalov u»ad. Maršalova soba je bila prej knjii-:niea. v kateri -c ^e nahajajo Unji-| ge; na stenah pa vise dragocene slike
Videti smo samo dva francoska
i ... . častnika :ii ni«* ni kazalo, da se nahajamo a I. ši. v kateri se zvKu-; -j«, najvažnejše stvari glede bo-jd«.(*i vojne. ko nas j.* nacn^r.i* tclel'(»n:'-!'i zvonce (»»klical v na'-'i»>si. N.-'. a j minut pozneje, ko smo m.? o Iveb l'rane<»skih častui-I ■ v. s ; o st ali pred največji ; 11":aiiet.skiri. ako ne najve-'jiai sve-t i»5. ojakoiti. Soba je h la v. •dvii; ricor^otov« s,- je rabila v t,tirnih-vasil« z;i zabave.
!»iljin!iia miii je bila |»« > ir nt j«-i:a z v elifvii ii / i-«l |t \ii|i. po kate-I iit ->• di iir!i». •-£•»>«• >"rt«> zaznani"-*sde /a v o »usko a!i uetitsko im;»P' • lobanje i.i slučajna m»*st.i h.tk.
Maršal I-V.-n j- ,n i d« >rc. ; -i11 rtvju. T• nI:t. kad - - v.. i.
k« i •!	|»I»-d.:]. >r.i i J.
d...,io I Knajsta ura	w.
«! * s. t /ij.jfO	r. laid- I'
'*■ r-.-i-l. •tr. z,utirvt/ 1j!ik<>
F.«-l: . a	či.lovito vst ajiifst
Pr, ! n.	:-!.u v pirpMoval 1.%K. miti in ni . u, na nj* ii nikii-
k« /.. a'x.i	r .j r -ti. Takoj. s..
>«- je v m:! j,- j.i - I delati. D.«s:-ra\ io je nu« sa! K»<4*li izvanr-dno in rv ozeu. 'j.i noben dogodek *»e razburi. Ob slabili in dobrih vesten jc \ edno indifereuten ; trpeti j)a ne more nobenega pogreška. Xjegova jiovelja so kratka, odloč-i na in izvršiti se morajo do pičiec. | Daje povelja, p\ist.i druge, da jih ( izvedejo ter stoii za njimi in pazi, zagrabiti in poj>raviti vsako napako.
Maršal nekoliko bere, toda za telovadbo se ne briga, Jc hud kadilec in daje prednost cigari za "deux sous* , za dva vinarja. Ako ravno nima drugega opravila, g"o skozi malo vas v bližini, ali pa hodi po cestah, kjer pogosto vstavlja kmete ter jih poprašujc o letini in koliko bodo pridelali.
Foe h sam poseduje velika posestva v liretagne. On je najbolj skiomen častnik ki se bori v tej vojni. Izogiblje se vs«*h javnih manifestacij njemu v čast. Ne iiče odlikovanj. Njegova edina želja je -'anagati in storiti svojo dolžnost napram domovin.
"Ako imam tri ali pet zve/d na •noji suknji, bom enako služil zaveznikom svoj«- domovine, kakor cm dos- tlaj vedno storil. I pat", da se bom vrednega skazal čash, ; i mi je bila podel jen j
To so bile b« sede zavezniškega vrhovnega poveljnik.'*, ko je bil ;mvzdignjeii maršala Francije.
Zgodovina pa bo pokazala ako e je skazal vrednega časti m zaupanja. ' atero smo stavili nanj. I ' --------
Glavni ?tan zavezniškega vrhov.' nega poveljnika v Franciji, 24 j
se,»t. — " ]>4«spe4i smo n i vrhunec vojne in >reino zdaj navzdol |wj pobočju, dasiravno sp«»četka č::si. totla bolj. kot bi ,s»- žoga ko tjaljr la v dolino ii: gremo z vedno j vi -jo spešnostjo. Ako l.o našji /<>.' ga pokazala nagnjenje, da bi š!a rada hitrejše, ji bomo pustili in ji še pomagali.
Tako j«- govoril trencralisimus za v teniški' i arm;;.i v Fraicij: marši! Ferdl-mr 1 F»>ch. ki mc j' darn s /jui;, j spt-i jel \ družbi neka terih anub-ških. šp.-tnskib in šv i |i-.:t '•kih asi;iUaT jev j .'hi ■» d na .i je j«'-,s. i ni; <»ti. [tla n.ts s{i:cjoi«> k a ko rli 11 <• * u • j.»i' i. Na njegovem • b: azu t* bil L'.:>i"Vi>!j -n ^iticii t- r .H- izgbvlal j' Itav in • !. d. pa* die -vojna f T ' •■ I«•»11 . z» io se j*- z:;;.lin.; za *;•- »
|;'lx. i.i s ,.o jj,.	j.n s I j s s,- »..j,
! a' ar .tam j* p 4 .. i: l:ij«> kratk** izjavo:
; t. . , ':. ,!.-■ - • '.i> !. ■ • "..i » p « 'it
•mu. toda že	na prti para
/a. 1.1	jih ne luor.tp.,
IJNBgNti nazaj d«. k»i!a t«-i.» luhxt«> jih tja. <U*inviio nudil* že .nlwi . lb •tu .r.
I .»a»Mo izl4»nio	ziv.ta
K. ;.a .-.-.1 Vs;tk (|;t . |»«. lo • -
-	no/	'	K din;« žeij.» Ai!it'nhaii"-i*-. n i«l<>-•ta -Titi izgubljeni č:is Njdi-iva bojna - la je idov.ta : način, kako giedo k napadli, v katerem imajo uspeh, jc nekaj veličastnega. čudovitega. izvanrtdnega. Francoska armadči je ista. kot je bila vedno. Zdaj imamo popolno umjč. s katero pomočjo bomo osvobodili Francijo nemškega \pad-. nika.
Imamo anglešUo armado, katere' je v<.x'*. kot da samo nadomesti iz-' gube in ki nam vsak dan daje dokaze čudovite odločnosti bojevati se do konca. Vse zavezniške indu-
-	trije delajo za vojno. Želimo vedno več in več tankov, več in več letal, več in več avtomobilov, velikanske množine municije in dosegli bomo vse.
Poskusili smo trenutke, včasih kritične, toda prišli smo skozi in ne bo lahko za Nemce okrevati po težkih dogodkih, katere bodo še iskusili. Za bodočnost imamo največje upanje."
Nato se je maršal, ko nuni je še podal roko. vrnil k svojim zemljevidom in načrtom. Zunaj »pa sum i/vedeli še nekoliko več o povclj-nikovem življenju v glavnem strnu.
V vojaškem vozu smo s< pr< pe ljali Pariza v inaivtlov glavni stan v grad na deželi sredi maj hi:«'ir;i go/da. Spočetka smo m'sil-il. da je prostor za]u«še«-n. N i I;; i ke^a življenja ni I»i 1 •» vid<ti; za pazili nismo nobene straže, dokler !nismo prišli do vrat. j 1'otem i>a smo videli v vrtu br Jzojavnc in telefonske žice. razpre-Jdc;:e od drevesa tlo drevesi, vise«
'ni hotelo izdati povelja. <la s«? <io j voli vstop teh ljudi v službo pod našo zastavo.
J Predlagano je b Io. naj se ame ■ riške državljane slovanskega iz jvora po draftanju o«lpošlje k sku pinani. kjer bodo služili skupaj > slovanskimi četami, ki so tejinič 'no podaniki s »vražuih držav. Več J tisoč Poljakov, t eho-Slovakov in Jugoslovanov, ki so sedaj natura liz rani državljani, b i sprejetih •vsled novega drafta. Ne obstaja I jo nikake rutinske težkoče. da se odj>i»slje te ljudi k istim organizacijam. v katerih se nahajajo njih rojaki še ne državljani.
S tem bi seveda organiziralo a meriške državljane v skupine na temelju zunanjega pokol jen ja. S tem b se tudi odstranilo veliko zmešnjavo, ko se mora navadnim vojakom tridesetih plemen naenkrat vbiti v glavo spoznavanje angleškega jezika. Kaj takega pa 'bi ne oviralo njih amerikanizacije, kajti tekom le vojne ne bo nobena druga stvar tako razširila iljnbezni do Amerike med pr se-ljenei kot dejstvo, da pomaga A-merika — dežela prostosti — pri borbi za prostost njih narodov don»a.
| P imerno vrejena bi mogla postati slovanska legija orožje neizmerne sile za povspešenje poloma Avstroogrske.
Misli
Kaj koristi človeku, če se mu računi vjemajo. ako pa nima — denarja !
* * *
Veliko ljudi mora človek leta in leta študirati, da se prepriča, da je bil utis, katerega s«; pri prvem
srečanju napravili nanj. pravilen. • •
*
Nekateri v-dijo v belem snegu že bodočo brozgo, drugi pa vidijo
v brozgi še vedno čisti sneg. * * *
Sir je prepričan, da ga ljubijo
ljudje vsled njegovega duha.
»
*
Kakšno zanimanje goji ta človek napram tej grdi ženski? — Naj-
brže šest odstotno.
* *
Ne posodi ničesar onemu, ki
pravi, da ti bo večno hvaležen. •
Ci m višje nosiš svoj nos, tem-
lažje te ljudje vodijo zanj. » *
Če prosiš za denar, ti bodo dali ljudje vse polno svetov. Če prosiš pa za svete, bo le redkokdo ponudil denarja.
.
Meni pa nikakor ne gre v glavo, da more biti kdo nezadovoljen, — je rekla miš, ko je glo-' dala sir.
;m-s.j,- a:ma«io v ^roxjo a t rn»l garsko. bi lahko zavezniki zavze li nio.-ne |K)/i-ije <>h Kahanikn Or.lelici n na gorah. Ki loetj,« Ma
e l«»ii j«» ii. 1 ll«iigarsK«*. s '-t iiiiil l»i zavarovali -v..je levi. Krii«,. ,i«. -:m bi obrnili svojo giaviio sti. proti izho«lu Ta sila bi itapre-lo >.a ob /etrzniški urogi Sere Draiua. lH-iuotika. < a.igrad.
S.,vražo:k u""-''l;ihk«» n-id *r : ■ rat»-n «. liM»r n.-i številnih «..r 'Ki,, " »r ..ukr.	rt «v,i:,. k> " "
i/ v dikega ;•• 'gorja U • i • i'- v K:- > ai-rj Za v- :Ki »i :uiaje« v r<-Kaii morja, pa iuiaj« "'! - v t- .Aall.sk>> pre	-
^ ražiiil »m. «li« i •»«•/,..šk	sf
umre gibali i:. «»per;rati e .,,!»• je t a si,; S..vražnišK'- si i« »-i m ■ ». i«ii«- na f.onli. p.i b. biie ..^r • že;:e v -»ie,l iiiM.~-ti»-ga uspešnega prdioda zaveznišk h sil v njih o za d je.
Kavala. Ksanti. .Makri. l>e«b»a-gae na traški obali nudijo tak« prilike za zeveznike. Otok Tasos bi lahko izpremenili v veliko zračno postojanko, s katere bi se lah ko dvigali vsakdan močni, oddelki aeroplanov. ki bi obstreljevali njegove postojanke v ozadju.
Rodope. ki se dvigajo nalik zi du do višine 10,000 čevljev nieil Strum« in Marico, loči Bolgarske od morske obali ter varuje s tem armado, ki bi napredovala ob tra ški obali pred vsakim preseiudlji vim napadom od severa.
Iz vseh teh vzroaov i»i bil so vražnik prisiljen koncentrirati velike sile v dolini Marice krog Ca rigrada za zavarovanje slednjega mesta ter Carigrada samega.
Prisiljen bi b I poslati velike zaloge živil in municije daleč od svojih središč, ki se vsa nahajajo na Češkem in v Nemčiji.
J£es j«*, da s $ zavezniki lia solunski fronti bore z mednarodni armado, obstoječo /. Ilaljanov Francozov, Albancev. Srbov. (likov. Ang ežev ill kot upamo tu ii
- Amerikancev. Sovražnik pa nI prav nič na boljšem v tem oziru.
Zrn ožuost zaveznikov spojiti raz lične elemente v mogočno orožje je hiia obširno dokazana na zapa-dni fronti, dočini morajo naši sovražnik: šele dokazati, da zamo-rejo dokazati kaj takega.
Avstrijcev ni bilo mogoče pomešati / Nemci, celo v Rusiji m> Preteklo sodelovanje bolgarskih in turških čet s svojimi zavezniki je bilo dosedaj uspešno le proti že poraženemu sovražil ku. namreč Srbiji. Rusiji in Rumuuski. — Dvomljivo pa je. da bi bilo sodelovanje Avstrijcev. Nemcev. Al baneev. Bolgarov in Turkov uspešno proti moralno višje stoječi ur mad i.
Ta kratek pregled glavnih kra-jevoslovnih in strateg čnih poja vov balkanske fronte dokazuje njeno veliko vrednost.
Težkoče zaveznikov m> številne in med prvimi se nahaja problem tonaže. Težkoče in ovire pa kljub temu niso tako velike kot one, ki bi se postavile sovražniku nasproti.
j Italija bi morala postati glavna dobavna postojanka in v tem slučaju je številno kratkih črt pre ko Jadranskega morja bolj prikladnih v ta namen kot pa je železniška proga Belgrad. Niš, Sko-|Plje, Solun, ki j*e edina sedaj na i razpolago sovražniku, i Ce bi se moglodoseči le enega izmed ciljev zaveznikov kot na primer zavzetje Niša. Kof je ali [Carigrada, bi takoj sledile velikan ske izpremembe. Če bi mogli zavez ^piki zavzeti Carigrad, bi bila vojna dobljena in položaj v Rusiji re-1 šen.
j S žrtvanr, ki bi ne presegale sedanje izgube dveh tednov na za- j pad ni fronti. 4ji zavezniki lahko dosegli te cilje.
