PRIMOkdKI DNEVNIK
v gotovim	I*
i jtfuppi - Cena 35 lir
Leta XVI. - Št. 237 (4700)
TRST, torek 4. oktobra 1960
l
Med poslušanjem govorov me je spreletaval srh gradi ledenih vetrov hladne vojne*, je dejal Nehru
Zahteval je, naj skupščina soglasno odobri resolucijo petih izvenblokovskih držav; v Kongo naJ pošlje preiskovalno komisijo zaradi belgijskih čet in poudaril, da je preureditev ustroja OZN mošna v okviru sedanje listine - Eisenhoiver je odgovoril petim, da se za sedaj še ne more sestati 8 Hruščevom, ki pa pravi, da bi pogajanja začel, če bi vlada ZDA obsodila akcije, ki
so povzročile poslabšanje odnosov med ZDA in SZ
®anes ob 15.30 se začne razprava o predloga resolucije petih
:ralnP »i,.	~	Na	današnji	seji	XV.	zasedanja
^Prava o “poscine OZN Je bilo sklenjf
j-r-ova o nr T,"*" w‘Lrj-'1 jv	aivicujeno,	da	se bo
vv (JusJ.1 ^ resolucije petih izvenblokovskih jutri oKVi^e> Indije, Indonezije, ZAR. in Gane) bod0 r uri P° srednjeevropskem času. fc®1 k tei r„fa?Pravljali tudi o spraminjevalnem pred-ia P° tem Uc^i’ ki je predložil avstralski deleža Se VrhuiKt>re(*lo^u nai se v resoluciji omenilo, SiiS° tedai j?a konferenca v Parizu ni niti začela in it, 2aradi te^!fenhower- de ^aulle in Mac Millan izra-ie ter
■ .c/tP SV°J« obža-bioraio prePričanje, da
ju Vsa
tešiti s »fipravl
v vsakem
tjLf4 s»aprioni ?. Pogajanji ,3 doJl Stavljeni začeti
nerešena
jeni začeti
lesi5* Predseri m •	’ zato
s sestani ki štirih ve-Jt°8oče takoj, ko bo
?bjavljena 'er u^čev • Poslala
s i^bišppv aln Eisenho-^pravljL0dg°varia, da IDa 2 ZDa X 3C®U poga-% !1(tela v 0 vlada k^abrost» obso sltihahšanj4 amso Povzročile
kž>
^jf elc viant pogojev za S Plina rp°A doka’
HJ$*kali	na‘
<i i?0)«:
.ne"«san| j, rešitev pere-H >o*erJ * Pogajanji. Stavljeno .l. se sklicuje
X ^Plsalfk"° iZ3aV,j0’
1!> A/r=.„ s kuPaJ z de
Neh	i^upa3 z
" ?eha	MUlanom
J. is • vrhim.i anom P° Sj, le PriDt. ,e- konferen-VSPiaVl3en "a po-' Ves arja	trenutku
^t,vnao velia? 3e ta izjava
(k.1°viel i?ZN i« L1*11 dejanji SC‘Ski preia drugod. Ce Ssr.8*' kmu. n‘ki želeli ti tJjJianiT kretne ukrepe
S^tavni^P^U z m0ji. } tain korn lUŽn
;•» k,' nam.iKom. smo v,
O z smo vedno
oi * ■‘drncu.. >	vcuiio
obravnf razPolago. % iPača; ®va priprav-
MSfj-uaeaj	puprav-
Pot Pripravi- azala> da ’ 'bna vrniti se
da je Eisenhower v svojem pismu mislil — ko je dejal, da je pripravljen govoriti z vladnimi načelniki, za interese katerih gre, da je mislil seveda načelnike vlad Francije, Velike Britanije in drugih dežel, v prvi vrsti nevtralnih. Hagerty je nato poudaril, da se Eisenhower še vedno drži tistih pogojev za sestanek s Hruščevom, katerih se je držal tudi prej: da oblasti v ZSSR izpustijo na svobodo oba ameriška pilota.
Danes je na zasedanju generalne skupščine OZN govoril tudi predsednik indijske vlade, Nehru, ki je dejal, da
^IJubn k a Vrnlti se Si K da T- pogajanj s bi °t?. rezultati uSStit ^ SB.t osebno
iS" vi 8 Prerittnek ,in na d *ih s in tavn>ki so-v*	ai?«	av	v v	Zi	načelniki
k	°ve	kn •	•	°r to za-	ga je	»med	poslušanjem go-
ky 'avnik 5,rtsti.»	I	vorov pred skupščino včasih
k,,.	Je	izjavil6	k.i^e Ha-	spreletel srh	zaradi	ledenih
Povinarjem, j vetrov	hladne	vojne».	Izjavil
'"""""■iHiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiHiiiHiitiiiiiitiiiiiiiiitiMii
 '""'iiHiii
l*o odpotuje
5**8 iz N ewYorka
*•/ Sp *
ilk vn. /e Ponovno sestal z Mac Millanom
^t0V?kK, 0
hi	»...	.	predsed-
da Vin*-1'.' na ladji
j.Tejei ,■* v d i, Us b uSo5i„ Vceraj • »H. . V >nS 0Vann J,..
>,Je Y0tk'nci» odpoto-Ji tei., ka v domovi-) v New ki so v pnike juncev iz
liskll0pnik^n- in Kana*
"* h b h iz, , opnike io-l9iev l28ellencev
,; Monm2DA
• v iu8°sl°van-, se za!?lmlyem raz-
St‘,',|sediz8eljenLniki ius°-
H . V^iku v zahva-
^X>1nobT“«oZ« nje-
za mir
5L^«*r6‘’» ie0V:arišice' dra-I v 0 zah ?v'1 Tit°.
amo
na-
'!>:arnm.0r'-m PO-ha >1 le v n - bl
p. iV>iki.B,V‘ mot-'’
S*“ttV4rlt>netr*etr6eJa
^^°A0hk0no^
»v
vest • trenutno iCLln strem-
^irbik V,?v«Stva
Uo
'Va.»
So' "ea >Vslnnadal3fi J c' rt6°tn„>,-alns'av'ja ni
'P^li ,°e, kjn° m ma-:iC<VnChi80 30 izsc
¥Sli Si Vandam risvobl" "odoč- ’• da b()-
\^l;	foatoj
1C«*	"Pola _ a 'dea-
O	‘a	na« dr;e
V'!i rt Vin U ,	-
«Veija8 je aJji je JaR(islovan-
more reči,
kakšni bodo rezultati zasedanja. Trenutni rezultati so skromni, je izjavil Tito, toda dc-sežen je dober rezultat, a to je, da smo se prepričali, da so naši napori pri raznih narodih Azije in Afrike, da je naša politika miroljubne in aktivne koeksistence, politika sodelovanja med vsemi narodi, ne glede na njihove družbene sisteme, naletela na širok odmev pri ogromni večini človeštva. Poleg obeh blokov obstaja ogromna večina držav, ki ne soglaša z blokoma v najbolj bistvenih vprašanjih, njihove rešitve. Jugoslavija je prav tu dobila polno potrdilo svoje pravilne politike. To se je videlo na sestankih z zastopniki raznih a-zijskih in afriških držav. Ne glede na to, kak.šnj bodo doseženi rezultati lahko rečem, je izjavil Tito, da za nas to re pomeni, da bi morali odnehati. Nasprotno, to nam mora dati novo spodbudo, da nadaljujemo s tem, kar smo pied leti začeli s čim večjimi stiki z državami, ki ne pripadajo blokom«,
Tito je bil dan“s popoldne na seji generalne skupščine, ki je nadaljevala z razpravo. Tito se je po govoru Nehruja z njim sestal in izmenjal misli o trenutnem položaju v generalni skupščini. Dopoldne je Tito sprejel bivšega predsednika generalne skupščine Belaundc-ja, voditelja mehiške delegacije Padille Nerva in voditelia ciprske delegacije Rosidesa. Popo'dne se je sestal s predsednikom avstralske vlade. Menziesom, voditeljem pakistanske delegacije Zulfsikarorn Ali Butom in direktorjem po. sebnega sklada ZN Paulom Hoffm-nnom. Zvečer pa se je Tito sestal z britanskim preil-sednikom vlade Mac Millanom.
Pred tem pa se je sestal z generalnim tajnikom OZN, Hammarskjoeldom,
je, da ga današnji položaj spominja na leto 1938, ko je A. Hitler grozil z vojno in ko se je zdelo, da Društva narodov v Ženevi ne zanima rožljanje, ki se je slišalo v šte-vilnih delih Evrope.
Za Eisenhowerjevo pismo, ki ga je poslal petim izvenblo-kovskim državam v odgovor na njihov predlog, je Nehru dejal, da predsednik ZDA ni v celoti zavrnil predloga o sestanku s Hruščevom. »Čeprav to pismo ne pomeni, da bo do stikov prišlo v najbližji prihodnosti, so vendar vrata ostala odprta in predsednik je izrazil svoje globoko prepričanje, da bo prispeval k zmanjšanju mednarodne napetosti«. Govornik je nato pozval skupščino, «naj brez odlašanja in soglasno odobri resolucijo petih«. »Besedilo našega predloga ni bilo sestavljeno ^ kot magična rešitev, temveč kot izraz naporov, ki bi morali biti storjeni, da se ponovno odprejo vrata bodočim pogajanjem ne samo med dvema velikima osebnostima, temveč v okviru svetovne skupnosti«,	,
»Ko je bila OZN ustanovljena, je dejal Nehru, niso bile zastopane v njej številne dežele Afrike in Azije, ker so bile še pod kolonialnim go-spodstvom. Od tedaj pa do clanes se je kolonizirani del sveta zožil in Združeni narodi so postali vedno bolj reprezentativni, toda OZN se mora zavedati, da se to še ni zgodilo v celoti. Kolonializem in rasizem sta še vedno močna v marsikakem delu sveta, predvsem pa v Afriki. Ko gledamo podobo razvoja položaja, lahko rečemo, da so Združeni narodi povsem opravičili svoj obstoj in so večkrat preprečili, da se razne krize niso končale z vojno. Ce obstajajo pomanjkljivosti, se nahajajo v samem položaju. ki se odraža neizogibno v Združenih narodih«.
Za sedanji ustroj OZN je Nehru dejal, da se zdi neuravnovešen na škodo Azije in A-frike. »Mi bi želeli tako stanje postopno spremeniti, toda ne z brutalno spremembo listine OZN«. Predložil je nato. naj se začne razprava o razorožitvi: «Največja nevarnost je, če bi pustili, da se nadaljuje razvoj sedanje težnje. Sovjetska zveza In ZDA imata ključ miru in vojne. To pa pomeni neizmerno odgovornost in pri izvrševanju te odgovornosti bi morali drugi narodi tema dvema državama pomagati«. Nato je Nehru poudaril, da bi bilo čez tri ah štiri leta prepozno, kajti sedanja težnja bi lahko pripeljala v prepad. Samo OZN nudi lahko s svojo enotnostjo rešitev razorožitvenega vprašanja. »Toda razorožitev brez nadzorstva je neizvedljiva, nadzorstvo brez razorožitve pa nima smisla. Imenovanja posebnega odbora strokovnjakov za razorožitev ne bi nikakor smela zavlačevati izvedbe nekaterih pripravljalnih razorožitvenih ukrepov«, je dejal Nehru v zvezi z Mac Millanovim predlogom.
Nato je poudaril, da je postala osvoboditev afriških dežel izpod kolonializma nujna potreba ter obžaloval politiko, ki jo izvaja južnoafriška vlada, kajti svet ne more več dopuščati rasizma. Za Kongo je dejal, da je treba spoštovati celovitost nove države. Kritiziral je prisotnost, zlasti v Katangi, več tisočev Belgijcev, ke samo nadaljujejo z okupacijo ne glede na razloge njihove navzočnosti. V Kongu so uveljavili svojo moč tisti, ki nočejo blaginje ljudstva Konga. «V Kongu bo dosežen mir samo na podlagi ozemeljske celovito.sti dežele. Velike sile
•iiiiiiiimiiiiiiiiiifiiimiiiitiiiiiiiiiiHiiiiiiiniii
Stanje v Kongu
LEOPOI.DVILLE, 3. — Danes so prispele v Kongo tudi indonezijske čete, tako da znaša skupno število vseh čet pod poveljstvom OZN 18.000 mož, ki pripadajo 28 državam.
Kolonialistične sile nadaljujejo svoje spletke proti Lu-mumbi. Uspelo jim je, da so nagovorile bivšega ministra Songola, pristaša nacionalnega gibanja, ki ga vodi Lu-mumba, da mu je odrekel podporo. Kaže, da je zaradi tega odreklo podporo Lumum-bi 29 senatorjev in poslancev (od 44) iz vzbodne pokrajine.
Komisarski svet, ki začasno upravlja deželo pa je opomnil Gano in Gvinejo, naj spoštujejo suverenost Konga in predložil novo formulo za sodelovanje z OZN, ki naj ureja s svetom le vprašanja financ, prometa in šolstva. To pomeni, da bi bile vse ostale zadeve v rokah OZN.
pa se morajo vzdržati sleherne intervencije. Samo tako bo ljudstvo lahko izvolilo svojo vlado, dobro ali slabo. In prav v tem bi morali Združeni narodi pomagati parlamentu Konga, da bi se sestal in učhjkovito deloval.« Nehru je predlagal, naj pošlje generalna skupščina v Kongo preiskovalno komisijo, ki bi ugotovila, koliko belgijskih čet je tam in kaka je njihova vloga.
Nehru je dalje izjavil, da revizija listine OZN, kot predlaga ZSSR, zahteva zapleten in težaven postopek. Vendar pa bi se tudi v okviru te listine lahko spremenil ustroj OZN, ki bi ustrezal sedanji stvarnosti.
Ko je govoril o Kitajski, je
dejal, da je mnenja — kljub sporom zaradi mej — da mora LR Kitajska biti zastopana v OZN in skupaj z njo tudi Mongolija. Navzočnost Kitajske je nujno potrebna za rešitev številnih vprašanj, zlasti pa vprašanja razorožitve. (■Mongolija pa ni storila nobenega zločina, da n*1 bi smela biti sprejeta v OZN,« je poudaril Nehru.
Za vojno v Alžiriji pa je dejal, da gre za pereče vprašanje, ki ga mora OZN proučiti in najti naglo rešitev.
Konec Nehrujevega govora je skupščina pozdravila z burnim ploskanjem,
Nehru je povabil na kosilo Sukarna odpotoval pa bo iz New Vonka šele konec tedna
in ne že v sredo, kot je bil i predvideno da bi s svojo navzočnostjo omogočil resoluciji petih r.ajvečjo verjetnost uspeha.
Popoldne je govori) tudi jordanski kralj Husein, ki je napadel SZ, da hoče razbiti OZN in nato pa še Združeno arabsko republiko, češ da shoče zavladati nad vsem arabskim svt> tom.» Za palestinsko vprašanj* je deja., da Jordanija zahteva, naj Palestinci ponovno brez
Hruščev je ponovno zahteval triumvirat v gen. tajništvu
Hammarskjoeld je poudaril, da ne bo odstopil
NEW YORK, 3. — Včeraj ko je neki novinar na sovjetskem posestvu v Glen Cole vprašal Hruščeva, ali bi zamenjal svoj pogoj, naj se Ei-senhovver opraviči zaradi letala »U-2« z Eisenhowerjevim pogojem, da v SZ izpustijo o-ba pilota letala »RB-47« kot pogoj za sestanek z Eisenho-werjem, je Hruščev dejal, da v vsem tem »ni reciprocitete, kajti obe letali — *U-2» in »RB-47« — sta leteli nad našo državo«.
Danes pa je Hruščev ponovno govoril na popoldanski seji generalne skupščine in vnovič zahteval odstop Hammar-skjoelda ter poudaril, da sedanji generalni tajnik »ni bil nikoli objektiven do socialističnih dežel«. Hruščev je ponovil predlog, naj se ustanovi generalno tajništvo treh tajnikov in izjavil, da se bodo dežele socialističnega tabora »zanesle samo na lastno silo v borbi za obrambo koristi miru«. »Ce D. Hammarskjoeld nima dovolj hrabrosti, da bi odstopil, bomo iz sedanjega položaja potegnili tiste
odlašanja dobijo svoje pravice, nje8a poloza; kajti doslej ni bilo nič storje- zaključke, ki so na dlani. Da
da bi se izraelska vlada prisilila na izvajanje sklepov OZN.
Nehru se je sestal nato z Mac Millanom. Vsebina razgovora ni znana.
bi se izognili slehernemu dvo-umju, moram ponovno poudariti, da ne zaupamo in ne moremo zaupati Hammarskjoel-du».
»Ni pravično, da človek, ki
mm,.....,,,,,,,,,,,,,,,........,...........................................................
Druga predvolilna nedelja v 1500 večjih in manjših mestih
Nencioni grozi s kazenskim zakonikom proti južnotirolskim
Polemični prijemi voditeljev KPI in PSI - Saragat se ponavlja Poslanska zbornica in senat nadaljujeta z razpravo o proračunih - Splošna stavka v Palermu brez incidentov
(Od našega dopisnika)
RIM, 3 — Zamenjava rimskega kvestorja Marzana in sefa policije Carcaterre, ki sta se v največji meri kompromitirala v tragičnih dogodkih preteklega julija, je pozitivno odjeknila v naprednih političnih krogih, hkrati pa se v teh krogih pripominja, da se je to zgo-’ dilo šele sedaj, ko stopamo v predvolilno kampanjo ne pa takoj po padcu Tambronijeve vlade. Pri tem pa se omenja še okoliščina, da novi rimski kvestor Di Stefa-no in novi šef policije Vica- -
ri licnvofro cimnnt-ilA ~	__
r: uživata simpatije notranjega ministra Scelbe, medtem ko sta Marzano in Car-caterra «tambronijevca».
Preteklo nedeljo je bilo po vsej deželi nad 1500 volilnih zborovanj v vseh večjih in tudi manjših mestih, ne da bi pri tem prišlo tudi do najmanjšega incidenta.
Tajnik KPI Togliatti je govoril na glavnem trgu v iui-lsnu. V svojem govoru je poudaril, da je gospodarski razvoj teh poslednjih let v glavnem koristil monopolom, iz česar so se rodila nova protislovja, ki so se končala z reakcionarnim poskusom preteklega junija in julija. Dodal je, da je glavni cilj delovnih množic «uresničenje velikega programa demokratične obnove«, ki je «navdih-nil protifašistične dni preteklega julija«. Pogoji za ta preobrat pa so v zrušitvi demo-kristjanskega monopola, proti kateremu mora biti uperjena vsa dejavnost. Togliatti je tudi polemiziral s PSI in dejal, da nekateri socialisti ((priznavajo ideje, ki krožijo v meščanskih strankah« in ki «ne smejo obstajati v delavski stranki«; hkrati pa je zanikal, da bi KPI hotela zavzeti «hegemonsko» stališče. Za KPI so govorili še Ingrao in Natoli v Rimu, Pajetta v Genovi, Longo v Mantovi.
Za PSI je v Rimu govoril Nenm, ki je zagovarjal stališče, da v »italijanskem političnem problemu prevladuje potreba pc ravnotežju med PSI in KD», da bi demokratične institucije obvarovali pred vsakršno totalitarno pustolovščino. Nenni je hkrati poudaril, da «obstaja vprašanje komunizma, ki obvezuje i socialistično j demokratično gibanje, da budno pazita na vskrš-no nevarnost strankarske hegemonije in diktature«, hkrati pa opozoril na »obstoj vprašanja konfesionalnosti družbe in države, s katerim imamo opravka tuni v levičarskih katoliških formacijah«. Vodilna misel Nennijevega govora pa je bila v tem, da se tudi v sedanjem političnem trenutku — kakor v vsej zgodovini Italije — vodi glavna bilka med silami levice in desnice.
Tudi Saragat je govorii v Rimu in že po stari navadi spet ponavljal razliko, ki obstaja med ((coprtjem v levo« in »levim centrom«. Prvo naj bi bilo maskiranje »frontizma«, drugo pa resnično utelešenje demokracije. Obzirno je opozoril KD pred njenim nagnenjem k desnici (v resnici gre za odkrito sodelovanje KD s fašisti v občinskem, pokrajinskem in tudi deželnem merilu!), hkrati pa je ostro napadel PSI. ki naj bi hudo razočaral «vse iskrene demokrate«, ker zagovarja »front'».trn« na upravnem področju. Po Saragatu je edini pogoj za »levi center« najbolj zagrizen protikomunizem,	1
V poslanski zbornici so danes nadaljevali diskusijo o proračunu ministrstva za delo n socialno skrbstvo. Prvi govornik. komunistični poslanec Scarpa, je poudaril med drugim, da gospodarska konjunktura, ki jo vsi opevajo, ni izboljšala življenjske ravni italijanskih delovnih množic, ampak pomeni izključno korist le za »italijanske privilegirance«, za delavce pa pomeni nizke mezde, nizko potrošnjo in veliko brezposelnost. Poudaril je nujno-t preobrata v gospodarstvu dežele. Brodolini (PSI) pa je podčrtal, da preobrat na socialnem področju ne more biti delo nekega ministra, ampak celotne politične fronte, hkrati pa dodal, da tega ne more storiti sedanja vlada s sedanjo večino. Santi (PSI) je polemiziral s poslancem Stortijem (KD) in poudaril, da so delavci tisti, ki zahtevajo, da se tovarniškim odborom da pravna oblika. Cinciari Rodano (KPI) je zatrjeval, da ne vidi nobene spremembe v stališču sedanje vlade, v primeri s prejšnjimi, kar zadeva vprašanje zenskega mezdnega dela in postavil zahtevo, da se pri ministrstvu za delo ustanovi poseben ustrezni koordinacijski organ, hkrati pa zahteval poostreno kontrolo, da bi preprečili izkoriščanje in kršitve delovnih pogodb na škodo ženskega mezdnega dela. Diskusija je bila preložena na jutri.
V senatu so začeli z diskusijo o proračunu ministrstva za industrijo in trgovino ter ministrstva za zunanjo trgovino. Montagnini (KPI) je zanikal, da bi se italijansko gospodarstvo nahajalo v procvi-tu; po njegovem mnenju položaj nikakor ni rožnat, nasprotno označujejo ga nizke mezde, globoke razlike med Severom in Jugom, med visokimi profiti in »izzivalnimi potratami«, Ronza (PSI) je zatrjeval, da vlada ni uspela dati življenja pravi zunanjetrgovinski politiki in da položaja ne smemo ocenjevati po tem, kar je bilo storjeno, ampak po tem, kar še ni bilo’ storjenega. Pohvalil je politi-ko liberalizacije trgovinske iz. menjave in tendenco h gospodarski integraciji. Secci (KPI) je obravnaval vprašanje nizke potrošnje električne energije na področju industrije, predvsem pa v poljedelstvu. Žigosal je mastne profite proizvajalcev, razlike v tarifah,
in zahteval nacionalizacijo e-lektrične industrije. Spagnoli (KD) je zahteval vrsto pobud in ukrepov, da bj odpravili sedanji deficit plačilne bilance, ki je bila v prejšnjih letih aktivna.
Ob zaključku zasedanja je Nancioni (MSI) Predložil interpelacijo glede zadržanja južnotirolskih senatorjev, ki so v ZN «zavze!i Italiji nasprotno stališče«. Nancioni je dejal, da kazenski zakonik predvideva dosmrtno ječo za tako «kaznivo dejanje«. Povedal je tudi, da je predsednik
senata Merzagora poslal senatorju Sandu brzojavko, v kateri mu ie odsvetoval potovanje v^ New York. Diskusija o proračunih se bo nadaljevala jutri dopoldne in popoldne.
Danes opolnoči se zaključi 24-urna splošna stavka v Palermu, ki jo je proglasila CG 1L. Stavke, od katere so izvzeti javni nameščenci in poljski delavci, ne podpirajo CISL, U1L in CISNAL. Dopoldne je bilo zborovanje stavkajočih na Trgu Politea-ma. Incidentov ni bilo.
A. P.
le 20. oktobra.
Dosedanji predsednik republike Kubiček ne kandidira, ker ustava ne dopušča, da bi isti predsednik mogel biti izvoljen dvakrat zapovrstjo. Kubiček podpira kandidaturo maršala Teixeire Lotta, ki predstavlja vladno koalicijo. Njegov g'avni nasprotnik je Janio Quadros, bivši guverner države Sao Paolo, ki predstavlja opozicijo. Novi predsednik bo prevzel oblast 31. januarja 1961.
Kubiček je izjavil novinarjem, da zmagovalec ne bo dosegel četrt milijona glasov več kot njegov nasprotnik. Politični opazovalci menijo, da bo zmagal kandidat opo-RIO DE JANEIRO, 3. — V ziei->e Quadros.
Braziliji volijo danes predsednika in podpredsednika republike; nekatere države bodo izvolile tudi svoje guvernerje. Volivcev je 15 milijonov. Prebivalci države Rio de Janeiro bodo hkrati izvolili 30 poslancev v zakonodajno skupščino tega mesta, ki je imelo do sedaj le župana in občinski svet. Glasovanje je obvezno; volivci morajo dokazati, da niso nepismeni. Volilni rezultati bodo znani še-
Volitve v Braziliji
ni spoštoval najbolj elementarnih pravil pravičnosti, zavzema tako važno funkcijo, kakršna je funkcija generalnega tajnika. Hammarskjoeld je namreč vedno zagovarjal interese ZDA in drugih kapitalističnih dežel. Dogodki v Kongu, kjer je igral Hammarskjoeld resnično obžalovanja vredno vlogo, so bili tista kapljica, ki je prenapolnila čašo naše potrpežljivosti. Ce bi bili tajništvo in Varnostni svet drugače urejeni, ne bi prišlo do povečanja napetosti v Kongu,« je dejal Hruščev. Ko je ponovno predlagal trojno tajništvo, je dejal, da ne more priti do razorožitve in da ne more biti mednarodnih oboroženih sil, če vse tri skupine ne bi imele jamstva, da te sile ne bodo slabo izkoriščene.
»Marsikdo bi lahko dejal — je nadaljeval Hruščev — da bi Hammarskjoelda lahko nadomestila neka druga, večjega spoštovanja vredna oseba. Toda kateri koli drugi generalni tajnik ne bi mogel objektivno predstavljati treh skupin držav — Zahoda, Vzhoda in nevtralnih«. Nato je dodal, da »obstaja enostranska težnja v delu OZN, glavne generalne skupščine, Varnostnega sveta in generalnega tajništva« in da je »ena skupina držav pod vodstvom ZDA imela prevladujoči položaj, medtem ko danes ne dominira niti na podlagi pravice sile«.
Hruščev - je nato omenil govorico, naj bi Hruščeva m Eisenhowerja zaprli v neko sobo, dokler se ne bi sporazumela o razorožitvi in dodal: »To je naiven predlog. Lahko bi ostala brezkončno dolgo zaprte v sobi, toda če predsednik Eisenhower in tisti, ki ga podpirajo, ne želijo doseči sporazuma, se ne bi pokazal noben dim iz dimnika, ki bi naznanjal izvolitev papeža«.
»Naši predlogi brez dvoma
težijo za okrepitvijo OZN. Mi hočemo, da bi OZN predstav-ljrla tak organizem, ki bi lan-ko obravnaval in ščitil koristi vseh skupin držav, ki jo se-slavljajo. Sedaj pa Varnostni svet in tajništvo težita za tem, da bi reševaia mednarodna Vjrašanja na škodo socialističnih in nevtralnih držav. Zato te države ne bodo nikoli priznale takih sklepov in bjuo z lastnimi silami braniic »voie keristi in koristi miru. 'rudi generalni tajnik, ki bi bil iz socialistične države, ne bi rušil vprašanja, kajti v .em primeru mu zahodne države ne bi zaupale, kakor ZSSR ne zaupa zahodnemu generalnemu tajniku«. Hruščev je nato dejal, naj delegati ne upoštevajo preveč hrupnih stavkov, ki jih je izgovoril pred skupščino Hammarskjoeld in drug. prt dstavmki kolonialističnih sil, ki so hoteli opravičiti krvave zločine, ki so jih kolonialisti zagrešili nad ljudstvom Konga. Kolonializem je svoje opravil in mrtvih ni moč obuditi. Ce kolonialisti nočejo dati neodvisnosti m svobode kolonialnim narodom, potem ti narodi ne bodo ime-
Nigerija 99. član OZN
NEW YORK, 3. — V petek , ff druge izbire,’ kot dTV*^ zjutraj se bo sestal Varnost- j mu sramotnemu zatiranju u-m svet, ki bo proučil prošnjo j piejo. Vsi pošteni ljudje mo-neodvisne federacije Nigerije j roje podati roko vsem tistim, za vstop v OZN. Popoldne pa | ki se borijo za človeško dobo o sprejemu razpravljala stejanstvo proti ropanju in
generalna skupščina. Predvideva se, da bo Nigerija sprejeta soglasno v OZN.
