7. štev. V Kranju, dne 13. februarja 1909. V letu. - Političen in gospodarskj list Stane za Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po poŠti za celo leto 4 K, za pol leta 3 K, za druge države stane 560 K. Posamezna številka po 10 vin. — Na naročbe brez istodobne vpošUjatve naročnine se ne ozira. — Uredništvo in uprav-niitvo je na pristavi gosp. K. Floriana v cZvezdii. Izhaja vsako soboto ===== zvečer ===== Inserati se računajo za četo stran 50 k, sa pol strani 80 k, za Četrt strani 80 K. Inserati m plačujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje za petit-vrsto 10 vin., če ae tiska enkrat, za večkrat znaten Eopust — Upravniitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, re-lamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se.ne vračajo. Kdo bo sodnik? — Kdo maščevalec? i. Pod pritiskom groženj podivjane nemške svo-jati je dunajska vlada zlezla pod klop; poslala je svojega vratarja, da zapre duri državne zbornice uprav v trenotku, ko bi imeli priti krivci za hrbtne morije na Pogačarjevem trgu pred javno obtožbo. Z nedolžno prelito krvjo narodnih mu-čenikov pisani akt obtožnice je torej priromal z zastopnikom obtožbe vred zopet nazaj v Ljubljano, kjer naj počiva v arhivu ljubljanskega magistrata ter tamkaj sniva spanje mrtvih--umorjenih. Naravno je, da v očigled tej usodi krvave obtožbe slovenski narod razmotriva vprašanje: In kaj sedaj s krvavo zgodovino septem berskih dogodkov? Kdaj in kdo bo sodil — kdaj in kdo maščeval zavratno morijo na Pogačarjevem trgu? Da, kdo in kdaj? V Ljubljani, kjer s puhlimi frazami niso kmalu v zadregi, so zdajci ob tem perečem vprašanju vendarle prišli v nemalo zadrego. Zavračajo sicer krivdo na dunajskega portirja, ki je tako nenadoma zaprl vrata ljudskega parlamenta ter poslal ljudske zastopnike na — predpustne počitnice. In pri tem seveda sipljejo po predpustnih burkah zelo dišeče tolažbe v javnost, češ, treba še počakati, ko se malo pozneje po pepelnični sredi zopet vrnejo na Dunaj, takrat bo še vedno čas tudi za obtožbo ljubljanskih dogodkov. Hambai Humbugl Nenadno odgodenje državne zbornice torej naj bi bilo krivo, da sta sveža groba na ljubljanskem polju še do danes ostala brez sodnika, brez maščevalca. Ampak slovenski narod, ki je krvavečim srcem izročil z mučeniško krvjo pisano obtožnico svojim ljudskim zastopnikom, ima v svoji boljši zastopnici, javni sodbi, popolnoma drugačno mnenje. On je predvsem mnenja, da se je slavna, v govoru in pisavi sicer bogato izvežbana ljubljanska gospoda ravno ob priliki se p tem berskih dogodkov izkazala kot jako skromno izurjeno za praktično delo, za odločno postopanje. Če kmctiču bogve v kateri oddaljeni zagorski vasi crkne prašič ali krava, takoj je skrbljeno, da pohiti komisija raznih oblastev tja na lice mesta. V krvavi noči 20. septembra pa, ko je na bežečo množico padlo najmanj 40 strelov — ali opravičeno — ali neopravičeno, to pustimo tukaj na strani — ako sta izmed tucat ranjenih dve žrtvi s svojo gorko krvjo pordečili mestna tla »bele* Ljubljane, tu, ko bi vsakemu preprostemu kmctiču šinilo v glavo, da je treba takoj na licu mesta preiskati in konštatirati grozodejstveni položaj: tu se ni zganila ne ta, ne ona oblast. Pač pa je tudi tukaj preprosta ljudska množica, stoječ pred Kolo vrat o vo gostilno, kamor so