}	Savic y "Times-u". I
tretjič invazijo v Bolgarsko in mogoče vse troje naenkrat.
Za zavzetje Srbije bi bila na na razpolago pot, ki vodi skozi Albanijo. Sovražnik bi imel težkoče pri zavarovanju Kosovega polja pred armado, ki bi napre dovala od juga, kajti Kosovo polje ni zvezano z nobeno železniško črto. Bosno ali Srb.jo. Majhni oddelki si morejo vedno pribori | ti pot od Dibre ob Črnem Drinu | ter ogrožati Kosovo polje oil za-pada. Glavna sila pa mora prodreti skozi Kahalik prelaz na želez-1 niški črti Skoplje-Mitrovica te« ' preko Črne gore od Kumanova. !
To zadnjo cesto je rab l turški sultan Murat I., ko je dospel na Kosovo polje, da vojuje zgodovin ! |sko bitko leta 1H89., v kateri sta i poginila oba vladarja.
Železniška proga Skoplje Mitre vica je sedaj na razpolago zavez nikam za zakladanjc armade, ki bi operirala na Kosovem. V Srbi , jo bi lahko prišli o|» Mora vi in ob Iharju ter tudi preko razvoduk \ skozi dolini Jablonice in To|»liv-cc. Zadnji dve tlolini sta važni kot alternativni cesti vhoda v Srbijo.
Ce bi padel Niš. bi bila Bolgarska ogrožena od številnih strani in železniška proga, ki veže Bolgai sko s centralnimi zavezniki, bi bi-, la stavljena izven akcije.
Zavezniki pa bi se morda raje odločili zato. da napadejo Bol garskn. p red no vstopijo v Srbijo V tem slučaju bi imeli na razpo- j lago le dve cesti, namreč Kuma-1 novo dr. Palanke ter ob reki Stru j mi.
Kot je dokazala druga balkan-vojna, morajo Bolgari hitro izprazniti srednjj. tok Strume, če /. »vezniki enkrat zasedli srbsko i Maeedonijo. Radi močnih pozicij j na visokili gorah, ki ločijo Bolgarsko od Macedonije. pa bi mogli j Bolgari nuditi odločen odpor, če bi vojna izmučenost ne kazala svojih učinkov.
Invazija Bolgarske je bolj lah ka iz doline reke Morave, in to je eden izmed vzrokov, zakaj j zahtevajo Bolgari zase srbsko Mo-ravo. kajti brez nje b: ne bil opri-'jem na Maeedonijo nTkdar močan j v ekonomskem in vojaškem smislu. —
S Zavezniki imajo pa lahko v mislih kaj drugega, in ne zavzetje (Srbije ali invazijo Bolgarske. — I Oni lako korakajo proti — Cari gradu!
Kaj takega bi se ne moglo po-dvzeti, ne da bi se trdno, držalo v svojih rokah Maeedonijo. V tem zadnjem slučaju, mesto, da se od-
preko F1 basa na. in Ohride v Bitolj Monastir.) Zavezniška armada ki bi se pomikala ob tej cesti, b' bila lahko zavarovana pred na padom o^l severa vspričo vel i kil fežkoe. pod katerimi .mora sovražna armada operirati v te m delu
Razen Drača bi se zavezniki v Jadranskem morju tudi lahko po služili pristanišč Avlone, Santi quaranta in Patrasa.
Valona in Santiquaraiita si;, zvezani sedaj z macedonsko frou to z dobrimi cestami in iz Patra vi teče železniška črta skozi At i co in Tesalijo v Solun. Po tej poti !>i se lahko veliko armado zakla J lalo pri njenih operacijah zapad no od reke Vardarja. če vzamem« slučaj, da bi druga večja armada, operirala istočasno od rekah Var dar in Struma ter ob železnišk i progi Seres-Carigrad.
Armada, Ui bi operirala skozi Albanijo, hi lahko brez težko«' lospela do Ohridskega jezera tei s tem ogrozila oprijem sovražnika na Maeedonijo. ()d Ohridskega jezera vodi pot do Dibre ob Črnem Drinu in odtam vodi steza dc Prizrena in druga preko IVtova do Skoplja. Severno o«l Dibre lahko brani majhen oddelek višim nad Crnmi Drinom a ne more tam operirati nobena večja armada.
Na la način bi se zavezniki lah | ko zavarov ali sledeč naslednjim [črtam :
— Ohrida-Drina-1 etovo ; drugič: Ohrida-Kruševo-Prilip in Ve-le.š ter tretjič: Bitolj-Pril p in Ve les. —
Pogorje Šardak, ki se dviga do višine 10.000 čevljev je dober za-stor proti sovražni armadi, kon centrirani na severu. Pomanjkanje dobrih cest v Crnigori in v Sandžaku dela sovražniško koncentracijo zelo težko ter nevrjet-no. —
1 To g banje bi se seveda morali, izvršiti v soglasju z gibanjem glavne armade ob-Vardarju, stremeče prpti Skoplju. Za svojo obrambo je odvisen sovražnik od ene železniške črte. nmreč Niš-Skopljel in Solun. Črta iz Soluna v Mi-1 trovieo je brez koristi v tej zve-i zi. Sovražnik pa se bo najbrže do-| bro poslužil naslednjih cest: iz Kraljeva v Tasko do Mitrovice in j od Prištine do Skoplja.
Drugič iz Kruševea v Konšuia ( Ijijo in Prištino in tretjič iz N«a| v Prokuplje, Koršumljijo in v Prištino.
Nobenih dobrih cest pa ni preko Novega Pazarja, ti bi vezale ■ bosenske železnice z Mitrovico.
in s;- j«> po zadnjih dogodkih ol llarne dospelo do obratne točke »er je videti zapadna fronta za iarovana j>roti vsakemu otiločil-lieniu nemškemu udarcu, se ji loja vila na obzorju zopet balkan-Bka fronta.
I V tem članku se hočem pečat le s krajevoslovnitni razmeram le fronte ter hočem izpustiti šte lilne in važne politične in strate Irične posledue napredovanja za ' lezniških sil.
I Zadnje uspešne operacije fran loških in italjauskih sil v Albani li "vzbujajo našo prvo pozornost l e hočej«! te ojieracije prinesti re litičue in trajne uspehe, potem se ■lorajo končati p«> mojem nine |iju z zasedanjem Drača. Tirane In Klbasana v Albaniji. I Avstrijske sile. ki operirajo na ■talkami, bi bile s t» m prišle v re lue ueprilike. «ločim bi prišli za j lezniki v p«is, ^t stev Jnih in vaz Lih prednosti.
Z izgubo Drača bi izgubili Au trijci dragoceno mornariško ir ojaško postojanko. Njih armada »i hi'a potem odvisna o,I dobav iatere bi sti sprav i«* na mesto po i lin i cesti, ki vodi iz Kotora pre-< rnegore in Skadra v Severno Vlbanijo. Avstrijci ne morejo us-»ešiio uporabljati pristanišča 'sv. van Meduauski ali Bara. kajti t«, ta odkrita pr ^tanišča. zelo iz-j mstavljena uspešnim zračnim in' nornariškim pohodim zave/.ni
cov. ^
Kazentega }>a bi postali pohodi ovražnih jiodmorskih čolnov v ladi.inskem morju manj uspešni <er bi bilo treba njih postojanko »redstaviti bolj severno, doč m bi •e vršili transporti zaveznikov ve-iko bolj varno.
Vzemimo j>a celo slučaj, da so •gradili Avstrijci v času svoje ■kspedicije dobro cesto iz Kotora »reko Cetinja v Skader in Drač Tudi v takem slučaju bi bile tež-coče zakladauja velike armade iz I)rača velikanske. Vsako stvar bi i? moralo prenesti v Kotor iz Av-droogrske. kajti obmejne dežele Dalmacija, Hercegovina. Čmagora in Albanija so brez hrane in industrije ter vlad vsepovsod dejansko stradanje. Kotor pa je zvezan i veliki vojaškimi središči edinole potom ene ozkotirne železniške
črte.
Vsledtega bi ne bila resnična postojanka Kotor, * temveč Trsi ali pa Reka na drugem koncu Ja dranskega morja. Sovražni trans-porti v Jadranskem morju pa so izpostavljeni največjim nevarno atim, kar je dokazano vsled uspe-
Slabotni ljudje
potrebujejo večkrat kako kreočilo. predno se jih n« prime bo'ezen ?a trdro in predio Se ni prepczr.o. Vi potrebujete torej teniko. ki bo utrdila ves vai telesni sestav. Ns odlašajte torej. Nikdar vam ne bo žal. ako poskusite
Severa's
Balsam of Life
(Severov Ž.vljenski balzam). To zdravilo je znano, kot izboma tom-ka ir pravo zdravilo v slučaju £• ste zabasani. de ne morete preba-vtjati. če vas tare mrzlica, če ste v obče slabotni ali če imate nepnlike na jetrih. Mi priporočamo to zdravilo vsem. oso bito postaranim in slabotnim osebam. Poskusite ga. Cena 85 centov v vseh lekarnah.
I Ta vojna, ki se je pričela na [alkanu. se bo morda končala s Lirazom centralnih zaveznikov na [tem ozemlju.
■ Potem, ko je bila Srbija izgub-Ima vsled napak zavezniške di-lomacije. se je smatralo balkan-
10	fronto za ne važno, in solun-Ka ekspedieija pre«i več kot dve I i leti je padla do pasivnega zali rovanja iztočnega Sredozemske-
11	morja, -la slednje ne postane o leraeijsko polje nemških pmlmor k h čolnov.
Ttikrat ni prevladovala misel Li bi se ekspedieijo lahko upora-ilo kot udarec na življenske inte-Lse sovražnika. Nepričakovano odaljšalije vojne pa nudi priliko a revizijo številnih idej. Sedaj.
šnega napada in potopa avstrij-l ^kih drednotov od strani Italja-; nov severno od Kotora.
Dežela severoiztočno od Draea j pa je skupina golih gora. preko katerih morejo edinole — koze.', Avstrijska armada bi sc mogla; vsK dtega. pomikati edinole ob —' obali. Okolica Drača. Tirane ir'. K.basali s,, edina ozemlja v cen-j train i Albaniji, kjer je dobiti do have za uporabo pri armadi. Kazentega pa nudi zasedanje Drača važne -trategične prednosti.	1;
Drač je naravno zavarovano i pristanišče štiri ure od ita'janske • hali ter *_'a jc vsledtega lahko < izpremeniti v varno armadno p»» stoja n k o. Starodavna Via Ae«|ua-tia se pričenja pri Draču ter vodi :
Vsledtega bi bili zavezniki v sta lin operirati v Maeedoniji z ,-eli ko večjimi silami kot pa more so vražnik storir, to. In pod dobrin vodstvom bi bilo zopetno osvobo j» nje Skoplja in izčiščeuje Mace »lonije sorazmerno lahka naloga Sovražnik bi nudil najmočnejš. odp«>r oh pričet ku. kjer je nagro ma.iil v»-like zaloge municije h je mel dosti časa. da s«- na seda nji črti močno zakoplje. Kakor hitro pa bi >.« ga enkrat vrglo b za kopov, bi se njegov odpor zdro bi". _
Stde j»«» zopet nem zavzetju Ma i-e.lonije bi inoirli zavezniki vze^ v pretres podjetje večjega ob-iega
Prvič. zopet nega osvobojenj; Srbije ter zavzetja Carigrada al
Ustanovljena leta 1898,	Glavni urad v ELY, MINN.	Inkorporirana leta 1900.
fit. A S NARODA. 26. SEPT 1Q13.
Povest maiorja Donavana
Nato pa mu je opešal glas iu sli® šal som krik: — Mati:...
Had bi ti pokazal to sliko...
Vijugaste stopnice, omajati strop, ki se je držal le še za pam stebrov in spodaj doli dva mlad« častnika, bleda in izmučena.
Še nižje pa je bilo čuti krik« teli revežev. ki so zveneli še ten« hujše, ker sem bil prepričan, dil se jim ne more pomaati. —
Ko >em se ozrl na maso zemlje! sem spoznal, da mora bil i to njitfi grob.
Odšel seui nazaj k postojanki majorja, ga obvestil o tem, ka« sem videl ter mu rekel, da hočcnl iti k polkovniku lor jra obvestiti!
Polkovnik pa je '»il eele štiri milje vstran. Vse trausportaeijJ so bile prekinjene in bilo je zgol daj zjutraj.
Vse to me ni oviralo. Dobil senl j moža -s puško in skupaj sva odktl raka I a k polkovniku ter mu sponi ( čila o dogodku. Nato »em dobil pionirje, s katerimi sem šel nal , zaj ter pričel /. delom. | Edina tolažba pri vsem bili I ta. da so pionirji dognali, tla je M podkop tako popolnoma uničen ter da bi bila vsaka rešitev po Uu tili nemogoča. Vsledtega leži se daj v nekem lorenskem gozdu sku 'jpina vojakov, ki so končali vojno '[ Vedeti moraš, da smo bili ta i krat še pod franeoskim povelj 'stvom in francoske čete -d bile ze " lo prijazne z menoj.
Pozneje so me pozvali ter m povedali, da sem dobil vojni kri ižec.
pomoč vsakemu, ki bi se nahajal tam.	š
| \m' kaže, tla je to novo obstreljevanje zadelo del zakopa ter ga \zasulo, dočim so šrapneli ranili jali ubili nadaljne ljudi. Ko sem s .stopil v za kop. sem zadel preko s nekega mrtvega vojaka, s kate- c jr m se še le par minut prej govo->»il ter mu povedal, kaj je njego- t ; va dolžnost. Vse kaže. da so mu 1 takoj po p»ičetku obstreljevanja > vojaki zaklieali, naj si poišče skrivališča. dh pa ni hotel zapustiti -svojega mesta. Zadel «ra je v frla- { vo drobec šrapnela ter ga takoj ubil.	i
' Upam, draga Ruth, da bi bil ve- ' " sel. če bi mogel umreti tako kot i " jc umrl on.