Nigerija bo 99. član OZN.
pioti kolonialistom«
Hruščev je nato izjavil, da generalno tajništvo in Varnostni svet v sedanji sestavi
  ...............
Govor predsednika francoske vlade v Costantini
Pekre: «Najprej kapitulacija nato razprava	o
Namestnik angleškega zunanjega ministra v Parizu . Poslanica Ferhat Abasa nekaterim deželam francoske skupnosti - Atentat na vilo Westphala v Alžiru
PARIZ, 3. — Namestnik an-1 edino predstavnico Alžircev gleškega zunanjega ministra I in da bi njeni voditelji ime-
M Ant n s« nncnal H n n n v «r D n i •	.	•	«	.
Heath je prispel danes v Pariz na razgovore s francoskimi voditelji. Tu se bo zadržal tri dni. Ob svojem prihodu je izjavil novinarjem:	«Naši
dve deželi sta članici NATO in zapadnoevropske zveze. Skupno nosimo odgovornost v Nemčiji in v Berlinu. Obstajajo tudi skupni gospodarski problemi.«
Zdi se, da alžirsko vprašanje postaja vedno bolj zapleteno. Prav gotovo je mislil na OZN, ko je francoski predsednik vlade Debre danes govoril v Costantini ob drugi obletnici načrta za gospodarski razvoj Alžirije. Tako sodijo francoski politični krogi.
Ko je ponovno poudaril načelo samoodločbe, ki ga je za Alžirijo objavil de Gaulle, je Debrč dejal, da samoodločba predpostavlja mir. Pozval je osvobodilno fronto, naj preneha z atentati in zasedami, «usoda borcev in zadeva orožja naj se uredi častno«.
Pozneje pa bodo o vprašanju samoodločbe razpravljali »z vsemi in med vsemi«. Debre je v nadaljevanju dejal, da voditelji »upora« tega ne razumejo tako in da so hoteli doseči premirje na podlagi določenih političnih pogojev, to je, da bi alžirsko
svobodilno fronto priznali za ski v Alžiriji.
1' stike z de Gaullom, ne da bi prej prenehali atentati in borbe. Zato so pogajanja prekinili. Debre je hkrati osporaval nekaterim »državnim poglavarjem ali šefom vlad« pravico do kontrole nad samoodločbo Alžirije, ker so se »polastili države s silo in jo upravljajo s tem, da izvajajo nad svojimi in drugimi narodi neusmiljeno diktaturo«. Skratka:	Debre
ponavlja, da bi morala osvobodilna fronta najprej kapitulirati, šele potem bi razpravljali za zeleno mizo o bodoči usodi Alžirije.
Iz ministrstva za inforpna-cije začasne alžirske vlade javljajo, da je Ferhat Abas poslal državnim poglavarjem dežel francoske skupnosti poslanico, v kateri jih opozarja na »resnost položaja v Alžiriji in na pomen, ki ga začasna alžirska vlada in alžirsko ljudstvo pripisujeta odločnemu stališču glede alžirskega vprašanja v trenutku, ko se približuje diskusija o tem vprašanju pred OZN«. Hkrati se v poslanici omenja, da začasna alžirska vlada, pričakuje, da bodo omenjene de-žele umaknile svoje čete, ki sodelujejo s francoskimi v borbah proti osvobodilni voj-
V Alžiru je danes eksplodirala bomba pred stanovanjem člana uprave vladnega generalnega delegata v Alžiriji De-louvriera. Pri tem ni bilo človeških žrtev, materialna škoda pa je precejšnja. Gre za vilo Eriča Westphala, bivšega novinarja pri dnevniku «Le monde«, ki velja v splošnem za liberalno usmerjenega. Spričo tega se atentat pripisuje elementom skrajne desnice.
Predsednik začasne alžirske vlade Ferhat Abas se je danes ponovno sestal s predsednikom kitajske vlado Cuenla-jem. Razgovori se vrše v »prijateljskem ozračju«.
Manifestacijo kakih 4 do 5 tisoč bivših bojevnikov, ki so sc zbrali pred Slavolokom zmage v Parizu, da bi z ((molkom počastili spomin civilistov in vojakov, padlih v borbi« z alžirsko osvobodilno vojsko in protestirali proti »manifestu 121», so hoteli izrabiti nekateri desničarski e-lementi in ji dati politični značaj. Ob vzklikanju »Francoska Alžirija«, ((Ustrelite Ben Belo«, »Oblast Salanu« in podobnih gesel skrajne desnice, so skušali usmeriti povorko bivših bojevnikov proti Elizejski palači, kjer je predsedstvo republike, toda policija jih je v kratkem razgnala. Gre za prvo desničar-
sko manifestacijo, po poletiu J 1958, ko je oblast prevzel
ne upoštevata koristi nevtralnih držav, med katere so se uvrstile tudi nove članice OZN. Ponovno je obtožil Hammarskjoelda, da je uporabil oborožene sile OZN za obrambo kolonialističnih sil, namesto da bi z njimi branil parlament in zakonito vlado Konga.
Dejal je, da je pritisk imperialistov kriv, da LR Kitajska še ni bila sprejeta v OZN in ponovil, da brez LR Kitajske ne more biti rešeno vprašanje razorožitve. Poudar.l je, da od 3 milijard prebivalcev Zemlje več kot 1 milijarda in pol živi v državah, ki so povečini socialistične. Tudi zaradi tega je nujno, da se' u-stroj nekaterih organizmov OZN, ki je preživel, spremeni Triumvirat v generalnem tajništvu je torej edina konkretna rešitev, je dejal Hruščev, kajti sedanji sistem bi s časom paraliziral ali pa uničil Združene narode. «Biti moramo realisti, imperialistične države ne morejo več uveljavljati enostranskih sklepov, ker ne morejo več izsiliti svojih odločitev s silo.#
Nato je ponovno kritiziral Eisenhoiverja in predložil splošno :n popolno razorožitev. Dejal je, da načelno pristaja na ustanovitev mednarodne oborožene sile, potem ko bo dosežena popblna razorožitev. Nato se je vprašal:
«Kdo bo poveljeval tem silam? Morda generalni tajnik OZN? Nedopustno je, da bi bila usoda milijonov ljudi odvisna od sklepov enega samega človeka. Vsak ima svoje poglede:	kapitalistični svet
svoje, toda prav tako tudi komunistični in nevtralni svet Nemogoče je govoriti o raz-orozitvi in mednarodnih silah ce ti trije svetovi ne bodo i-meli jamstva proti zlorabljanju teh mednarodnih sil.«
Tej izjavi je sledil dolg aplavz zlasti zahodnih delegatov, Hruščev pa je začel udarjati iz protesta po'svoji klopt tn povabil tudi, druge delcga-te iz svojega tabora, .,ki .so vabilu sledili. Nato je Hammarskjoeld poudaril - da ne more popustiti pred voljo ene izmed velesil, «kajt'i to bi bilo zelo lahko, medtem ko je ostati težko«. Za svoje ravnanje v Kongu je dejal, «naj o njem pravično sodijo vsi tisti, ki vedo, kaj je OZN storila in še vedno dela v Kongu«. Obžaloval je, da ga je Hruščev «osebno napadel, čeprav gre za vprašanje ustanove«. Končno je izjavil, da vse kaže, da Sovjetska zveza smatra, da je nemogoče sodelovati s sedanjim generalnim tajnikom, hkrati pa ne želi izvolitve novega kandi-data, temveč vztraja pri taki rešitvi, ki bi onemogočila življenje učinkovitega organizma. ((Zaradi tega nimam pravice odstopiti, ka.iti ne ZSSR ne katera koli druga velesila nima potrebe, da jo OZN zaščiti. To so druge države in zaradi njih bom ostal na svojem mestu kot služabnik organizacije in v interesu vseh teh drugih držav do konca trajanja svojega mandata in dokler bodo te države hotele, naj takn ravnam.«
Ob zaključku svojega govora je Hruščev dejal; «Ves svet nestrpno čaka rešitev razorožitvenega vprašanja. To vprašanje se lahko reši. Z naše strani odločno trdimo, da smo prišli sem z najbolj iskrenimi nameni in da smo pripravljeni storiti, kar je v naši moči, da bi na svetu in med narodi zavladali prijateljstvo in mir. Sovjetska vlada bo nadaljevala s poštenim delom kot sejalec, ki dela ta* ko ,davb* požel bogato žetev. Tudi če pride suša, sejalec ne sme obupati, nadaljevati mora s svojim trudom, kajti človek živi in mora živeti ter dela brez prestanka, da bi zajamčil pravico do življenja tistim, ki živijo in vsem ljudem boljše življenje. Tako se bomo tudi mi, ki smo prišli sem na zahtevo našega ljudstva, trudili sejati seme ir.iJ ru.»
Hruščevu je odgovoril Hammarskjoeld in poudaril, da nei bo odstopil, ker bi s svojo: ostavko »vrgel na štiri vetrove OZN, ki je v tem trenutku v težavnem in nevarnem položaju«.
»Nimam pravice odstopiti, je dejal generalni tajnik, ker ;em odgovoren pred vsemi; državami članicami, za kate-l re je ta organizacija odločil-, ne važnosti m predstavlja odgovornost, ki presega vse osla. lo. Jaz bom izvršil svoje po-' slanstvo do konca.« Poudaril; je, da bo odstopil, ko bodo to hoteli vsi narodi, kajti on je v službi vseh narodov. Pri. tem je besedo «vseh» še prav' posebno poudaril.
Prelstavnik sovjetske delegacije ji izjavil, da bo Hruščev: osta| v New Yorku še dva aii. trj tedne. Sam Hruščev pa je v šali dejal, da bo morda preživel novo leto v New Yorku.
Na današnji seji je ponovno: govoril belgijski delegat, ki ,.e zagovarjal ravnanje svoje vlade v Kongu. Sledil je delegat’ Hondu-asa. ki je napadel vlado ZDA, ker držijo pod svoio zasedbo proti voljj ljudstva La-bodie otoke. Spregovoril je tudi Janoš Kadar, toda med njegovim govorom je skoraj polo-vica delegatov zapustilo dvorano, med njimi tudi Herter, lord Home in Wadsworth. Protestiral ie proti vpisu tako ime-novanega madžarskega vpraša-nja na dnevni red generalne
Vrem« včeraj: najviija dnevna temperatura 20.5, najnižja 15 ob 17. uri 18.2 stopinje. Zračni tlak 1018.6 stanoviten, vlage 87 odst., nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 20 stopinj.
Tržaški dnevn
Danes, TOREK, 4. °klob[1
Frančišek
Sonce vzide ob 6.06 'nl,z?4°l'fuai 17.40. Dolžina dneva 11^ 51j,
1,3i ^ vzide ob 17.41 in zatone
jutri, SREDA, 5. oktobra
Dunja
Danes bo na nabrežinskem županstvu predložena «Občinska lista» s 16 imeni
Sporočilo vladnega komisariata o sporazumu strank glede volilne kampanje - V nedeljo prva volilna zborovanja
Danes zjutraj bo na županstvu v Nabrežini predložena »Občinska lista* z imeni 16 kandidatov za volitve v devinsko-nabrežinski občini. Kandidati, ki so navedeni po abecednem redu, so naslednji:
Srečko Colja (Sesljan)
dr. Egon Floridan (Nabrežina) Dušan Furlan (Sempolaj) Rudolf Gergič (Sempolaj) Josip Kravanja (Vižovlje) Alfredo Lauretta (Nabrežina) Viktor Legiša (Medja vas) Drago Legiša (Devin)
Alojz Markovič (Nabrežina) Adriano Oliva (Nabrežina) Ludtik Pipan (Mavhinje) Albin Skerk (Nabrežina) dr. Jože Skerk (Trnovica) Josip Terčon (Nabrežina) Just Terčon (Slivno)
Ado Visintin (Križ)
Volilni znak (Občinske listen v Nabrežini
da dobi občinsko upravo v svoje roke, kar bi imelo za občane prav gotovo vse prej kot ugodne posledice. Občani so se tega zavedali in so zato sestavili enotno listo domačinov, predvsem v cilju, da ostane občinska uprava v rokah ljudi, ki čutijo z ljudstvom in vedo za njegove potrebe.
Vladni komisariat je izdal včeraj sporočilo- o sporazumu, ki so go dosegle politične stranke glede volilne kampanje na sestanku, ki se je vršil preteklo soboto na prefekturi v prisotnosti vladnega komisarja dr. Palamare. Sporočilo so odposlali vsem političnim strankam in županom Tržaškega ozemlja, kakor tudi prefekturi, kvesturi in poveljstvu karabinjerjev.
Sporočilo pojasnjuje sklepe, ki so jih sprejeli na omenjeni seji v pogledu volilnih zborovanj .čas in kraj), letečih zborovanj, vsebine volilne propagande, povork in motoriziranih štafet, propagande po hišah, nepremičnih in premičnih zvočnikov. Na koncu sporočilo javlja, da bodo osnovali v vsaki občini odbore za volilno premirje, ki bodo imeli svoje sedeže na županstvih. Kot smo že omenili predvčerajšnjim, -(Gibanje za neodvisnost« (Marchesicheva indipendenti-stična skupina) ni pristopilo k odboru za premirje.
Raz3n omenjenih pobud, včerajšnji dan ni zabeležil v mestu večje volilne dejavnosti. Omeniti je treba samo, da >e je zvečer vršilo zborovanje tržaških socialdemokratov na njihovem sedežu v Ul. sv. Frančiška. Zborovanju so prisostvovali socialdemokratski kandida-
Volilni znak «Občinske liste« je most obkrožen z žitnima klasoma, torej isti kot pred štirimi leti.
Zvedeli smo tudi, da bo v naslednjih dneh dokončno izgotovljen volilni program »Občinske liste«, ki se bo postavila po robu listi Krščanske demokracije z dr. Rinaldinijem na čelu, k; pa še ni predložena.
Znano je, da bo Krščanska demokracija šla na občinske volitve v devinsko - nabrežinski občini predvsem z namenom.
aniifiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiimiiiiiiiimiiiiiiHimiiiii luiiiiiiimllimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimiiiiiiiiiiiiiniiiliiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiiiniii
Avtomobil ubil pešca «Spopaci velikanov«
Na cesti Opčine.Trst avtomobilski karambol, v katerega so bili hkrati zapleteni trije tovorniki
ti za pokrajinske volitve. Prisotnim so spregovorili pokrajinski tajnik stranke Pieran-drei, organizacijski tajnik De Gioia in Giorgio Cesare, ki je orisal volilni program.
V nedeljo se je uradno pričela o.edvolilna kampanja, ki pa še ni dosegla tiste živahnosti, kot smo jo bili vajeni v preteklih letih, saj je bilo zelo malo zborovanj.
Najpomembnejše zborovanje je priredila tržaška federacija KPI v kinu «Arcobaleno», na katerem je načelnik komunistične liste za volitve v pokrajinski svet prof. Weiss obrazložil politiko svoje stranke v
pokrajinskem svetu. Za njim je govoril tajnik stranke Paolo Sema m to zlasti o notranjih italijanskih vprašanjih ter je poudaril veliko nevarnost, ki jo je predstavljala Tambroni-jeva vlada. Govornik je obširno razpravljal tudi o deželni avtonomiji, ki bo glavna tema predvo line propagande KPI.
Za liberalce je govoril na Trgu Goldoni namestnik vsedržavnega tajnika poslanec Bozzi, ki je orisal politiko stranke usmerjeno proti ((drsenju na levo«. Glede lokalnih vprašanj pa je ponovil znano stališče, da je PLI proti deželni avtonomiji.
Stavka v ORION se nadaljuje
Vladni komisar bo danes sprejel delegacijo delavcev
Brezuspešna dolgotrajna pogajanja na uradu za delo - Včerajšnja povorka stavkajočih delavcev po mestnih ulicah
Dolgotrajna pogajanja na u-radu za delo med predstavniki sindikalnih organizacij in delodajalcev podjetja ORION so bila brezuspešna in so se po tretji uri v noči med soboto in nedeljo razbila. Pogajati so se pričeli v petek popoldne na pobudo urada za delo in so se že takrat pogajanja zavlekla dolgo v noč. V soboto so delavci na skupščini pooblastili predstavnike sindikalnih organizacij, da nadaljujejo pogajanja ter so se na tej osnovi pogajanja nadaljevala ločeno na uradu za delo vse od 10. ure zjutraj in nato s kratkim presledkom za kosilo pozno v noč.
Kljub temu, da so se poga-
miiiiffiiHiiiiiiiiiiiimiiitiimiiiiiiimiiiiiiiuimniiiiiiiiimiiimiimiiiiirniiiimimiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiitiimHiiiMiiiiiiiiiiuiiiiiitiiiiiiiiiiiiimi
V noči m ml nedeljo in poiiBtIeljhom pri Zgornji Magdaleni
Hud spopad med tihotapci in agenti finančne straže
Inšpektor finančnih straž ranjen pu obrazu z velikim krivcem Strel iz Invske puške - Zaplenjenih je bilo 147 kg tujih cigaret
Samotna hiša pri Zgornji Magdaleni blizu Katinare je bila v noči med nedeljo in ponedeljkom prizorišče spopada med dvema domačinoma, oče in sin, in agenti finančne straže. Pri spopadu je bil precej ranjen 35-letni inšpektor finančne straže Carla Borgato, ki so mu v bolnišnici napravili na obrazu 17 šivov in se bo moral zdraviti sedem dni.
Poveljstvo finančne straže, ki skrbi za preprečevanje tihotapstva, je že nekaj dni sumilo, da je nekje v predmestju prehodno skladišče tujih cigaret. Ko je zvedelo za kraj, je odredilo akcijo. V
V nedeljo zvečer se je zgodili v Ulici Fabio Severo huda prometna nesreča, pri kateri je zgubil življenje 63-let-ni Rodolfo Feroli iz omenjene ulice štev. 124. Približno ob 21. uri je Feroli hotel v stedišče mesta. Brez skrbi je stopil s pločnika, da bi prečkal cesto. Napravil je le nekaj korakov, ko je treščil vanj z avtom 51-letni Massi-miliano Frandolič, iz Ulice Ginnastica 54, ki je peljal po 1)1. Fabio Severo proti centru mesta.
Zaradi močnega sunka j* nesrečnega Ferolija vrglo čez avto na levo stran seste. Pri padcu si je nesrečnež zlomil tilnik ter se hudo pobil in tanil po glavi. Z rešilnim avtom so ga nemudoma odpeljali	v	bolnišnico, kjer	so	ga
sprejeli s pridržano prognozo na II. kirurški oddelek, todi že	pol ure pozneje je	podle-
gel poškodbam.
* # #
Okrog 11. ure je bil včeraj dopoldne na cesti Opčine-Tist pravi avtomobilski karambol, ki	ga	lahko vidimo le	v	napetih	filmih. Po cesti	je	te-
daj vozil z Opčin pro*i T.s*u tovornik, ki ga je šof.rnl 27-letni Mirano Montina ir Gradiške. Dober kilometer pred kamnolomom Faccannoni je hotel prehiteti tovornik, ki ga je pred njim vozil 29-lptni I.uigi Pedraz iz Cordovada pr. Vidmu. Pri tem pa je Montina trčil ob tovornik, ki je prihajal z nasprotne strani in ga je vozil 38-letni Er-mts Gavioli iz Mantove Poleg Gavioliia je sedel pomožni šofer 33-letni Carlo Šmar-
nu in si verjetno zlomil levo nogo. Sprejeli so ga na ortopedski oddelek in se bo moral zdraviti dober mesec. Zelo pa sta bila poškodovana tovornika, saj so morali enega odpeljati z žerjavom. Zaradi karambola je bil promet na tej cesti nekaj časa ustavljen.
chetti iz Poggiorusco.
Po prvem trčenju je zaradi močnega sunka tovornik, ki-
ga je šofiral Montina,. zletel približno deset metrov ,nazaj, tako da je zadel ob levi del tovornika, ki ga je šofiral Pedraz. Nato se je Montinov tovornik obrnil počez ceste. Tovornik, ki ga je vozil Gavioli, pa ie trčil v lambreto, na kateri se je peljal za njim 5(1-letni Pietro Viezzoli z Opčin 1CJ, ki se je bil ustavil, ko je zagledal pred seboj *spopa.l velikanov«.
Kljub vsemu temu pa ni bi-’o hudih žrtev. Prizadet je bil edino Scacchetti, ki ga je premetavalo v kabini in je padel na cesto, ko sta se odprla vrata kabine. Pobil se je po steg-
II IHIIIIIIItllll H •IIIHIIIIlIlHIIIIIIinilltlltlltlllllfil III »Ullllt IIUI til »IIIIIIIHIIIIIHIIIIIIIIIl 1111IIIHIH
Poročilo trgovinske zbornice za avgust
Padec industrijske proizvodnje zaradi poletnih
Nezgoda na delu
Pri raztovarjanju lesa z ladje «Astarte» se je včeraj popoldne ponesrečil 37-letni Elio Paladin iz Ulice Gatteri 32. N', levo nogo mu je padel tram ln mu poškodoval palec. Paladina so sprejeli na ortopedski oddelek, kjer se bo moral zdraviti od 8 do 20 dni.
PRIMORSKI
UREDNIŠTVO TRST-UL. MONTECCHI B-Il TELEFON 93-808 IN 94-838
Poštni predal 559
PODHUZNICA GORICA Ulic« S Pellico 1-IL — Tel. 33-82
UPRAVA TRST — UL. KV. FRANČIŠKA K. SO - Tel. It. 87-338
OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm
v Iinni enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi.
NAROČNINA Mesečna 480 Ur. - Vnaprej
Četrtletna 1300 lir polletna 2500 iir, eelcleina 4900 Ur — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 Ur —• FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din Nedeljska letno 1440, polletno 720, četrtletno 360 din — Polt ni tekoči račun:	Založništvo tržaškega
tiska Trst 11-3374 — Za FLRJ AD1T, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ui. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni ban M * Ljubljani «00-70/3-375
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT Trst
Tržaška trgovinska zbornica je objavila svoje redno mesečno	jorcčilo	o	gospodarskem
položaiu na našem področju v avgustu. Med številnimi podatki povaemamo samo podatke o industrijski proizvodnji in številu zaposlenih ter brezposelnih in se bomo na ostale podatke še povrnili.
Indeks industrijske proizvodnje je dosegel avgusta 148,1. kar	pomeni,	da	je	prišlo	dc
zniža^jtt proizvodnje v primerjavi z julijem, ko je indeks dosegel 166.1. Ta padec gre v prvi	vrsti na	račun	rednih	letnih	oočitnic	in	je	indeks	do-
segel avgusta 1959. leta 136,7.
Avg ista je bilo na našem področju zaooslenih 91.797 oseb, ali 1.6 odst. več kot avgusta
1959, ko je bilo zaposlenih 90.346 oseb.
Brezposelnih je bilo 13.455. ali 0,9 odst. manj kot avgusta 1959. leta, ko je bilo 13.576 brezposelnih oseb.
Zvišanje plač poljskim delavcem
Medzvezna paritetna komisija za določanje pregibne lestvice v poljedelstvu je včeraj na svojem sestanku v Rimu po proučitvi indeksa življenjskih stroškov v juliju in avgustu določila, da se morajo plače v poljedelstvu za oktober in november zvišati za 1,34 točke.
nedeljo okrog 22. ure je prišla skupina finančne straže k Zgornji Magdaleni in obkolila hišo, ki ima št. 140 in je last 75-letne Marije Duj-movič por. Busechian. V hiši stanujeta tudi 69-letni Giovan-ni Zorzet • in njegov 37-letni sin Bruno. Hiša je bila zaprta, v okolici pa ni bilo žive duše. Financarji so glasno poklicali stanovalca in jima rekli, naj odprejo vrata hiše zaradi preiskave. Povedali so jima, kdo so in so čakali, da se bodo vrata odprla. Nenadoma je odjeknil v nočni tišini strel puške iz hiše. Vrata so se odprla in oba Zorze-ta sta planila na financarje, ki so čakali pred vrati. Stari Zorzet je zamahnil z velikim krivcem po obrazu inšpektorja, sin pa je imel v roki puško. Nastal je pretep. Oče in sin, ki sta precej močna, sta nato naglo zaloputnila vrata.
Inšpektor je precej krvavel in so ga zaradi tega nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer so mu na kirurškem oddelku zašili veliko rano po obrazu.
Začelo se je obleganje. Oče in sin sta nekaj časa grozila in vpila »nezaželenim nočnim gostom«, naj ju ne motijo ponoči in naj se poberejo proč. Financarji jima niso ugovarjali, molčali so in čakali zore. V temi niso hoteli nasilno vdreti v hišo, tem bolj, ker sta bila oče in sin , zelo razburjena. Zjutraj pa sta se pomirila in so financarji lahko prišli v hišo brez nadaljnjega prelivanja krvi. Tu so pregledali vse prostore in kotičke ter našli 147 kilogramov inozemskih cigaret.
Včeraj dopoldne je bila na poveljstvu finančne straže tiskovna konferenca, na kateri so predstavnikom tiska poročali o uspeli akciji finančne straže. Tako žensko kot Bruna in Giovannija Zorzeta so aretirali in prijavili sodišču. Finančno poveljstvo nadaljuje preiskavo, da bi odkrilo morebitne sokrivce. Pravijo, da so že na dobri sledi in da so že odkrili nekatere voditelje tihotapske skupine.
 «»------
Obvestilo najemnikom IACP
Predsedpik IACP dr. Mašut-to je sporočil Združenju sta-novanjskih upravičencev, da bodo v oktobru po naročilu ministrstva javnih del povrnili najemnikom ljudskih stanovanj, zgrajenih na podlagi zakona 261, razliko najemnine, ki so jo plačevali preveč. Od 1. januarja so namreč znižali najemnine za 9,09 odst.
Združenje zahteva, da mora IACP povrniti razliko za dobo od sklenitve najemninskih pogodb ter da je treba izplačati to razliko za vsakega na.
zahteva, da mora najemnina, računana na podlagi poldrugega odstotka gradbenih stroškov, vsebovati poleg upravnih in vzdrževalnih stroškov tudi pomožne izdatke, zaradi česar bi moralo biti znižanje najemnine izdatnejše.
Zaradi tega naj se najemniki, kakor hitro dobe obvestilo o povračilu, zglasijo na sedežu združenja v Ul Palestri-na 8, kjer bodo ugotovili, ali se računi skladajo z zakon-
janja razbila, je razumljivo, da nihče ne more uradno sporočiti raznih predlogov, vendar pa kaže, da so našli kompromisno rešitev glede delavca, ki ga je ravnateljstvo odpustilo. Pogajanja pa naj bi se zaostrila glede zahteve sindikalnih predstavnikov, da naj bi se pismeno obvezali, da se ustvarijo s strani ravnateljstva taki odnosi, ki slone na obojestranskem spoštovanju, človečnosti in redu. Poleg tega, naj bi v primeru spornih disciplinskih ukrepov razpravljali med predstavniki ravnateljstva in notranje komisije. Nobenih zaprek ne bi smelo biti pri izvajanju pravic in pri intervencijah notranje komisije v korist delavcev.
Sindikalni krogi ponovno poudarjajo, da je do tako dolgotrajne in odločne stavke v podjetju ORION prišlo prav zaradi zahteve delavcev, da se urede notranji delovni odnosi in da mora torej ia stavka bistveno prispevati k ureditvi teh vprašanj.
2e v nedeljo dopoldne je skupščina stavkajočih delavcev potrdila ravnanje sindikalnih predstavnikov na pogajanjih in ta sklep potrdila včeraj dopoldne na novi skupščini.
Včeraj dopoldne so šli delavci v povorki po mestu in se ustavili pred prefekturo in pred škofijskim dvorcem. Zahtevali so razgovor z vladnim komisarjem, ki je odgovoril, da bo delegacijo delavcev sprejel danes dopoldne. Prav tako so zaprosili za sprejem pri tržaškem županu, ki pa je bi. odsoten. Končno je sporočil tudi tržaški škof, da bo delavce sprejel danes dopoldne. Stavka se nadaljuje.