bili od stranišča nad Ljubljanico v poprečni smeri s strelci stoječimi na oglu „Pri solncu" oddani najmanj trije streli, zahtevala zastraženje teh vidnih znakov oddanih strelov, dokler ne pride komisijski ogled na pozorišče. Ravno tako se je zahtevalo tudi glede onih strelov na steni semenišča, v drevoredu in jubilejnem mostu. Toda celo za to javno opozoritev se gospodje niso prav nič zmenili. In vendar bi bil tak komisijski ogled velevažen v prilog obtožnici. To bi se bilo takrat izvedelo tem lažje, ker je bila vlada in vojaška oblast vspričo gorko prelite človeške krvi preveč konsternirana od groznih posledic svojih ukrepov, da bi se pod to ali ono pretvezo izku-šala izogniti prisostvovanju komisijskega ogleda. Pa naj bi se bila branila storiti to svojo dolžnost, tolikanjbolj bi bilo to obtežilno za obtožbo proti pravim krivcem. In če v tistem groznem razburjenju takoj po streljanju taka komisija tudi iz PODLISTEK. Ob šestdesetletnlcl Prešernove smrti. A tvoj pepel da tihi mir pokrivat Ti hitro vzet, veliko si končal. Fr. Levstik. Dne 18. avgusta leta 1846 je bil imenovan Prešeren za advokata v Kranj, kamor se je preselil takoj septembra meseca. Res je, da je nesrečni pesnik v Kranju le preveč izpolnjeval, kar je že prej obetal: .Cel dan iz pravd koval bom rumenjake, zvečer z prijatli praznil bom bokale, preganjal z vinom bom skerbi oblake." f A kljub temu je vendar ves čas pridno delal. Pripravil je svoje pesmi za natisk, srečno zvršil dolgoletne pravde, plačeval dolgove in skrbel za svoje. Meseca septembra leta 1848 je prišel po-slednjič v Ljubljano posetit svoja otroka in mater njuno. Bil je ubit na duši, izpremenjen na telesu, komaj so ga izpoznali. Od Vseh svetih ni šel več iz sobe, imel je trebušno vodenico in trpel velike bolečine, ker ni mogel na postelji ne sedeti ne ležati. Enkrat so mu vzeli vodo, a ni bilo upanja, da ozdravi. Do Božiča ni izgubil svojega humorja, zadnjih šest tednov je zelo vpešal. Dekan Dagarin mu je bil tedaj izpovednik in tolažnik. Dne 6. februarja napravi ustno svojo poslednjo voljo: hišno opravo ostavi svoji sestri Katarini, vse drugo svoji hčeri Ernestini in svojemu sinu Francu. Dne 7. februarja je posebno hudo trpel; dne 8. februarja ob 8. uri zjutraj vzdihne: .Vzdignite me, zadušiti me hoče!" Ko to izgovori, mirno umrje. Načelnik narodne straže v Kranju, Konrad Loker, takoj pošlje posebnega poslanca v Ljubljano sporočit žalostno novico. Drugi dan se je po Ljubljani delil tale mrtvaški list: •Slovenskemu družtvu v Ljubljani je dal gospod vodja narodne straže v Kraj nji žalostni prigodek na znanje, da je nai slavni pesnik gospod France Prešerin, doktor pravice in c. kr. pravdosednik v Krajnji, 8. dan tega meseca ob osmih dopoldne, po dolgi bolezni in previden s smrtnimi zakramenti umeri. — Pogreb bo v soboto, 10. dan tega meseca ob desetih dopoldne. Slavnimu možu poslednjo čast skazati, povabi slovensko družtvo prijatle in znance rajnciga, vse ude slovenskiga družtva in sploh vse domorodce, naj pridejo v saboto v Krajnj k pogrebu. — V Ljubljani, 8. dan svečana ¡849. Natisnil Jožef Blunik.