Nato sem šel nazaj na mesto 1 (kjer so bili možje zakopani v pod- ; kopu. Snel sem svojo masko, sle- 1 ' kel suknjo ter splezal notri. LJ Seboj sem imel le malo potreb-r I nega orodja. Prišel sem kopati ker sem vedel, da se je ravno > pred zadnjim obstreljevanjem za-< sulo na tem mestu enega moža ir. r da mora biti njegov obraz v bliži J ^ jii kraja, kjer sem se jaz nahajal t t ez nekaj časa se mi je posre-j čilo napraviti luknjo proti njegovemu obrazu, kajti slišal sem liro penje, a to je bilo hropenje umi-» 1 rajočega človeka. Nagovoril sem} t. ga ter zaupil ostalim, a nisem do-j ' bil nobenega odgovora, i Globoko doli na levi strani moje poti je bilo čuti krike človeka . ki je upil v svojem deliriju*. i j — Pridite sem. tovariši!
(Major William J. Dona van. ki | je bij pred kratkim odlikovan s 1 I francoskim vojnim križcem za svo-j I ja junaštva, je sporočil v nekem •pismu o dogodku, radi katerega so;. Francozi mislili, da ga je treba1; odlikovati, li l je to njegov po-j skus, da reši nekega poročnika in. j oddelek
mož. ki so bili zaprti v. j nekem podkopu. kojega odprtina je bila zasuta vsled eksplozije gra ; nate.)
-— Ne vem, kje sem prenehal \ j svojem zadnjem pismu, vendar pa domnevam, da sem prišel do mesta, kjer se je nahajal moj bataljon. Tam sem bil prisiljen o-: stat i nad dva dni. tla uvedeni poveljnika drugega bataljona v i službo, da ga orientiram v sektorju in da ga seznanim s problemi,» ' nakar sem imel namen vrniti se k svojemu bataljonu, kjer je poči-! • val.	'
Ko sem tlospel na postojanko Idgtičnega majorja, kar je bilo krog 4V2 ure zjutraj, mi je pokazal major sporočilo, katero je do-. bil od enega svojih kompanijskih
-	poveljnikov i nv katerem se je gla
-	silo. da je bilo precej resnih izgub J vsled uničevanja nekega podko
-	pa.
Čutil seiii. da je treba v tem slučaju človeka z avtoriteto ter takoj prosil za dovoljenje, tla smem iti naprej ter videti, kaj lin .je mogoče storiti.
Imel sem namen preprečiti vsako paniko in če mogoče prinesti
Medklici
i
Predno je bila izdana ta prokla-' aiacija, so bile bostonske šole že zaprte. 'sto se i <• izvršilo tudi po dragih krpiih države Massaclm-set t s.
V	Lviik. Mass.. je 8 do 10 tisoč oseh zbolelo za inflaenzo. Sinoči ;e je v tem mestu poročalo o 12 mirtnih slučajih. V Brektonu >n, okoliei je 6000 bolnikov. Bolnišnice so prenapolnjene. V Aver je 'i000 bolnih.
Brzojavke iz več. okrajev naznanjajo naglo razširjenje epide-j mije. I/. Camp Cpton N. Y.. sej poroča o 22 novih slučajev; sku-j paj je bolnih 169 vojakov: umrlo! lih je _	_	1
V	Camp Devens. Mass., jc /bolt lo za inriucuzo 10.78:'' vojakov.:
l>o včeraj opoldne je bilo na- j znanjenih 3000 novih slučajev v .vojaških taboriščih. T)o zdaj je zbolelo do 23.000 vojakov.
V	Camp Dix. N. J., je umrlo 21
, vojakov za pljučnico, ki se je raz-j vila iz influemze.
Včeraj se je poročalo iz Chicage
■	o 57 slučajih : dva sta bila smrtna.
V	Xew Yorku je včeraj zbolelo
' 83 oseb.
'Pri razŠirjeuju bolezni ::i prav nič razburljivega", jc rekel new
-	vorški zdravstveni komisar Cope
s land. "Nam se more še čestitati.
■	da je bolezen pri tako velikan-
-	skem številu prebivalstva o.meje-
-	na. Nič ne bi bilo presenetljivo,
i alio bi se en dan poročalo o sto no-
• vih slučajih.."'
t x
I hovlada pa .je bila končana s pad
J "em Robespierra dne 26. junija n 1704. Strahovlada je razdeljena v z j dva dela. Prvi del pred, desetim d ijunijem 1794 in drugi del po ten s času in do konca, j Bilo je v tem drugem delu stra v jhovladc. ki je trajal le sedem te . } d nov, ko se je izvršilo največje . j število usmreenj. Dan 10. junija j< c 'datum postave Prairial. ki jemljt , obtožencu oblast braniti sameg? < sebe. Povečanje usmrčevanj je bi !o posledica padca Dan tona in } njegove stranke usmiljenja.
Po sprejemu tozadevne postave dne 10. junija 1794 se je izvršilo v Parizu vsega skupaj 1220 ekse ■ kueij. To krije dobo petnajstih mesecev. V sedmih tednih, ki sr sledili na to. je bilo usmrčenih — 1370 ljudi. Skupno t Se vil o živi jen' ki so bila vzeta potom formalnih ; eksckueij v celih 17 mesecih, j« ; 'znašalo vsledtega 2596.	;
Izvršili so nekako sto usmrčen." pred pričetkom strahovlade, a čc 1 |.se vzame tudi te vpoetev. bi bih 1 število 2700 skrajna meja.
Sedaj pa se ozrimo na petrogra* < ski tribunal.
Nobena st*ar ne kaže. tla hi bi1 ! teden, tekom katerega so izvršil 812 eksckueij. kaj posebno znači len. Izvršil se ni noben velik do gotlek. da bi vzbudil tribunal k večji delavnosti. Petrograjski tribunal je usmrtil v enem tednu 81: j oseb napram 1220 osebam, katere !je dal usmrtiti pariški tribunal \ 1 petnajstih mesecih pred uveljav-. njen jem postave Prairial.
Dal je usmrtiti 812 oseb napram i 1376. katere so usmrtili v sedmih jtednih največjega divjanja pan ške strahovlade. V enem tednu .je pusti! Petrogra«! usmrtit' eno tretino kot jih je usmrtil Pariz tekom cele strahovla.ie. M Ljudje, ki so bili obsojeni sto-j ~,piti j)red j>ariški tribunal, so se! : <nazivali osumljene':, a Petrograu! ",si je izmislil besedo za isti razred i
I	ter jih imenuje "talce".
V enem oziru je Petrograd iz-j boljšal način aretacije Pariza j nov. Tako čitarno naprimer v :stif
II	br; soja v k i. «Ja so prijeli vse osebe.! j v činu državnih svetnikov ne ozi-j •raje se na njih politično nazira-i
1 j nje. Pariški tribunal ni imel nik-*;dar v mislih kaj hujšega kot uničenje osumljencev, ki so bili na-( pačnih političnih-nazorov. \ Cilj Petrogra d a pa je očividno' 3 I zstrebljenje izobraženega sloja, j Rekli so nam, tla se je Trocki "skozi celo svoje življenj - navdu 1 ! še val za Marata, da je napravil slednjega svojim junakom in ljub-( jljciieem, in da je hrepenil po pri T - liki. da. ga more oponašati. Maral •j'pa bi se goto vo s studom obrnili od Trockega.
Lt ' d'< i
C elo v njegovi najbolj krvo- • ločili predlog; kot naprimer odpo jšiljanje lopovov ])o Franciji, da j more osumljene mesto da jih are j tirajo, so se rodili i/, domoljubnih J nagibov. Jii] je izdajalec. na kate 1 lega je nameril udarec izdajak-c. > ki je izdajal Francijo v roke Pni--jsiji ali Avstriji. Gabilo bi se mu iz-| vedeti, da je idoi človeka, ki je bil ? j določen izvršiti še veliko bolj stra jšiie Zločine kot je bi kalerikoli njegovih v namenu, da izda Rusijo1 v roke Prusiji in Avstriji.	i
francoska revolucija ne pred-
-	stavlja nikake primere za rusko
i -glede krvoločnosti, še manj pa |
-	glede izdajstva in umazanosti.
Metamorfoze
tJre iK'seui rami. frre preko gozdov in ,je metulj v voujavali » vetja, kar i z omaniiic^a objetja jo zvalii orla klic iz zrakov.
j In že je orel. Visoki brat. I ulej. i s t«-l>rtj natlletvain. j stelHij in preko tel»e plavam j in iz viSin ^rem dalj iskat.
j Ves nizki svet si pokorim, j jwroti čezenj razprostiram. | mimo v. očmi si i»l«>u izbiram, j iiestrjmo vrat navzdol krivim.
| Kti^a l>i si najprej izhral. I da dvignem ga. kot Oanimeda? Poeta mar tam krivogleda? I*u — on je še na tleli brez tal.
(V l»i dramatika prijel. | tin !>i nam esaj lahko j«ov»ilal: I jaz Kem svet tx I zgoraj sle<lal in videl uičnost naših tlel.
l*a ti tam. doktriuar votl<M>k! Ites misliš, da sveta uganko kot zajea vjameš v ozko zanko? Poglej i«lt<Ml. kak jc svet širok!
viic vas pustim, ki vam srca j ne pali že.ia večno živo. i Ki lastili duh vam ne odkriva [tajnosti, ker je I»rnz ž>*lja. 1
Kdor misliš, da nosi jiti»"a peret: živ stvor h rez hrepenenja se ]«mI nel»o ne vz{»enja. jm» prahu, kot črvu. se plazi mu
I
In |H'sem j;r»'. gre čista ni več metulj in ni več orel. v višinah ji je srd izjjorH. in spet hrez hrat a^re čez svet.
V v«*r-era žiirenje si- }M>topi in zore paj«'olan objame i lenak in gil>ck njcue rann-. I krog rok in nog se ji lovi. i
In irre. v plamenih prozornih ;rori I pa sreča z dušo se vlaeuge ^ in potolaži njene tuge. sn-e ji ranjeno iK>zlati.
"O sestra. <~iuj Im»1 j si ponižana, čim bolj trpljenje te preveva, lem večji žar iz tebe seva. tem holj si men: približanji".
In bitnimi iliišji d vi sme t>či: Kdo me tolažiš? — čnj. zven: "Zdrava Marija!" — iu s tt-m glasom plava nel>es kraljiea sredi noči.
A ••»•.■»em jrrt>. brez M»stre gre. b> tiha. tajna meh dija.
n i tohižuica. ni Marija, iu hrciteuenje preko zemlje!
I . .
j Najhuje se moramo pokoriti za I one napake, katere — uuo poza-|bili napraviti.
I . .."■**..
I S svojimi iluzijami bi morali ;r»ost«nati kot s svojimi uslužben-, ei. Če se jih enkrat odslovi, ni dobro vzeti jih nazaj.	j
1 * * *
Trajno vrednost imajo vedno le
!—trenutki	J
gledamo da okreva.
Ali si raditega obstreljeval Rde či križ in potapljal bolniške h d je?	^ .
—	Sovraštvo se pojavi le me< ljudmi, ki čutijo' da so poraze ni.
Potem, Vilček. si se «'-ut;i pora ženega že prav od prvega pričet ka. Tvoj * * ( Jott strafe England' se je porodil avgusta I. H*14.
—	To strašno sovraštvo ltašil nasprotnikov ima svoj izvor \ dejstvu, da so bile njih kalkulaci jc napačne.
Ali jc temeljilo tvoje sovraatvt iia istem vzroku?
—	Vsak, kdor pozna znaea, Aii«rlosaksov. ve. kako žilavi so.
Vilče, to je prva stvar, ki si ji rekel, ki ni la/.
Doka/, temu čutu inferiorno sli je. tla so se Auplosaksi poslu žili talit* kriminalnih src Istev. i Kaj ]»a dokazuje, Vih'-e, tvoj;; . kriminalnost ?
—	Vrjemite mi. n lahko zn mene nositi vsak dan strah in od govornost za narod sedemdesetili milijonov. Spominjam vas pa n.-j svetopisemski izrek: Nosi svoji breme in Gospod ti bo pomagal Išči najprej njegovega kralje stva in njegove pravičnost i iu vm t<- stvari se vam bodo dale.
Zdi se nam, da misliš s tem Bel gijo. Rumunsko, Crnogoro in l*-krajino.
—	Sedaj pa živimo v miru z vsemi temi.
j !)a, Vilče, iu kako zelo se vesele tega miru!
j Vilče. ti si največji moz na sve-| tu. največji lažnjivee. največji! sauiopašnež in največji zločincfJ ter si tudi najneznatejši človek nal svetu. Kajti ti veš. da nisi imel no-l bene pravice dati na glasovanj«-svojih izjav tem varani m sužnjem v Krupoovih napravah. Končno si, j i in rekel, naj vstanejo ter rečejo "da" tvoji skrbno sestavljeni obljubi. Vedel si namreč, da l»i za-, padel kazni oni, ki bi si drznil reči ne.
Tudi pod oklepom se včasih pojavi kurja polt.
Izpolnjene dolžnosti bolj osrečujejo človeka kot pa izpolnjene želje.
Najhujšim obrekovanjem se mora pravi človek smejati^
čimveč mogoče.
Ali .je bilo lo vzrok, da si se v zadnjem času precej umaknil?