Zaključeno zasedanje Evropske zveze za radiodifuzijo
Predstavniki	23 drž navduši
nad nedeljskim izletom v JugosladP
Včeraj je delegatom UER priredil sprejem predsednik Zbornice za trgovino, industrijo in kmetijstvo dr. Caidassi
Včeraj se je zaključilo delo Evropske zveze za radiodifuzijo, ki se je sestala v Trstu ob priložnosti, ko tu zaseda tudi razsodišče za ((Nagrado Italija«. Delegati omenjene zveze so določili programske izmenjave v prvem trimesečju 1961. Zasedanje, ki mu je predsedoval Francoz Marcel Besangon, je bilo razdeljeno na dve delovni skupini, od katerih je prva — pod predsedstvom dr. Sergia Pugliese-ja, ravnatelja programov TV pri RAI — določila izmenjavo filmanih programov, druga skupina — pod predsedstvom Jeana d’Arcy.ia (Francija) — pa je razpravljala o programih iz direktnega prenosa. Dela so se udeleževali delegati 23 držav.
Predsednik Zbornice za trgovino, industrijo in kmetijstvo dr. Caidassi je včeraj ob 12,30 priredil na čast delegatom Evropske zveze za radiodifuzijo v rdeči dvorani zbornice sprejem. Delegati so zasedali, kot je znano, prav v veliki dvorani Trgovske zbornice, ki jo je le-ta dala prijazno na razpolago ter jo opremila tako, da je bilo mogoče istočasno poslušati prevode govorov vsakega govornika.
V nedeljo pa so vsi delegati in člani žirij za ((Nagrado Italija« napravili izlet v Ljub. ljano. Izletnike, ki jih je bilo okrog 140, so na bloku na Fernetičih sprejeli predstavniki Jugoslovanske radiodifuzije: Dušan Popovič, direktor Radia Beograd, Ivko Pustišek, sekretar JRTV, ter Lado Pohar, direktor ljubljanske televizije. Odpeljali so se najprej v Lipico, kjer jih je. sprejel direktor Bogdan Bukavec, ki jim je razkazal konjušnico,
skimi predpisi.
iiiuuiHniHnniiHiiHiinnHHiinniHHHiiiiHiHmiiiiiinHHHHHiiinniHHHHniinii»iHnHiiiHiiiii»iiiniiiniHiinHiHii»iHHiiHmniiHniiiiiHHH»
Štiri osebe pred sodišče zaradi eksplozije na ladji «Francesca»
Pri eksploziji, ki jo je povzročil acetilen, so bili trije mornarji mrtvi in eden hudo ranjen
Na kazenskem sodišču, ki mu predseduje dr. Edel, se je začela včeraj razprava proti osebam. katere dolžijo, da so zakrivile brodolom ladje «Fran-cesca« ter povzročilo smrt treh mornarjev in hude poškodbe nekega drugega mornarja. Brodolom, o .katerem je govora, se je zgodil 22. decembra 1953. leta, in sicer v dalmatinskem pristanišču Rogoznica.
Na zatožni klopi sedijo: inž. Giuseppe Montanari, star 39 let iz Mestre, šef obrata v podjetju S. Marco; Riccardo Meggia-to, star 58 let iz Mestre, delavec; Ruggero Bonetti, star 58 let iz Ravenne. industrijski izvedenec in Casimiro Viscovich, star 59 let, mornariški podčastnik, stanujoč v Trstu v Ulici Montecchi 15.
Česa so pravzaprav obtoženi navedene osebe? Za boljše razumevanje obtožnice je najbolje če opišemo na kratko, kaj se je zgodilo 22. decembra 1953. leta. Prvega decembra istega leta je «Francesca» odplula ;z Benetk. Bila je to manjša ladja. ki pravzaprav nj bila primerna niti za obalni promet zaradi svoje precej častitljive starosti.
Ko je zaplula iz beneškega pristanišča je imela «France-sca« v tvojem podpalubju velik tovor apnenega cianamida (u-metno gnojilo), in sicer 5.267 vreč v skupni teži 395 ton. Kot so kasneje ugotovili, je apneni cianamid vseboval precejšnjo količino karbida, kar je predstavljalo veliko nevarnost za ladjo in za posadko, če bi se tovor zmočil in bi potem plin acetile.) prišel v stik s plamenom. Menda odgovorni ljudje niso poskrbeli za pravilno embalažo tovora, kakor tudi ne za odgovarjajoče varnostne u-krepe pri natovarjanju«.
2. decembra 1953. leta je ((Francesca« priplula v Zader, kjer j" ostala do 21. decembra. 2e na prvi vožnji jo je sprem-
ljalo slabo vreme. 21. decembra je odplula iz Zadra ter se popoldne istega dne zatekla v pristan Rogoznica, in sicer zaradi slabega vremena. Naslednjega one je prišlo do eksplozije, ki je vrgla v zrak palubo in raztrgala boke posebno v bližini sprednjega dela ladje. Kot, »o ugotovili jugoslovanski organi, je imela eksplozija verjetno >voj epicenter v bližini vhoda št. 1.
Pri eksploziji so izgubili življenje S osebe, in sicer Lino Blasina, Carlo V'scovich ter Ettore Millevoi. Silvio Davri pa je bil hudo ranjen ter se je moral zdraviti leto in pol dni. Ostal je 75 odstotni invalid. Lažje rane je dobil Guido Giusto, ki je ozdravel v 40 dneh.
Iz vsega tega je razvidno česa dolžijo obtožence. Zakrivili so nenamerni brodolom in smrt treh oseb ter hude poškodbe enem mornarju. Prvi trije obtoženci so zakrivili te zločine, ker niso podvzeli vseh ukre-
in niso pravilno poučili mornarje glede nevarnosti, ki jo je tovor predstavljal. Viscovich pa odgovarja kazensko, ker med l.iovbo ni podvzel vseh varnostnih ukrepov, da bi se nesreča preprečila.
Včeraj je sodišče zaslišalo vse obtožence, kakor tudi mornarja Giovannija Lubiano, ki je že v decembru 1953. leta izjavil pred državnim tožilcem v Šibeniku, da je opozoril komandanta Viscovicha o hudem smradu po acetilenu.
Razprava se bo nadaljevala v prihodnjih dneh.
Na popoldanskem zasedanju je soid šče zaslišalo kakih deset prič, ki so v glavnem uslužbenci pri podjetju «S. Marco«. Izmed zasebnih strank so zaslišali samo Dovrija.
Medtem je prišlo do sporazuma med osebami, ki zakonsko odgovarjajo za nesrečo in poškoonvanimi zasebnimi strankami. Te so prejele, ali bodo prejele skupno, v prihodnjih dneh približno 17 milijonov in
potem pa so prisostvovali ekshibiciji dresiranih konj.
Izlet je je nato nadaljeval do. Ljubljane, kjer je bilo gostom prirejeno kosilo v hotelu Bellevue. Kosila sta se udeležila tudi predstavnika Izvršnega sveta LRS Boris Kocjančič, predsednik sveta za kulturo in prosveto, ter Bogo Gorjan, sekretar za informacije. Slovenski oktet je na čast gostom zapel nekaj pesmi, ki so tako navdušile, da so morali pevci še kar naprej peti. Y. mestu so izletniki «napadli» trgovino «Dom», kjer so kupovali, kar jim je prišlo pod roko.
Iz Ljubljane so se odpeljali v Postojno, kjer so si dodobra ogledali jamo. Ura je bila že devet — ko bi se po programu morali vrniti v Trst — ko so komaj prišli iz Postojnske jame. Toda sporeda izleta še ni bilo konec; treba je bilo še v Ankaran, na prijetno večerjo, kjer so prevladovale jugoslovanske specialitete. Poseben ugled si je seveda pridobila — pri tistih, ki je še niso poznali — odlična slivovka.
Izleta so se udeležili delegati iz vseh 23 držav, ki so imele na zasedanju Evropske zveze za radiodifuzijo svoje predstavnike. Med njimi so
IIIIIIIIIIIHlUllinillHIIIHHIIIIimillHIllilHIHII
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 2. in 3. oktobra 1960 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo je 17 oseb, porok pa je bilo 9
POROČILI SO SE- uradnik En-zo Braut in goopedmja Mariagra-zia Bossi, operni pevec Antonio Boyer in operna pevka Mirella Parutto, zaliar Stefano Verlta in učiteljica Annamaria Caroli, že ltznučar Rosario Di Maria in gospodinja Elvia Cecco, pleskar Zlatimir Lorenzi in šivilja Li-dia Tercich, delavec Corrado Pa-lc-mbella in knjigovezka Anna Battaglia, inženir Rossini Rosin in uradnica Gianna Villi, trgovec Giuseppe Chersini in gospodinja Maria Rudo, šofer Felice Lavi-gr.ani in frizerka Giuseppina Vol-patti.
UMRLI SO: 76-letna Clementi-na Motta vd. Pecora-ri, 80-letni Valentino Lorenzi, 57-letni Osval-do Sollan, 60-letni Adolfo Fab-bri, 73-letni Giuseppe Maraspin, 63-letni Giovanni Montanari, 57-letni Vittorio Bones, 64-letna Giovanna Stulle por. Sandrin, 69-letna Giuseppina Bastiarti vd. Si-rott-i, 81-letni Vittorio Turco, 68-letni Giovanni Lupec, 62-letni Giovanni Milan, 66-letni France-sco Di Vincenzo, 73-letna Anna Strefilongo vd. Salva-gno, 63-letni Rcdolfo Ferroli, 76-letna Maria Luigia Verri, 49-]etna Rina Pletli.
• diši’
bili številni	>;
torji, programski	cjjir
načelniki jnozenM . L) kov radia in tete s0 j, držav. Vsi udeležene ^ nad izletom zeI° vj® P1*" in so se jugoslov iav«oE stavnikom še ^f^iui f.
IZLETI
IZLET SPDT NA PLATAK-SNJE2NIK
SPDT priredi v nedeljo 16. 10. izlet na Platak-hrv. Snježnik nad Reko. Potreben potni list.
Vpisovanje in informacije v Ul. Geppa 9-II. v uradnih urah.
hvaljevali.	.
mogli krasne org
iskrenega gostoljubja tero so naleteli
Prosvetno vabi svoje elane j® i,0grtdjj filmski večer	iotd«
f:lmov, ki jib b? 6edei* ’^jl predvajal na BaJeh“, U * trtek dne 6. oktobra uri.
LJUDNS4A
Fenice 16.00 technicolor,
«TexfV .#
Tom TI7. f*rir
ICLIIIULVJIVJI t * /4na	1,1
Excelsicr 16.00 «A	t, ^
ljice«, amone bS^i,^. Milo, Marceli® • Ftlodrammatlco J^coM „ * Amazonk«, ea5:‘ zaiF11-jr Gray, Rod Tay jejte Grattacielo 15-3'O j, perb jetic«, metiocoio ,
David N-iven DueSse1*j’ :> Supercinema 16.00	josl	i
pošast«. Cenzur	prep°v
film prepovedala	f
mladini.	»NeV^V
Arcobaleno l5-, ter«, technicolob Carroll Baker.	p
Aurora 16.30 “M0Lste», ^ Alabarda 16.0° “ '	>
cher, Klaus H0™ in JV Capitol 16.00 «Svete| Gi0, no«, Franck Sin .or. ^ lobrigida. Tf^cmotniJ«?
iDDiiSiuo. -	*	CS
Garibaldi 16.00 “t: (joipt
technicolor,	D
Graig StevvenS.
Cristallo 16.30 blue jeans«. rr e- ^
dini-	bo	Ua	!Li	P
Viale 16.00 »Mar*	^p
1 jo«, Ge ra id Mohr.	fi
ra-	.ponujal/
Impero 16.00 *ic0loT, soncem«, tecim	*
Dee.	.	..	se	j'	19
Italia 16.00 «ZaSe!"r Gl" bom«, technicoi >	u
Debbye Massimo 16.00 “ Tner)^ Gregory Pečk,	jf
Nova izdaja, .iztiriš . cč Moderno 16.00 * de«, technicolor.	p
ger, Deborah K« M,rd>! ff Astoria (bivši S goSP**1 ? ((Psihoanalist	enazz‘.
nandel, Ugo	»F
Koscina.	-3o
Vittorio Veneto ia- ^ j, la tista go?Pa-Ltets '‘V Dean Martin, , jje ? jrf Marconi 16.00 «Otoc ^ niha, John Ga0^ Ideale 16.00	«Prel
technicolor.	seli	L.	v
Savona 16.90
ga žene«,	MoW*
Robert Ryan- „v.all<,ni**' (v. Astra 16.00 «1^ fil£>’ Odeon 16-00 Izlr ..eJ, f mož iz tujske caster.
pov, do se prepreči eksplozija poj lir.
II irHIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIII »IIIIMMIIIIIMIII llllllll II lllllllllll III
Zločin v Ulici Giuliani še vedno zavit v temo
  Illllllllllllll
.emnika posamično. Končno   m   minuli 1.....................
Franzil bi rad -
t
*Dalmatinski» begunci so st zn svoj sedmi shod zbrali Trsi, ker se jim je pač zaradi megovih — n a srečo pa upa-anjočih — šoninističnih usedlin zdel primeren kraj za obu-icnje pohleua po jugoslovanski zemlji. Kljub vsemu raz-bobnavanju pa niso te njihove «jesenske igre», saj drugače ni mogoče imenovati teh nabuhlih in našopirjenih na-slcpov, kdo ve kako odjeknile niti med tako imenovanim • j.atriotičnim» meščanstvom, ki je raje izkoristilo lepi jesenski dan za izlete. Temu pomanjkanju zanimanja za to prireditev pa so odpomogli predstavniki oblasti kot župan dr. Franzil in predsednik po-krajine prof. Oregoretti v nružbi fašističnega *onorevo-lo, W ondneha in kavalirja Pagnacca, velikega domotot-nega oboževalca .slavne preteklosti., ko so nam vladali geniji in možje božje previdnosti.
Za ta sejem ničevosti bi se sploh ne zmenili, da ni na njem župan dr. Franzil imel hujskaškega govora, ki si ga
predstavnik oblasti na tein obmejnem področju sploh ne bi smel dovoliti, pa naj ga je še tako srbel jezik, da bi aal duška svojemu nacionalizmu. Obe sosedni državi se r.smreč trudita za izboljšanje odnosov in obujanje fašističnih skomin po Dalmaciji prav gotovo ni v interesu miru m prijateljstva.
Zupan je namreč med drugim dejal: *Imejte pero v bodočnost. Na tem svetu kjer se dogaja še toliko krivic, žal nista edini, ki žalujete za svojo izgubljeno zemljo. Toda zaupajte kljub temu. Cesto je zgodovina popravila najbolj grozne in sramotne krivice in želim si ter vam želim, da bi bilo vaša prihodnost takšna, da vam poplača utrpelo krivico, da ram zagotovi veselje in zadoščenje, ki ju zelo zaslužite zaradi svoje preteklosti, plemenitega duha ter oh čvdovanja vrednega in ganljivega domoljubja».
Predsednik pokrajinskega odseka begunske organizacije • Associazione Nazionale Vene-
zia Giulia e Dalmazia• DellalraU iti pravzaprav osvobajat Si.nta pa je dejal, da se ho *boiji grob. v Palestino. Ta morala Italija vrniti v Dalma- dož je namreč prosil križarje, cijo, medtem ko je begunec na.i mu med svojo vožnjo iz Zadra Just Verdus dejal,] grede *pomagajo osvojiti Žadu je Dalmacija popolnoma der, bogato mesto v slovanski
itulijanska ter da jo loči od hivaškega prebivalstva .vrsta gričev.,
Tema dvema zanesenjakoma in poklicnima agitatorjema se ne čudimo, saj je na primer Dtlla Santa že na predavanju dr. Gertna o Memorandumu dajal žolča svojemu šovinizmu; toda kar si privoščijo ti neodgovorni zaleteli, je nedopustno za uradne predstavnike oblasti.
Kako neresno pa je županovo govorjenje in govorjenje drugih sejalcev mržnje o «italijanski Dalmaciji., nam potrjuje celo pisanje znanega šovinističnega dnevnika, ki pravi, da je bilo leta 1919 v Dalmaciji 19.029 Italijanov, to je niti 3 odstotke celotnega prebivalstva. Kar se samega Zadra tiče, se ga je beneški dož Datidolo leta 1202 polastil s pomočjo križarjev, ki bi mo-
deželi, ki na je zasedel madžarski kralj.. No, in takrat so križarji z Benečani mesto pežgali in prebivalce pobiti ter niso prizanesli pri požiganju in pustošenju niti cerkvam. Leta 1409 pa je morala «Sere-nissima. mesto celo kupiti za 100.000 dukatov od ogrskega kialja Ludovika Anžujskega. Toda časi, ko so se mesta tako kupovala so za nami prav-tako, kakor je uvedba splošne volilne pravice pometla s privilegirano plastjo plemstva m visoke buržoazije, ki je imela do tedaj neupravičeno v rokah ujiravo dalmatinskih mest.
Sicer pa danes kot včeraj in predvčerajšnjim tako šovinistično in .beraško imperialistično. (kot je dejal Lenin za Mussolinija) hujskanje ni samo smešno, saj je bilo črno-srajčniško glumuštvo tudi smešno, pa je imelo vendarle tako tragične posledice!
Tajinstveni zločin, ki se je zgodil v soboto zvečer v Uli-c: Giuliani 5, je še vedno zavit v meglo in agenti letečega oddelka poizvedujejo, sprašujejo in preiskujejo, da bi izsledili krivca. Zdravstveno stanje 56-letne Pavle Kocijančič por. Barecca, ki jo je neznanec napadel z nožem in ji povzročil 15 ran, se je včeraj precej zboljšalo, tako da so jo agenti letečega oddelka lahko že zaslišali.
Preiskovalne organe predvsem zanima, če ženska pozna napadalca, če ve za njegovo ime ali vsaj od kod je in zakaj jo je napadel. Zdi se, da ženska še vedno trdi, da ga sploh ne pozna. Potrdila pa je, da je star približno 25 let. To je povedala tudi bolničarka Maria Dardi, ki stanuje v istem nadstropju in je v soboto dvakrat govorila z neznancem. Dejala je, da je neznanec star približno 25-26 let, da je visoke postave, suh in ima gladke črne lase. Povedala je tudi, da je neznanec govoril v pravi italijanščini brez naglasa kakšnega narečja, kar naj bi potrdilo domnevo, da zločinec ni iz našega mesta.
Zakaj je neznanec tako surovo napadel žensko? Kaj je iskal? Kdo ga je poslal? Rop je verjetno izključen, sai neznanec ni odnesel denarja. To je ugotovil že v soboto zvečer Č5-letni Romano Stocovaz, ki že dve leti živi skupno z žensko, odkar se je ločila od svojega moža.
Zločinec je bil vztrajen in je imel jasen načrt. V soboto je prvič prišel že ob 11. uri in je potrkal na vrata stanovanja bolničarke Dardijc-ve. Vprašal jo je, če je ona Barecca. Ko mu je ta odgovorila, da ne in mu je pokazala vrata stanovanja Barecce, jo je vprašal, kdaj se ženska vrne, kakšna je, če je Italijanka ali Slovenka. Spet se je vrnil
ob 13. uri in je dejal, da je od policije in da je prišel zaradi nekih dokumentov. Nato se je vrnil ob 17, ker je zvedel, da je ženska običajno ob tej uri doma. Verjetno sta se srečala že na stopnicah. Zenska ga je sprejela v stanovanje in tu je je nadaljeval razgovor, dokler je ni napadel v spalnici in naglo zbežal. Nekateri so ga videli, kako je naglo odhajal in skoraj tekel po Ulici Giuliani ter zavil v Ul. S. Giacomo in Monte, kjer je izginil za trolejbusom.
Barecca, čeprav hudo ranjena, je prišla do stanovanja Dardijeve in klicala na pomoč. Dardijeva je takoj odprla vrata 111 je skraja ni spoznala ter je mislila, da je prišla kakšna blazna ženska. Odslovila jo je in naglo zaprla, nato spet odprla vrata. Prebledela je, ko je zagledala velike madeže krvi ter spoznala svojo sosedo. Nemudoma je poklicala rešilni avto in obvestila policijo.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Davanzo, Ul. Bernlni 4; Giustl, Furlanska cesta 7 (Greta); Millo, Ul. Buonarroti U; Mizzan, Trg Venezia 2; Tamaro-Neri, Ul. Dante 7.
( MALI OGLASI
RRUSINI CARLO, Trst. Ul. Bat-tlsti 2«, prodaja gospodinjske električne predmete — štedilnike na drva, premog, plin, elektriko — trajno goreče peči aARGOs ter na plin In elektriko. Olajšave pri plačilu. Postrežba plina na dom. — Tel. 29-041.
SOŽALJE
Prosvetno društvo «Ivan Cankar« izreka ob izgubi drage mame globoko sožalje sinu Vladu Svari ter ostalemu sorodstvo.
predvaja danes 4. t. m. z začetkom Paramount film
■ROBERTH
TfiVLOR
|T1NA|
Omiki
PARKER
Globoko potrti javljamo, da je
umria
skrbna mama, babica, prababica in	-	iP
FRANČIŠKA ŠVARA roj.
posestnica	4.	0,1
Pogreb nepozabne pokojnice bo d«ne ob 16. uri z Bard v Ricmanje.	eS(j,	žjjr
Žalujoče družine sinov Er"|„ s0 ® Vlada in Antona ter °s,‘*,. v.
Ricmanje, Trst, Ljubljana, Kranj,
Med italijanskimi rudarji v belgijskih revirjih
Tri dni dela na teden Lsilikozo v barakah
Vse te tegobe se niso najhujše, ker so se nanje privadili, najhuje je to, da se čutijo tod domovine sapu-Ščeni» - «Drugega vredni niso», pravijo delodajalci...
CR4n(,Pweb«n d°Pis)
(ob8ARLER°Y, „ začetku ok-
(lo iv "^se se )e sprevr-»as DanCem so dali svobodo, ~- g sPremenili v sužnje« •Preiei emi. besedami me je ki Sem italijanski rudar, ®°rsemga S!edal v Belgiji, ka. kaljo .. Prisel, da bi si ogledal ‘tik lila6 °,ni tisoči it ali j an-<U j,:	’’ iti so šli v svet,
Zate, 1 *Ustvarili bodočnost«. Ha tu'di ni bil leP- t0‘
nasiednje dni so me % sem	ki so pri-
•tvariij ^at°. da bi si «u-»«Vsi °dočnost», malone ki1"! n7?Ikoraku Pitali s ta-liltj Vi ' kot bi bil
V; ■	'	Ul	UH	jaz
lisodp,, ,Je itriv njihove «zle «	MorHa	 —
Morda njihov očitek
streli^611’ toda na koga
: ne “ . svoje razočaranje, 12 donie-*Stega’ ki <<pride sem
svoje razočaranje,
f**galii "našo h* h b‘ *e b°lj aso bedo med roja-
i ko
vrne domov«. In te
-^hderlueV rudarskih naseljih De ^ S’ La Loviere, Bois
ktugod'te Jonas> Maurage Vej veliko, mnogo pre-
niso Tudniki že dolgo b so m„Jab zauPanja tistim,
I ^»rcinln1 Vanie: Tragedija ^0f(ja e Je bila le ena, na j hujša v zadnjih ne edi-
h«	---j*«* v zj
kajti*	toda	22
? teh «' "P”0?0 rudarjev je le pie; arib rovih poginilo **dniili tudi
pozneje. V
»ie oh i.'etih pa postaja sta-
ti
“h leta
«idna- £
do leta slabše, kaj-
. ko so se zaintere-
k)e v	7„-°Vni	krogi	tam	ne-
'■tfli,	laCetku	195«.	leta	za-
Poolu, v «premcgovnem
^idelii h ai n' v redu, ko so
n« gore nakopanega,
h^sjo vr?daneSa premoga
kllCo	na ! n°	b°i)	grozečo
to	* to •	•
‘ndust-"0 tak° tradicional-#,h rull tega i“ »osed-l°^tva r *ib Področij, se j nil?ov niso več po-!kt0lhn’ejši,a bl del vedno
ti '®VesVira]a	P0n0V‘
za varstvo lju-ki so take ‘eh C'' na hiranje.
lalt0 °bso°ni^’ ki so tako in V Jeni
ki sta )ib pri' arila, j dovina močno ob-
.. darskfcrn, S0 kljub svojemu
^lrlTaiU m°gU bl'
:Ji «Ji„; d desetimi leti
Hrje21V, m veseli« tudi za OEr^v zavladalo sedaj vzdušj
'Sbn°
Jo,imaš Vtk ^udarskih revir-’ ot hi prišel na
ni kra)ev ni povsod ih,5** j« 4°Vs°d tako temna. * * rndnišv8!11’ k‘er so vod‘ > niin!, ■ obratov in še
CUi rudniškeh gospodarii
it	‘eh «	e r°ve zapreti.
<i ilk ie vBaImerov n' malo
;itlekateri|1v‘:auaie*- Posebno
eorUr;„' —>=»itcija, pred-
'a«. -*urip
°SoVn« 1Z »motenj« v darpa,odi. ke? poolu» mogla Ufi*1 °d nki S0 porurski rafij. Titih *,aSd Vsilili nekaj ’	Ukrepov,	je Bel-
mi-
ton^6’1^1 dvajset .... I 9 f«s-i OV* premoga
C> pa lu'
thafjhdi ruZ0.-ostali na cedi-‘C>. Belg* Budarji do-
% I ^“rtačini S° 56 nekako hg (6redn0st so m imajo Hi ■ 8a Pred tujci. Po-d.^^kaln«^0 na svoji stra-
^eem051 druoiK8anizac'ie’ st)-
H ■ sPlošn lStrok in’ če itpj ki 0 bogastvo de-kaj a«e k. i-akih
Cteo«n6kai
primerih
Nuv0stahr°- Zaleže' Toda hijj' »ih -
k
‘ ,arJev.
je veliko
Se^0li 70ooetftUv na pr’ je
a^Janskih ru-°laV, ^Prla .vlodstva nekaj
‘S, ak‘h 20% Dje ,u osta-
0 ti- lI> sir- rugam, «na Nv««. v N- r- na Boland-
6,soSetn m7ae?{ii° io odšli
0stali ti«*, r.udarji, tam
U " v teh
Sin Vfie živi <(pustili pol H ^ in b lenia». kot sami ?"> ta>sti aljJlh drugje za-ti ^ov * 1 1Z rdravstve-Ni»fUdarjinesospreioli več. i Ni ’• kot Prepuščeni Sli “akgj0 aami pravijo. \ kat i ’ "e da
S
].*H
S^luS',D""' "1 ve.
k i« k°i'kšne e mma i,V 6n hi v’ . oge opore
V°s‘aia!„ odstva
S « ih
;ot
, :aei!	____________
\ a ai’ dr’u.ne da bi sami V a deiaj0 1 Pa životarijo ‘n v ,	P°	tri	dni na
Sl> i.6n das s« u°V, ^
>bi
č »amreč že ob-tuji ru-
NNtadpUste'ceaVi V rovu’
Aj “10, Jj ce Se pritož
^ ^ UUee, ki-j
i*v ‘»d « V ^ Pa
je bil
IN
za
hior« ^hogo
ra. fjV'*'1 teb rudar-
a ®ni dejstvo,
NLNk” Sl?ni strani je
da gre
* Illrfl .	’	u
«. letin lih v ar)e' ki so že
S'lNl sPrejmUdnike dru-i.Ntar! Pa i« ?ej0. Z dru-
<»V Kih italiia0n*ih-7° °ridst
.N« «d «„,, »‘h rudar-
vSPa
>e,
Vo
N >■
Sn>hiSniki S
N»«ra‘ka n’ s'abo oprem.
sdikoze, kar je ev izrednega so znani
89 ^^Ikbii^dnU
Da bi stanje, mislimo pred vsem na zdravstveno stanje, bilo še slabše, pripomorejo tudi stanovanja. Večina teh rudarjev živi v barakah. Dokler so rudniki nesli, so vodstva rudnikov barake vzdržr-vala. Zadnja leta pa jih ne vzdržujejo več in barake začenjajo razpadati. Rudniki so že pred leti začeli graditi zidane stanovanjske hiše in zaradi odselitve mnogih rudarjev ni težko najti stanovanje. Toda v naši valuti stane stanarina v baraki 6000 lir, v zidani hiši pa dvakrat več. Poleg tega je v 6000 stanarine za barako vštet tudi električni tok in plin, stanarini v zidani hiši pa moraš stroške za luč in plin posebej odšteti. Ce delaš tri dni na teden, je to breme, ki ga ne zmoreš. Zato italijanske rudarske družine povečini tičijo v razpadajočih barakah, ker si primernega zdravega stanovanja ne morejo privoščiti. Vodstva rudnikov pa so začela tudi te barake rušiti. Velikokrat se je zgodilo, da je policija s silo izpraznila barako, ki bi jo morali naslednji dan porušiti. Cez noč pa so se bivši stanovalci, ki so jih prejšnji dan prisilno izselili, ponovno vselili. To se je dogajalo tedne in tedne zapored, dokler niso ubrali nove poti, da barako izselijo in jo takoj porušijo.