* drugih razlogov ni bila mogoča, eno vsaj bi se moralo storiti takoj: zastražiti Pogačarjev trg ter ostali del, koder se je doigrala ta krvava drama. Ali storila ni niti tega. Po tleh in v zi-dovju ležeče kroglje je pobiral lahko, kdor je hotel, ne da bi se bila oblast brigala za to kaj. Mudilo pa se je slavni | gospodi, da je takoj dala izpirati madeže nedolžne krvi po ljubljanskem tlaku in ob škofovi palači, namesto da bi do končanega komisijskega ogleda ravno ti madeži kot vnebovpijoče priče neovrženo pričale : tu in tako je tekla nedolžna slovenska kri. Ako bi se bilo upoštevalo vse to, kar vsaka oblast pri vsakem krvavem zaključku Človeškega Življenja mora vpoštevati, tedaj bi tudi vojaška oblast ne imela drznosti hoteli utajiti neovržena dejstva, kakor jih je takrat se kazalo celo torišče krvavih dogodkov. To — da se ne oziramo na mnogo drugih hib — je ena, ne rečemo še, glavnih krivd, pač pa napak naše slavne gospode v Ljubljani In ta gospoda bodi že danes prepričana, da, ako slovensko ljudstvo ne dobi zadoščenja za krivdo 20. septembra, bomo brezobzirno na levo in desno tudi njo postavili na obtožno klop pred javno sodbo. Krajevni napisi. Govor poslanca Cirila Plrcav seji deželnega zbora kranjskega dne 16. januarja 1909. Visoka zbornica I Dovoljena naj mi bo kratka beseda o neki nujni zadevi, o kateri radi pozne ure včeraj nisem hotel izpregovoriti in ki ni v neposredni zvezi s predmetom, stoječim na dnevnem redu, a vendar po svojem bistvu spada semkaj. V mislih imarn krajevne napise, takozvane vaške table. Če je žvenketanje ljubljanskih šip odmevalo gori od nemškega morja pa doli do nemškega otočka kočevskega, potem se pač ne smemo ču- To je drugi mrtvaški list v slovenskem jeziku. Prvega je osem let preje oskrbel Prešeren sam prijatelju Andreju Smoletu. Dokler je Prešeren ležal na mrtvaškem odru, sta mu delala ob straneh častno stražo po dva in dva študenta ljubljanske akademiške legije. O Prešernu-mrliču piše neki očividec: »Njegov obraz je bil miren — skoro čisto nič izpremenjen; ustnici sta bili trdo zaprti, le desni kot ust se mi je zdel nekoliko zategnjen." Pogreb je bil jako slovesen. V soboto, dne 10. februarja so prenesli mrtveca v veliko cerkev, kjer je opravil dekan Dagarin mašo zadušnico s sedmimi leviti. Nosili so umrlega pesnika kolegi, kranjski narodni stražniki, a na rakvi je vihral pesnika-gardista .Sturmhut*. Ob rakvi so hodili v vrsti študentje ljubljanske akademiške legije. Ko so prinesli pesnika po cerkvenem opravilu iz cerkve, je bil ves trg poln ljudi Pogreba se je udeležilo lepo število narodnjakov iz Ljubljane (dr. Janez Bleiweis, dr. Strupi, dr. H. Hahn, dr. Schmau, dr. Ahačič, urednik Matej Cigale in Bučar), iz Radovljice (Ouseli, Negro, Surga, Wagner in Homann), iz Tržiča (okrajni predstojnik dr. Schrey in Albert Jabornegg), z Bleda (Prešeren), z Jesenic (Pesjak in Potočnik). Večina pogrebcev Je obedovala v gostilni na .Stari polti". Bučar je bral sonet aO Vrba, srečna, draga vas domača" 0 diti, ako je po nedolžnem prelita slovenska kri v Ljubljani vzdramila celo pohlevnega Slovenca. Vzbudita se je narodna zavest, zamrla vsled večletnega medsebojnega boja in mogočno je vzplamtel narodni ponos, pojavljajoč se osobito na ta način, da se je ljudska volja obrnila pred vsem zoper vidne znake zapostavljanja slovenskega naroda. Dosedaj so imeli krajevni odbori pravico določevati o napisih na krajevnih tablah. Tako je bilo dotlej, dokler se ni poljubilo naši vladi uvesti nekaj novega. Glede krajevnih tabel