—	Naša smrt zaničujoča mornarica je tudi dokazala to.
Kaj ne. dvoumni Vilče. s tem
misliš reči. tla je dokazala svojo zmožnost v umikanju!
—	Porazila je sovražnika pri Skageraku kljub njegovi veliki premoči.
To je bila res lepa zmaga ! Zakaj pa n'si sledil sovražniku tei si se rajše umaknil?
—	Mi se borimo za obstoj ler se moramo braniti zmagoslavno.
Dobro veš, Vilče, da je ta obrambni izgovor že popolnoma izi gran.
—	Marsikdo izmed vas se je v prašal, kako se je moglo kaj ta kega zgoditi po štiridesetih letih miru? Dolgo s«'in razmišljal o te; stvari ter prišel do naslednjega j odgovora: V tem svetu se spopade dobro z zlim.
Torej misliš, tla se .je Nemčija spopadla z zavezniki.
—	Tako je bila urejena stvar od/, go raj.
Ti misliš pač nemški vojni u-rad dne 5. julija 1014.
—	"Ne'' dvomečega duha proti Via" vstvarjajocega duha. 'Da' nebes proti 'ne' pekla.
Postal .si preglobok zame. Vil ček!
—	Zavist je zavedla naše sovra-| žnike v boj in vojna je prišla na nas.
Zakaj so torej Nemci prvi na padli ter peli pri tem Deutschlaiid j ueber alles?
—	In sedaj, ko vid jo naši nasprotniki. tla so bita njih upanja varljiva.	,
Kaj ne. pri St. Mihielu?
—	In kako so naši mogočni generali. po katerih se popra vie i nalivajo naše delavnice.
To bo delavce gotovo odškodo-valo za njih trpljenje?
—	Ko smo jim zadali udarec za udarcem, se je pojavilo sovraštvo i
Zakaj pa bi s** ne pojavilo pni tako številnih sunkih?
—	Mi poznamo le pošteni srd j ki izvede udarec na sovražnika. .
Zakaj pa zanikati srd onemu i katerega si tako nepričakovan' i udarit •
—	Ko pa K ,a tleh in krva J več. mu prožil, svojo roko tei j
j
Nihče ne more citati zadnjega nagovora kajzerja v Kruppovih delavnicah, ne da bi se pri tem čudil nedoslednosti. Izmed številnih .govorov, je ta najbolj tipično — kajzerski. kajti vse druge prekaša glede egoizma, hinavščine in pot varjanja resnice.
Tudi ga ni človeka, ki bi ob či-tanju tega govora ne občutil po 1 rehe. da mu sproti ugovarja na njegova izvajanja.
Potem, ko se je zahvalil Krup-povim uslužbencem, od ravnate Ijev j)a do zadnjega delavca, je kajzer vsem skupaj zagotovil, da ga je ganilo njih trpljenje in da .ie on v svoji očetovski skrbi sto ril vse. kar je bilo v njegovi moči. da zmanjša to breme.
Kako ginljivo!
—	Komu se unauio zahvaliti Zb v s? to? — je zakričal kajzer. — So\ ražniku!
Zakaj torej, Viljem, se nisi v-dal kot te je prosil sovražnik,.da ohrani mir?
Zakaj pa si odkorakal v boj ter pel pri tem himno sovraštva?
—	Vsakdo izmed vas ve, da nisem pustil nobenega kamena ne obrnjenega, tla skrajšam to vojno
Da. mi dobro vemo. da si hotel zmagati tekom štiridesetih dni. i
—	V decembru 1916 sem predlo žil sovražni javnosti jasno in od krito mirovno ponudbo.
Viljem, vse kar si zahteval, j"e bilo absolutno podvrženje.
—	Roganje. zasmeh in zaničevanje je bil odgovor sovražnikov
Ali >i kaj drugega pričakoval. Viljem ?
—	Oni zgoraj pozna moj čut odgovornosti.
Žalostno zate; Viljče. bojimo se da je to res.
—	Mi smo vsakčas pripravljen* ponuditi roko v spravo.
Kaj pa če bi jo prej malo opra-'i iu iz mil i z nje kriT ■
—m Sovražnik je odgovoril z rz* rečno voljo uničenja, razkosanja in zdrobit ve Nemčije.
Tako grdo od njega I Ti seveda nisi nikdar zagovarjal ničevanja
—	Tej absolutni volji do uničenja moramo staviti nasproti našo absolutno voljo, ohraniti svoj obstoj. Naše junaške čete so pokazale to voljo. Tako v napadu kot v umikanju je edina stvar, ki je važna, ta, da bo izgubil sovražnik
Iofluenca
Po siiiočnih Ivzojavkah ki so prišle iz raznih : me :t. se da posneti. da se jc španska influenza zelo razširila po vzhodnih državah Poroča se o več ti&oč slučajev in stotin sto smrtnih.
Položaj v Bostonu. Mass. kje: je umrlo za Laflueuzo že 81 osel« in za pljučnico, ie tako razbil-1 ril zdravstvene oblasti, da sr. bile j izdane posebne odredbe. Guverner' naroča, da naj se bolniške istrež-1 niee zavzamejo za bolnike, katere! .le napadla influenza, ako ujihoval služba ni drugje neobhodno po-j trebna. V svoji proklamaciji z:;-i hteva governer. da se zapro vse Šole. i'abaviaea in dragi prostori! kjer se shajajo ljudje v večjih! množinah.	j
Ruska strahovlada
dišč. Se le dolgo časa po vojni bomo imeli idejo o številu ljudi, ka tere so pomorili v deželi na organiziran način. Že sedaj pa vemo tolik«*, tla ni bila francoska stra hovlada ničesar v primeri s >eda njo rusko.
Nekak pojem o razliki se lahki dobi iz brzojavke, katera je bila objavljena pred kratkim in v ka teri je navedeno število 812 osel kot število usmrčenih tekoui ene. ga tedna od strani boljševiških ob I lasti v Petrogradu.
Primerno je vzeti sedanji petrograjski tribunal ter ga postaviti na stran pariškega tribunala za časa strahovlade 1798 in 1794
Skupno število onih. katere jc poslal v smrt francoski revoluci jonami tribunal, predstavlja h majhen odstotek števila umorjenih na različne načine po eeli de« želi in vsled tega lahko domneva mo. da se vrši isto z o/.irom ur petrograjski tribunal. * Francoski revol. tribuual so*v stvarili dne 8. marca 1793. Stra
Ameriški poročevalec ki so uši iz Rusije, -o bili ob svojem pf> vratku v civilizacijo nad vse pre senečeui vspričo nevednosti zima njega sveta j-leth- vsega, kar se visi v Rusiji ii. vspričo njega hlad n ost i iu miru.
Zunanji svet misli n teh dogod kili kot o kaki paraleli k francoski revoluciji. Vse pa kaže ter j« očiv"dno. da je bila francoski, strahovlada milo in zuierno izvr sevanje avtoritete potom vlade, k je bila že krivično popustljiva, č* se je primerja s sedanjo v Rusiji Na razpolago nam niso nikaka sredstva. da bi izvedeli, kolike ljudi pogine v>ak dan v masa krih. kol no jih vprizorili v Mo skvi in daroslavu ali kako velike jih je usmrčenih na cesti s streli koj h odnievev je čuti skozi celc noč v vsakem velikem mestu tei kako veliko ljudij? bilo enostavno umorjenih v hišah. .
Mi ne moremo izračunati, kolibo jih je bilo usmrčenih ipo eeli
Rusiji vsled obsodbe vojnih so-
LISTNICA UREDNIŠTVA.
1 liijcne irlavio' iu društvene uradnike prosimo, naj nekoliko polrpe. ker niso prišla razna poročila v to številko. Vse priobčimo prihodnji teden.
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA J. S. K. J.
Ely, Minn..-Sept. Hlhid 1918. ČETRTO POSOJILO SVOBODE.
i
Kampanja za četrto Posojilo Svobode se prične septembra in se konča 19. oktobra 191 s. Ljudstvo Združenih držav bo moralo zopet pokazati svoje dolžnosti za zmago vojne. Članstvo J. S. K. -J.. j»' *» prejšuih posojilih Svobode vrlo izkazovalo svojo patrijotično dol-žonst. V dokaz temu imamo pred seboj številke, katere je glavni urad dosed a j sprejel komaj od polovice društev, to je od 51 društev. Te številke kažejo, da je članstvo -I. S. K. .1. nakupilo bondov Svobode prvih treh posojil za svoto .<150.000.00 (Sto petdeset tisoč dolarjev . ter za *ll>.000.00 (šestnajst tisoč dolarev) vojno-varčevalnih znamk. Druga društva, ki še niso sporoč la svojih številk, so gotovo tudi vršila svoje dolžnosti. Cpoštevati moramo, da jc pri nekaterih društvih zelo težavno dobiti popolno poročilo, ker članstvo je laztr»>en«i na okoli [>o raznih naselbinah. To da krajevnim tajnikom veliko dela. kar pa nekateri radi storijo.
( etrto Posojilo Svobode bo večje kakor so bila prejšna posojila. W.ed teua je upati, »la bode vsak član podpisal četrtega Posojila Svobode kolikor mu bo mogoče. Pomniti moramo vsi. da je bo\ Amerike naš boj, pa tudi če nismo državljani ameriški. Zmaga Ame-v.ke pomeni neodvisnost in sainoodhičevanje narodov. Jugoslovani, (med katerimi	tudi Slovenci všteti) so specifično omenjeni v
izjavuh državnega tajnika Lansinga in predsednika Wilsona. tla moarjo biti osvobudeij . Zaradi tega moramo priznati, da se bojuje Amerika tudi za boljšo bodočnost našega slovenskega naroda oust rn oeeana. Zatoraj pomaga.jmo kolikor kdo zamore. <la bo temprei strta avtokra« ijska pošast Avstro Nemči je, da zmaga pravica nad I rivjeo in da tako zašije lepša zarja svobode nam Slovencem in vsem / at iranim narodom !
Joseph P:shier, tajnik.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, box 251, Conemaugh, Pa. Podpredsednik: LOUIS DAL A NT, box 106, Pearl Ave., Lorain,
Ohio.	j
Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: LOUIS COSTELLO, Salida, Colo.	*
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. J. V. GRAHEK, 843 E. Ohio St., NS. Pittsburgh, Pa.
KADZORNIKI: JOHN GOUŽE, Ely, Minn.
ANTHONY MOTZ. 9641 Ave 4M', So. Chicago, 111. IVAN VAROGA, 512C Natrona Alley, Pittsburgh, Pa.
POROTNIKI:
GREGOR J. PORENTA, box 176, Black Diamond, Wash. LEONARD SLABODNIK, box 480, Ely, Minn. JOHN RUPNIK, S. R. box 24, Export, Pa.
PRAVNI ODBOR:
JOSEPH PLAUTZ, Jr. 4L;2-7th St., Calumet, Mich. JOHN MOVERN, 624-2nd Ave., Duluth, Minn. MATT POGORELC. 7 W. Madison St., Room 605, Chicago, UL ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOI^F PERDAN, 6026 St. Clair Ave, N. E. Cleveland, O. FRANK ŠKRAP.EC, St!:. Yds. Sta. box 63. Denver. Colo. GREGOR I1REŠČAK, 407 - 8th Ave., Johnstown, Pa. .Tednotino Glasilo : GLAS NARODA. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne pošiljatve naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pi-ma od slrani članov se ne bode oziralo.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Jednota posluje po "National Fraternal Congress" lestvici. V blagajni ima okrog $300.000 (tri-stotisoč dolarjev). Bolniških podpor, poškodnin in smrtnin je že izplačala do šl.500.000 -'en niiljoa in pol dolarjev).
Bolniška podpora je centralizirana. Vsak opravičen bolnik si je svest da dobi podporo, kadar jo potrebuje.
Društva -leilnote se nahajajo po raznih naprednih sloven-škili naselbinah. Tam. kjer j h še ni, priporočamo vstanovitev novih. Društvo se lahko vstanovi z 8 člani ali članicami. Za uatlaljna pojasnila se je obrniti na glavnega tajnika.
O slovenskem časopisju v Ameriki
'OLAS XARODA. 26. SEPT. 1013
SLOV. DELAVSKA	PODPORNA ZVEZA
(Jittoovljena dn* 16. avgaata*	Inkorporirana 22. aprila 1909
1908. 1 __^^	v driavi P«no •
Sedež: Johnstown, Pa«
ti LAVNI URADNIKI t mffiMlnlk: IT AH PROSTOR, 1098 Norwood H*d., dermoid, Oftl«. Podpredsednik: JOSIP ZOHKO. K. F. D. 2, Box 118, Wect Newtoa, V* •lavni tajnik: BLAŽ NOVAK, 634 Main St., Jotmstown, Pa. i. Pom. tajnik: FRANK PAVLOVČIČ, 634 Main St.. Johnstown, Pa. & Pom. tajnik: ANDREJ VIDRICH, 20 Main Street, Conemaosfc, Pa.
Blagajnik: JOSIP ŽELEL «002 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. 9mm. blagajnik: ANTON HOČ9VAR, R. F. D. 2. Box 29 Bridgeport, 0*2«.
NADZORNI ODBOR f -TvdacMlnlk aadnor. odbor«: JOSIP PKTERNML, Box M, WUlcaC, Pa.
L nadzornik: NIKOLAJ roVŠE, 11JS Fabyan St., City View, N. S. Pittsburfh, Pa.
I. nafiaorrik: IV^M SBOflNLJ, 8SS 117tb 81., Clardand, Okla.
jrrzr
POROTNI ODBOR? rraonednlk poroL odbora: MARTIN OBERŽAN, Box TI, ■■«* Kl£Bft\ Kauai
k. porotnik: FRANO TEHOPČlO. R. F. D. 8, Box 14«, Fort Smith', Ari, • porotnik: JOSIP GOLOB, 191« So. 14tb St., Sprlnafleld, BI.