Je kaj takega sploh možno? Vodstva rudnikov so glede tega po svoje ((odkritosrčna«. Ni redek primer, da predstav, nik rudnika italijanskim rudarjem očita, da ((drugega vredni niso«. V izgovor za svoj postopek očitajo italijanskim rudarjem, da so si sami pokvarili «trg». Akordno delo je danes v rudnikih neznosno. Predstavnik rudnika pa k temu pravi; da so temu krivi vprav italijanski rudarji, ki da so se pri delu tako gnali, da so z akordom določeno kvoto premoga podvojili, da bi čim več zaslužili. Ce pa so kakega italijanskega rudarja postavili v rovu za preddelav. ca, ta se je takoj spremenil v nekakšnega biriča, ki je gonil ostale rudarje, tudi svoje rojake.
To ie «gledišče» delodajalcev. Kaj pa njihovi kolegi, ostali rudarji? Tudi ti jih ne gledajo preveč lepo. Neprijetno pa je še to, da jih sumljivo ocenjujejo tudi pri bolniški blagajni in pri ostalih socialnih ustanovah. Belgijski zdravniki na pr. menijo, da si italijanski rudarji znajo izmisliti «ducat bolezni na dan«. To je prav gotovo hudo neresna obtožba, saj točni podatki govore, da 70 odst. rudarjev bolnih od silikoze, toda tudi rudarji sami priznajo, da so pri vselitvi v Belgijo bolezen, ki so jo prinesli iz domačih rudnikov, prikrili in prišli z njo na dan, ko so računali, da bi jim jo bili mogli dati že belgijski rudniki.
Vendar pa italijanskih ru-darjev4 ki še vztrajajo in u-pajo v teh na smrt obsojenih rudnikih, ne mučijo več toliko te skrbi, ker so se nanje
že privadli. Najhuje jim je, da se čutijo zapuščene. Glede tega nosi največ krivde «neza. nimanje domovine« in tipična italijanska birokracija. Italijanski rudar na pr., ki bi mogel že v pokoj, potrebuje od domačih oblasti dokument. Birokratska pot pa postane pri tem tako dolga, da minejo leta, preden se zadeva uredi. Primerov, ki so mi jih italijanski rudarji glede tega našteli. je toliko, malo manj kot je italijanskih rudarjev v rovih. In ti primeri spravljajo te ljudi še posebej v apatičnost. Zato je bil razumljiv očitek, da sem prišel mednje, da bi njih tegobe le ((razgaljal«.
O. A.
Poročnik-fiimska igralka
Lepa Izraelka Živa Rodann je bila do nedavnega poročnik izraelske vojske. Sedaj pa bo puško zameijala s filmskim trakom. Slika jo prikazuje po prihodu na rimsko letališče
Kaj vse je nemški minister odkril v Južni Ameriki
Nemci: potujoč narod ki odkriva in osvaja
Izredna iniciativnost Nemcev, ki jim v svetu dela nikoli ne zmanjka Ministrova «antikomunistična turneja» - Na kaj se v Argentini «ni spomnil»
Ko Nemci previjo zase, da so »potujoč narod«, na gre to le na račun njihove motorizacije. S svojim izrednim številom motornih vozil so res izredno »premičen narod«, toda še bolj kot to, jih sili k potovanju njihova nova strast, «da bi odkrivali svet«. Povsod po Evropi in tudi po drugih celinah poročajo o «poplavi» nemških turistov, potnikov, obiskovalcev, izseljencev. Gre že za nekakšno »civilno invazijo« Nemcev na vseh pet celin.
Turistične kolone Nemcev so v času rimskih olimpijskih iger povzročile resne pripombe tudi v Rimu. Na olimpijskih igrah nista bila vsem prijetni Bbučnos' in napadalno razpoloženje« nemških turistov. Na te upravičene o-
govoril v svojem tonu in italijanskim pripombam odgovoril, da Italijani »premalo govorijo po nemško«
Pred šestimi, sedmimi leti so na Norveškem tujca, ki je spregovoril v nemščini, sicer vljudno, toda dovolj odločno opozorili, da Norvežani zelo neradi uporabljajo nemščino, pa čeprav s tujcem. Na Holandskem so vse do pred kratkim zelo neradi sprejeli Nemca, pa čeprav kot turista. U-radnih omejitev na Holandskem ni več, zato nemški turisti sedaj množično preplavljajo holandska mesta in letovišča. Pri tem pa je vendarle treba dati Holandcem priznanje, da tudi Nemce-turiste še vedno sprejemajo bolj hladno. Nemci sami so se letos pritožili nad tem, holandski
čitke pa je nemški tisk od-1 odgovorni krogi pa so ponov-
France Magajna: Nepozabljeni izlet na Plitvice
«Podeštatova» sodba o Ljubljani in o izvrstnem golažu na Otočca
Zgodba o tem, zakaj se je Pepe zameril svoji tašči, in še druge - Ljubljana naredi res lep vtis
2.
Spet smo dirjali naprej. Od Vrhnike do Ljubljane je dvajset kilometrov. Nič več klancev ne bo tam. In vprav ravnina je najbolj dolgočasna iznajdba v stvarstvu. (Jledaš skozi to okno, gledaš skozi ono — zmeraj enaka se ti zdi pokrajina. Hiše in vile, ki jih vidimo na desni in levi, so silno ljudke in prijetne za oko. Strme strehe se nam Primorcem zdijo nenavadne. Iz lastnih izkušenj pač ne vemo, kako nevaren gost je lahko sneg na premalo strmi strehi. Gledamo ravna polja in zelenjadne vrtove in v daljavi obrašče ne holmiče s cerkvicami na vrhu, vse to je lepo in prijetno — in uspa. vajoče! Vsi, kar nas je, smo vstali ta dan zelo zaruna, zatorej ni prav nič čudno, če nam začnejo trepalnice siliti skupaj. To pa seveda ne gre. Naj ob splošnem vzgledu zaspi z nami še šofer, pa bo bus krenil kam na Gorenjsko, če ne proti Kočevju! Zavoljo takih vznemirljivih možnosti sem se zaskrbljeno ozrl proti šjoru Matteju, ki je sedel zadaj pred mano, in si poskušal z zobotrebcem podpreti očesni veki. Treba je kaj storiti. Morda bi utegnila pomagati vesela pravljica?
«Triještini, poslušajte!« sem začel ter si očistil grlo. «Ko bi bili pri nas doma, bi poznali Latnikovega Pepeta. Fejst fant je bil in lep in pameten. Ko se je bil za ljubil v blagajnico Štrukljevo Nežko, je ona brž rekla ja. In treba je pri tem pomisliti, da je bil Pepe siromak, tako rekoč brez ficka v žepu, Nežka je pa bila edinka na bogati kmetiji. Vzela sta se in Pepe — pristopnik — se je pre. selil na Nežikin dom.
Seveda, ker ni nič prinesel, ga je tašča malce po strani
gledala, ker je pa bil priden in za vse uporaben, je polagoma nehala godrnjati. In samo nesrečno naključje je bilo krivo, da se ji je Pepe kar nenadoma tako na smrt zameril, da ga še danes več ne more.
Namreč, nekega dne je Pepe opazil, da mu samokolnica grdo cvili in da bo najbrž v kondenzatorju nekaj narobe. Posvetoval se je z Nežko in skupno sta spoznala, da bo potreboval raznega orodja, če bo hotel karioli ozdraviti glasilke. Nežka mu je prinesla kladivo, dvoje klešč, prebijač, angleški ključ in popolnoma novo pilo. Potem se je vrnila v kuhinjo. Pepe je prekladal orodje sem in tja, pa se je kot dober gospodar domislil, da je za tako delo škoda nove pile. Stara je že zmeraj uporabna in Nežka jo bo znala najti. Pepe stopi na prag skednja in zavpije:
»Nežka, ali veš, kje je ta stara pila?«
Takrat pa zavrešči tašča iz čumnat":
»Je pila, ja, ta stara, je pila, pa kaj to tebi mar, sraka priklatena! In če je pila, je pila za svoje in ne za tvoje, Menigo neumen! In kaj tebe briga, kje sem pila? Jaz lahko pijem, kjer hočem, kadar hočem in kar hočem. Ne bom dajala računa ne tebi in ne Nežki, to si zapomnita!»
Nikoli ni mogel Pepe tašče prepričati, da ni nje mislil, ko je hotel vedeti, »kje je ta stara pilo«.
Ko sem to ne ravno novo zgodbico povedal, se moji dvanajsterici ni nič več dremalo in nekatere je smeh kar imenitno zvijal. In potem smo začeli obirati razne neprevidne Pepete in še bolj hudo občutljive tašče.
S tem pa je bila načeta nova faza našega skupnega živ-
1=
Torek. 4. oktobra 1960
Radio Trst A
strom Red Norvo ln Frank VVes; 22 35; Glasba za lahko noč.
Nacionalni program
6.30: Vreme na italijanskih morjih; 7.00: Jutranja glasba; 9.30: Operna glasba; 10.00: Glas-
ba; 16.00; Cilj kolesarske dirke’ po Emiliji; 16.30: Prvi polet čez Alpe, 18.00:	Duke
Elington In njegov orkester; 18.30: Carmen Dragon in nje-
lavcev; 21.00: vreden člove««; 22.30: Moderen jazz kvartet; 23.00. Poje Flo Sandon’s»; 23.15: Plesna glasba.
II. program
9.00: Jutranja glasba; 11.00:
ra Muzumeči 15.40:	Kratek
7.30: Jutranja glasba; 11.45:
Vrtiljak, pisani odmevi naših dni; 12.30: Za vsakogar nekaj;
13.30: Glasba po željah; 17.20:
Pesem in ples; 18.00: Radijska univerza — Ivan Rudolf: »Čudovito življenje rastlin«; 18.15:
V svetu kulture; 18.25: Koncert simfoničnega orkestra VII.
Armade Združenih držav; 19.00:
Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše; 19.30: Znane melodije iz preteklih in današnjih dni; 20.00: Šport; 20.30:
Havajski motivi; 21.00: Tvor-nica sanj: obzornik filmskega sveta;	21.30:	Koncert	sopra-
nistke Ondine Otte; 22.00: Znamenita	dela starega	veka;
22.20:	Večerni ples;	23.00:
Charlie Parker, mojster bopa. Glasba za vas, ki delate; 14b0:
Trst
12.25: «TretJa stran«; 14.15:
Eno uro v diskoteki; 15.10: lgra kitarist Bruno Tomazzi;
15.40:	Tipični furlanski kom-
pleks.
Koper
7.15: Glasoa za dobro jutro:
11.00:	Otroški kotiček; 11.30;
Z. Kodaly: «Harry Janos« - suita; 12.00: Glasba za vas; 13.40:
Odlomki iz oper; 14.30: Sola in življenje; 14.50: Glasbena medigra; 15.10:	Zabavna glasba;
15.30: Melodje iz filmov; 16.00:
Igrajo orkestri Martin Den-ny, Percy Fa-th In David But-tolph ter trio Don Baker; 16.30:
»Tretja stran«; 16.45: Program na ploščah; 17.30: Glasbeni mozaik; 17.50: Tuji tisk o Jugoslaviji; 18.00: Prenos R'L; 19.00:
Igra orkester Jean »Tootst Thelmans«; 19.30: Prenos RL;
22.15: Moderni ritmi z orke-
pet popevk; 8.55: Radijska šola za srednjo stopnjo; 9.25: Tri skladbe za harfo; 9.40: Planinski oktet iz Maribora; 10.10: Ura za optimiste; 11.20: Plesni orkester Max Greger; 11.30: Ivo Petrič: Druga simfonija; 12.00:	Starejša slovenska ža-
ba za loke; 13.30: Operna glas- bavna glasba; 12.15: Kmetijski ’_______________________  ,	,	na«iV4»	r	19.	25■ Poip r>n**an
nasveti; 12.25:	Poje Dušan
Jakšič; 12.40:	Pisani zvoki z
Dravskega polja; 13.30:	Naši
pevci v italijanskih operah; 14.05: Radijska šola za višjo
gov orkester; 19.00: Glas de- stopnjo; 14.35. Zvočni kaleido--- Komedija »Nič-	15.40:	Nadaljevalni	foto
tečaj; 15.45:	Iz folklorne be-
ležnice Tončke Maroltove; 16.00: Listi iz domače književnosti; 16.20: Robert Schumann: Druga simfonija; 17.20: Parada plošč; 16.00: Zanimivosti iz znanosti in tehnike; 18.15:	Od
plesišča do plesišča; 18.50: Clo-
Pevci na mostičku; 14.45: Do- veJl j,n zdravje; 20.00: Poje a-
 ____«««A.	ev-1	I.Uuiriir	.	.	...
pri klavirju; gademski oevski zbor »Tone jazz koncert; Tomšič«; 20.30: Radijska igra
16.15: Wolmer Beltrami in nje- _ vvolfgang Weyrauch: Indigov orkester; 16.30:	Galerija	janska balada;	21.45:	Edward
beleanta; 17.00: Album popevk;	McLovvell: Dva	stavka iz In-
17.30: Morton Gould ln nje-	pijanske suite;	22.15:	Za Iju-
gov orkestri; 20.30: Glasbeni bltelje modernih popevk; 22.40: variete «Pesmi iščejo besede«; jazz! Z orkestrom Woodv Her-22.00:	Spomini na Jacquesa	man
Ital. televizija
13.00: Telešola; 17.00: TV za Instrumentalne sklad-	otroke; 18.30:	TV	dnevnik;
18.45: Baskovski balet »Oldar-ra» iz Viaritza; 19.25: Aventure velikih ded; 20.30: TV dnevnik; 21.05: Perry Mason; »Zločin v sobi 109»; 22.00: Glasba za dva (Nuccia Bongiovanm ln Arturo Testa); 22.30: Nevarnost je noj poklic (biologi morja); 22.55: TV dnevnik.
Offenbacha.
III. program
17.00:
be Franca Schuberta; 18.45: Skladbe Wil)iama VValtona in Vonuslava Ma mi nuja; 20.00: Vsakovečerm koncert (Haydn, Dvorak); 21.30: Španski roman otocenta; 22.u0: Panorama glasbenih festivalov (Gian Fran-cesco Malipiero, Anton We-bern); 22.50: Radijske povesti.
Slovenija
8.05:	Popularne orkestralne
melodije; 8.40: Pet pevcev —
Jug. televizija
Od 20.50: Dalje prenos sporeda italijanske TV.
Ijenja. Začeli smo si pripovedovati vice, ki so bili v začetku nežni in golobradi, a so jim med brnenjem busovega motorja kmalu začele poganjati sumljive kocine. Priznam, da sem bil poglavitni iniciator tega žalostnega pojava vprav jaz, Skoro vse »barceletes, ki sem jih bil od tu dalje in še pozneje povedal, so krvavo potrebovale brivca. Moram pa v svoj zagovor in opravičilo povedati, da sem najprej z veščimi očmi pregledal vso notranjost našega avtobusa in sem dognal, da ni med nami niti enega mlečnobradega keruba in tudi nobene »sweet-sixteen» deklice. Bili smo sami taki, ki smo natančno poznali vseh sedem naglavnih grehov, ni pa s tem rečeno, da smo jih tudi zakrivili ,seveda!
V Ljubljano smo pribrneli še dokaj zgodaj. Nobenega oddiha si nismo tu privoščili. Morda je bil med nami kdo, ki ni Ljubljane prej videl. Zdaj je lahko odkril, da je ta slovenska metropola kaj krasno mesto, ki ni samo bela ampak tudi zelena — vsa v zelenju neštetih drevoredov, parkov in vrtov. Ko bi si jo utegnili ogledati, bi tudi videli. da ni več neka provincialna »dolga vasv, pač pa da je to moderno mesto, že natrpano s krasnimi stavbami, ki so posvečene bodisi industriji in veletrgovini, bodisi znanosti in kulturi v vseh njunih panogah. Spominjam se časov, ko je v Ljubljani vladal »velikii» gerarh Grazioli. Podesta v Vremski dolini je bil takrat ing, Barinlari, ki je bil zelo ponosen nad uspehi du-čeja. Ni mogel drugače, nekega dne se ie v svojem lepem avtu odpeljal gledat «Lubia-no«, to mizerno prestolnico kravljih pastirjev, in ko se je vrnil, se ni mogel dovolj načuditi. «Lubiana», je pravil vremskemu karabinjerskemu brigadirju potem, »e un gioiel-lo. Bellissime c ase, bellissimi orti e giardini. Cosa veramen. te incredibilehi Najbrž je pričakoval, da bo našel džungelsko naselje primitivnih narodov iz Oceanije ali iz sredine afriških oziroma južnoameriških pregozdov. Tisto, kar je videl, je bila Ljubljana iz leta 1942. Ko bi jo gledal danes, osemnajst let kasneje, bi se čudil še bolj!
Meni je sicer Ljubljana domača vas, tistim sopotnikom pa, ki je ne poznajo, je bila naša pot skozi njene ulice le malo poučna. Bus je begal sem in tja, kakor da ves preplašen išče vrata, skozi katera bi pobegnil. Šoferju ni bilo do tega, da bi nam mesto razkazoval (kot je to storil pozneje v Zagrebu), marveč se mu je mudilo na novo avto cesto, ki pelja čez dolenjske holme in doline in se — za nas vsaj — konča v hrvaški prestolnici-
V tem času nekako so se oglasili prvi vzdihi po obljub. Ijenem golažu na Otočcu. Mnogi nestrpneži so začeli brskati v cekarjih in kmalu se je iz raznih kotov husa slišalo hudo škripanje z zobmi. Tudi
p ogovori so ob tem pojavu polagoma pojenjali. Vendar je bilo na splošno opaziti, da bi jim bil golaž prijetnejši od tistih suhih sendvičev in še bolj suhega peciva, ln ko bi imeli s seboj vsaj kaj mokrega, da bi si piščalke ovlažili! Da bomo na te bridkosti pozabili, sem moji dvanajsto-rici napravil kratko a zelo stvarno predavanje.
»Veste, Tržačani,» sem rekel. «Naša kuhinjska kultura se je začela močno ravnati po italijanski, po tržaški v ožjem pomenu besede. Naši današnji vampi — tripe bi rekli vi —- ki so bili nekoč beli kot cveti zvončkov, so danes kjer koli pri nas pravo tako rjavi kot vaši v Trstu in tudi mi jih že obsipamo s parmezanom. Tudi jetrca po beneškem načinu že poznamo. Zdaj se učimo navijanja špagetov v klopčiče na vilicah. Le pri golažu smo malce zaostali. Naš golaž predstavljata po navadi dva koščka razkuhanega mesa, ki plavata v veliki mlaki prežgane
župne. Kaže, da je v ožjem sorodu z ajmohtom. ki mu Slovenski pravopis pravi obara. Toda najbolj smo pa posneli italijansko modo v manjšanju porcij. Kaliber naših nekoč tako obilnih porcij u-pad a leto za letom. Danes se bomo o tem prepričali že na Otočcu, kjer nas čaka golaž, ki bo, kakor sem rekel, dva koščka cesa v prežgankils Te obrekljive besede sem pa moral pozneje na Otočcu «nazaj vzeti», kar sem pa storil z velikim navdušenjem. Golaž, ki nas je tam čakal, je bil pravi golaž pristne stare vere Res je bi! v dimenzijah nekoliko okrnel, bil pa je tako dober, da smo vsi že ob prvem grižljaju pogledali v nebo. Otepali smo ga kakor mlatiči in ko bi ne bilo toliko tujih turistov okoli nas, bi marsikdo krožnik celo polizal. Ena sama sopotnica se je čez to slastno jed pozneje potožila: alergična je bila sirota ali pretirano občutljiva za papricirane jedi.
(Nadaljevanje jutri)
Moderni ritmi iz ptičje perspektive
vV - (fc
mmmm
lliiliilišii
no poudarili, da je nemška marka sicer trdna valuta, da pa še ni razblinila nezaupanja, ki ga Holandci imajo do Nemcev.
Se več. Čeprav predstavljajo Nemci pretežno večino vseh tujih turistov na Holandskem, je njihov Svet občin ostro obsodil tiste redke holandske trgovce im hotelirje, toi se do nemških turistov in obisiko valcev preveč vljmdno obna šajo. Hotelirjem in trgovcem, ki svoje lokale ali izložbena okna preveč opremljajo z nemškimi reklamnimi napisi, očitajo, da so premalo patrio-tično razpoloženi in da s svojo uporabo Nemščine podcenjujejo svoj materni jezik.
To se more vsekakor dati za zgled mnogim drugim deželam, kjer se ljudje proti še vedno preveč oholo razpolo’ ženim Nemcem mnogo pre hlapčevsko obnašajo...
Toliko o Nemcih kot uristih in o obnašanju gostiteljev do njih.
Toda Nemci tudi drugače »spoznavajo svet«. Bolje bi rekli, da ga osvajajo. Nemci danes grade povsod in vse. Grade pristanišča, grade tovarne, grade šole, grade znanstvene ustanove skratka vse, kar se jim nameri. Najznačilnejše dežele za to njih dejavnost so Togo, Kamerun in Gvineja. Pa tudi druge. V Togu, ki je bila nekoč nemška kolonija, Nemci grade pristanišče. Načrti za gradnjo se izdelajo takorekoč čez noč, naslednje jutro pa se gradnja že začne. V Gvineji n. pr. grade kombinat za predelovanje mesa in ko bo ta nared, nameravajo po vsej deželi razpresti mrežo filialk. Nadalje grade tu tudi ribji kombinat. Za Kamerun pripravljajo Nemci poljedelsko šolo, nato tropski inšt.tut, ki bo filiala hamburškega tropskega inštituta. V Togo so Nemci poslali strokovnjaka, da bi tamkajšnji vladi pomagal pri pripravi gospodarskega načrta. Neko nemško Podjetje gradi pri Damasku letališče, prav tako bodo Nemci gradili letališče tudi nekje v Egiptu. Kot vidimo, dela Nemcem v tujini ne zmanjka.
Posebno pozornost Nemci posvečajo otvarjanju svojih strokovnih šol v Kairu, v Alepu, v Teheranu, Tebrisu in drugod. V Tunisu bodo odprli šolo za usposabljanje strokovnjakov za bombaž, v Maroku šolo za mehanike-apecialiste za popravljanje poljedelskih strojev, v Libiji bodo postavili prav takšno šolo ter še posebej plantažno postajo. Podobne ustanove nameravajo postaviti še v Bangkoku, v Južni Koreji, v Saigonu in drugod.
Poleg nemških turistov in gospodarstvenikov ter »šolnikov« se je nekakšna sla po potovanjih v tujino lotila tudi nemških političnih voditeljev. Nemški ministri, poslanci in drugi javni delavci v zadnjem času zelo radi potujejo. Posebno radi potujejo ministri, ki jin v Zahodni Nemčiji — če preštejemo ministre pokrajintkih vlad in ministre bonnske vlade — ni malo, saj jih je vsega skupaj 122. Po svoji vrnitvi s takšnega potovania je neki zahod-nonemški minister novinarjem obrazložil uspehe svojega poslanstva po južnoameriških deželah. Po njegovem so možnosti nemških investiciji in pronicanja v tej celini .z-redne. Nemške oblasti in nemška podjetja bi zato morala izkoristiti to priložnost, kajti ((južnoameriški ljudje ne goje proti Nemčiji nobenega nezaupanja«.
Isti minister je nadaljeval, da so razni krogi v Južni Ameriki do Nemcev izredno dobro razpoloženi. Ko hočejo Argentinci izraziti to mnenje, pravijo, da je napočila »nemška ura«. Med Argentinci so Nemci vzor točnosti, odgovornosti in preciznosti, je rekel nemški minister. Čeprav je bil ta Nemec nad Južno Ameriko tako navdušen, ga je vendarle nekaj motilo in to je vsaj posredno priznal Priznal je namreč, da se v Južni Ameriki »mali in srednji človek« največ zanima za — Fidela Castra. Po njegovem mne-
Takoie je naš fotograf ujel v svojo kamero baterista in saksafonista v blejski Kazini
(Nadaljevanje na S. strani)
l»iBlliai*llH»Bi«»**lalinls**»>«llHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilii|i|t|,||l|||,|||||iia<iiiiaiiillllillliiillililltliitmiiiiiiiiiitiiiiiim.iilllliili«iiinli»ii*ai«*>*B*>,RIII*,l,,,>,mv>lllllll»»»»»»*«»»»>M»lll«iililMIM>M«»iili«aii«
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.)
Pri urejanju vaših manjših problemov bodite zbrani in redni. Večer posvetite razvedrilu zaradi utrujenih živcev.
Zdravje dobro.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Nemudoma nadaljujte z delom, ki ste ga prekinili na polovici. Prijatelji vas bodo u-poštevali. Perspektive novih dragocenih znanstev.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) v formi ste: premostili boste vse težave. Ce je vaše srce še prosto, se vam obeta odločilno srečanje za vaše živ. ljenje.
RAK (od 23: 6. do 22. 7.) Srečno razdobje za tiste, ki so se postavili v službo viš-
wm
•firhs
jim idealom. Potrebna bo vaša razumljivost	in	smisel	za
resnico
LEV ’ (od 23.	7.	do	22.	8.)
Posel, ki ste ga začeli, odlično napreduje,	kljub	skrom-
nim jamstvom v začetku. Mir. ne in zadovoljne ure v družini, Zdravje odlično
DEVICA (od	23.	8.	do	22.
9.) Nudila se vam bo priložnost ceniti neklonjenost vaših kolegov. Izogibajte se oseb, ki klevetajo vaše prijatelje.
Prehodni glavobol.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Ne sprejemajte nase prevelikih odgovornosti. Nevarnost sporov z nadrejenim. Od. lično vzdušje v družini. Zdravje dovolj dobro.
ŠKORPIJON (od 24. 10- do 22. 11.) Obdobje ugodnih možnosti na raznih področjih. Popolnoma se boste zaupali osebi, ki jo ljubite in spoštujete.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Nevarnost nasproij zara-
di različnih mišljenj. Bodite odločni. Okoliščine utegnejo zavreti realizacijo nekega vašega osegnega načrta.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Nič novega v poslih« ki vas zanimajo. Bodite potrpežljivi. Srečanje utegne biti zanimivo za vaše privatne interese.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Presenečenja in nepredvideni zapleti. Burne diskusije v družinskem krogu zaradi va_ ših drznih načrtov. Večer v prijetni družbi.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Ce boste imeli potrpljenje, bo šlo vse v najlepšem redu. Ne zahtevajte preveč od mlajših. Prehodna utrujenost.
Kulturne
drobtine
od tu in
Zgodovina zadnje vojne
Oddelek za zgodovino domovinski vojne Institute marksizma - leninizma je začel pri Vojaškem založništvu ministrstva za narodno o-brambo SZ izdajati Zgodovino velike domovinske vojne 1941-1945. Skupno bo izšlo šest obsežnih knjig. Zdaj je na trgu prva, ki obsega 550 strani in obravnava priprave na drugo svetovno vojno v imperialističnih državah. Glavni urednik prvega zvezka je G. A. Debor in, predsednik 30-članskega uredniškega odbora, v katerem so znani vojaški strokovnjaki in zgodovinarji, pa je P. M. Pospelov. Prvi zvezek je na trgu tudi v Ljubljani pri Cankarjevi založbi.