TBBOTNIZDRAVNIKI *OSIP V. CRAHBK. 848 R. Oblo St, Pittibm**, Pa«
IHml ara*: 8S4 Mntn St^ Johnstawn. Pa.
URADNO GLASILO t l 4hAm BAPODA". m Oortlandt 8tre«t, New Z«r| Ottf,
Oaajena droitva, orfroiaa njih uradniki, so nljndno protoni, poBljaftl fm doplso naravnost na glavnego tajnika ln nikogar dragega. Denar aaj ae pofflje edino potom Poštni b, Eipresnlh ali Bančnih denarni* nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih Čekov. Nakaznice naj m naslovijajo: Blaž Novak, Tittle Trust & Guarantee C", in tako uastor-Uene pošiljajo s meneCnim poročilom na naslov gl. tajnla.
V slučaju, da opasljo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajat«* kaka pomanjkljivosti, naj to nemudoma nasnanljo uradu glarMga cajnlka, da se ▼ prihodnje popravi.
Čimbolj prazno je srce. tem manj prostora je v njem.
Kako dalekoviden mora biti človek. da more videti ozke meje, ki so potegnjene krog njega.
Dokler trobiš z ljudmi v isti rog. si zanje veilao — godbenik.
"Ozdravi kilo,
kot sem jo jaz".
Star kapitan je ozdravil svoje lastno kilo, potem ko so mu zdravniki rekli: "Pustite se operirati, ali pa bodete umrli".
Njegovo zdravilo In knjiga a* poti J«
zastonj.
Kapitan Colli npa je vokII po morjih mnoRo let. Slednjič je dobil dvojno kilo ln ni moral samo ostati na suhem, temveč je moral biti več let tudi v postelji. Poskusil je zdravnika za zdravnikom ln pa« za pasom. Pa nI imel uspeha- Slednjič mu je bilo rečeno, da se mora podvreči nevarni" operaciji, ali pa mora. u-mretl. Napravil nI ne tega, na onega, temveč se Je sam ozdravil.
"Možje In žene, nI treba se rezati ln na potrebujete pasa".
Kapitan Collings Je proučil sam svoje telo in slednjič je iznašel način, po katerem je postal zdrav, močan in srečen človek.
Vsakdo se more poslužiti tega načina, k! Je čisto priprost, lai ek, zanesljiv In brez stroškov. Vsakdo s kilo bi moral imeti Collingsovo knjigo ki mu pove, kako se more ozdraviti, kako se more vsakdo poslužiti načina \ svojem stanovanju brez kake težave. Knjiga in zdravita se pošljejo ZASTONJ. Vse se poSlje vsakemu, kdor izpolni dolenji kupon, katerega izpolni in odpožljl takoj.
KUPON ZA KNJIGO 0 KILI IN ZDRAVILO BREZPLAČNO.
Kapitan A. ColHngs, (Inc.> Box 47 C, Wutertown, X. Y. Prosim pošljite mi VaSo BREZPLAČNO Zdravilo proti kili ter knjigo brez kake obveznosti od moje strani.
Naslov ...............................
BRAZILIJA IN AVSTRIJA.
Brazilski poslanik je odpotoval s Dunaja. — Me doberaa državama obstoji vojno stanje. — Vojno brodovje bo pomagalo zaveznikom
Washington, D. C., 25. sept. —-Med Brazilijo in Avstrijo obstoji vojno stanje, dasiravno ni nobena stranka napovedala vojne. A-meriški poslanik v Braziliji je sporočil v Washington, da je brazilski poslanik zaprl poslaništvo in odpotoval v Brazilijo; nasprotno pa bo avstrijski poslanik v kratkem odpotoval iz Rio de Janeiro v svojo domovino.
Po vzgledu Zdruenih držav je Brazilija nekako pred enim letom napovedala Nemčiji vojno. Zdaj je storila isti korak glede Avstrije in iz istega vzroka, ker so podmorski čolni nepostavnim potom zadržavali brazilsko trgovino.
V februarju je Brazilija poslala avstrijski vladi protest, kakor prej Nemčiji, proti napadu podmorskih čolnov na brazilske ladje. Ker poveljniki navzlic temu niso dobili zmernejših povelj, je smatrala brazilska vlada za primerno, da prekine diplomatiene zveze z Avstrijo.
Skadron brazilskih bojnih ladij operira v evropskih vodah že več časa.	£
Brzojavna zveza z Rusijo.
Commercial Cable Co. je naziia nila, da j«v mogoče brzojaviti v Rusijo, ker se j«* obnovila lnvii. jevnu zveza skozi Kitajsko iu Si birijo s Samaro, Kkaterinburgam Ln L'1'o v evropski Rusiji.
Pogajanja v Bernu.
Bern, JSviea, 2~>. sept. — Aiueri-ško-nemška konferenca glede izmenjave ujetnikov se je včeraj pričela pod predsedhištvom švicarskega pooblaščenca Pavla Di nieherta. Konferenco je otvoril šviearski predsednik Calender.
Ameriški delegati so: poslanik na Nizozemskem .John W. Garrett : novi poslanik na Angleškem dvoru John W. T>avis: general Kernan. zastopnik armade: kapitan Hough kot zastopnik mot na-riee: polkovniki Grant. Shartle in Ashbuni, kapitan Stone: Story kot zastopnik justičnega depart uienta in major Perkins za Ameriški Rdeči križ.
Xemšk; zastopniki: Princ TTo-heiilohe-Langenburg. grof Mont-gelas. polkovnik pl. Franseckv. svetnik pl. Keller, major Brandt in kapitan Wilke pl. Hindenburg za mornarico.
"Wilke pl. Hindenbnrg je nečak feld maršal a Hiudenburga.
Revmatizem
Domače zdravilo. Daje ga oni, ki ga ima.
Spomladi leta 1893 me je napadel n.uskuLimi in vnetni revmuiizem. Kdinole oni, ki ima rovma.ti7.cm. v«-, kako sem trpel, in sit t;r cela tri Ip-ta. roskuSal sem zdravilo za zdru vilom in zdravnika za zdravnikom. Toda pomoč, ki s.-rn }•> dobil, je bila samo ia(-a»liu, Slednjič fem dobil zdravilo, ki me j** popolnoma ozdravelo, in bolezen se ni nikdar vt-0 pfivrniti. To zdravilo sem dal nekaterim, kateri trpe vsled te b<»-lezni in katere je revmatizem pritisnil na posteljo. Zdravilo se je pri vsakem slučaju obnesli«.
Moja želja je, da bi vsak. ki trpi cd te ali on° revmatične bolezni, poskusil to čudovito zdravilno moč. Ne pošljite nobenega centa. PoSlJi-te sa*:io svoje ime in naslov in jaz vam bom poslal brezplačno poskuš-njo. Potem ko ae pa boste poslužilt in ko se boste sami prepričali, tla ste našli ono, po čemu ste dolso časa poizvedovali, lahko pošljete toliko kot stane, nemreč en dolar-. Zaijoinnite si pa, da 'az nočem denarja, dokler r iste popolnoma zadovoljni, poslati mi fia. Ali Ti i i>r.Jv tako".' Zakaj bi trpeli še dalje, Ce prinaša popolno pomoč t'>. kar vmn nudim brezplačno. Ne odlašajte, ližite še danes.
Jtark U. Jackson, No. }r,r, E Gnr-ney M!d™., tjvraens'*, N. V. Mr. ,ia< l;.«oii jv odso*.f>ren. — Zgornje ugotoviiu j»- resnično.
Zakaj poskusi?
Zakaj postati fizično brez moči?
Najlxilj.se ui pre«iol»ro. ka«iar t"- pre za awiravje. /.<•[.( <irapo je ni uevaruu, najti pravo wiravilo. s kateriiv sr- ii>*>-r-- 'b'iiiti zdravje, /akaj tedaj poskusi?
1 »hitite suivoj slovitega Itolcarske«« Krvnega Čaja — ta zaprtjp. slabo ;»r<--bavljnnje, bolezni nn j«-trib. ledi.-ah, 2el<x|(-u in v krvi. Va-e /Jiravje m? 1«» izlM>ljšjilo. «*'-i ln«Jo | n »stale bolj žive, % aia Loža In |Hi>rala b"lj sveia 1 ti žili o, ki bu zadostoval za .1 uieseeev. j«* po po-iti	-1 zavoji Jw» p<.šti
<:vo matere narave za celi sistem im najlažji in najbolj zdrav na<"in. Del« je naglo gotovo s n-tu. <la se ji'tra vsiHtsobijo. tla delujejo, Ua so črevo redna in pojnona prebava.
Cena eiit»2:a velikega zavoja za «lru-siiio. ki I«, zadostoval za , ineseeer. po pošti "Jg; 4 zavoji ]»opo>ti .*(,!»«»; T zavojev po posti	se posije j»o
prejemu plačila, ali pa [»o C. O. D. Naslov:
.Marvel Product Company, 9 Marvel Bids-. Pittsburgh, Pa. \
Pri spahnegju in zdrobljenju
vdrgnite takoj ■ Dr. Wchtcf-Jevem
PAIN-EXPELLER
V rabi že K lot pri «lor»n»Wb d mi in »h in prtl .ubljen kot damage »redstro.
Jedi no pravi s rarstTeno znamko sidr*
»6>. v lekarnah in nattraC'it »d
F. AD. RICHTER k CO. \4 -3e Washington Strut Kew Ve "V. ».
i Telefon urad« : <"onrt .145»	Telefon na d'mni: Neville 1870 R ]
l	F. A. BOGADEK
f	ATTORMKY AT l-AW	j
i VRHOVNI OWKTX1K NAItODNK HR VATS K K ZA JKI »N f<"B KB BakeweU Btiildiog.	j
▼ogrni Diamond in Grant SUu	PITTSBURGH, PA '
Vainmll r>inrt fTnnaa	i
I
eija narod;; je faktor, ki bo pri ^ delitvi "hleba " ijzral inortia pr r vo in odločujočo vlojro.
Kdor ne jnore nmeti teira nolo- g zaja. kopije grob svojemu naro- y tin. a ee dela to zavestno, če so • mu bodi kateri interesi visi. uesro t usodnost te ure odloeevanja o bo ^ dočnosti. ta pa je zločinec iia bodoči usodi naroda.
liorj b<nli hvaljen, tla v na.- , Slovencih zmagovito prodira to i pravo umevanje in dobri genij 1 daj. da nas nobena sita ali vada ne ^ odmakne s te j»oti pravega ispo- 1
znanja. 1 -—- j
Razvoj Glas Naroda'
__ ]
* . 1
Te dni pred petindvajsetimi i
leti je pričel izhajati Glas Naroda. ( Vstanovotelj lista Mr. Frank" . Sakser je prinesel že seboj iz starega kraja načrt za izdajanje lista. ki bi bil posvečen delavskemu stanu.
i
Tako je pričel izhajati Glas Xe- ( roda. katerega je Frank Sakser spočetka sam stavil in razpošiljal.
Leta 1S94 si je nabavil najpotrebnejše tiskarske potrebščine, a ravno ono leto je izbruhnila kriza, ki j«- hudo prizadela delavce.
Vs|e«f	jr bil močno prizn-
<K'i tudi list. ker ni bilo denarne pomoč« od nikoder.
Leta 1895 so priredili slovenski premogarji v Forest <*ity. Pa., veselico n;t korist Glas Naroda, ki je prinesla nad sto dolarjev čistega dobička- kar j" bila v onem času precejšnja materialna podpora.
Od začetka je izhajal list po enkrat na teden ter imel leta 1894 devetsto naročnikov, leta 1>96 pa b- 1800.
Tedaj se je pričela boljša doba. ko si je lahko list nabavil še vse druge potrebščine.
Ob času špansko-aineriške vojne j.- pričel izhajati Glas Xaro<Ta , po dvakrat na teden in dve leti pozneje na vsestransko zahteva-j nje. trikrat na teden.
Tako se je list lepo razvijal, do-j bival vedno več naročnikov. <Ia j mu je bilo slednjič mogoče iziti | kot dnevnik.
Sedaj j" list Glas Naroda največji slovenski list, ima v svoji tiskarni najmodernejše stroje ter , :skuša ugoditi vsem zahtevam, ka- , jtere se zahteva od največjega i slovenskega dnevnika v Ameriki.
UTRINKI.
V pekel pride, komur bi bilo v
nebesih predolgočasno.
-z-
*
T'nanje je ii'nlica. izpolnenje . omejitev.
* * *
f Pregledati priliznjenea <e še uo pravi lahko pogrešati ga.
J naselbinah in kjer lahko povsem
,odkrito in neovirano dajejo izraza
svojim nazorom glede te ali one - . " javne zadeve.
j Se eno stvar je pripisati v za-;služno knjigo slovenskega čas » jpisja v Ameriki. Ono namreč, d;* iz principa ne priobčuje osebnih [napadov na tega ali čnega ter odklanja vse dopise in sporočila, it, imajo kaj takega za predmet. Zgodilo pa se je že večkrat, da je ta jaii oni list pr občil kak oseben napad. V takem slučaju so stali pro-; t i njemu vsi drugi slovenski listi lin krivec je moral umolkniti ali jse pa javno opravičiti.
Kot smo razvideli iz kratkeg« 'orisa delovanja slovenskega časopisja. vrši slednje velepomem-bno in važno "'ogo v kulturneni ž:vljrtij:i ?»lr k'ga življa v Ameriki.
VsIVd tegA^jKe 1 "tli ilolžnosi slovenskega J^Brla podpirati svoje čas op se tei®iedati na to. da se iie izpridi in ^gide na stranpota.
Sedanji položaj
tolmači madjar&ki " Vilag" precej pesimist ično.
— Predstavimo si, — piše, — da se posreči, kar je zamislil genij Ludendorffa. Na zapadu je frouta entente razbita ]>o nemških >ilah. Francoska vojska u-jeta. Ostanki angleških čet so si rešili preko kanala.
V Makedoniji je Sarrail pobegnil. Italijani, pregnani so pre piovili v Tripolis. Iz Mezopotamije >o Angleži izgnani in nad vsemi tvropskimi iuUami gospodari jo Nemei.
To bi ])omenjalo /jnago.	j
.'v kaj sledi iz te zmage?
Centralne vlasti imate Evropo, ententa mase. Vojna se izpremi nj.i v gospodarsko. Kiiu-ma blo-kira Evropo.. .
To vse je seveda fantazija. Toda. imeti moramo na umu. da te vojne ne bi jejo samo vojske, ampak narodi, flote, kontinenti, zaloge živeža, iiate. kontinenti, za ter <ia v slučaju utilitaristične — zmage stoje pred nami nedogled: ne perspektive. —
To tolmačenje v res m-m madjai sk« m listu .;•* velikega pomena za vsak poedini narod. Pred vsem, jzabieva v>ega uvaževanja nagla-Šanje 'socijalnih od nosa je vr?. — Vsak jioedini narod je vpleten v ta svetovni konflikt, s svojo po-liličp.o, prosvetno, socijalno iu go-spoiiarsko močjo. in to dejstvo I zahteva organizacijo vseh naših j energij, da srečno izidemo iz tega j konflikta. Treba, da koncentrira-jino vse naše javno življenje, j To je borba narodov, v kateri j podleže tisti, ki V usodnem tre-jnotku ne bo znal naglašati svo-j.iili pravic in uveljaviti svojih zah-jtev do ž vi jen ja in eksistence. — j Vsa politično-socijalna organiza
FRANCOSKI IN AMERIŠKI INŽENIRJI PREISKUJEJO P0DS.TAVEK NEMŠKEGA DALEK0SEŽNEGA TOPA.
- .— ... _ ____________
čitati izključno slovenske časopi j se. Nas]>rotuo so vsi listi svojim čitaleljem priporočali, naj se uči : angleščine ter čitajo angleške li- ' ste, ker bodo znali v takem sluča-j ju ceniti v te m večji meti vrednost; last u'h slovenskih listov.
Jš'oven>ki v Ameriki so že, kot reč no vršili veliko^in pom "m ! bilo nalogo. Naš narod. i;i je pri-1 ši'! avstrijske.j^če in kojega duh i je bil še poln vsakovrstnih pred-' sod ko v iu umetno vcepljenih nazi-j ranj. s- je navajalo k. spoznavanja svobodnih ameriških naprav;
> t'*n: navajalo tu li k ljubezni! jdi> teh naprav.
nešleviluili člankih so listii i no\ dirjali ter razlagali ljudem ves ; 'jt i • ;i lemokratičnih inšt.tueij tei •;avaii na razliko, ki obstaja med j sv tin-, repiibiikii iu avtokratič jiui drža "o kot je Avstrija.
| li- kii našim ljudem, da j-> i i tukaj postava to. kar hoče narod-m čemur di izraza potom svojih!' izvoljenih zastopnikov v kongre-1 <u. ift-kli so jim. da ni v Ameriki "fake" parlamenta, kot je na Dunaju. katerega lahko razpusti avstrijski cesar, kakorhitro se mu zdi za t .r priuierm>. namreč, če postanejo zastopniki avstrijskih narodov malo prevrč okritosrčni * H svojih izjavah,
takem slučaju pošlje avstrij ' ski eesar ljudske "zastopnike*'!^ na državne stroške »lomov ter s. . prične voz : i vladni \<iz pomoč je-klukastega paragrafa 14. ki pred- ^ stavlja največjo ironijo zgodo-[ vi-ii ustavnega življenja nariMlov' !i držav. Zgodi se [>a Iah"ko celo da jiušlje v parlanii-ut poiicaj.- i: ' žandarje. ki dajo ljudskim za " stopnikoni na znanje, da je s ce- 1 saiskim patenioin tega aii oneg; ' dne državni :d><tr razpušči-n.
Vsj-ga teira ni tukaj v Anier k: m in su naši siovenski li--ti nepre stanu j>ovdarjali >Viijijn čiiats ' i jeni. Dopovedovali so jim. <la ji J ameriška demokracija pristna, tla J ima tu v Ameriki vsak človek, ki, tna glav<» na pravem mestu t' dosti ambicije in eneržije. jtriiiki povspeti >e do najvišjega inesta i t r >i pridobiti ugledno mesto nr .1 svobodnimi amer škimi tlržavljaiii
Rekli jim. da ni tukaj n:ka-ke.ga protekcij^mizma. temveč, da se ohrani v boju za življenje na površju le zmožni, da pa izgine v. j morje pozabljtnosti vsak, ki ji lslabi.- iu omabljivec.
S'ovensko ča> .pisje v Ameriki j,je ]>a še drugega poim-na. Vsal-:časr(pis ima gotov krog naročni-jlcov in sta-lnih čitateljev. ki--smatrajo dotičui list za svoje gias i<, ! in za vodnika v zadevah, irleiic j ! katerih si sami ti«4 morejo in ne j | z na.i o vsi variti sodbe. Tak časopi-j j je n tem tudi posiedovalec med ro-1 : iaki. ki se nahajajo v njegovem! ■ krogu.
! - • - t , , t
« .isopi-je je jja.o na razpolag; j
j'.'iidem svoje kolone, v kaierih lah-j rojaki razpravljajo o važnih j ' • i i k ■ I i v posameznih slovenskih]
• slavi v>akemu poskusu po robu. potom katerega bi se skušalo zali 'luiirjati visoke principije naše demokracije. Ameriško časopisje je nadalje v večji meri kot evrop-sko ;zraz javnega mnenja in teženj naroda, i Že iz tega priprostega vzroka predstaf!ja časopisje velikanske »in«"-, katero mora vpoštevati \ - i kd<>. ki nahaja na kakem tudi odgovornem stališču.
Kar velja ^ ameriško časopisje v splitšneni, velja tudi za slovenske liste, ki m) namenjeni naši -do-. venski javnosti.
Slovensko č,:.sopisjc v Amerik j
| po je trm večjega pomena radij
dejstva, da ni časopisje kapitali-j
sttiv aii kakih posameznih interes !
nih skupin, temveč tla je predata-;
v.t -1 j in prvobojevnik slovt-nske j
ga delavstva v Ameriki, ki pred j
stavlja ogromno večino naših prvi
'st Ijeneev. V Um oziru so naši -Io-; It*-
venski vetje važnosti kot marši I j kateri veliki ang+eški lokaiui list Naši listi so namreč verna slika teženj našega slovenskega delavskega naroda v Ameriki, odsev njegove duš.-, merilo njegove izo-braze iu njegovih teženj ter n ustrašeni bojevniki za pravice, ka tere so po temeljnih zakonih zajamčene vsakemu, iu prav posebno še delaveu-trninu.
Ameriška vlada in žnjo vred lu-di vse krajevne iu državne oblasti, se poslužuje časopisja kot najbolj uspešnega sredstva za razširjanja vseh vesti tikajočih se državnih poslov iu mednarodnih zadev. Amerika ni dežela kot je dežela doma. ko stopi cesarski birlč po jutranji maši na oder ter oznanja "urbi et orbi" pametne odloke cesarskih prigaujačev iu tatov dnevne luči. ki ^e pasejo na mastnem travniku, katerega vzdržuje delavska masa.
V	Ameriki j.- to vse drugače Vlada ve. da ima opravka polnovrednimi državljani, ki znaj* presod.ti stvar in katerim ie dol ž na odgovor vsak korak ki ga stori. Za svoje izjave se torej po-1
;služuje časopisju, katero podpiraj s te in, da računa malenkosti!'-j potne pristojbine za razpošiljanje! po Širnih Združenih državah.
V	interesu ameriške vlade j:- ! da izve vsa k posamezni človek za!
j\sako malenkost iu za vsak k<>rak I ki tra siori vlada kot predstavite-1 ijica in izvrš valka ljudske volje ;
avtokratičnih tlržavah koi ; sla Nemčija in Avstrija pa je ča j sopi^j: vsaj oficijelni in ne proti-vladni in revtduc otiarni dei njega ' le sre !>tvo. tia se meče narodu pe-! -ek v oči in ga pita s praznimi in! visokoleteeimi frazami v ljubezni! do raznih propadlih vladarskih j rodbin, ki -kosajo še v zadnjem j trenulku !-"š.li s\i»j,( pregrešno ko-; žo j.red opravičenim srdom vara ! nega naroda.
Noben slovenski ii^t v Amerik.! ui še nikdar propagiral misel, d;i ' !>i morali naši rojaki v t j deželi'
enski* časopisje je za slo-li imeoii v Ameriki iivljen-
■	putnena. veliko večji ine-
■	časMipi..je v starem kraju Ktsopisjc Ameriki veliko na
liauire.- nalogo stalnega
• janja stika med posamezni-|"ji prebivalstva. To velja I vseh listov, tako angleških
■	iiih v drugih jezikih.
■	tu.iejeziene !i*.te pa velja Se v
■	' vcej men, kajti v števil-ilučajih je list edini vir. ki luja širše sloj** enega ali dru-
■	mtio.Ja z ilejan»kimi dogod-m- je tak list obenem tudi in-|a 7ii vsakovrstne informacije
■s\ e| t*.
■venski i sti v Ameriki so se ■lili i/ dejanske pi-frebe slo-Kega narod« v tej deželi. Ka-■trii je prišlo v deželo gotovo
10	izseljencev, so sb-dnji ta-' ■Mitrebovali glasila, ki bi jih |o v m <n I se boju i zvezi ter in-Iralo glede najvažnejših do- j |)v doma in po svetu.
|l<o so predstavljali ti sloven-listi od pričet ka vstanovitve rga i>osamoznega vez, ki ji lla različne skupine, ločene |aju.
Iv .se m umevno je, da so s»> b> li'-ti glmle svojega prepriča -
11	smeri pisanja. To je umev-Iditega, ker mi pač Ijiuije raz-' | jirepričanj v tem ali onem I. Ne^le.lc na lo pa sn |j. ■•šdi svojti dolžnost v smislu
Imenjetio že :goraj. Iši ljudje doma niso b.li va-Ireilno čitati časopisov, vsaj I manjših krajih, ritali so le pe nabožne in poučne vsebine 1/iU' periodične liste, katere hšiljala ta ali ona stranka v [ propagandne svihe. | j več j i, slovenski list, to je mik. je imel v starem kraju še nedavnim časom približno > stalnih naročnikov, kar je sovati dejstvu, da so listi kro »onavadi iz roke f roko ter da i po kavarnah, čitalnicah in 'aževalnih društvih na sploš-rtzpolago vsakemu, sopisja v -mislu kot ga ima rika se zdaj ne pozna. TennJ :rok precejšnja cena ter dej-j da ljudje niso vajeni listov i v toliki meri kot jih čitajo neriki.
sopisje v Ameriki predstav-' e vso drugačno moč kot jo' stavlja časopisje v starem i. V Ameriki ne more nihče ži brez časopisov ter je posta! )is za vsakega vsakdanja po ia duševna hrana, tanje časopisov j<* postalo ta-plošno in tako vkoreninjeno. » občuti kot dejansko pomanj e. če č f o \ e k skozi nekaj dn lobi v roke tega ali .»nega olj priljubljenega lista, neriško časopisje je v prvi vranih demokratičnih prieipi-na kaierih je zgrajena naša domovina. Casopi>jc kontro vse javne za leve ter se po
GLAS NAHODA, 26. SEPT. 1913"
Rati bi izvedel za naslov sledefl JOSEPH KMET1CH, doml Črnomlja na Dalenjskeni, 1892 je bil v Pueblo, Colo.;l NACE HUDAK, doma od ^M ee na Dolenjskem; J<fl HO.IC, doma iz Rakitenctfl Ribnici. bil je že v CalifoiH sedaj ]>a ne vem ;;a njega. I sini cenjene rojake, ako kdH za njih. da mi naznani ?iaJ| ali naj se pa sami zgbisijoH
Jacob K:;ipsh. 4Š6 Ptah St.. I Fra?iciseo, Cal. (25-27«
Rad bi izvedel za naslov svoB prijatelja ANTONA STB RERGAR, ker mu imam nfl zelo važnega sporočiti, tea ANDREJA ŠrŠTAR Če vel teri izmed rojakov za njuni slov, naj mi blagovoli naznafl ali naj se pa sama oglasital Anton Šuštar, Box 4.~», Me I nI Indiana Co., Pa. (I'.VJlJ
Iščem se rojaka PAVLA TOMJl Doma je nekje pri Postojni
zadnji Čas so je nahajal lil ^ Dnntonn. Colo. Imaiuo mul ročati nekaj važnega, zatol I prosimo, da se nemudoma oJ na: ' pravnLštvo Glas Na.rl h2 Cortlandt St., New Yorl (2T>-27—SO
PROŠNJA.