»Dundo Maroje« na Švedskem
Priljubljena Drž ičeva komedija »Dundo Maroje» bo doživela S. oktobra na odru gledališča v Goctteborgu svojo prvo uprizoritev na Švedskem. Komedijo bodo igrali v prevodu Ivana Harie z naslovom »Dukati očeta Ma-roja«, na oder pa jo bo postavil režiser Johan Halck. Gledališče v Goetteborgu sodi med najsodobnejša, hkrati pa najbolj delovna gledališča na Švedskem. V tem gledališču režira vsako leto kot gost slavni švedski režiser lngmar Bergman. V zvezi s premiero bodo odprli tudi razstavo, posvečeno dubrovniškim poletnim igram. Razstava bo pripomoglar da bo švedska javnost zvedela kaj več o sodobnem gledališkem življenju v Jugoslaviji.
Frankfurtski knjižni sejem zaključen
Knjižni sejem v Frankfurtu, ki je gotovo najpomembnejša mednarodna knjižna prireditev, se je zaključil 26. septembra. Na njen je sodelovalo okrog dva tisoč založb 12 29 dežel, med njimi tudi iz Italije m Jugoslavije. Knjige so bile razstavljene po založbah in ne po vsebini, ker je treba vedeti, da ' je frankfurtski sejem predvsem namenjen knjigotrštvu.
Nova revija »Perspektive*
Te dni je izšla v Ljubljani prva številka nove slovenske revije, mesečnika za kulturo in družbena vprašanja »Perspektive«. Revijo urejata književnika Janko Kos in Dominik Smole, izdaja pa jo Državna zuiožba Slovenije. Nova publikacija naj bi zapolnila vrzel, ki je bila zelo občutna v slovenskih peno-d ikih in naj bi z živim spremljanjem aktualni dogodkov in procesov pomembno prispevala k razvoju slovenskega kulturnega življenja.
L. Corbu-.ier 1910-60
Švicarska založba Girsber-ger v Zuerichu bo v oktobru izdala monografijo o svojem znamenitem rojaku, najslavnejšem arhitektu našega časa, znamenitem slikarju in publicistu L. Corbusieru. Ub-segula bo 544 struni, opremljena pa bo z nad 8UU slikami, načrti in skičami ter bo zajemala bodo od začetka ustvarjanja do danes. Razdeljena bo na t i dele: prvi bo L. Corbusiera prikazal kot arhitekta grad.telju, drugi kol urbanista, tretji pa oo posvetljen njegovemu slikarskemu delu. Spremno besedilo bo v treh jezikih: v francoščini, angleščini m nemščini.
Slavistično srečanje
1. oktobra sz je v Piranu začelo zborovanje slovenskih slavistov, ,<i ga je pnpruvil odbor slavističnega društvu Slovenije, in ki ima značaj znanstvene ja m strokovnje-ga srečanja. Zborovanje je otvonl predsednik slavističnega društvu Slovenije Dušan Pirjevec, dr. Bratko Kreft, predsednik slavističnih društev Jugoslavije pa je govoril o okvirni vlogi m značaju slavistike v današnjih dneh. Zborovanju prisostvujejo tudi predstavniki slavistov iz drugih jugoslovanskih republik.
Vasco Rratoiini v francoščini
Francoskim prevodom del Vasca Pratolimju se je pridružila se «L', onaca familia-re» (Družinska kronika), pre. vedla jo je Juliette Bertran-dova, izdal pa založnik Albin Michel v Parizu. Kronika je bila dobro sprejeti in nekateri so bil i celo mnenja, da je to drob-io uelo najooljše, kar je Pratchm doslej nap-sal. Pratohnija poznamo tudi Slovenci po prevodih njegovih del «Kronika revnih ljubimcev•» in »Dekleta iz San-frediana.
Reprezentativna razstava jugoslovanskega baroka
V prvi oolovici prihodnjega leta bo v Ljubljani razstava baročne umetnosti. Nekoliko pozneje bodo podobni razstavi odprli tudi v Zagrebu in v Novem Sadu, nakar bodo eksponate iz vseh treh sredisc prenesli v Beograd, kjer bo velika reprezentativna razstava jugoslovanskega baroka. Slovensko razstavo pripravlja Narodna galerija v Ljubljani.
Nova italijansko - francoska revija
Italijanski založnik, ki je svojčas zalozil Pastema kovu roman «Doktor Zivagon, je začel izdamti revijo »Saggi e ncerche Ji letteratura fran-cese« (Eseji in raziskave o francoski književnosti). Re-vi)a je pisana dvojezično: francosko m italijansko. Prva številka prinaša nekaj tehtnih slovstveno zgodovinskih obravnav.
fnorlško-beiaešlti dnevnik
Še en korak naprej v sodelovanju med Italijo in Jugoslavijo
Po 13 letih premora je v	nedeljo	vozil
prvi vlak na progi Gorica-Nova Gorica
Italijansko predstavništvo se je pripeljalo ob 10.08 na kolodvor v Novo Edricd, ki je bil okrašen z zastavami obeh držav ■ Sprejema v Park hotelu v Novi Gorici in v hotelu «Posta» - Ali smo v Gorici dali manitestativni strani zadosten poudarek?
kazal gospodarske koristi, ker odslej dalje ne bo treba več prevažati blaga z goriškega področja čez Trst. Na koncu je dvignil čašo in želel napredek področjem ob meji.
Popoldne so si ogledali mesto, predvsem pa Grad, na katerem so se gostje iz Jugoslavije zadržali dalj časa in občudovali lepote Gorice in njene okolice. V domovino so se vrnili s posebnim vlakom okoli 18. ure.
Iz razgovora s predstavniki iz Jugoslavije smo izvedeli, da je bilo za usposabljanje proge potrošenih 50 milijonov. Ob progi so postavili tudi prometna znamenja in signalne naprave, ki so napravljene po najnovejših tehničnih dosežkih.
Med obema postajama vozijo na dan trije osebni vlaki. Število tovornih vlakov pa bo določeno po potrebi. Dr. Poterzio nam je dejal, da so prejeli z najrazličnejših krajev države še pred samo otvoritvijo proge številne telefonske pozive operaterjev za pojasnila, kakšne ugodnosti prinaša nova proga. Istotako so se za vprašanje zanimali tudi uredniki gospodarskih listov iz Milana.
Druga železniška zveza, ki je bila v nedeljo ustvarjena med Italijo in Jugoslavijo, predstavlja mimo proste cone, za Gorico najvažnejšo komunikacijsko zvezo z Jugoslavijo in istočasno tudi važen instrument, ki bo za sedaj s prevozom lesa in živine, pozneje pa tudi drugih uvoznih in izvoznih artiklov, velike važnosti za gospodarstvo naše pokrajine, še prav posebno pa Gorice. Zaradi tega si zares ne vemo razložiti totalne odsotnosti predstavnikov oblasti na tako važni manifestaciji sodelovanja med dvema državama.
S sprejema na postaji v Novi Gorici: načelnik tržaškega ravnateljstva državnih železnic inž, Gianncne pozdravlja jugoslovanske kolege
V nedeljo zjutraj, že ob V. uri, so nastopili predstavniki obmejne policije, finance in železničarji službo na novem delovnem mestu na kolodvoru Gorica-glavni kolodvor. V novih prostorih, po katerih se je še širil duh po sveži pleskanji, so si uredili primerne pisarne in se z razumljivo mero radovednosti pripravljali na zelo pomemben dogodek, ki se je izvršil nekaj minut kasneje. Obmejni policaji so pripravili pečate, železničarji pa listke za progo Gorica - Nova Gorica. Ob 7.45 je namreč odpeljal prvi redni vlak na tej progi, in uslužbenci so morali biti do tistega časa nared, da bi sprejeli prve potnike. Rekli smo, da so se na ta dogodek pripravljali z razumljivo mero radovednosti, to pa zaradi tega, ker so bili uverjeni, da vsaj za prvo vožnjo na tej progi, ki ni še dovolj znana, ne bo potnikov. Seveda so se vsi spogledali, ko sta se kakih deset minut pred odhodom vlaka pojavila pri okencu dva potnika, mož in žena (oba Beograjčana, kakor smo izvedeli kasneje, ki sta se vračala z dopusta) in zahtevala listek do Nove Gorice. Vzbujala sta zanimanje vsega postajnega osebja, saj sta bila dejansko prva redna potnika na obnovljeni progi Gorica - Nova Gorica, po kateri od 16. septembra dalje ni peljal več noben vlak.
Dve uri kasneje je peron pred novim pritličnim postajnim poslopjem ob 4. tiru povsem spremenil svoj izgled. Na obsežni ploščadi naenkrat ni bilo več prostora za ljudi, toliko jih je prišlo iz vseh krajev, iz Gorice, Trsta, Vidma. Vsi so čakali na odhod izrednega vlaka ob 10. uri, da bi se peljali v Novo Gorico. Bili so to sami visoki predstavniki italijanskih državnih železniz na čelu z direktorjem tržaškega železniškega oddelka inž. dr. Salvatore Gianno-nom, inž. Contrijem in drugimi najvišjimi predstavniki oddelkov iz Trsta. Iz Gorice je bil prisoten šef postaje comm. Mario Morini in dr. Messina, iz Vidma pa inž. Zaccaria.
Dieslov motor v lokomotivi se je medtem že ugrel in strojevodja Giuseppe Blason je od časa do časa pogledoval na uro in se oziral po peronu, kdaj naj pomočniku Beppiju Omanu zaukaže, da je prišel čas odhoda. Toda odpremnik vlaka Dante Remoli je bil zelo zaposlen, da je spravil potnike, ki so bili izbrani za posebni vlak, v vagon; ko mu je to vendarle uspelo, se je postavil k lokomotivi in prav na kratko in ostro zažvižgal. Motor je povlekel in kompozicija, sestavljena iz e-nega tovornega in enega o-sebnega vagona, se je premaknila. Vtem so si novinarji hiteli zapisovati še zadnje vtise in imena oseb, ki so bile na kakršen koli način soudeležene pri tem važnem dogodku. Odpravnik vlaka Remoli, ki se je do tistega trenutka držal slovesno, je na vprašanje nekega časnikarja, ki je hotel izvedeti njegovo ime, šaljivo odgovoril: »Kličem se Dante«, in ker je postalo ropotanje koles vedno jačje, da ga časnikar ni dobro slišal, je še enkrat v smehu na glas ponovil: »Dante, kot Ali-ghieri«.
Vlak je zavil na progo, ki v velikem loku obkroža Gorico ob njeni južni meji. Potniki, ki so bili z izjemo urednika našega lista in operaterja ljubljanske televizije, katerima so pred odhodom vlaka žigosali potna lista, sami »ilegalci«, so živahno kramljali in se radovedno ozirali skozi okna, od koder so lahko opazovali stvari z doslej še neobičajnega zornega kota. Za-tvornice na Tržaški cesti so bile spuščene in na obeh stra-
neh križišča v nivoju sta čakali dve vrsti vozil. Ljudje so z zanimanjem opazovali ta vlak in nekateri med njimi so celo dvignili roko v pozdrav.
Z enakomerno brzino je vozil čez vrtojbska polja in vzbujal vse večjo pozornost. Prebivalci so z velikim zanimanjem gledali vlak, nekateri so pozdravljali z rokami, o-troci pa, teh je bilo veliko, pa so pritekli blizu proge in kar z obema rokama mahali. Zanje je bilo to še veliko večje doživetje kot za njihove starše. Mladi kot so še, niso še videli vlaka na tej progi. Zanje so bili ti tiri brez pomena, že pošteno zarjaveli, in zdaj, kar naenkrat pripelje po njih vlak, pa takšen, ki ne kadi, in tako majhen, da bi bil dober za igračo.
Z brzino 60 km na uro je
Dr. Rutar iz Nove Gorice
polagoma požiral že zadnje kilometre; peljal je čez most nad prehodom Rdeča hiša in skozi predor na prvi tir novogoriške železniške postaje, ki je bila za to priliko slovesno okrašena z jugoslovanskimi in italijanskimi državnimi zastavami. Na peronu je goriške goste pričakala velika množica. Ko so izstopili, so se jim približali predstavniki železniške uprave, oblasti, trgovinske zbornice in ljudski poslanci, ki so skupno z o-koljem in prazničnim razpoloženjem, katerega je poživljalo tudi lepo vreme, ustvarili na goste res prijeten vtis in dali otvoritvi te proge, ki je važna za Novo Gorico, naravnost življenjskega pomena pa je za gospodarski napredek Gorice v Italiji, tisto važnost, ki smo ji vedno pripisovali.
Sledili so prisrčni stiski rok ljudi, ki se na železniškem sektorju trudijo, da bi se stiki med obema državama čimbolj poglobili. Inž. Alfonz Dobovi-šek, namestnik direktorja Železniško - transportnega podjetja iz Ljubljane se je pozdravil s svojim kolegom inž. Giannonijem, šef postaje v Novi Gorici Boris Medvešček se je rokoval s svojim kolegom v Gorici comm. Morinijem. S člani italijanske železniške delegacije so se seznanili ljudska poslanca Tine Remškar in Franc Skok, podpredsednik o-krajnega odbora Jože Eržen, referent za gospodarstvo pri okrajnem ljudskem odboru dr. Rutar, predsednik trgovinske zbornice Jernej Kruh in šte vilni drugi.
Vse skupaj je najprej pozdravil šef postaje Boris Medvešček, potem pa je podpredsednik OLO Jože Eržen prikazal mesto, ki ga zavzema otvoritev te proge v odnosih med sosednjima državama, ter izrazil željo, da bi se videmski sporazum še bolj poglobil.
Inž. Giannone je spregovoril v imenu tržaškega železniškega oddelka in osrednjega vodstva v Rimu. Naglasil je, da bo ta proga v najkrajšem
času dovedla do gospodarskih koristi. Vsaka komunikacijska pot predstavlja nov instrument, ki bo služil tukajšnjemu kakor tudi vsedržavnemu gospodarstvu. »Nedvomno je ta dogodek zelo pomemben — je naglasil govornik — ker bo olajševal izmenjavo misli in prispeval k razumevanju«.
Pred postajnim poslopjem je že čakalo več osebnih avtomobilov in en avtobus, s katerimi so se predstavniki obeh držav odpeljali v novo restavracijo Park-hotel v Novo Gorico, kjer je železniška direkcija priredila zakusko, na kateri je bilo izmenjanih več zdravic in izrečenih dosti želja, da bi ta proga pripomogla h gospodarskemu in socialnemu napredku v naših krajih.
Skoraj za eno ure se je zavlekel odhod vlaka iz Nove Gorice, s katerim so se pripeljali tudi vsi ugledni predstavniki oblasti, gospodarskih organizacij, železniške uprave iz Nove Gorice in Slovenije. Nekaj nad 7 km dolgo..progo je vlak prevozil v 8 minutah. Poldne je bilai^ura -in čez, ko se je ustavil ha go riškem kolodvoru, kjer so jugoslovanske predstavnike pričakali vsi najvišji predstavniki Zbornice za trgovino, industrijo in kmetijstvo v Gorici, predsednik Giovanni Bigot, podpredsednik dr. Luigi Poterzio, generalni tajnik dr. Candutti, odbornika dr. Grusovin in dr. Verse-gnassi, predstavniki finance in drugi.
Skupno so se odpeljali v hotel »Pošta«, kjer je trgovinska zbornica priredila kosilo. Na koncu je namestnik direktorja dr. Poterzio prikazal prisotnim, kako se je u-stanova že od leta 1951 dalje trudila, in sicer na sestanku v Postojni, da bi se promet na tej progi obnovil, da bi imeli od tega koristi operaterji, ki so v delovanje zbornice polagali vsa svoja upanja. Po podpisu videmskega sporazuma o blagovni izmenjavi pa se je obnovitev te proge pokazala za neodložljivo nujnost. Rekel je, da je gradnja železniške proge Redipu-glia-Krmin nesmisel in da je treba raje okrepiti obstoječo progo čez Gorico s postavitvijo drugega tira. Dr. Rutar iz Nove Gorice je naglasil, da ta proga ni zadnji uspeh, ki je bil dosežen na tem področju, in da bodo temu prav gotovo sledili še drugi z gospodarskega področja. Inž. Do-bovišek je kot predstavnik železniškega podjetja iz Ljubljane dejal, da so bili odnosi med predstavniki železnic o-beh držav vedno korektni in da se bodo s sporazumom o otvoritvi te proge, sporazumom, ki je bil podpisan lani, še poglobili. V veliko zadovoljstvo predstavnikov je pri'
Pripombe k vladnemu zakonskemu načrtu za slovenske šole
slovensko manjšino naj se ravna
tako
kot z ostalimi manjšinami v It ali)1
Kako so z zakonom rešili vprašanje nemških učiteljev za nemško manjšino v Gornjem Poadižju - Zakonska predloga KPl in PSI
Clen 5 vladnega zakonske- Italiji v primerjavi s predlo-
ga načrta za slovensko šolstvo določa v 1. in 2. odstavku:
eZa poučevanje v osnovnih šolah s slovenskim učnim jezikom goriške pokrajine in Tržaškega ozemlja se ustanovi pri vsakem izmed obeh Šolskih skrbništev poseben stalni stalež osnovnošolskih učiteljev.
Mesta v omenjenih staležih se podelijo z natečaji, katerih se lahko udeležijo kandidati slovenskega materinega jezika, ki imajo predpisane pogoje za vstop v splošne učiteljske stalne staleže.n
SKoraj štiri leta so razmišljali sestavljavci imenovanega člena, kako bi spremenili član 5 Rossijevega zakonskega načrta, da bi se rešili enega najbolj kričečih problemov v slovenskem šolstvu, to je vprašanja ureditve položaja učnega osebja, ki že petnajst let zaman na to čaka. Upanje, da bo pravično rešeno to vprašanje in da bodo določeni posebni ukrepi, ki naj bi popravili vse diskriminacije iz preteklosti, je bilo prevarano. Iz Rossijevega člena so odpravili samo besedi ecorsi» in epref eribilmenten, so pa v zameno za epreferibilmentei> našli epossono pariecipares, s čimer puščajo prav tako ko Rossijev načrt vrata odprta vsem v slovenske osnovne šole, ki se teh natečajev udeležujejo, torej tudi kandidatom, ki niso študirali na slovenskih učiteljiščih v Trstu in Gorici odnosno še prej v Tolminu in drugod in ki so morda že zdavnaj zatajili, da jim je materni jezik slovenski.
Slovensko manjšino v Italiji bi zadovoljili le tedaj, če se dostavi k «possono» še usol-ianto», tako da bi se glasilo epossono partecipare soltanto candidati di lingua materna slovena». S tem dostavkom pa še ne bi bilo zadoščeno težnjam slovenskih učiteljev in tudi ne slovenski manjšini, ki zahteva, da se ji po že obstoječih veljavnih zakonih ne daje manj, kakor se je dalo drugim manjšinam v Italiji.
Da bo bolj jasno, v čem se zlasti razlikuje člen 5 vladnega zakonskega načrta za slovensko šolstvo od obstoječih veljavnih zakonov, navajamo določila v tem pogledu za šolstvo nemške manjšine v
gi v zakonskih osnutkih KPI in PSI.
Za nemško manjšino je bilo potrebnih kar 7 členov za ureditev vprašanja, ki ga vladni zakonski načrt za slovensko šolstvo ureja v enem samem kratkem členu.
Členi 6, 7, 8, 9, 10, 11 in 12 določajo:
Clen 6: »Za poučevanje v osnovnih šolah z nemškim jezikom se ustanovi poseben stalni stalež učiteljev, ki napredujejo pod istimi pogoji v službi kakor učitelji državnega staleža.
Število stalnih mest se določi z odlokom prosvetnega ministra v soglasju s finanč-nim in zakladnim ministrom; v istem odloku se naznačijo številčne spremembe, ki so nastale zaradi tega pri učiteljskem državnem staležu».
Clen 7: «Za določitev števila mest v posebnem stalnem staležu in števila učiteljev, ki so v državnem stalnem staležu, se bo upoštevalo:
1. Število razredov z nemškim učnim jezikom odnosno z italijanskim učnim jezikom, ki delujejo s polnim urnikom;
2. število učiteljev, pritegnjenih na isti stalež za pouk
drugega jezika v več razredih, pri čemer je treba računati, na ustreza eno učiteljsko mesto tedenskemu urniku z najmanj 18 in največ 20 uram; tako na šolah z italijanskim kakor na šolah z nemškim učnim jezikom;
3 število učiteljev, ki morajo poučevati na več šolah v različnih krajih s skrčenim urnikom, pri čemer je treba računati, da ustreza eno mesto takih učiteljev tedenskemu pouku z 18 do 21 urami.
(Ta člen se ozira na nemške in italijanske učitelje . zato, ker so uvedli obvezen pouk nemščine v italijanske šole in obvezen pouk italijanščine v nemške šole, dočim je v genski pokrajini in Tržaškem ozemlju obvezen sicer pouk italijanščine v slovenskih šolah ne pa tudi slovenščine v italijanskih šolah. — Pripomba pisca.)
Clen 8: «Učiteljem, ki morajo poučevati s skrčenim urnikom na več šolah v različnih krajih, je določena plača po čl. 155 T. U. štev. 577 od 5. februarja 1938 poleg povračila potovalnih stroškov.
Iste določbe imenovanega člena v prejšnjem odstavku veljajo tudi za učitelje, o ka-
terih govori točka 2 prejšnje- mesta posebnega
stala f jj
lliliiillliiililliiiiliiliiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiuiiiiitiiniiiiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiliniiilHHiliilllillililinilliiliiilliiiiiiliiiillli
Ob bližnjih volitvah pokrajinskega sveta
Nekaj podatkov o nalogah in delu pokrajinske uprave
Skoraj dve tretjini dejanskih izdatkov gre za socialno skrbstvo Važne panoge so tudi ceste, zdravstvo in higiena ter šolstvo
liiiimiiiiiiiiimiiiimmiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiitimiifiiiimiimimiimmitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitHiiu
En mrtev pri hudi prometni nesreči
Pri trčenju dveh motociklov in motocikla v avto sta bili še drugi dve osebi ranjeni
Na cesti Tržič - Gorica v bližini Redipuglie v nedeljo zvečer prišlo do prometne nesreče, katere vzroki niso znani. Nesreča se je pripetila o-
Slovensko gledališče iz Trsta
otvarja gledališko sezono
v Prosvetni dvorani v GORICI v nedeljo 9. oktobra 1960
s premiero
GLASBENA
SKRINJICA
igra v štirih dejanjih
Premiera ob 16., repriza ob 20. uri
Spisal Georg Kaiser, prevedel Janko Moder Nastopajo: Jožko Lukeš, Zlata Rodoškova, Julij Guštin in Stane Rastresen
Prodaja vstopnic na sedežu ZSPD v Ul. Asco:i št. 1/1 in v kavarni Bratuš. Cene: sedeži 300 in 200 lir, stojišča 150 lir; stojišča za mladino 100 lir.
koli 18.40 in je zahtevala smrtno žrtev.
Motociklista Renato De O-dorico iz Pierisa ter 21-letni Dalmato Cucia iz Ajella sta iz neznanih vzrokov frontalno trčila in obležala hudo ranjena na tleh. Nekaj minut
Inž. Giannone iz Trsta in inz. Dobovišek iz Ljubljane pozdravljata na postaji v Novi Gorici
kasneje je na kraj nesreče privozil avtomobil 1800 iz Mes-sine. Potniki so takoj stopili iz avtomobila, da bi ponesrečencem pomagali, toda prav tedaj se je v avto zaletel motociklist 31-letni Giacomo Got-tard iz Ronk, ki je ranjen obležal na tleh. Nekateri mimoidoči so takoj poklicali iz Tržiča dva rešilna avtomobila. Na prvega so položili De Odorica, katerega zdravstveno stanje je bilo zelo resno. Pred prihodom v bolnišnico pa je De Odorico zaradi hudih poškodb na glavi izdihnil. Z drugim avtomobilom pa so prepeljali v bolnišnico Dalmata Cucija, kateremu so zdravniki ugotovili globoko rano na levi nogi ter zlom stegnenice. Zdraviti se bo moral 60 dni. Giacomo Gottard pa bo moral ostati v bolnišnici 25 dni, ker mu je zdravnik ugotovil zlom nosa in rano na obrazu.
Vozili sta utrpeli veliko škodo.
Prizadeti kmetje zahtevajo pomoč
Kmetovalci Krminsko - Gradiškega polja so na zadnji seji naslovili na goriškega prefekta prošnjo, v kateri so prosili, da bi jim dodelili kakšno pomoč, ker jim je toča uničila dobršen del pridelka. Omenili so tudi, da bi bilo treba v najkrajšem času poskrbeti, da bi jim zmanjšali davek na zemljo, kmetijske pridelke in na živino.  «»-----------------
Kino v Gorici
CORSO. 17.15: «Noč — megla», mladini do 16. leta vstop prepovedan.
VERDI. 17.00:	«Nam ugaja
mrzlo*, U. Tognazzi, R. Via-nello.
VITTORIA. 16.30: «Whisky ja, izstrelke ne», J. Carson, D. Sinden.
CENTRALE. 17.30:	«Postava
brzostrelke«, C. Vromson, S. Cabot.
MODERNO. 17.00: «Ura 0».
 «*------
DEŽURNA LEKARNA
Danes je čez dan in ponoči odprta ekarna d’Udine, Ul. Ra-batta št. 18, tel. 21-24.
 <t»-----
TEMPERATURA VČERAJ
Najvišja temperatura 22.6 stopinje ob 14. uri, najnižja 8,8 stopinje ob 6.30. Vlage 80 odstotkov.
Šestega in sedmega novembra bomo izvolili nov pokrajinski svet, ker se je 22. septembra z uradno razglasitvijo volitev končal mandat prejšnjega sveta, izvoljenega 27. maja 1956.
Na splošno posveča javnost manj pažnje delu pokrajinskega sveta kakor delu občinskih svetov, čeprav opravlja pokrajina precej važnih nalog. Razlog za to pomanjkljivo zanimanje občinstva tiči tudi v tem, da se pokrajinski svet redkeje sestaja in lahko štejemo njegove seje skoraj na prste. Spričo bližnjih volitev je torej prav, da si nekoliko pobliže ogledamo glavne naloge pokrajine,
Ze sam pregled izdatkov po. krajine nam pokaže, da je njena glavna naloga posvečena socialnemu skrbstvu, za katero je določila v letu 1960 kar 63 odstotkov dejanskih izdatkov, medtem ko je namenjenih za splošne izdatke 13 odstotkov proračuna, za javno šolstvo 7 odstotkov, za javna dela 7 odstotkov, za zdravstvo in higieno 7 odstotkov. Seveda pa je odstotek iz. datkov za javna dela dejansko precej večji, ker je treba upoštevati tudi razna dela, opravljena z izrednimi nakazili vladnega generalnega komisariata.
Na področju socialnega skrb. stva se pokrajina ukvarja z oskrbo umobolnih, defektne dece, zapuščene dece, nezakonskih mater in otrok, slepcev, gluhonemih, oseb, ki so zbolele za encefalitisom. Nadalje skrbi za sedež in osebje pokrajinskega protituberkuloz-nega konzorcija in za menze za deco, ki je nagnjena k tbc, in na račun občine za oskrbo kronično bolnih stark in starčkov v zavetišču pri Sv. Ivanu. Tako spadajo pod pokrajino umobolnica, omenjeno zavetišče za bolne starč. ke, otroški vrtec in šola za defektno deco v »Vili Giulia«, zavod za matere in otroke «Sergio Laghi«, za katerega so nedavno položili temeljni kamen, šola na prostem v Kolonji itd,
pri tem je treba omeniti, da je pokrajina že nekaj storila za razširitev umobolnice in obnovila razne paviljone, zgradila ali gradi nove paviljone za zavetišče (bolnišnico) za onemogle oziroma kronično bolne starčke in starke ter popolnoma obnovila naprave centralne kurjave v umobolnici. Vse to pa še ne zadostuje, ker je umobolnica pre-natlačena in morajo še vedno pošiljati bolnike v druge pokrajine.
Na področju zdravstva in higiene je pač glavna naloga pokrajine vzdrževanje laboratorija za higieno in pro-filakso z zdravniško-mikro-grafskim in kemičnim odsekom. Tudi za ta laboratorij so pred kratkim položili temeljni kamen, tako da se bo lahko vselil v bolj ustrezne, sodobne in udobnejše prostore in s tem tudi bolje opravljal svoje naloge. Pomen tega laboratorija je v zadnjem času še bolj narasel, saj opravlja tudi analize potrošnega blaga, ki ga vedno bolj potvarjajo. Pokrajina je sicer na ta lavoratorij ponosna, toda glede tega so se čule tudi razne pritožbe, ki pa jih je
treba pripisati predvsem pomanjkljivi zakonodaji na tem področju. Kot je znano, namreč rib priznava zakon še raznih snovi, ki služijo za kemično reakcijo pri ugotavljanju pristnosti živil.