Nekdo želi imeti knjieo ST|
TOMOVA KOČA (Cnelc T J
•	Cabin v slovenskem jeziku. \ prosimo onega rojaka, ki j J ima. da jo nam pošlje, za kari povrnemo stroške. — Fpravnil (ilas Naroda, 82 Cortlandt St I New York. N. Y. (25-27-1
POZOR, ROJAKINJElj
Nujno potrebujem dobro gol j diujo srednje starosti, bodisi I t. miea ali vdova brez otrok, tu<a
-	ne oziram, ako je z enim otroki . Plača dobra. Jaz sem vdovce
. otroci, posed-ijem udobno hišo imam dobro in stalno delo J kateri ne ugaja službena ponu „ ter jo bolj veseli možiti se. sem di jaz pripravljen za slučaj, tozadevne ponudbe naj se nas t, na: John Golob, f»7."31 Avenue ; South Chieago, 111. (21-26-
s
PROŠNJA K FARMERJE1V
^ j Spfnlaj podpisani prosil --1 slovenske farmer je okoli I jletha. Gilberta in Virginije, M -J Meni se je zgubila krava 22. a\ sta. Pozna se jo lahko, je rdeč-belo pisana, brez rcg. srednje likost i. stara okoli tpet let. Kdo kaj slišal o njej ali jo sam kje del, prosim, da mi naznani, ri volje mu povrnem stroške. I( naslov: Anton Raluie, Box E velet h, Minn.	(25-26-
i
[. POZOR, ROJAKI. POZOR!
^ Delniška družba The Berto
-	Motor Carburator Company, v novljena in inkorporirana po
, konih države Illinois, jc pri
•	izdelovati stroj za avtomobile _ motoma kolesa, kakor tudi za
( farmerske stroje, kateri ra gasolin, petrolej ali kako dr olje. Tvarina jc podobna karel ter stane V funt, en funt pa j domestuje ■» ga I one gasolina tJ j drugega olja Stroj je j ako do L j k on ose in pomeni za delničarje j tov dobiček. Delnice se proda
-	pri rojaku, kateri je tudi last pri podjetju, kjer je kupilo že ' je število rojakov delniee. Dc
; ce stanejo $10.00 ena. D<dnief j j \T»a pojasnila o tem se d >be pri c jaku: Anthony Kervin. pisa v 837 Marshfield Ave., tovarna South Paulina St., Chieago, 11 (25 26—9)
Ali je vase zdravje vredno 3 cente?
Ako trpite na slabih živcih, na želodčnih ali ohistnih bolečinah, na splošni slabosti, neprebavi, imate slab tek, zapiranje, glavobol, ne spite, ako zju traj izmučeni vstajate, ako imate bo lečine v hrbtu, ako je vaša kri nečista, ako imate izpuščaje in mozole na obrazu, ako izgledate starejši kot ste, tedaj je čas, da začnete uživati
JUVITO
zdravilo.
PoSIjite nam pismo z znamko za S cente in s svojim naslovom in mi vam bomo poslali z obratno j>ošto, popolnoma prosto, brez kake obveznosti od vaše strani popolno tridnevno zdravljenje iz tega, iz čistih, zdravilnih trav sestavljenega prirodnega zdravila.
Naslov: JUVITO LABORATORY. South Hill Branch 5, PITTSBURGH. PA.
('onlažje po»odi človek denar.
tem težavnejše ga mu vračajo. * - *
Srečna mladost je kapital, ka terega obresti lahko človek rein ž vi jen je uživa.
VABILO NA PIKNIK,
katerega priredi društvo Solkan v Me!ntyrc. Pa., v soboto clne 28. septembra pri John Turku v novem hoiisu. Tem potom »o vabljeni vsi SI o vene i i/ bližnje okolice. kakor tudi bratje Hrvatje, da .se v obilnem številu vd leže. ker to bo prvi slovenski piknik v tem kraju. G. John Skiitea bo nam zaigral krasni starokranjski valček, da se bo vsakdo lahko zasukal. Začetek točno ob 7. uri zvečer. K obilni vdeležbi vabi odbor. Louis Borštnar, tajnik. Box Malntyre, Pa.	(25-26—U)
NAZNANILO.
Društvo Planinski Bratie št. 5 ZSZ. naznanja vsem članom m posebno onim. ki imajo potne liste, da je prejšnji tajnik John Hočevar odstopil od svojega tajniškega urada in sem jaz spodaj podpisani prevzel njegovo mesto, zato prosim vse. tla se v društvenih ; zadevah na mene obrnete. S so-j bratskim pozdravom Frank K lun i tajnik. 514 W. Chestnut St.. Lead-ville, Colo.	(25-26—1»)
Rad bi i.<vedel za FRANKA BAŠKOVIČ, doma z Dolenjskega. Pred par leti sva bivala skupaj v Cleveland!!, O., in zdaj se nahaja nekje v Chieagi III. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da mi ga na znani, ali pa če sam b.-rc, naj se mi oglasi, ker mu imam tekaj važnega sporočiti. — Stephen Šinkovec, Box 45. Mchitvre, Pa. (25-27—10
Rad bi izvedel /a naslov URBANA MINGOR, doma od Sv. Križa na Dolenjskem. Pred več leti je bil v Llovdell. Pa., pri meni t na stanovanju. Cenjene rojake prosim, ako .'kdo vc za njegov naslov, da mi ga naznani, ali pa naj se mi sam javi. ker mu imam več važnega poročati. — Frank Kaušek, Llovdell. Pa. (25 27—9 )
Dr. LORENZJJl 644'Penn
edini slovensko jl f	___„
govoreči zdravnik	EV6DU6
m(^hhbolezni ^^Pittsburgh,Pa.
MoJa stroka je zdravljenj« akutnih In kroničnih bolesnL Ju Mm te sdravlm nad 23 let ter Imam skuSnJe w raeb boleznih la ker	slovensko, sate ras morem popolnoma- razumeti ln spo-
cnsti vsjBo bolezen, d« ras ozdravim ln vrnem toč ln sdrarj«. Skozi 23 let sem pridobil posebno skninjo pri zdravljenja mo&klh bolesoL Zato se morete popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa le, da vas poopoLnoma osdrarlm. Ne odlsisjte, ampak pridite čimprej«.
Jas oadrSTtm ssstmpljeno krt, masni je ln Um po telesa, bo-ImdI T grlu, izpadanje las. bolečine v kosteh, stare rane. UvfiM bolezni, oslabelost, bolezni t mehurja, ledlezh, jetrmh ln Kelodco, nnenleo, revmatlzen^ katar, slsto illo, nardoho Itd.
kt Uradne ura se: V ponedeljkih, čredah In petkih od •. ar« sjntraj do S. popoldan. V torkih, Četrtkih ln sobotah od 9. ara sjntraj do & ur^ zveCer, ob nedeljah pa do 2, are popoldne. — F« poŠti ne zdravim. Pridite osebno. Ne pozabite ime in naslov:
Dr. LORENZ, 644 Penn are., Pittsburgh, Pa.
Nekateri druži adravnlkl rabijo tntmsC* da vas lasu*)«. Jas nam hrvatsko Is la starega kraja, sate vas laife adravta.
SAMOGOVOR.
' *
Stoj pred menoj, inoj skriti obraz,
<amo za hip. le kratek čas,
naj te spoznam.	j i
Nocoj nie<l naiua ni sreduiku, sodnik moj brez besednika s teboj boui satu.
Veš. kaj prenesel sem v teb dneh, zato mi je pogum . očeh,	i
da pretrpim
...	I'
i tvoj vseprodirni soj:
daj, lin j se. z možem mož, s teboj
■zgovorini.
Naj vidim blaznost svojih sanj, vso 1»e<ltio ničevost dejanj, vso laž besed.
1'rokici sem svet in njega slast — še ssmi o« I scl>e, daj mi oblast, naj bom proklet.
Obraza tii. Le slas globin: Proklet si svet. ti, njegov sin? In zdaj si sam?
Pa rad bi chVIovo lrlso spet s binavščilio: "Oče. i jaz sem proklet". Iu - ni te sraui?
l'o ni tc gnal visoki dnli •n bil jp misli zgolj napuh mi samoprid? —
Ki pitai.•» t»-le je«lel ra<l ? le IkmIp svila, ki tvoj brat je v njo zavit?
Vem : nisi hotel teb l*»scd	|
oil mene. Zdaj si ves zavzet in trepetaš.
Vem: htel roke si o.rog vratu in htel na sr<-e si mcbi — zdaj me poznaš!
JT Zupančič. ,
On. ki čaka vedno na boljše čase, ne zna izrabljati časa.
Molčati je zlato. — pravijo ljn j J je. No tudi — zlatih besed je ' dosti.	|
POZOB ROJAKI! 1
JB^DH^ me silo ss uMJ^	lasa. kakor tod*; i
flfaflSf M	brk.
Ofi ^ y ia brado. Od ts ^^^^T fz	ara
ste jo ?	te
Mh^RI^^B dnih krasni so i •^ngOBEBL sd ln dolgi Ima* i ,
kakor tadl mo Sdss krtad brki te brada te as boo* odpadali ln odseli Bevmatlasm. kosti bol ali trganja v rokah, nogah la * krilo, v osmih 3neb popolnoma oadrs j visz, rane opekline, bala, tare, krast* ha grlnte, potna noge, korja oBssa, aaeb line ▼ par dnevih popolnaon odstranim Kdor bi ssoje adravOo brca aspete rabO ma jsmOia m 98M. PIMte tako* po osaik, ki ga takoj pngjca ss steal
| JAKOB WAHCI0,
Zdravim samo moške,	j
Dr. Koler je najstarejši slovenski zdravnik, gpecjallst v Pitts-	1
burgbu in Ima 28-letno isku.šnjo v zdravljenju moških boleznL	2
tžastrupljenje krvi zdravi s	S
slovitim 606, ld ga je Iznašel	■
profesor dr. Ehrlich. Ako Imate	a
Izpuščaje in mozole po telesu,	I
v grlu, ako vam izpadajo lasje,	4
ves boli v kosteh, pridite In	V
ičistil vam bom krt Nikakor ne	♦
čakajte, kajti ta bolezen se pre-	I
Vso izločevanje ls kanala sa	j
izpuščanje vode zdravim po naj-	2
no ve j Si metodi in v kolikor mo-	S
goče kratkem času. Kadar spo-	i
znate, da nimate več moSke močL	j
ne čakajte, temveč pridite in	J
vrnil vam bom moško moč.	1
Kilo ozdravim v 30 urah bras	1
Bolečine v mehurju, od	1
sar prihajajo bolečine v hrbta	i
Slovenski zdravnik. ln križu, palenje pri mokrenju	2
ln ostale bolečine te vrste zdravim s največjo gotovostjo.	J
Revmatizem, trganje, bolečine, otekline, lišaj, škroflje te drage	j
kožne bolezni ki nastanejo vsled nečiste krvi, ozdravim v kratkem	1
času. da nI treba ležati.	J
Uradne ure: V ponedeljek, sredo ln petek od 8. sjntraj do 5- po-	i
p»»!c"i»e. V torek, četrte* In soboto od & s]utiaj do 8 zvečer. V n^de-	S
'Jc «'o 2. oopoldne.	1
Po posti ne delujem. Pridite osebno. Ne pozabite ime ln Utevllk«	1
Dr KOLER, 638 PENN AVE	j
PITTSBURGH. PA.	1
Magdalenina kita L
Francoski spisal JEAN RAMEAtJ.
31	(Xailalje vanje.)	i
Staree je nehote vztrepetal in desno liee mu je začelo drgetati. '
—	Tako? Pri jelkah? — Da, tam je tisti prostor, presneto! ' Kdo bi jiiua povedal? — lini, nekdo jc moral naznaniti.
V	tem trennlku sta pa oba ozrla, kajti na vrt je stopil žan-ilarmerijski stražinojs.ter iz Aigues Vives.
—	Tako! — je vzkliknil veselo, ko je prišel k Roum'sasu. — Se- 1 daj t;a pa imamo.
—	Koga? — je vprašal vračar.
—	Laroquovejra morilea.	j
—	Ali se šalite?*
—	Ne. j« z se ne šalim. — Na sodnico je-prišlo pismo brez pod-pisa in v pismu je bilo rečeno, kje lahko dobiffio materijal za liadalj- 1 na ra/ »kovanja. — Našli smo orožje in nekaj obleke. — Moji ljudje
v t« in trenutku morda že vjeli morilea.
—	Kdo pa je morilee?
—	Nek gotovi Krnile Montguilhem.	^
—	Ni mogoče!
In staree se je obrnil k Silvern rekoč:
—	Vrjcmi fant. iia mi je žal!
Tedaj pa Silvere ni m<»g« 1 več zadrževati svoje jeze in svojega razburjenja:
Nesramne/! j»- zakr eal. - Vi sle ga naznanili! — Toda rečeni vam, ee bo sedel moj lirat pred porotniki, boste sedeli vi tia njegovi strani! — To »i zapomnite, gospod Roumigas!
Zateui j»* začel leteli proti vasi.
(inan od slepe jeze. razburjenja in sovraštva ni niti vedel, kako je dospel do prvih koč. In lam je viib-1. kako so ljudje pr hajali \i. hiš ter "<e odpravljali proti kom-u vasi. — Krog Emilove koče je bilo \se rrno. Na pragu je stal žandar.
Silvere je hitel naprej do župniš«"-a. Sel je skozi vrt. odprl vral« in našel v sobi /upnika in Jakobino v zaupnem pogovoru.
tiospod čna dakobiua — .je rekel povsem mirno. — Sedaj \ \aiu bom pa povedal zakaj ne morem postati vaš mož. — Zaradi-tega ne. ker m iii brat /avratnega morilea. — Moj brat Emile je zaklal Lam<pta.
/atetU j»* Zopet tnlšel.
.fakobina in abbe -t;i odprle, u^la in •»,• »pogledala. — Dolgo, ilolgo časa nista mogla v »bul »amega j»resenečenja izpregovoriti no-bene besede, šele ko sta zaslišala šum na uliei, sta stop la k oknu.;
Jakobina je pogledala na eesto in videla v daljavi Emila me<l dvema modrooblečeiiima človekoma.
—	Da, res je!
—	Kaj .je re» ? je vpraša! župnik.
—	Emila peljejo.
Noviea »e je / 1. i-kovito naglico razširila j»o cel! vasi.
Krog Emilove koče je bilo najmanj trideset ljudi. Drugi s-> prihajali z vseh strmi. Radovednost je po&ta i nalezljiva ter se je hipoma ra/.šir la med ^ .»e prebivalce.
■— Jaz grem v vas —- je rekel abbe Hordes.
hi ne da bi izgubljal časa, je vzel klobuk in odšel. — Jakobina jo šla /a njim.
Prišla »ta do Emilove hiše. ki je pa bila prazna. Vsi ljudje so hiteli proti zaviti stezi. — Jakob na je tekla za njimi. — Najprej je opazila dva žandarju z nasajenima bajonet ima in slednjič Emila.
—	Ah. kakor mrlič je! — je vzkliknila.
V	padlih lic. sklonjen n neprestano kašljajoč je stopal Emile proti zaporu.
Mlada deklica je obstala. Bala se ie. da bi ne omedlela. Našlo-" . ..... 1 nila »e je na jelko in gledala za čudno procesijo, ki se je vila v do-'
lino. —
Vsi ljudje »o se pogovarjali o Montguilhemovih.
—	- Kdo bi si mislil, kdo bi si mislil.
—	Jaz sem pa vede!. — Vedno je bil tako sam zase!
—	Da, res. člobeku se pa res ne sme zaupati.
—	Najbrže ga je hotel okrasti.
—	Zaenkrat se še ne \ e. — Prebrisan je že moral biti, da se je znal tako skrivati.
—	Pa res, koliko časa je vlekel oblasti za nos!
—	Kje ga bodo obesili'.' — V Aigues Vives? Ne. v Tarbesu.
Abbe Hordes se je vrn 1 k svoji nečakinji.
—	Pojdiva domov - je rekel. — To ni zate.
Odpravila si h po poti, v oder i v vas. — Nobene besede nista i/pregovorila.
Abbe je se! sklonjene glave, rok" na hrbtu, Jakobina je pa hodila kakor v sanjali.
Solnee je bližalo zatonu. Za llargosom je bilo nebo pokrilo s črnimi oblaki. Noben lisi ni vztrepetal na drevesu.
lakohiua in abb »t.i stopila v /upni»<*r. Ko sta sedela v obed-iliei. sta se spogledala in vladala dolpo. dolgo časa.
Zatem je pa padla mlada deklica župniku pred noge in mu objela kol« na. Pridušen \/k'ik »e ji je i/v 1 i/ grla Ln po dolgem ilite-nju je zajecala :
—	Oh. stric!
Abbe jo je dvignil iu rekel:
Jaz prav dobro \em. kaj mi»liš. 1'pani pa tudi. da izprevi liš. ■ la jc sedaj v.»aka prošnja brezuspešna. - ^Silvera nočem več videti in t' prepovedujem izgovarjali njegovo ime v moji navzočnosti.
Te besede .j" i/pregovoril s hladnim, trpkim glasom.
Jakobiniu jok jc pa postajal vedno močnejši je ganil slednjič celo starega župnika.
Ponudil ji j.- sedež poleg sebe. objel jo je krog vratu in začel prijazno govoriti:
-— Nikar ne jokaj, moj otrok. — Rad te Imatu. neskončno rad in trpim s teboj vred Pri vsem tem moraš biti pa tudi pametna. — f'i si vendar potomka ugledne in poštene rodbine. Noben Mareadieu ni napravi! zločina. — Najini sorodu ki bi ne oprostili niti meni ni-ii tebi. če bi se poročila z bratom morilca. To bi bi!o nekaj strašnega !
—	Saj vem. »trie »a.j vem — je odvrnila deklica. — ln vsled te-^a je tudi moj obup lako silen. Sedaj ni mogoče več popraviti. — Zdaj jc vse končano. — Jaz ne bom mogla postati njegova žesna. — O moj Bog. kaj bo z menoj!
(»lavo je položila na mizo ter začela bridko jokati.
Abbe Hordes je bil zelo ginjen in jo je poskušal tolažiti. — In vse. kar ji je povedal, je bilo pošteno in opravičeno. Toda kaj. če ne bi hotela Jakob na tega vpoštevati.
—	Ti si še mlada, zelo mlada. Jakobina. — Poglej, koliko let imaš še pred seboj. — Na potovanje boš šla in v svetu se boš seznanila i. drugimi ljudi. Se sama ne boš vedela, kdaj boš pozabila ubogega pastirja.
—	O. strir!
—	Saj pravim, saj pravim — je odvrnil abbe. — Gaston Rou-m gas vendar ni bil niti prvi niti zadnji. Ce ga na noben način nočeš, bo seveda treba pogledali, če bi se kje drugje dobilo kaj boljšega. Prepričana bodi, da se po preteku šestih mesecev sploh ne boš več spomnila divjaka iz jame. — Boš videla, jaz ti rečem, da bo tako.
Ona nt u jj pa 11 rasi no nasprotovala in rekla:
—	Nikar ne govori tako. stric. — Ti ne ves. ti si ne moreš predstavljati, kako zelo ga ljubim. — Vrjcmi mi. da se ne bom nikdar poročila s kom drugim. — Meni lahko veruješ. — Moje. življenje je
—	Hm. lini. — je za mrmral staree. — Potemtakem bi te pa še najprej ozdravi 1 v samostanu.
—	Dobro, stric, le pelji me* v samostan. — Prisežem ti pa pri živem Bog. da ne bom nikdar več zapustila samostana.
Prepričana je bila, da abbe ne bo zadovoljen s takim sklepom.
—	Moj otrok. — je zajeeal, ker se je zelo bal odgovornosti, z? mladega dekleta — jaz bi tc nikdar ne silil v tako stvar, ker si pa sama rekla, naj bo. -- Pojdi torej v samostan in prosi Boga, da ti bc tlal dovolj moči. da boš izvedla ta svoj načrt.
Deklica pa s tem nikakor ni b la pomirjena. Namesto, da b" bila vesela, ampak je vsa jezna vstala ter odšla iz sobe.
Šla je v svojo sobo in tam več kot dve uri ihtela. — Stari žup nik je siecr parkrat trkal na vrata, pa mu ni hotela odpreti. — Le žala je r.a postelji no oni postelji, kot je ležal malo prej Silvere in se je vdala svoji strašni bolečini.
—	Torej bom umrla kot nuna? — je jeeala in si brisala solze ob blazino. — Jaz. da bi bila nuna? — Jaz?
Vstala je. kajti v njenem deviškem mladostnem telesu se je po rodila strast do uživanja in življenja.
—	Jaz da bi bila nuna? — je ponovila tresoča se. — Ne. to ni mogoče. — To ni mogoče' — O, Silvere. kaj me briga, če si ti brat morilca ali če nisi! — Meni je čisto vseeno. In vrjcmi mi, Silvere, da bi tc nič manj ne ljubila, tudi če bi bil ti sam morilec. Ali mi je treba vprašat:, kaj mislijo moji sorodniki o tem? — Kaj koga briga? Pa sem bila res neumna, da sem se ozirala na govorice ljudi.
Vstala je, odprla okno in skočila na vrt. Na vsak način je hotela obiskati svojega prijatelja.
Bi'o je krog osme ure zvečer. — Preko gora je pihal močan ve ter. — V daljavi se je bliskalo. Vse to je naznanjalo vihar.
Jakobina je šla sk»,zi vrt ter se odpravila proti votlini. Bila j» taka megla, da ni razločila pedl pred seboj. Ce je slučajno dospela ined skale, je morala toliko časa čakati, da "ji je blisk nekoliko raz svet lil pot.
Po dolgem naporu je dospela slednjič do jame.
—	Silvere! — je vzkliku la.
Nihče ni odgovoril. — Niti oslovega stopicanja ni bilo riili.
—	Silvere' — je zakričala še enkrat.
Tedaj je vstopila — Tipala je po golih stenah iu iskala, todu o Eta lovejn bral u ni bilo nobenega sledu.
—	Bi»;r ve. kje je'" — se je vprašala. — Prej ga nisem videla pri ljudeh. — Morda se je skril kje pri očetovi hiši? — Da. tam mora biti!
Odpravila »e je zopet proti vasi.
Bliski »o jo slepili ter ji kazali pot.
Slap je l»il čudovito liarastel. Njegove kaplje so padale prav do cerkve. Jakobino je bilo zadalo p:ir kapljic in ko jih je čutil i n:« svojem golom vratu, se je nehote stresla. V župnišču je bila še luč. —i Abbe je torej še čul
Mlada deklica j" š'a po r.»>ti iu dospela do Moutgu Ihemove hi-j
še. Prednja vrata >o bila zaprta. Odprta so bila samo zadnja, vode .... ca na dvorišče.
Vstopila je. pa ri videla ničesar. V .-i prostori »o bili temni.
Blodila je po ko<"i in čakala. Toda n ti Silvera niti njegovega očeta ni bil« od nikoder.
V»Ied tega se jr odpravila po »tezi proti Aigues \'ives. Na ne kem ovinku je (»pazila v svetlobi bliska črno postavo. — Silvere j* 's^al na visoki »kali.
| — Silvere! — je vzkliknila deklica ter skočila k skali. — Par trenutkov kasneje j" že klečala pred njim ter mu objela noge.
—	O moj Bog, k;'ko »i'no sem se bala ;ate! — je vzki:knil;» -Vrjcmi mi. da te že celo uro iščem. — Kaj pa delaš tukaj?
—	Očeta čakam — je odvrnil hladno.
—	K ie pa je oče?
—	- Zdi se m:. »L« je na pašniku. — Tukaj ga čakam, kajti nocoj se mora vrniti. Na v^ak način mu moram jaz prej povedati. '*aj je storil Emil. kot da bi mu povedali drugi ljudje. — Bog ne daj. da
jbi že medpotoma kaj slišal. — Kaj bo rekel! — Bog, Bog. to bo smrten udarec zanj!
ln Silvere je napenjal ušesa ter poslušal.
—	Gospodična Jakobina — je vprašal slednjič. — Ali ne slišite zvonenja? — Zdi se inir da so ovčji zvonci. — Poslušate! Natančno poslušajte!
To la veter je preveč divjal, da bi bilo mogoče razločiti zvon-.rkanje.
Šele zatem je vprašal Emilov brat:
—	Zakaj ste prišli sem. gospodična Jakob na? — Ali me ne so-\ražite: — Ali ne veste, da se ne smete približati bratu morilca?
—	O. Silvere. — je odvrnila in ga objela. — Jaz sem Vseeno prišla. Prišla sem ti povedat, da te ne bom nikdar več zapust la! — Midva se ljubiva. Samo moj stric nasprotuje najini poroki. Ne bri-gajva se za strica, ne brigajva se za Kvojega očeta." — Veš kaj, pojdiva pro.} iz tega kraja. —.Pojdiva kam daleč, da naju ne bo n hče več videl. In ko bom stara dvajset let. se bom poročila s teboj. Poj
■ Ti z meno i, Silvere* Pojdiva nasproti tvojemu očetu. Prosiva ga za blagoslov in on jra nam !><» dal. Sc nocoj bova odpotovala. — Ali slišiš, ali me razumeš? — Jaz sem tvoja! — Mojc telo je tvoje in moja duša je tvoja! — Pr di. oh pridi!
Objela ga je krog vratu iu na svojih licih je začutil njene žgoče ustnice.
—	Pridi, pridi!
In odpravil se je mižeč in počasnega koraka v temno noč. Vodile s,» ga njene mehke, oo spomladi dišeče roke.
Ko sla dospela na ono mesto, kjer je umor 1 Emile svojo žrtev, mu je zastal korak. Komaj slišno je zašepetal:
fDaije prihodnjičA
Deset francoskih i božjih zapovedi
Francoska patriotična zveza jc, razposlala po celi FVaneiji naslednjih deset zapovedi:
Deset božjih zapovedi francoskih
konsumentov tekom vojne:
1.	Nikar ne pozabi, da smo v vojni. V svojih najmanjših izdat-! kiii nikdar ne prezri interesa rodne dežele.
2.	Gospodari s pridelki, ki so potrebni za življenje domovine premog, kruh. meso. mleko, slad-! kor. vino. surovo nisslu, gran, usnje, olje. obleka. Sprejmi racije. Bodi Zmeren pri hrani, obleki, zabavi.
Ji. Prihrani pridelke francoske zemlje, predi)o jih odtrgaš svoje mu očetu, sinu, možu. ki prelivajo kri. da varujejo tebe.
4.	llrani pridelke, katere mora Francija kupovati v tujih deželah. Nikar ne prikrivaj zlata, ki je neobhodno potrebno za zmago.
~>. Ničesar ne trosi. Vsaka po-:rata je zloein. ki ogroža narodno »hrambo, podaljša vojno.
G Kupi samo. kar »potrebuješ. Ne kupici blaga: tvoja sebičnost povišuje cene in vzame omm, ki limajo sredstev, katera so iieob-loduo potrebna za življenje.
7 Ne potuj po nepoti cbnem. •spominjaj se. d;i so naši vlaki ;»rcd vsem namenjeni prevozu vojaštva in prehranjevanju našega prebivalstva.
5.	Ne postopaj. Po svoji starost: in zmožnosti delaj za svojo domovino Nikar ne vži\aj. ne da bi proizvaja!. Postopanje je detzerta-eija.
Brez mrmranja sprejmi prikrajšanje. ki ti je naloženo. Misli na trpljenje on:!:, ki se bor« z;: tebe. na murenrštvo naroda, katerega srce je opustošil sovražnik.
]U. Pomni, da zmaga pripade ti-ite:nn. ki zdrži čJtrt ure dalje. Da bo Francija živela, mora omagati !