Spričo zapletene birokracije je tudi zidanje in oskrbovanje šolskih poslopij dodeljeno občini ali pokrajini, Ta mora skrbeti predvsem za višje srednje-tehnično šolstvo. Tako skrbi za navtično šolo, znanstveni licej «G. Oberdan«, industrijsko šolo oziroma zavod, tehnični inštitut ((Leonardo da Vinci« V načrtu ima gradnjo šole za državni zavod za umetniško obrt za opremljanje ladij in žensko tehnično
r~
TRZASKA KNJIGARNA
Ul. sv. Frančiška 20 Tel. 61792
T^UDI VSE Z
V
SOLO
-J
Šolo. Za nas pa je najbolj važno, da mora poskrbeti pokrajina tudi za zidanje poslopja za slovenski trgovsko-teh-nični inštitut (trgovsko akademijo) in za višjo gimnazijo. Načrti so bili že pred meseci odobreni, oblasti pa so zagotovile sredstva. Sedaj pa bo treba pohiteti tudi z birokratskim postopkom, kajti skrajni čas je, da dobi slovenska višja gimnazija dostoj. ne prostore.
Drugo važno pokrajinsko področje so ceste. Prej je ime.
la pokrajina v oskrbi nekaj nad 45 km cest, sedaj pa so ji po novem zakonu dodelili še razne občinske ceste, tako da znaša njeno cestno omrežje nad 101 km. Za popravilo in obnovitev teh bivših občinskih cest je ministrstvo dodelilo 350 milijonov lir, pokrajina pa 150 milijonov.
Svržen pokrajinskega delovanja so štiri glavne panoge, to je socialno skrbstvo, zdravstvo in higiena, šolstvo in ceste. Pokrajina pa skrbi še za razne druge panoge kot so na primer lov, ribolov v sladkih vodah, kmetijstvo in gozdarstvo itd. Čeprav nista za pokrajino kmetijstvo in gozdarstvo ena izmed poglavitnih panog, pa bi lahko na tem področju mnogo več storila, če bi bila v resnično demokratičnih rokah in bi ji bile bolj pri srcu koristi našega kmetijskega, pretežno slovenskega prebivalstva.
leti poseben natečaj f0 J vi h in z izpiti, in s'« pisi, ki jih bo treba a z ministrskimi tiref>^\tt Pri teh natečajih htevalo poleg uspo nega izpita za PoUjrUOal f nih šolah znanje a JS/Č
*<ct
staviti tri katehete jezika dodatno k predvideva člen S 'V ga odloka štev. ° pusta 1932. katerepe ,tif se raztegujejo	»^	J
tip šole z nemški1" zikom».	*	£
Clen 12: »Za
časno (provvisonol	.w *
mestno (supplenze^
ga člena, če poučujejo na te- leža, ki bodo den več kakor 24 ur«.	ski	skrbnik	razpisat.	^	^
Clen 9: «Ob prvi uveljavitvi tega odloka bo mogel šolski skrbnik, ki upravlja šole na ozemlju nemške manjšine, sprejeti v stalni stalež, o katerem govori člen 6, učitelje osnovnih šol, ki imajo pravilen usposobljenostni izpit (abi-litazione) in vsaj 5 let službe z oceno «pohvalno» (lodevo-le> v javnih šolah Gornjega Poadižja.
K imenovanemu posebnemu natečaju bodo pripuščeni tudi učitelji, ki so poučevali prej v šolah Gornjega Poadižja, pa čeprav zdaj tam ne učijo, in sicer vsaj pet let z oceno «pohvalno» in pokažejo zanesljivo znanje nemškega jezika.
V ta stalni stalež bodo ravno tako sistemizirani, in sicer s predpisi, ki bodo tem sledili. učitelji, ki sn bili v stalnem staležu nemških osnovnih šol, ki so nekoč delovale v Gornjem Paodižju in bile zatrte po letu 1922 in v soglasju z zakonskimi uredbami ki se tikajo opcij za nemško državljanstvo, učitelji, ki so bili do te opcije v stalnem staležu italijanskih šol«.
Clen 10:	*Za sprejem na
prazna mesta se °u ;eziW popolno obvladanje	t-
katerem se včtJ P	po>'
imel tisti
učitelj, ^ \f drugi govorni jez**
(Tudi tu velja f a ,.) ba, ki je pod cit
* * * KPl &■
Zakonski predloS ^ J
ča v členih 5,
 	-	,	'	:h	S£*^j
Clen 5: »V psnovn^ f slovenskim učnttn „^1*0 . pouk poverjen a/.. t) W ki so sedaj v slv^^J sobljenim za P° jjore^ osnovnih šolah s učnim jezikom»•	.	*£’
Clen'*.- »Vodil«? s sl<
osebje državnih
skim učnim iez'k°,TznS,n\w no v posebnem c if ohrani svoje me ,v...	,
nem državnem st. bni Pri šolskih Trstu, Gorici m. v[rednlK
niki osnovnih m-	jih-
s slovenskim uc vpisani v dveh P znamih».	i
Clen 10: »Ob «■
Ijavo tega zakona
i'sts°/V
s
ikon1,
sl<
vodilno 'osebje	'Ski
skim učnim JezlA,i, lo n rednih staleud na lastno prošnjo s ji in stalna mesta ■ skim učnim jezm je r, Nestalno osebJ ’ )0dila° i,i čevalo ali imelo ^0jski'* j
sta najmanj P®*
tudi prekinjenih,
oceno vsaj
in. a t
y
prosi za sprejem^ ^
'.dobro*'"-p# el>,J
mejah razpolozU^T #'> Za pripustitev .er,s j po naslovih ni d stat°sJ na omejitev dle. ;ejo * J. tiste, ki že.
s slovenskim nc 0bi° L!f
in jim je bilo v	p j|f
ukinitve slovensk	Ito t
- ti>5$;
■***55-ajž
ker" so~bYli Prefl“flpd narodne
in zaradi py""V.ie »-»> tn ker so bile ■ ^Ije r,!< Pripuščeni so ajo tj tečajem tisti, k* ^ s® W
co do ugodnosti^ lon^ft/ od s-
videne v' členu *,l0ert o*1
memoranduma 195i-	, ' jih r „ r
Ugodnosti, kt 1 štte-y vajo določbe zakona ^
S
(Nadaljevanje na
iiiiiiiiiiaiiiiiiiiii*iiisiiiiiaiiiaiiiiiitfiiaiiiiaiiii*t»iiiiiiMiBiaiii»iii»iii«i|al,l,>,l>l
Od Ricmanj do Doline
Letošnja trgatev v kmetov ni zadovg^j!
Nekateri vinogradniki bodo imeli let0*. i^li 60 odstotkov manj vina kot so ga Prl .. i
i •	/'i__?	 l.	-I.L.	gO"	.
lani - Glavni vzrok slabe letine	^
. -t la"'1 ii
kt i* J
tem,	v j
Trgatev je tu. Te dni, ko smo obiskali nekatere vasi v Bregu, smo na poti srečavali vozove in kamione ki so iz vinogradov vozili kadi polne grozdja. Na dvoriščih domačih hiš smo videli sode in v kleteh pripravljene mline ter stiskalnice.
Nas je predvsem zanimalo, kako so vinogradniki zadovoljni z letošnjo. vinsko letino. Reči moramo, da smo slišali najrazličnejša mnenja, saj takorekoč en odgovor ni bil enak drugemu. V Ricmanjih se nam je kmet potožil, da bo imel najmanj 50 odstotkov manj pridelka kot lani, drugi kmet v bližnjem zaorezca pa nam je dejal. da je z letino zadovoljen. Res je, da bo imel dva hektolitra manj kot luni, toda letina je po njegovem dobra. V Boljuncu, kjer smo obiskali več vinogradnikov, so bila mnenja različna. Na splošno bi lahko rekli, da je letos približno tretjina pri-
iiiiiiiiinHiiiiiiiiiiiiiiiiiniiMfniiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiifiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Odstopili	člani
komisije	Delavski
Sedanji sestav notranje komisije protizakonit Poziv za nabiranje podpisov za nove volitve
Tajništvo sindikata uslužbencev trgovin, hotelov in menz sporoča, da so trije člani notranje komisije Delavskih zadrug izvoljeni na listi CGIL dali pismeno ostavko. Omenjeni trije člani v pismu ugotavljajo, da je obstoj sedanje notranje komisije protizakonit, saj je bila komisija izvoljena 11.—13. aprila leta 1957 samo za eno leto. Poleg tega tudi sedanji sestav komisije ne odgovarja težnjam volivcev, saj so bili številni izvoljeni člani zamenjani s čla. ni, ki so bili samo kandidati. V pismu se tudi obtožuje vod-
stvo Delavske zbornice, češ da vodi politiko sodelovanja z ravnateljstvom Delavskih zadrug in da prav iz tega razloga nočejo razpisati volitev.
Tajništvo sindikata uslužbencev trgovin je istočasno poslalo tudi krajše sporočilo, v katerem poudarja, da so sklep o odstopu treh članov notranje komisije potrdili na skupščini, ki je bila 28. septembra. Na isti skupščini so tudi v smislu člena 109 sklenili pričeti nabirati podpise zato, da se takoj skličejo nove volitve za člane notranje komisije.
delka manj stvar je v
■
SLVUI je -	'odbe'.-o!	J
kmetje različne : (rt* |j 1. smo, da je	f	‘
nikov, ki bodo „riče \i j malenkost manj e (jjh, j, * lani, nekaj pa le.gb tp J lega vina takpren^j bedo pridelali. . za ,J, neaa velja tudi pfe*J
nega velja kjer pa je , ,
v legi vingoradov-
tih hn letina bO‘J
razm £
jih bo letina	„
slabša.	letanj.
Glavni vzrok etr» letine je v dez % J . j
■p«*1* ;1, v ;
7 zaostala ,	*	j
mi. Ze
di dežja zaostat ^ ^, roma zorenju, se je popravila gSe fth
pred trgatvijo 1 j0l>J 't*j da bo letina kar ^ to,J.
gtJf gr
zgodilo se je bal': jii
so se vinograda &ti r,
sto sonca in top ,^ , stopilo mrzlo r0čil?> jlfi me, ki je P°v 0„iH-,/ .
\TtrS' »"£
gnon«. Lahko gjih j>j kdor je imel u inijo" V1 J dih največ saUr.,aie tAl tudi najbolj P, " na smo cele 9ro!' ,'ira'1 Jj ni bilo niti ane . seta ttj Stare trte, prea ^ po mače, niso zara ^ .J'J le tolikšne ^ grozdje se	a je J f j
kot belo, kater 9pote^J J ve* kot črnega- jv pj
v
slabi letini ^a- jg j .n
tod Tudi sladko*^ o štu dosti man) k<, prečnih letinah,
'i
pridelek
ukrepih proti 9	Jj
Na splošno vZrok co y
da . je. plavni gUt „ j
Večina krm 0'
čakajo na še ga vremena, j": jr. po vreme
y.
r - opJL
a«8*3$
Ne bi hoteli bunam; J J ki, toda zdi se	g
bo počakal ho s dek mošt kot ze sedaj.
trpati, drugi^ Pgjeti ^ t11*
'"u
trf*ky
Pomanjkljivi
vodniki...
(Utrinki iz Niirnberga)
Združeni narodi združenih narcdov
10 a^'rg leP°' zelo Starša in Cma, tiste*a najsta-'Oetgu i najIePšega v Niirn-To n. 6 na novo sezidano. Po	ker so	zavezniki
ki s» Vzrfor	tistih	gospodov,
11 ien	,	.	temu mestu sre-
ivočno 6Ze3e tankov zelo ®t: ,č,a mat° obetajoče i-**K» J! j der ^eichspartei-'oion	e	drugo	svetovno
ttesto grd0 zdelali z
•-usmi	zueian z
"ene 2„„j : pac nimajo no-^ a tiia-VlPske Predizobraz-
*’ 0 vare*1061 nimaj° P°j‘ 'fomenikov zgodovinskih
'Stasu'0 bombe Podrle v lil) ,	P°ieg mnogih	dru-
,tarega „	dobršen	del
kat(tem esarslcega gradu, v iaianu i^e zgodovinsko do-*®fah in ? P'ae v vseh bro-k“ laPite „ f’ ki jih lah‘
°d om ^urnbergu po
So	do 28 mark)
t(!ariev JVal° 82 nemških "ih vlada! 0 pa 280 raz'
i' kil° treha' Ze Zat0 torej i*1' stari „	.	na novo	sezi-
?a in	?	nstanko tako,
?' jtaliian86^'^^ nekoč slav-
kibl!0 zdaj le!Zini’ da bi ga Sno J ?tno ~ zopet do-
!Hlo 2o!(2ka!° in si 8a
> vstal 0 000 ljudi, ki S Sati 0 Pomagajo od-!!rSje auitete te rekon-
Cežarji° bi t0 vedeli
- °'i zad ki *	se gotovo
tli dt ZevaU ^ si iz-.. . denar n-;
,
r?*°iali ha evaU in si iz" >Siki“ar pri podjetnih “ Sli , meSeanih, kot so 'Seršu devet stoletjih Toda h zgodovine.
I3' C' ° financah ~
vanj n *emno poglavje V g ‘ PQ Nemčiji...
luf znamenifb°mbe razbile S J^enit, Peterooglati
fi;av Šestem P? Pravza*
•"» aln, °°8lat - in v
it * še Tl! -81”0 znoeiini-C°‘’ to yetejŠ0 ‘železno bi!. 2 n.( ? omaro, vso
i<8 9 Pravdi"1! žeblji kot ij. Se!ja .uksuzna fakir-£ S; p fasno ie, da so
«> *5&oguti. rp
v>li ]e da i ~ sest °-silu ^ederno - van’ spra* idi Si j-, 3Se mučilnice:
!»’„Ji,a'niear? S kni‘žnica' kia °rni „ delavnicami ifi° Srann Uj ’ lab°ratoriji,
C	*="•
” M vse staro le-novo pozidali.
n
3a - ‘TrwStara Mitnica.
■is -‘»jiai •	(pravijo
V11"9' Pr«a36 seveda tudi h^ll9|istron! iivo velika K^Sio v!!a stavba, kjer špi! lih šest nad-
Ou je bil« f°dstrešiu-
« z to Pravza-im«- na shramba, ‘' ‘epa gos!°, V kleti veli °tal Nji ”°' za katero ' vsak “r”beržanom za-šter, Slovenec.
.^i	Slovenec.
TeinstadenlnSk° skladi' ]0b?ainenitQ Je Prav ta“ in ”
V ’ da	113	n0V0
l^ega J, njem sploh
I«
5
:‘Siten- njem sploh vj‘U|lem0vSkladišča- tem-
->ztlSki d0m' Ena-
H ,tolP itin°m stari Krv-\ini itrvniškkerturm)' ki ta! ,tolP.	amPak i«
Vj0 so v
Si "sničnn krnbergu za v, ’	težave z i-
"t h •
^4v'.p?uhha (Hai-iS
S, pač -- °ma bombar-taNe, kpa ).e to dom za
kSfeSo v® 50 verjet-
Sa'l{lu ,„ S6,ie uredili
S veliko P„et .eno Pre_
!lk 0V-,nil> ne “s.tdno z 82
,veliko
Sit m> '“al,lno z 82 >i 7 ‘šev jn ! vinorod-' i, "spii temu primer-s-tllt- fta i„ b' onemo-Si-Slaviie radovedneži i<° »e ah Preveč lahko-
išs -
K" Vodnfii.Po me-
:	t
i
! ^>UnVs:publika-
ihSi. dtlein ? eesarskem
! S ^it era\ak° gre
,	ra)hovskem
1 \a>
l .Hiti««:
; ;.ri, # Z4ni,balo nekaj
;	š.,	'i;:;
; s
1 * « bog!,Pne ure z
a,.^«rtn ie n,'m' okraski,
CsVenT080*6 videt a i . 01 nacinn-i_________
,skem gofie videti i.Sn,*U um„tnacionalnem
> Cu5‘’?°2S“d^
Sj Zeju ali obrtni-Sb^e •'
VehSi
l jftpc --
' ni .
!!»? i Hi kmn!al Rlavni C ■ uS^ ki P« -
V* aPiP°lnom! “Ptimist k4X^9fl5ki^a "roderno v V 'Pan! 9Pis»n nepnih izdaj
i«* *' asrji
>'IS ■S?
N jS..Vn « Stunder
Ntirnberg kot «Die Stadt der Reichsparteitage«, ki so jih tukaj organizirali redno že od leta 1927 histerični kričač iz Braunaua ob Innu in njegovi najzvestejši rjavosrajčniki;
Niirnberg kot mesto, po katerem so do svojega neslavnega imena prišli neslavni niirnberški rasni zakoni;
Niirnberg, ki je imel čast, da se je v njem odigralo, pred mednarodnim sodiščem zadnje dejanje tragikomedije z naslovom »Tisočletni tretji Reich«.
Iskal sem podatke	o tem
v brošurah in vodnikih po Niirnbergu — brez uspeha. Vprašal sem zapriseženega vodnika — nič; izmuznil se je. Poprosil sem policista na križišču: salutiral je	in de-
jal, da ni od tu. Stari gospod v	antikvariatu	pa je
dejal: »Veste, tega ni v vodnikih, ker to — ne sodi v zgodovino«.
Nihče o tej neslavni slavi starega in novega Niirnber-ga ne govori; nikjer proti vstopnini ne razkazujejo o-stankov	te neslavne	prete-
klosti.
To je čudno.
Kajti sicer sem zasledil vse o vseh velikih možeh iz niirn-berške preteklosti — tako o velikem slikarju Albrechtu Diirerju, čigar oče se je z Madžarskega priselil v slavno mesto ob reki Pegnitz, ki pa je tudi samo malo boljši potok, česar pa naj previdni popotnik Niirnberža-nom nikar ne omenja, kajti za takšne hranijo ti vrli meščani pod starim magistratom še vedno zloglasne »Loch-gefangnisse« — prave luknjaste skalnate zapore globoko pod zemljo, kjer so tudi nacisti zapirali svoje najnevarnejše politične nasprotnike. Na srečo je Diirer razen nekaj slik, lesorezov, bakrorezov in skic, ki so shranjeni v Germanskem nacionalnem muzeju (najbrž zato, ker je bil Diirer po rodu Madžar), zapustil tudi hišo, ki sicer tudi ni več ista, v kateri je Diirer delal, temveč močno prezidana in spremenjena. To pa seveda ne o-vira letno dobrega četrt milijona obiskovalcev, da bi tam ne pustili svojega obo-lusa gotski umetnosti v obliki vstopnine, ki pa bi pokojnemu mojstru gotovo bolj prav prišla kot sedanjim lastnikom hiše. Ti namreč razkazujejo v tej zanimivi stavbi razen gotskega pohištva, ki pa gotovo ni bila Diirer-jeva last, le še nekaj odtisov, lesorezov in bakrorezov ter nekaj kopij znanih Dti-rerjevih slik.
Kajti Diirer je bil slavni sin slavnega Niirnberga.
Zasledil sem tudi vse o Adamu Kraftu, ki je bil nekak niirnberški slavni domači kipar, in o slavnem livarju Petru Wischerju, ki je vlil v bron grob svetega Se-baldusa. Ta sv. Sebaldus pa je postal niirnberški patron, ker je bil, podobno kot Hamlet, nekdanji danski princ, privatno pa dokaj nesrečen misijonar.
Tudi o slikarju Michaelu Wohlgemiithu, Diirerjevemu učitelju, lahko radovedni tujec vse zve. In o arhitektu Hansu Behaimu, ki je z drugimi arhitekti in umetniki niirnberškim meščanom, ki so potem, ko so si brez preveč pobožnosti pridobili bogastvo, postali tudi pobožni, zgradil za odpuščanje grehov in zbujanje zavisti pri ostalih someščanih kopico krasnih cerkva, kapelic in palač. In tudi o mojstru-pevcu Hansu Sachsu, ki je raje pel in pil, kot pa bi delal čevlje, lahko človek vse zve in si brezplačno ogleda celo njegov spomenik.
Vse to so bili slavni sinovi slavnega Niirnberga.
O vseh teh slavnih možeh, ki so Niirnbergu pomagali do slave in lepote, najde tujec zapisanega in povedanega, kolikor želi. Toda o možeh, ki so začeli graditi zunaj pred Niirnbergom pri Dutzendtei-chu in Luitpoldhainu in na Zeppelinwiese ogromno Kongresno dvorano za 60 tisoč rjavosrajčnih hakenkrajcler-jev in še ogromnejši stadion s 300 tisoč sedeži za rjoveče gledalce nacističnih »Kampf-spiele« — o teh možeh ne zve radovedni tujec niti besedice. Samoiniciativno se mora popeljati po Wotanstras.se in Gudrunstrasse in čez Nibe-lungenplatz (o Wotan, o Gu-drun, o Nibelungi kako simbolično!) do Luitpolhai-na, da si lahko ogleda rahlo zapuščene ostanke nekdanje veličine.
In to je škoda.
Možje, zaradi katerih so morali toliko starega Niirn-berga na novo zgraditi, bi gotovo zaslužili kakšno omembo — če bi se Niirnberžnni ne bali zamere pri tistih, ki danes pod ovčjo kožo srečnih otrok gospodarskega čudeža še žalujejo za slavnimi časi rjavega pompa »Reichs-parteitagov« ...
Zares škoda
Vv^np
ZBl
S slovensko manjšino naj se ravna tako kot z ostalimi manjšinami v Italiji
(Iz »Politike«)
(Nadaljevanje s 4. strani)
od 7.. oktobra 1923 in štev. 144«, od 12. decembra 1947, se raztegnejo tudi na nameščence šol s slovenskim učnim jezikom«.
#**
Člani 4, S in 6 zakonskega predloga PSI postavljajo:
Clen 4: »Za poučevanje v šelah slovenskega jezika se ustanovijo pri šolskih skrbn’-štvih v Trstu, Gorici in Vidmu posebni stalni staleži za učno osebje osnovnih in srednjih šol«.
Clen 5: *Osebje, o katerem govori prejšnji člen, se sprejema na podlagi posebnih natečajev, ki jih razpiše vsa) vsaki dve leti prosvetni minister, in sicer po predpisih, ki uiejajo javne natečaje za podelitev stalnih mest in drugih državnih šolah.
Ocenjevalne komisije bodo morale biti sestavljene iz uči-
iiiiiiiiiimMiiillimmiimiiimiliiimiiHMiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMiiMliimiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiillliiliitimiiMiiiiiiiitiiiiiiiiimiiiimiiMliiMimiimiiMiiiiimiiiiiiliilimfiiiiiimmiHlmillllii
Veleposlanik
aretiran
zaradi
tihotapstva
NEW YORK, 3. — Veleposlanik Gvatemale v Belgiji ter še tri druge osebe so bile danes aretirane v New Yorku pod obtožbo, da so pretihotapile v ZDA 30 kg heroina v vrednosti 4 milijonov dolarjev. Sodnik 3, Hazard Gillespie je izjavil, dr so akcijo opravili agentje i.Narcotic Bureauja«. Dejal je tudi, da gre za doslej največjo zaplembo.
Veleposlanik Gvatemale je Mauricio Rosal, njegovi sode-lrvci pa so Etienne Tarditi (Francoz), Charles Bourbonna‘s (iz ZDA) in Nicholas Calama-ris (iz ZDA). Vse štiri so pri-cržali, na njih zahtevo po začasni svobodi pa je bila določena kavcija v skupnem znesku milijona dolarjev.
Se iščejo ostanke egiptovskega letala
RIM, 3. — Tehniki letalske družbe »Misrair« so danes u-gotovili, da je kolo, ki ga je neka ladja zajela v morju pri otoku Elbi, pripadalo egiptovskemu »Viscontu«, ki je pred dnevi strmoglavil.
Danes se je še ves dan nadaljevalo iskanje ostankov letali. Neki helikopter je baje malo po sončnem zahodu zagledal oljnato mlako na morski površini blizu Portoferraia. Neki motorni čoln je prejel naročilo, da jutri še pred zoro odpluje na označeno mesto in v mejah možnosti pregleda tudi dno, ki na tistem mestu ni globlje od 100 m, voda pa
Na cesti med Zagrebom in Podsusedom
Igralka	Lian
se je včeraj
Igralec Mario Petri v bolnišnici v Novem mestu zaradi opekline
BEOGRAD, 3. — Danes je iz Beograda odpotovala skupina 24 profesorjev jugoslovanskih srednjih šol, ki bodo eno leto učili na gvinejskih srednjih šolah. Strokovnjake je poslala uprava za,tehnično pomoč Jugoslavije na prošnjo vlade republike Gvineje.
Danes sta se dogodili v Jugoslaviji dve težji prometni nesreči, ena v Beogradu in druga v Zagrebu, V Beogradu sta trčila dva tramvaja. Pri trčenju je bilo poškodovanih 45 oseb, med njimi 13 teže.
Do težke nesreče v Beogradu je prišlo na sledeči način: Na tramvaju, ki je vozil na progi številka 9 od železniške postaje navkreber proti Trgu Dimitrije Tucoviča, so neposredno pred postajo na trgu odpovedale zavore, tako da je začel drveti nazaj in se zaletel na razpotju med Nje-manjino in Miloša Velikog ulico v tramvaj, ki je vozil na progi štev. 7 za njim. Zaradi močnega sunka se je tramvaj štev. 9 iztiril, toda na srečp se ni prekucnil.
Po zadnjih vesteh so vsi teže poškodovani izven smrtne nevarnosti.
V Zagrebu pa se je avtomobil italijanskih filmskih igralcev Alfa Romeo s tablico Roma 49949 zaletel v av-tomobil-cisterno. Pri nesreči je bil teže poškodovan igralec Marino Luciano, ki so ga prepeljali v bolnišnico. Laže pa so	poškodovani filmska
je	zelo bistra,	tako	da	je tu-|	igralka	Liana Orfej, člani
di	s površja	možno	dobro o-1	filmske	ekipe Antonio Frata-
pazovanje.	I	nucchi,	Emanuele Spatafora
znanstveno-tehiričnega filma
BEOGRAD, 3. — V Beogradu so se danes pričela liberijsko - jugoslovanska gospo, darska pogajanja o trgovinski izmenjavi in možnosti udeležbe jugoslovanskih podjetij v industrijski izgradnji Liberije in o znanstveno-tehničnem sodelovanju.
Na mednarodnem festivalu znanstveno-tehničnega filma v Beogradu je prve tri dni bilo prikazanih 23 filmov. Po dosedanjem mišljenju kritike je največjo pohvalo dobil kanadski film «Vsemirje», ki je na letošnjem festivalu v Cannesu dobil prvo nagrado. Poleg sovjetskega filma «Cvetje v skalnatem svetu«, ki nazorno prikazuje, kako se v naravi in v laboratorijih ustvarjajo razni kristali, je pri občinstvu izzval največje zanimanje holandski film »Steklo«, ki nazorno prikazuje zapleten proces proizvodnje stekla in njegovo uporabo. Od domačih filmov so največjo pohvalo dobili filmi o raziskovanju in izkoriščanju jedrske energije v Jugoslaviji.
BUENOS AIRES, 3. — Na festivalu aeronavtike nekaj kilometrov od prestolnice je strojnica nekega letala začela sama streljati, ko je letalo letelo nizko nad zemljo. Krogle so ubile nekega moškega, ranile pa neko žensko. # * *
NIKOZIJA, 3. — Nadškof Makarios, predsednik ciprske republike, se je udeležil odkritja spomenika nekega Grka, ki je bil 1. 1957 v spopadu z Angleži ubit in ki so ga na splošno imeli za namestnika poveljnika EOKA Grivasa.
# # #
FREIBURG (Zah. Nemčija), Brigitte Bardot	3.	— Tu se je davi pričel pro-
BB je zapustila bolnišnico
in Anna Tasca di Cuto. Do nesreče je prišlo zaradi nespoštovanja prometnih predpisov in zaradi prehitre vožnje potniškega avtomobila.
V Novem mestu pa je v bolnišnici igralec Mario Petri, ki se je opekel med snemanjem f:lma »Rimske sužnje«. Njegove poškodbe so mnogo manj hude, kot se je v začetku mi-s’ilo. Zdravniki so napovedali, aa bo moral ostati v bolnišnici največ šest dni, poškodba pa re bo .mela nikakih stalnih p> sledic.
Mario Petri se je ponesrečil med snemanjem nekega prizora ko se on in igralec Guy Madison dvobojujeta. Eden V med igralcev je z mečem sunil barbarski trinožnik, poln žerjavice. Žerjavica je padla Pe-triju na gola ramena; opekline pa niso tako hude, kot se je najprej zdelo. Razen Petriia i i Madisona sodeluje pri filmu, ki je povzet pj Cezarjevem «De bello Gallico«, tudi igralka Kossana Podesta.
NICA, 3. — Brigitte Bardot, je zapustila kliniko St. Francis v Nici, kjer se je nahajala p) poskusu samomora z znatno ko-hčino strupa in s prerezom žil. Igralka se je odpeljala s svojim športnim avtomobilom ob 12.50 neznano kam.
Dr. J. Dupouy, ki je bil osebni zdravnik BB v Parizu v zadnjih petih letih, je časnikarjem izjavil, da bo igralka ponovno poskušala napraviti samomor, dokler ne ozdravi, se pravi, dokler se ne reši' svoje-
ga stanja obupanosti. Dejal je tudi, da bi bil strup, ki ga je igralka užila, postal* usoden po dveh urah. Povedal je nadalje, da je BB vprašala po svojem sinu in po svojih živalih. Ko so zdravnika vprašali, če je igralka spraševala kaj tudi za moža Jacquesa Char-nera, je odgovoril: «Ne morem odgovoriti na to vprašanje.« Vsekakor pa so zdravniki Char-nera, ki se sedaj nahaja v juž-nozahodni Franciji, obvesti'1. aa ni priporočljivo zanj, da U
sel v tem trenutku obiskat ženo.
Pozneje so sporočili, da bo BB zapustila bolnišnico. Francis Cosne, producent filma »Voulez vous danser avec mol«, v katerem 'gra BB, se je s časnikarji dogovoril, da ne bodo sledili njenemu avtomobilu. Časnikarji so to obljubili in so se obljube tudi držali. Brigitte Bardot, ki je bila videti zelo bleda in slabotna, se je lahko odpeljala brez spremstva novinarjev in fotoreporterjev,
ces proti »pošasti iz Freibur-ga», 23-letnemu Heinrichu Pommerenkeju, ki je obtožen štirih umorov, desetih poskusov umora, ropa in nasilja. Med procesom, ki bo trajal tri tedne, bo nastopilo 77 prič.
**.*
TRANI, 3. — Na procesu zaradi nesreče v Barletti je danes govoril odvetnik prof. Francesco Carnelutti, branilec občine Barletta.
* * #
KOELN, 3. — Robert Ser-vatius, odvetnik nacističnega kriminalca Adolfa Eichmanna, je danes z letalom odpotoval v Izrael, da se posvetuje s svojim klipntom. Ustavii se bo dva tedna v Tel Avivu.
* # *
RIM, 3. — Včeraj je umrl slikar Antonio Cannata, star 65 let. Njegova dela so bila razstavljena na številnih razstavah doma in v tujini in
teljev, ki poznajo slovenski jezik.
Teh natečajev za osnovne šole se bodo mogli udeležiti učitelji, ki imajo usposoblje-nestni izpit (titolo di abilita-zione) za poučevanje v osnovnih šolah slovenskega jezika in za srednje šole oni z lau-reo ali diplomo (laureati o diplomati), ki so obiskovali vsaj višjo srednjo šolo s slovenskim učnim jezikom...
V posebne stalne staleže se sprejme osebj'e ustreznega rednega stalnega staleža, pod pogojem, da mu je materni jezik slovenski in če vloži za to pros-i.jo.
Nadomestna mesta (supplen-ze) podeljuje šolski skrbnik osebju slovenskega materinega jezika, ki ima predpisane naslove».
Clen 6: *Ob prvi uveljavitvi tega zakona in neodvisno od določil prejšnjega člena se razpiše poseben natečaj, ki velja za nestalno osebje, ki uči sedaj v osnovmn in srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom, ali ki je v njin poučevalo vsaj tri leta, tudi ne zaporedoma, z oceno »dobro».
Ta natečaj se izvrši po naslovih in s kolokvijem, ki naj pokaže didaktično usposobljenost (idoneita didattica) kandidata v predmetih, ki jih uči.
K temu natečaju so pripup ščeni, in to ne glede na starostno dobo, ki jo predpisuje zakon, tisti, ki se niso mogli do uveljavitve tega zakona u-deležiti natečajev za šole s slovenskim učnim jezikom, pa čeprav so imeli predpisane naslove, ker so bile slovenske šole zatrte. K temu natečaju so pripuščeni tudi tisti, ki imajo pravico koristiti se dobrin člena S londonskega memoranduma od 5. oktobra 1954*.
*#*
Kakor vidimo iz vsega tega, se skušata zakonska predloga KPI in PSI, ki sta v parlamentarnih aktih ie dobro leto pred vladnim zakonskim načrtom od 19. julija 1960, boli ali manj približati zakonskemu odloku za šolstvo nemške manjšine in določilom londonskega memoranduma in Posebnega statuta. Ze zaradi izrednih razmer, v katerih je obnovljeno slovensko šolstvo cd leta 1945 dalje, to se pra vi 15 let brez zakonskih določil, ki naj bi urejala službe ni položaj slovenskih šolnikov in preprečevala, da bi zop-t in zopet odhajali učitelji brez pokojninskega zavarovanja na cesto, sta vnesla oba imenovana zakonska predloga razumne ukrepe v svoja določila. Vladni zakonski načrt tega sploh nikjer ni upošteval in ravna zaradi tega s slovensko manjšino po nacističnih načelih, ki je narode delil v Ilerrenvolke* in 'Sklavenvol
mnogo njegovih slik se naha-	i	,	,
•	„	.,	,	.. .	,ke*,	ko	postavlja slovensko
la v raznih galerijah. | manjšino pri urejevanju nje-
fllMMItlMIlIIIIIIIIIIMillinillfllltllllllllMIIIIHMIIIIIlUIMMIinillllllllllllltllMItliniillllllltlllllllll
Prvi primer v zgodovini
Zasebnik toži državo
pred evropskim sodiščem
Ce lozilelj pravdo dobi, mu bo morala Irska plačali škodo
STRASSBURG, 3. — Zelo zanimiv proces se je pričel da-r.es v Strassburgu. Irski državljan Gerard Laiveless toži vlado svoje dežele pred evropskimi sodniki.
Razprava se je pričela danes dopoldne pred evropskim sodiščem za človeške pravice. To je prvič v zgodovini, da se je kako mednarodno sodišče sestalo, da izda razsodbo, ki obvezuje v vprašanju, ki zadeva pravice človeka.
Lawless je že 8. novembra 1957 tožil irsko vlado, ki ji je očital, da ga je dala 11. julija 1957 aretirati, ker je bil osumljen, da pripada neki ilegalni organizaciji, in da ga je za pet mesecev internirala v taborišču Curtagh, ne da bi bila proti njemu prijavljena kaka obtožba in ne da bi bil sojen. Na ta način je po mnenju Lavvlessa vlada kršila konvencijo o pravicah človeka, ki je bila podpisana v Rimu 1950. in ki so jo ratificirale vse države članice evropskega sveta razen Francije.
Lavvles je spravil vso zadevo pred evropsko komisijo za človeške pravice, toda 4. aprila je ta komisija sporočila, da dejstvo, da je tožitelj zaprt, ne predstavlja kršitve konvencije. Vendar pa je komisija predala vso stvar evropskemu sodišču zaradi temeljne važnosti predloženega problema.
Sodišču predseduje Renč Cassin (Francija); sestavlja pa ga še šest članov: po en Irec, Turk, Italijan, Luksemburžan, Islandec in Grk. Današnja razprava je bila posvečena dolgi razlagi spora. Delo sodišča se bo zaključilo 5. oktobra. Ce bo sodišče razsodilo v korist tožitelja, mu bo morala Irska plačati škodo.
PARIZ, 3. — Med prvo svetovno vojno so francoski vojaki radi prepevali pesem Ma-deleine. Napisal jo je Robert, ki jo je najprej namenil neki skupini godbenikov, potem pa se je pesem preselila v vojaške enote. Sele po nedavni skladateljevi smrti je obrambno ministrstvo priznalo to pesem »za svojo« in dalo avtorju zasluženo priznanje. Robert, ki je nekoč dirigiral v Elizejski palači, je
pred kratkim umrl v službi kot — nočni čuvaj.
* * *
WASHINGTON, 3. Predsednik Dwight EEisenhower je z današnjim dnem dosegel »rekord« v starosti na predsedniškem mestu ZDA. Prejšnji »rekord« je imel Andreiv Jackson, ki je zapustil Belo hišo 4. marca 1833, enajst dni preden je dopolnil 70 let. Eisenhower pa bo imel 70 let 14. oktobra.
* * *
BOGOTA’, 3. — Zaradi vzklika »Ogenj!« je nastala v nekem kinematografu velika panika. Vse je drlo v vratom, tisti, ki so bili na galerijah, pa so skakali v parter. Pri tem je bilo šest oseb ubitih in 23 ranjenih.
# * *
KAMERUN, 3. — Ker je bil prenapolnjen, se je neki brod na reki Mbam prevrnil. Okrog 50 oseb je pri tem našlo smrt ali so se izgubile. Samo tri so uspele rešiti se.
n ih najosnovnejših narodnih svoboščin na manjvredno stopnjo nasproti nemški manjšini. Pokopani Rossijev načrt je te predvideval vsaj v malem neke razumne ukrepe v členu I, ko pravi:
...«Ob ustanovitvi šol in tečajev, kot jih odreja drugi odstavek člena 1, je: 1. učno osebje, ki je v rednih seznamih in dodeljeno na službovanje v šolo s slovenskim jezikom, vpisano na prošnjo v sezname, kot jih predvideva prvi odstavek tega člena, m sicer v mejah stolic in mest predvidenih v seznamu za vsako šolo... 2. nestalno osebje. ki je poučevalo vsaj pet šolskih let s kvalifikacijo ne slabšo od »sposoben« (Valente) v srednjih šolah in tečajih s slovenskim jezikom, lati ko doseže v mejah stolic m mest imenovanje v gori navedeni seznam, potem ko so bili izvršeni vpisi, kot jih navaja predhodni odstavek: imenovanje se izvrši z natečaji po naslovih in z izpiti na način, ki ga bo odobril prosvetni minister...*
Ce slovenska manjšina ni bila niti s takimi določili popolnoma zadovoljna in je k. njim predlagala podobne, kot sta jih povzela zakonska predloga KPI in PSI, kako naj sprejme brez pripomb in brez zahtev po popravkih krivična določila v sedanjem vladnem zakonskem načrtu? Slovenska manjšina ponovno zahteva, da se v vseh pogledih ravna z njo kakor z^ ostalimi manjšinami v Italiji in da se v tem smislu uredi pošteno, uvidevno in z razumnimi ukrepi nevzdržen položaj slovenskih šolnikov, v katerem so v velikem številu ie od leta 1945 dalje.
S. N.
nmiiniiiiiiHiiiiiMiiiiMMiiiiimnniimiii,,,,,,
Nemci: potujoč narod
(Nadaljevanje s 3. strani)
nja je kubanski premier danes najpopularnejša osebnost v vseh državah Južne Amerike. In ta minister bi prav gotovo ne bil to. kar je, če bi v tem ne videl »komunistične nevarnosti« za Južno Ameriko, posebno ker je šel ne pot sicer kot nepovabljeni zato da dovolj vnet agent antikomunizma. Iz vsega njegova razlaganja je bilo razvidno, da se je v teh deželah zanimal tudi za tiste južnoameriške vodilne ali vplivne osebnosti, ki bi po njegovem mogle biti — agenti komunizma.
Izmed teh sl je v svojo beležnico zapisal tudi ime brata argentinskega predsednika Frondizija. Seveda je kot »komunistični agent« na njegovem seznamu tudi Fidel Castro, ter njegov brat Rau Castro. Zahodnonemški minister-potujbči agent' antikomunizma pa je odkril komunista tudi v nekem znanem brazilskem arhitektu, ki ga sicer ni imenoval, ki pa da je izredno pomemben, ker mu je predsednik Kubičen poveril nalogo izvesti urbanistični načrt nove brazilske prestolnice Bn-silie.
Zdi se pa, da je zahnodno-nemški minister — potujoči a-gent antikomunizma v svoji vnemi in v svojem navdušenju nad ražpoioženjem v južni Ameriki na nekaj pozabil. Bolje oi rekli, skoraj pozabil, ker so ga na to spominih novinarji, katerim je to svoje navdušenje delil. Mož je namreč «skoraj pozabil« na nacistične zločince, ki jih je v Južni Ameriki veliko, ker so po zlomu nacizma 1945 našli zatočišče le tam. Na neposredno vprašanje, koliko je nemških nacistov danes n. pr. v Argentini, je nemški minister odgovoril, da ne more povedati, ker da se mnogi krijejo pod tujimi imeni. Toda zanimivo je, da so Eichmanna, ki se je prav tako skrival pod tujim imenom, odkrili izraelski agenti in ne agenti, ki bi jih v Južno Ameriko poslal Bonn. To je tudi razumljivo, kajti mož, ki je šel »na lov« za komunisti, ni utegnil ukvarjati z lovom za nacisti.
B. D.
Gospa Maccleary iz Lulinga v Texasu je poslala Hruščevu medeno torto, toda preden Je torta prišla na mizo, so jo poslali na pregled na Roentgenove žarite
V Padovi razstava o uničevalnih taboriščih
V Padovi so odprli razstavo, na kateri so z velikimi fotografijami, ki jih je okrog sto, ter z drugimi reprodukcijami prikazane grozote uničevalnih taborišč, v katerih je poginilo devet milijonov taboriščnikov. Med žrtvami so bili moški, ženske in otroci. Razstava, ki bo odprta do 9. oktobra, je zelo obiskana. Ni pa izključeno, da se ne bi našli tudi taki, ki jim niso všeč take razstave, čeprav je v taboriščih pomrlo tudi 40.000 Italijanov.
130 milijonov za umetnine na beneški bienali
Pred nekaj dnevi Je poteklo sto dni, odkar je odprta mednarodna umetniška bienala v Benetkah. Bliža se konec razstave, ki bo zaključena 16. oktobra. Doslej je razstavo obiskalo 126 tisoč oseb, kar je na približno isti ravni kakor pri prejšnjih biena-lah. Zelo dobri pa so bili na letošnji bienali posli s prodajo umetnin. Sklenjene so že bile kupčije za 570 razstavljenih del za skupno vsoto 130 milijonov lir. Čeprav razstave še ni konec, je to število vendar že znatno višje, kot je bilo dokončno število ob sklepu razstave 1958; te. daj je bilo prodanih 556 del za 103.687.000 lir. Italijanski umetniki so v celotni vsoti zastopani s 40 odstotki. Najdraže so prodali neko Magnel-lijevo platno; za 7 milijonov lir, od tujih pa je dosegel najvišjo postavko ameriški slikar Hans Hofman s 5 milijoni.
Prve
nagrade
niso
podelili
Pri mednarodnem natečaju «G, B. Viotti« raz. sodišče ni podelilo prve nagrade za petje. Pač pa je podelilo drugo nagrado sopranistki Kristini Radek iz Katovic (Poljska) ter tretjo nagrado ex aeguo sopranistki Polyni Savridi iz New Yorka ter sopranistki Louisi Bozabalian iz Bejruta (Libanon). Dve zlati medalji sta prejeli sopranistka Ar-lenz Saunders iz New Yorka ter sopranistka Filomena Piccoli iz Poz-zuolija pri Neaplju. Tudi med moškimi ni bilo nobenega, ki bi si pridobil prvo nagrado. Drugo nagrado sta ex aequo prejela tenorist George Irvin Shirley iz Indianapolisa (ZDA) ter baritonist Licinio Mon-tefusco iz Rho (Milan). Tretjo nagrado je odnesel basist Enrico Fiesso-re iz Bra (Cuneo) ter basist Do Garrard iz Kanade. Zlato medaljo je dobil japonski basist Takao Okamura iz Tokia.
Za koga je Eritrejec zadel
frinajstico?
Župnik iz La Cassa v Piemontu ima pri sebi 20-letnega Eritrejca, ki so ga še majhnega našli frančiškanski misijonarji nekje v gozdu skoraj na meji med Eritrejo in Sudanom. Pripeljali so ga najprej v Asmaro, nato pa v Italijo. Izročili so ga omenjenemu župniku, ki ga je naučil pisati in čitati, nakar je fant’ dovršil osnovno šolo, lani pa še nižjo trgovsko šolo. V petek je šel z župnikom v Turin in pri tej priložnosti je v nekem baru izpolnil obrazec za totocalcio. Sreča je hotela, da je Eritrejec zadel s trinaj-stico dva milijona in pol. Seveda bo sedaj nastalo vprašanje, čigav je denar, njegov ali njegovega dosedanjega reditelja.
PRIMORSKI DNEVNIK
4. oktobri
Drugo kolo nogometnega prvenstva A in B lige
Presenetljiva poraza Fiorentine in Milana Gladki zmagi Juventusa
V B ligi poraz Marzotta na domačem igrišču - Palermo in Genoa prisiljena na delitev točk
A LIGA
IZIDI
•Atalanta-Spal					1-1	
•Bologna-L.	Vicenza				1-1	
•Catania-Lecco					2-0	
•Inter-Bari					2-1	
•Juventus-Lazio					3-1	
•Napoli-Torino					1-1	
*Pa>dova-Milan					4 1	
* Roma-Udi nese					6 1	
* Sam pdo r i a-F i o r en t i n a					3-1	
lestvica						
Roma	2	2	0	0	9 1	4
Juventus	2	2	0	e	4 1	4
Sampdoria	2	2	0	0	4 1	4
Inter	2	2	0	0	7 2	4
Padova	2	1	1	0	5 2	3
Bologna	2	1	1	0	4 2	3
Napoli	2	1	1	0	4 3	3
Fiorentina	2	1	0	I	5 3	2
Milan	2	1	0	1	4 4	2
Spal	2	0	2	0	2 2	2
Catania	2	1	0	1	2 3	2
L. Vicenza	2	0	1	1	3 4	1
Torino	2	0	1	1	1 2	1
Ataianta	2	0 0		1	2 6	1
Bari	2	0	0	2	1 5	e
Lazio	2	0	0	2	2 6	0
Lecco	2	0	0	2	0 6	0
Udi nese	2	0	0	2	1 7	0
V pretekli nogometni nedelji ni šlo vse tako gladko za priznane in opevane najboljše enajstorice prvenstva A lige. Posebno porazno je bilo za Fiorentino v Genoi in za Milan v Padovi. Dva niti toliko presenetljiva rezultata torej, pa čeprav je treba dodati, da presenečajo doseženi goli.
Sampdoria je bila v nedeljo naravnost nepremagljiva:
Brighenti, Skoglund, Berna-sconi in tudi že priletni Cuc-chiaroni so posebno v drugem polčasu zaigrali kakor so sami hoteli in so dobesedno izigravali florentinske igralce, ki se nikakor niso mogli znajti.
Najbolj presenetljiv rezultat pa je prišel iz Padove, kjer je gostoval Milan. Več ali' manj je bilo pričakovati neodločen izid, toda domačini se z delitvijo točk niso hoteli zadovoljiti in so po zaslugi izredno učinkovitega Milanija, ki je sam dosegel tri gole, spravili goste ponižno na kolena.
Nič manj uspešna ni bila Roma, ki je našla v Manfre-diniju odličnega goleadorja. V nedeljo je Manfredini dosegel tri gole in že po prvem unevu prvenstva vodi v lestvici strelcev nič manj kot s šestimi zgoditki. Ce bo šlo tako naprej, tedaj bo znala Roma v letošnjem prvenstvu zadovoljiti svoje navijače in tudi presenečati z izrednimi mesti na vrhu lestvice, če že ne s prvim, kjer se sedaj nahaja. 2rtve učinkovitih napadalcev iz Rima so bili tokrat Videmčani, ki nikakor niso mogli ustavljati hitrih nasprotnikov niti z njihovo zaprto obrambo.
Juventus in Inter pa nista Ijevati neodločen izid. Z istim razočarala in sta zmagala. I-1 rezultatom se je končala tu-
gralci prvega moštva so z lahkoto odpravili Lazio, medtem ko se je moral Inter precej spotiti, da je prisilil borbene nogometaše iz Barija na kolena. Tekma je bila dolgočasna in grda, ker so bili nekateri igralci Interja izven forme, gostje pa so se skušali z vsemi silami braniti in so se tudi posluževali grobosti.
Tako Bologna kot Napoli sta v prvi tekmi pred domačim občinstvom popolnoma razočarala in odpovedala. V Bologni so gostovali igralci iz Vi-cenze, ki so domačine držali v šahu. Bologna je sicer vodila z 1:0, toda enajstmetrovka, ki jo je streljal v 39’ drugega polčasa Savoini za Lane-rossi, ji je prekrižala vse na-de za zmago. Nič bolje ni bilo v Neaplju, kjer so si znali le povprečni Turirfčani izvo-
Letošnji debut na stadionu pri Sv. Soboti
Prihodnje tekme (9. 10. 60)
Catania-Atalanta; Fiorentina-Bari; L.R. Vicenza-Sampdoria: Laziio-Napoli; Lecco-Padova; Milan-Bologna; Spal-Juventus; Torino-Rcma; Udinese-Inter.
B LIGA
IZIDI	j
»Alessandria-Pro Patria 2-0 »Catanzaro-Novara	2-0
»Como-Genoa	2-2
•Foggia-Simm. Monza 0-0 Sambenedett.-*Marzotto 1-0 •Palermo-Mantova	, 0-0
»Prato-Venezia	f	1-1
•Reggiana-Farma s 1-1 »Triestina-Brescia	1-0
•Verona-Messina	2-1
LESTVICA
Palermo
Alessandria
Parma
Venezia
Sambened.
Como
Catanzaro
Messina
p. Patria
Marzctto
Simmonza
Novara
Verona
Triestina
Brescia
Prato
Reggiana
Foggia
O. Mantova
Genoa
116 4 1 116 3 1 110 3 1 110 3 1 110 2 1 110 3 2 16 12 1 10 14 2 10 13 2 10 12 2 0 2 0 1 1 10 1 2 2 10 1 3 S 10 1 13 0 11 12 1 0 11 13 1 0	11	13	1
0	11	0	2	1
0	11	0	3	1
0	11	3	4	9
Domača zmaga Triestine z edinim golom Fortunata
Splošni vtis: moštvo je tehnično slabše, toda kondicijsko boljše kot lani Dobra obramba, napad brez strelcev
TRIESTINA: Luison; Bernard, Brach; Larini, Frlgeri, Rocco- Trevisan, Rebizzi, Demenia, Sadar, Fortunato.
BRESCIA: Brotto: Martini, Ratti; Magri, Ferrazi, Tur-ra; Fogar, Szoke, Cella, Favalii Albini.
STRELEC:	v	35’	prvega polčasa Fortunato (T.).
SODNIK: Parisi iz Messine. GLEDALCEV: 6.000. KOTOV: 3:3. V 9’ drugega polčasa sta bila izključena iz igre Ferrazi (B.) in Fortunato (T.).
NA KRATKO O IGRI
Prihodnje tekme (9. 10. 60)
Alessandria-Foggia; Brescia-Como; Catanzaro-Pro Patria: Genoa-Verona; Ozo Mantova-Triestina; Palermo-Novara; Parma-Marzotto; Sambenedet-tese-Prato; S. Monza-Messina; Venezia-Reggiana.
Športne stave
TOTOCALCIO Atalanta-Spal Bologna-L.R. Vicenza Catania-Lecco Inter-Bari juventus-Lazio Napoli-Tcrino Padova-Milan Roma-Udinese Sampdoria-Fiorentina Como-Genoa Prato-Venezia Reggiana-Parma Triestina-Brescia
KVOTE: 13 — 2.600.000; 12 — 101.000 lir.
TOTIP
l. —	1)	Double Scotcta	2
	2)	Crevalcore	1
2. —	1)	Favonia	1
	2)	Creso	1
3. —	1) Cartage		2
	2)	Aureliana	X
4. —	1)	Erie	2
	2) Mag., Batello		1 X
5. —	1)	Pripet	1
	2)	Me ra no	2
6. —	1)	Maruccita	X
	2)	Squero	2
KVOTE: Z 12 zadetki nobene ga dobitnika; 11 — 179.151; 10 — 17.188 lir.
Otvoritveno srečanje nove nogometne sezone na tržaškem stadionu je poteklo v znamenju dveh popolnoma različnih polčasov. V prvem je diktirala igro Triestina, v drugem pa so prevladovali gostje. V prvem polčasu pogosto ni bilo na polovici domačih niti enega igralca razen vratarja, v drugem pa je bil položaj često nasproten. Toda o kaki izraziti premoči enih ali drugih ni mogoče govb-riti. Res je sicer, da so bili gostje bolje poVezani na sredini igrišča, zato pa so bili domači nevarnejši v napadu.
Vratar Brescie je moral posredovati že v prvih minutah strel Rebizzija, nato pa v razmeroma redkih presledkih še na strele Trevisana (6’), Fortunata (12’), Sadarja (17’), Fortunata (18’, 30’,	34’), pa
še Trevisana in Rebizzija. V vsem tem času Luison praktično ni imel nobenega dela, ker so se napadi gostov zaustavljali ob čvrsti obrambni črti Triestine.
Edini in odločilni gol je padel v 35’ prvega polčasa po izključni zaslugi Fortunata, ki je prestregel predložek Rebizzija Sadarju na mestu srednjega napadalca, se z žogo spretno prebil na položaj desne zveze (z levega krila!), preigral nekaj nasprotnikov in z daljave okrog 22 m silovito prizemno streljal v levi spodnji kot. Brotto se je vrgel prepozno in žoga je obtičala v mreži.
V drugem polčasu nič posebnega. Igra je v glavnem lebdela na polovici domačih z neurejenimi napadi gostov ter z redkimi in tudi ne preveč nevarnimi razbremenilnimi protinapadi domačih. V zadnjih minutah je moral Luison prvič resno posredovati pred Turro, kar pa je odlično o pravil.
Na nizek nivo igre v dru-
gem polčasu je vplivala tudi stroga, toda umestna odločitev sodnika, ki je izključil iz igre domačega napadalca Fortunata in srednjega krilca gostov Ferrazija.
»NOVA TRIESTINA«
Kljub zmagi, celo zasluženi zmagi, nas nova Triestina ni mogla prepričati. Ne glede na to, kaj bo trener lahko iz lije še napravil v bodočnosti, je treba ugotoviti, da za se-riaj igra brez določene taktične sheme in tudi brez medsebojne povezave z mnogimi individualno šibkimi točkami. Predvsem je slaba v krilski vrsti, zaradi česar je popolnoma odpovedala povezava med obrambo in napadom. V napadu razen Fortunata ni strelcev. Boljši vtis je naredila obramba, ki bo po vseh znakih sodeč tudi v bodočnosti morala nositi največje breme.
Za razliko od lanske formacije je letošnja tehnično brez dvoma slabša, je pa kondicijsko in fizično dobro zastavljena.
... IN O POSAMEZNIKIH
Individualno izstopa levo krilo Fortunato, ki je že sedaj nad svojim lanskim povprečjem. Zdi se, da je edi. ni v napadu, ki ima jasne i-deje in odločen ter precizen strel, ima pa tudi nekaj hib. Predvsem je pretiran indivi. dualist, pri čemer ga slaba igra soigralcev le delno opravičuje, razen tega pa ima tu. di preoster značaj, ki utegne povzročati še velike preglavice njemu samemu in pa celotnemu moštvu. Njegova iz ključitev iz igre je zaradi tega že kot lekcija kar primerna čeprav neposredna krivda za incident ni bila na njegovi strani.
Poleg Fortunata je v celoti
Jugoslovansko nogometno prvenstvo
Po sobotni presenetljivi zmag1 OSK Beograd izpodrinil Vojvodinj
V II. zvezni ligi neodločen izid ljubljanskega Odreda v Osijeku Visok poraz Novogoričanov v Celju
zadovoljil tudi Brach, borben, požrtvovalen in avtoritaren kot v najboljših časih. Tudi Frigeri na mestu srednjega krilca je imel mnogo več srečnih trenutkov kot nesrečnih in nekatere njegove intervencije z glavo v prvem delu igre so bile naravnost izredne. V drugem polčasu je zgubil orientacijo, kar pač dokazuje, da ni rojen centerhalf. V obrambi sta zadovoljila tudi Bernard, ki mu stalno mesto v moštvu najbrž ne bo ušlo, in Luison, ki pa niti ni imel priložnosti, da bi se izkazal.
Krilska vrsta je igrala v zasilni formaciji zaradi odsotnosti Degrassija in Marango-na. Larini ni prepričal, dobili pa smo vtis, da gre prvenstveno za defenzivnega i-gralca. Mladi Rocco ni razočaral, toda formata jasno še ne more imeti.
V napadu — punto dolens — ni strelcev (Fortunato je izjema). Rebizzi je vsekakor pretežak in premalo okreten. Učinkuje samo s svojo poja-vo. Demenia je brez idej, je pa zato morda najboljši teh-ničar. Z večjo prodornostjo in boljšim strelom bi lahko bil odličen centerfor. Sadar je i-gral ves čas v senci. S sodbo o njem bomo raje počakali. Trevisan je fizično prešibak za 90-minutni napor in tudi kot nogometaš še ni formiran.
SE ENO POGLAVJE
Sodniki so v Italiji poglavje zase, kar je njihov elitni predstavnik Lo Bello pokazal tudi na olimpiadi. Parisi je sicer dobro začel, potem pa je povsem izgubil razsodnost duha in njegove odločitve so razdražile igralce in gledalce. Njegove napake so kvarno vplivale na igro.
di tekma med domačo Atalan to in gostujočim Spalom, ki je šel na igrišče z verižno o-brambo. Prvi so šli v vodstvo gostje, ki so izrabili napako obrambe domačinov, toda ti so v drugem polčasu izenačili. Več pa niso mogli doseči, ker so morali igrati z desetimi igralci.
V Catanii je bil praktično derby obeh novincev v tej nogometni skupini. Tako domačini kot gostujoči igralci iz Lecca so pokazali počasno in nelepo igro. To pa verjetno zaradi strahu, da ne bi precej odprli obrambi, s čimer ne bi bilo izključeno presenečenje. Prvi, ki so resno šli v napad, so bili ravno domačini, katerim se je posrečilo zadati gostom, s katerimi so se že v prvenstvu B lige večkrat srečali, prvi poraz.
###
Tudi v B ligi je bilo nekaj presenečenj: predvsem je treba omeniti Sambenedette-se, ki si je šla po zmago nič manj kot na igrišče v Valda-gno, kjer je prisilila Marzot-to, da ji je prepustil obe točki. Med nepričakovane rezultate lahko štejemo neodločen izid srečanja moštva OZO iz Mantove v Palermu, kjer domačini nikakor niso mogli prebiti obrambe gostov vse do 41’ drugega polčasa, ko je Morosi ostro streljal. Zoga se je odbila od notranje strani vratnice in se je znašla ponovno v polju. Domačini so bili prepričani, da jim bo sodnik priznal gola, toda slednji je bil drugačnega mnenja. Po posvetu s stranskim sodnikom je dal ukaz za nadaljevanje igre, s čimer je jasno pokazal, da gola ne priznava. Resnici na ljubo pa je treba povedati, da je bila žoga že v rrreži in marsikateremu se je zdelo, da se je odbila ponovno v polje od železnega opornika vrat. Gledalci, ki so do usodnega trenutka žvižgali domačinom, so svojo jezo zvrgli na sodnika in njegova dva stranska pomočnika, katere so ob koncu igre obsuli s kamenjem. Slab začetek torej za Palermo, ki se sedaj ne bo mogel izogniti disciplinskemu ukrepu.
V Veroni je že kazalo, da bodo morali domačini prepustiti zmago gostujoči Messini, ko je stopil na plan mladi Cosma, ki je z dvema goloma najprej izenačil stanje in nato tudi dosegel zmagoviti zgo-ditek. Brez dvoma so se danes domačini izkazali z njihovim glavnim orodjem hitrostjo, proti kateri gostje niso mogli najti uspešnega proti sredstva.
Genoi je v nedeljo precej trda predla v Comu, kjer se je znašla z dvema zgoditko-ma v mreži. Gostje pa niso obupali in so po drugem golu šli v napad, ki jim je prinesel izenačenje.
Brez zmagovalcev in poraženih so se zaključila tudi srečanja med Reggiano in Parmo, Pratom in Venezio ter Foggio in Simmenthal iz Monze, medtem ko sta Catanzaro in Alessandria odpravili z 2:0 njuna nedeljska nasprotnika Novaro in Pro Patria.
S sobotno zmago nad Vojvodino, ki je presenetila vse poznavalce nogometnih razmer v Jugoslaviji, se je Beograd zasidral na prvo mesto lestvice I. zvezne lige. Vojvodina je morala zaradi nepredvidenega spodrsljaja prepustiti vodstvo moštvu, ki je danes morda v najboljši formi.
V ostalih tekmah je največ presenetila enajstorica z Reke,
ki je sprejela v goste nevar no moštvo Partizana iz Beograda. Prognoze so bile v prid Beograjčanov, toda na igrišču se je stanje popolnoma spreobrnilo. Beograjčani so sicer prvi šli v vodstvo, vendar niso mogli prisiliti odlične domačine na kolena. Ti so vztrajno napadali, kar jim je prineslo uspeh:	domačini
letnim članom I. zvezne lige Slobodo. To pa tem bolj, ker je bilo srečanje v Tuzli.
Ljubljanski Odred, ki je šel gostovat v Osijek, se je vrnil domov z dragoceno točko. Gostje so si znali priboriti na igrišču Proleterja neodločen izid, kar popolnoma u-streza dejanskemu stanju na igrišču. Ze v začetku igre so začeli Ljubljančani napadati
so šli ob koncu tekme zrna- in so tudi nevarno ogrožali
goviti z igrišča.
V kolikor je Hajduk razočaral v Beogradu, kjer je moral prepustiti zmago Crve-ni zvezdi, toliko bolj je Splitčane zadovoljilo njihovo drago prvoligaško moštvo, ki si je privoščilo zmago nad Sarajevom z rezultatom, ki jasno priča o stanju na igrišču Končno je treba omeniti še neodločen izid srečanja med Veležem in Vardarjem ter pičla, a zadostna in zaslužena zmaga Dinama nad Rad-ničkim.
Rezultati nedeljssih tekem: Split-Sarajevo 5:3 (2:0) Dinamo-Radnički 2:0 (1:0) Rijeka-Partizan 2:0 (0:1) Velež-Vardar 0:0 (0:0)
C. Zvezda-Hajduk 2:1 (0:1)
II. ZVEZNA LIGA
Tretje kolo je bilo v znamenju derbyja vodilnih enaj-storic Zeljezničarja in Treš-njevke. Zmaga je pripadla prvemu z visokim rezultatom, kar brez dvoma predstavlja presenečenje. Nič manj presenetljiv ni neodločen rezultat tekme med novincem v tej skupini Karlovcem in lansko-
vrata nasprotnikov. Premoči pa Odred ni znal izrabiti in ko so šli domačini v napad, je malo manjkalo, da niso zadeli cilja: na srečo Ljub-. Ijančanov je Stokič sam pred golom zastreljal največjo priložnost dneva.
V protinapadu so prišli Ljubljančani z ostrim in nepričakovanim strelom Brezigarja v vodstvo, katerega pa so obdržali le malo časa. Samo tri minute kasneje je Reti z glavo presenetil ljubljanskega vratarja in s tem dosegel izenačenje.
Rezultati:
Proleter-Odred 1:1 (1:1) Celik-šibenik 2:1 (1:0) Borac-Lokomotiva 1:1 (0:1) Zagreb-Varteks 4:1 (2:1) Zeljez.-Trešnjevka 4:0 (2:0) Sloboda-Karlovac 1:1 (0:1)
iiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit'
TENIS
BOLOGNA, 3. — Lazzarino in Pericoli sta si v današnji finalni borbi osvojili naslov državnih prvakinj v doublu r.a ženske. V nedeljo je v singlu za moške zmagal Merlo, v doublu oa Pietrangeli in Sirola.
Itll II lllll lil II lllll IIIIIIIIIIIIIIIHIII1IIMIIIIIIIIII IllltlllltltlllllllllllllllllllllllUimi tlHIH llIHIIHtlll
Italijansko veslaško prvenstvo
O GOSTIH
Brescia ni opravičila pričakovanj. Sarosi bo moral s svojo enajstorico še mnogo delati. V primerjavi s Triestino pa ima na vsak način boljšo zasnovo igre in tudi njeni elementi so boljši, tako da ji je mogoče obetati lepo prihodnost.
KOLESARSTVO
MILAN, 3. — Angleška kolesarka Beverly Burtonova je danes ortkinila poskus rušenja svetovnega rekorda v enourni vožnji. Burtonova je prevozila v 30’ 20 297 km. Predvidevajo da bo Angležinja vnovič poskusila v prihodnjih dneh.
Prepričevalna zmaga Rebeka v skiffu
Petriju in Mosettiju naslov državnega prvaka v dvojcu brez krmarja
SLOVENSKA CONSKA LIGA
V tej skupini je vodeče
moštvo iz Maribora zabeležilo po zaslugi ljubljanske Ilirije poraz, ki ga je spravil s prvega mesta v lestvici na tretje. Na njegovo mesto se je vsi-dral celjski Kladivar, ki je v nedeljo dosegel visoko zmago na igrišču Nafte. Tudi drugo celjsko moštvo Olimp je doseglo visoko zmago nad Novo Gorico, ki se je samo v prvem polčasu uspešno branila in je bila včasih tudi prav nevarna.
Novogoričani so šli prvi v vodstvo s Križajem, toda njihovemu golu so domačini odgovorili s tremi. Šele v drugi minuti drugega polčasa je Uršič znižal rezultat na 3:2. Novogoričani niso mogli več prodreti skozi obrambo domačinov, medtem ko je bil O-limp še trikrat uspešen:
Rezultati:
Olimp-N. Gorica Ilirija-Maribor Slovan-Krim Nafta-Kladivar Triglav-Sobota Rudar-Ljubljana
6:2 (3:1) 2:0 (0:0) 0:1 (0:1) 0:6 (0:2) 1:2 (0:2) 1:1 (1:0)
Beograd
Vojvodina
C. zvezda
Split
Rijeka
Paitizan
Velež
Dinamo
Radmčki
Hajduk
Vardar
Sarajevo
. ZVEZNA UGA j;1 j
1 2
0 5:J
I
2 • SI 2 » :i J 11:1 9 3 : 1 1 I J ; 1
i! j!
Zeljezničar Lokomotiva Čelik Šibenik Trešn.icvka Zagreb Slobcda Odred Varteks Proleter Borac Karlovac
s*! s;
2»!
2 0
Vl zvezna^a,., ,
3 “ ' 1 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3
0 2
0	2 1 i
0 9 \ : 1
01	Sl
9 \ 2 2* '
# ‘fe
SLOV. CONSKA^, J;—	2	f	.	n	5:1
Kladivar Sobota Maribor Ilirija Krim Olimp Slovan Ljubljana Rudar Triglav Nova Gorica Nafta
7(0
i*!
3	2	9 J	j:3
3	?	9 ,	4:1
3 !l*
3 ? ® * 3:4
1	0	2 i
3	?	\ !	3:5,1
3 tl\n\
3 1 S l 1:|!
j !!i•"
Ml m lllll l M nlltll m ■■ n ■■■ til.miiimimllliimimiiiimmllim""""""
Odbojka za pokal Julijske krajine
minul
mil'"1
m
Tudi v drugi tek'0 poraz	Bor ovihigr^
Tokrat je ekipa Casa della Lampada zma§
V povratnem kolu tekmovanja za pokal 3“'niJ0y0o
in Furlanije so se Borove igralke odbojke p°n°^elo
rile s šestonco Casa della lampada. Tokrat s« ne(jeljski ke Bora težja nalogo, ker so se nasprotnice P°	►
kušnji dobro pripravile in so pazile na vsako	žSt
niso več podcenjevale nasprotnic, so že v zac uveljaviti svojo premoč.	.Airtfl
Igralke Casa della lampada——-----------" . "“,e bil
so sicer zapravile prva dva Na splosna 3 _,^n0 sl „o&r servisa, kar pa jim ni dosti
SALO’, 3 — V zadnjem dnevu italijanskega veslaškega prvenstva za juniorje in senjo:je, ki je bilo na Gardskem jezeru. so Tržačani prišli do dveh naslovov: Rebek (Ginnastica Triestina) Je postal prvak v :kiffu, Petri in Mosetti, prav tako člana Ginnastice Triestine, pa v dvojcu brez krmarja.
Lahko se reče. da tudi druge
žaškenosadkp niso razočarale ... A (Rebek) i 43 3, 2. Po-
NAMIZNI TENIS
Nedeljsko srečanje med ekipama Škamperla in nabrežin-skega prosvetnega društva .-e je končalo z zmago prvih s 7:2.
tržaške posadke niso razočarale V skiffu je D’Ambrosi (Marina Mercantile) popustil šele proti koncu proge in se je moral zato zadovoljiti s tretjim mestom za neapeljskim veslačem. V dvojcu s krmarjem je tržaški Libertas zasedla četrto, medtem ko se .ie v double scul-lu Ginnastica Triestina plasirala na drugo mesto.
Tehnični rezultati zadnjega dne orvenslva so sledeči:
Četverec s krmarjem: 1. MOTO GUZZI 6’58"4; 2. Moto Guz-zi (junior) 7’05”; 3. Marina Mi-litare ^abaudia (juniores) 7’ in 05”8; 4. Canottieri Lario (Como) 7’!8"; 5. Lecco; 6. Guardia di Finanjza (Gaeta).
Dvo.ec brez krmarla: 1. GINNASTICA TRIESTINA 7’27”8 (Preti in Mosetti): 2- Canottieri Dongo 7’37"3; 3. Marina Milita-re Sanaudia 8’05”5; 4. Rovvin Club Genovese 8’10”; 5. Jonica Catama 8T8"8; 6. Canottieri Lario (Como) 9’38”5.
Skifi: 1. GINNASTICA TRIE-
sillipo (Neapelj) 7'55"5; 3. Malina Mercantile (Trst) 8’; 4. Re-nete 8’o6”3; 5. Lecco 8'H”1; 0 Adria iTrst) 8’12"2.
Dvojec s krmsrtem: 1. ARMI-DA TORINO 7’42"9; 2. Vittori-no da Feltre 7’51”5; 3. Posilli-po 7’53”3; 4. Libertas (Trst) 8'03”; 5. Canottieri Milano 8’03"; 6. Esperia Torino 8’05”l.
Cc'verec brez: 1. CANOTTIERI DONGO 6’52"3; 2. Marina Militare Sabaudia 7’18"2; 3. Karabinjerji (Neapelj) 7’18”4.
Dčuble scull: 1. CANOTTIERI LARIO (Como) 6’57”5; 2. Ginnastica Triestina 7’04”5; 3. Karabin;erji (Rim) 7’17”2: 4. Marina Mcreartile 7’20”2; 5. Ar-
škodilo, ker so jih tudi Borove igralne oponašale v netočnem serviranju. Takoj zatem pa so nasprotnice Borovih predstavnic šle v napad in dosegle 4 zapovrstne točke.
Pavletičeva in njene soigralke so prišle do prve točke šele ko je prišla do servisa Orlova, toda takoj zatem je Daprettova z močno tolčenimi žogami privedla v prednost svojo ekipe s 7:5. Po enominutnem počitku s time-au-tom so Borove igralke v nadaljevanju uosegle dve toČRi in tako prešle v vodstvo, Ki pa je trajalo zelo malo. Nas-»protnice so namreč takoj odgovorile s 4 zaporednimi loČRam; in ko se je njihov elan polegel, je Bor ponovno prišel do devete in zadnje točke v tem svetu. Borove igralke so sicer po ponovnem premoru skuš na urediti svoje vrste, vendar zaman, ker jim ni več uspelo iztrgati servisa nasprotnicam
V drugi igri sj Borove igralke zaigrale bolje in so posebno v začetnem delu kljubovale nasp.otmcam ter so ta-ko ostale dolgo v vodstvu, toiovi navijači so že upali, da se bo ponovil nedeljski rezultat, to so Pavletičeva in tovarišice zaključile drugi niz z zmago, tokrat so Borove lgraite predčasno popustile, kar so nasprotnice izraDile in
Na splošno J«' - - sirove ekipe tehnic nis0 , prejšnjega. Igr8 vez'v ' zale zadostne P°scrv< pravile so vel 0dP°ve so popolnoma ^ sploh
podajanju fer. s°tehni1ji
tudi v prstni vičeji“ (t tega so bile neuP j0 v y
vozne,_ zaradi]Čo k
razumljivo sllllenfso radi te r>aPak! dol^re^
sno prihajale do posLjt kadar se 3>o> l„in0 , |/
jih	n epi'
Precej točk	večl
ker je prva
zgarat t ,ret'ld jtf
iter,1, *
puščala drugi
-ovlbjji?
;»rSs
mida Torino 7’25”8.
Osmerec: 1. MARINA MILI- bogato zele. Zaman je Bor
TARE SABAUDIA 6’U”5; 2. Grupoo Sportivo Corazzieri 6’ in 17”h, 3. Karabinjerji (Neapelj) 6’21”5; 4. Marina Mil’tare Sahaudia (juniores) 6'25”; 3. Gruppo Sportivo Esercito 6’ in 26”5: 6. Canottieri Savoia (Neapelj; 6'50”5.	,
skušal popraviti igro z zamenjavo (jrei-hnieljak Pia in z enominutnim odmorom. Le dvakrat so si priborile servis s krasnimi udare1 Pavleličeve in z odličnim, a na žalost edinim udarcem Hmeljakove Anice.
vis nasprotr.iv. - paV‘--,p|i; bila učinkovita	"JjuF
ki se je izkaza^, $ f in točnimi „iiak°vf hit8 < sta se tudi Hrnf,ista vadlalova, k:	b^»	doP«r
boljšim tre!linfn0 vri1 i Borovo napad8*
Nasprotnice ^
še enkrat hova glavn i Ne. glede na r jo ‘‘(d' ljajo zelo vl^i,0čno no 'moštvo z w naPa V1?, ter z izrazitimi ^ med	katerimi va.	.ji
prednjači DaPr e pr t f
skemu srečanju val tudi trener, inslov9"jt
prezentance dwP0 jun«1'^i
najstič. Konem V'8/ vratnega dvoboj* jj-j, ,t lampada-Bor 2-0	.	s
Ekip, sta nastop' čih postavah:
BOH: Pavleti", ot, » Batista, Orel,	B
P.. Zavadlal.	A**	V
CASA DEI-DA Vrf Ficirh, Su,-i,a Berto, Dani.-’10 . st8 ro, Kermolj. Sod"a
iHHNHi»s-«*•■»»
____________MATEVŽ	HACE ------
C KOMISARJEVI ZAPISKI
DrUgU knjiga
■ *«• it» č;i&	čas-*rs- «r- -srz- -ra* ^	-3?:^	sna	en«-	stiK-	-t?«-	-s*
in StUrman..
9.
a da ni mogoče zavzeti tako močne postojanke kot je Mozirje jakov. Dtugi so molčali in poslušali pojasnjevanja, s kurirji in kuharicami.	Ko	sem	se	vračal	po	Zadreški	dolini,	me	je	ustavila mlada,
Primož je odšel od nas nezadovoljen. Tudi ponujenega brhka kmetica, vdova. Otožno me je pogledala in zavzdihnila.
«Nisem komisar za iskanje ženinov*
Oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
popoldne je prišel, v cono komandant toroftiTf«
jaiHubič Bil je mlad in čedno oblečen. Ko	“
delo in operacije® dolgo ,n široko
delo in 'operacije Koroškega odreda, je pod košato hruško na ae	!	■	kako	bo	zmagoval	s	takimi	borci	kot
mu ie samo smehljal in zdaj pa zdaj
.	z______ _„.i	.m	n	kituiolrn
sssŠ £ŠSi.«!i wr=f afss s »s	~
oddirjal proti Koroški.
5.	v	.Ub	con.	M'	™
ju. atgusui. v	nriiel	zakaj	ne	zavzamemo	pošto
?as??e , p™«?lTTr* n“ JStSTfeStata ^vi načelnik cone
.ob. snrvtjp. d"»“
5”n«Mr6bnem podijo po »"orju in ®0“Df““1,nk' p“ V“"
__ i no3io v nsmč.ie kot zrela tepka »
Obstal je pri naši mizi in dvignil prst:
«Ce se ne boste zganili, bom zbral svoje kurirje, kulturnike,
kuharice in nekaj zanikrnih intendatov, pa bom	Mo	j.
Hudiči, da vas ni sram, vas, ki imate na tisoče borcev na Štajerskem.«
Borštnar se je dvignil in ga potolažil, da se bo vse uredilo,
mošta ni hotel piti. Drugače pa je bil Primož vedno vesel človek, ki jc rad pel in plesal.
1. septembra. Dobili smo poročilo, da Je imela Tomšičeva brigada lepe uspehe na Pohorju. Razbila je postojanko, v kateri so bili sami nemški podoficirji. Naše žrtve so bile zelo majhne, dobili pa smo veliko orožja in municije.
Popoldne sta prišla v štab vodilna aktivista Darko Cernej in še nekdo drugi.
2. septembra, štaba šlandrove in Zidanškove brigade sta prišla v conc na pogovor o stanju brigad in njuni opremi. Poročali so, da so borci zdravi in dobro oboroženi, štabovci so nosili hitrostrelke, prvovrstne pištole in daljnoglede. Zaradi uspehov so se obnašali samozavestno.
Pop: lane sem imel v Bočni sestanek s komunisti šlandrove brigade, nato pa še sestanek s skojevci. Vsi so me spraševali, kdaj bomo zavzeli Mozirje in kaj še čakamo. Ko sem se vračal v štab cone, sem razmišljal o njihovih vprašanjih. Zakaj pravzaprav ne zavzamemo Mozirja? Prav je imel Primož, prav so imeli skojevci. Zakaj zadržujemo borce? še nikoli prej nisem videi v sslandrovi brigadi toliko vneme za boj.
Se ist večer sem povedal v štabu cone Borštnarju, Braje-viču, Efenku in drugim, da hočejo komunisti in skojevci šlandrove brigade čimprej zavzeti postojanko.
oTodu temeljito se moramo pripraviti,« je dvignil glavo z ležišča Brkin. Sklenili smo, da bomo pospešili priprave.
Bojar, in Slamič sta imela polne roke dela. Zbrati sta morala čimveč podatkov o premikih Nemcev in o tem, koliko jih je v postojankah.
4. septembra. V cono sta prišla poročat komandant Kozjanskega odreda Janez in komisar, Bosanec, visok hraber človek, zelo razeiban in vihrav.
6. septembra. Pripravljali smo napad na Mozirje. Po brigadah šlandrove in Zidanškove brigade smo imeli sestanke. V enem unevu sem imel šest sestankov in tri politične ure. Nekateri bngadni funkcionarji so godrnjali, zakaj ss naše vodstvo pogovarja z jugoslovansko begunsko vlado, z generali brez vo-
«Vi ste komisar, kajne!« Pokimal sem ji. Ozrla se je okrog mene in nadaljevala:
^Komisar, če imate kaj moči, priskrbite mi zdravega, krepkega meškega Tako rada bi se poročila, šibskega in suhega moškega pa ne maram.«
Začudeno sem jo pogledal;
^Izberite si ga sami, saj jih je dosti na Savinjskem,« sem ji dejai. «Nisem komisar za iskanje ženinov.
sTakc lepe obveščevalce imate! Omenite jim moje ime. Helenca sem,« je še dejala ko je odhajala proti svoji hiši. Mimogrede se je prijavno nasmehnila mojemu kurirju Pircu.
Ko sva jahala proti Gornjemu Gradu, je rekei Pirc: «Dve noči sem prevasoval pri njej. Vroča je bila kot žerjavica. Slišal sem, da premenja po dva, tri moške na teden. Ke • imam dekle v Gornjem Gradu, sem sklenil, da ne bom več vasoval pri njej.« Pirc se je zasmejal in zbil s strehe z brzostrelko staro kavko.
S. septembra. Jutro je bilo sončno in toplo Bili smo v šo-katu. Navsezgodaj sem se sprehajal po sadnem vrtu in poslušal ptiče. Skozi gozdiček je prijahal Primož in mi zaklical: «V Gornjem Gradu bom zbral mladinske aktiviste. Pridi, boš kaj povedal!« Obljubil sem mu. Popoldne sem imel kratek referat o pomenu SKOJ v vojski. Primož je pa dolgo govoril o delu SKOJ na osvobojenem ozemlju. Skojevci so si zapisovali njegove misli v majhne žepne, notese.
Zvečer smo plesali pri Trobejevi Nati. Dosti lepih žensk in deklet je prišlo na ples. Tudi Primož je slekel svojo polkovniško bluzo, zavihal rokave in plesal, da ga je bilo veselje gledati, še Bogomc-lov, vedno molčeč in miren, se je razživel ir. plesal, da je bil ves moker. Borštnar je sedel v kotu, kadil cigareto in opazoval vrvež. Marok je vzkliknil: «Oh, če bi bila Johanca tukaj, to bi plesala! Ko se bom ženil, mi boš, ti Matevž, drug. Oženil se bom pod tisto debelo lipo na Moravšk. gori, veš. O binkoštih bo moralo biti in cela četa borcev bo na moji ohceti.« Tleskal je z rokami, zgrabil čedno dekle in se pognal v plesni vrvež.
Pozno čez polnoč je bilo, ko smo se vračali iz Natine go-
**	J
P9	"V
stilne Nekateri so se razlezli z dekleti, jaz sem	?	f
spet v šokat v štab. Na mostu sem obstal f'el sklanjala neka ženska in glasno jokala. Stopi! •■en' * prijel	za	roke.	še	glasneje	je	zajokala.	«Oh	tako sen	l
Moj fant. komandir	čete,	me	je	pustil,	pa	mi	je	ta‘nnre&
v vodo bom skočila. Ne morem ga pozabiti, ne	tt'
čedtn fant je bil! Kako bom gledala, ko bo živel ’ i0k819'
-	1069	1
'Joiažil sem jo, a je nisem potolažil: še bo l 1'
CPm ID nncnrnmil rlr« r« 1 onono otnnnunnin CP ,6	-1 A
ko sem jo pospremil do njenega stanovanja, se	A
pa začela glasno preklinjati dan in uro, ko se b [,itf9 komandirja. Klela je kot star gozdni voznik. ^ .r,cti v
VY1 OmVlO «VI n i« nunenrinfiln
memba me je presenetila. »Oklofutala ga bo n ' ,0j
U/\«W M.-«	J	«• —. — — 1 — 1.16«. TV —- 1 i. 1_ _ .Sl«	m«	_ vi Sb
bom pa odrezala kite. Prej je hodila z Nem-n -	^
Drugi dan je pa že objemala našega obveščeni® <t$
parMzans!« je grozila.
ie objemala našega ob je že pozabila komandirja. «Oh ženske.« sem si m'
kot sorep. oblak in veter, pa tudi to ie dobro« .jDr9vU‘hii 10. septembra. Zopet borbe... Brigade so se Pr k je o napad na Mozirje, Šmartno in Letuš. Popoldne b Primož in si veselo mel roke!
«No. ste se vendar zganili «
Brajevič ga je postrani pogledal in dejal:
«Ti, Primož, si zares velik optimist!«
Sklenili smo, da bo štab v Nazarju, zvezo z 0 kurirji pa bomo postavili po radiu.	se
Tako lep je bil tisti sončni dan! V Bočni sem 2ye0yž Šlandrovi brigadi. Borci so skakali od veselja, ko •-ji * gredo v Mozirje. Ogledoval sem te vesele	m
iin'
pr> f'
zdravja, moči in želje po novih doživetjih, igrali vesele poskočnice, spočiti konji so se v noge- Tisti trenutek sem si zaželel, da bi bil in hrabre brigade. Cela brigada je prepevala
v-cia unguua je prepevam i-p, S9 j
pesmi. Nad nami so v jatah leteli ptiči proti Me"jcnjelJf /a gore so bile čiste in jasne, kot bi se umile. Zajb" jd. . ? kale, da zavzamemo prelepi biser Savinjske vznožju Mozirskih planin. Zlepa še nisem vicle J, je P° gade tako razpoložene, šele v vasi pod Nazarje«1 jj vesela pesem,	s‘
(NaduUeV