obstoji državni zakon z dne 29. marca 1869, drž. zak. St 67, glasom katerega morajo biti pri vhodu in izhodu vsakega kraja na občinske stroške nameščene krajevne table. Kranjska deželna vlada pa je z dne 18. oktobra 1892. leta, št. 2092, izdala neki ukaz, po katerem bi morali biti napisi na krajevnih tablah dvojezični. Od tedaj naprej datirajo pri naa krajevni napisi v lepi slovenščini in spake-drani nemščini. Ne bavil bi se s tem ukazom, da ni naravnost v nasprotju s § 9. omenjene postave, ki ne določa nikake dvojezičnosti. In tudi res ni dosedaj nobena deželna vlada razen Kranjske porabila omenjenega zakona, da bi izdala enak ali podoben ukaz, dasiravno je ta zakon že praznoval svojo štiridesetletnico. Praksa je tudi v vseh drugih dvojezičnih deželah popolnoma drugačna, kakor pa na Kranjskem. Tako na primer na Tirolskem in Češkem ni najti drugačnih krajevnih napisov, kakor edinole enojezične. Dvojezični se najdejo na Češkem samo izjemoma. Isto je tudi na Primorskem. Po kranjskem zgledu bi morali biti na Primorskem krajevni napisi v štirih jezikih, slovenskem, hrvatskem, italijanskem in nemškem. Na Štajerskem se že začne bagateliziranje slovenščine. Na Zgornjem Štajerskem so samo nemški napisi, enako tudi v mariborskem okraju, potem so pa dalje proti jugu ali dvojezični ali pa tudi samo slovenski. Ali tu ni nikdar vlada zahtevala odpravo samoslovenskih napisov, nikdar komandi-rala dvojezičnosti. Na Koroškem se seveda najde samo nemški napisi celo v popolnoma slovenskih krajih. Vendar se pa tudi tu, kakor tudi drugod nikjer, ni vlada vtikala v določevanje jezika na krajevnih tablah, temveč odločujejo v tem občine same. Vlada samo razsoja tozadevne prepire in ima skrbeti za to, da so napisi napravljeni v deželi navadnem jeziku. Če bi se tudi drugod postavila vlada na tako stališče, kakor pri nas, potem bi morali biti na primer na Tirolskem tudi povsod napisi v nemškem in italijanskem, na Češkem pa v češkem in nemškem jeziku. Vsak {)ameten človek bo pa smatral kaj takega za ve-iko nesmisel, kakor je tudi na Kranjskem dvo-jezičnost velikanska budalostt (Pritrjevanje!) Zakon je bil publiciran za celo državo, a nikjer se ni tolmačil tako, kakor na Kranjskem, kar je v resnici značilno. Ako na Kranjskem odštejemo Kočevce, lahko vsak na prste izračuna, da je v celi deželi potem komaj še en odstotek Nemcev, a vzlic temu je vlada zaukazala dvojezične napise. Pri tem pa niso vodili vlade kaki stvarni, temveč navadni politični nagibi. Vlada hoče dvojezične napise samo zato, da vtisne naši kranjski deželi pečat dvojezičnosti, da zada udarec enotnemu slovenskemu značaju dežele. Najboljši dokaz za to je mesto Kočevje in večina občin v kočevskem okraju, kjer so že od nekdaj samo nemški napisi, dasiravno je bil izdan omenjeni ukaz za celo deželo. Seveda je bil pa zgoraj omenjeni ukaz diktiran samo za Slovence, za nemške Kočevce pa ne. Ta odredba deželne vlade z dne 16. oktobra 1892 bije vsej pravici naravnost v obraz I (»Tako je!") Poniževalna je naravnost za nas Slovence in naša sveta dolžnost je, da odpravimo to krivico, ki se nam dela s smešnimi dvojezičnimi napisi. V ta namen predlagam sledečo resolucijo: »Deželni odbor se pozivlje, da izposluje pri c. kr. deželni vladi, da le-ta prekliče naredbo z dne 18. oktobra 1892, št. 2092, glede krajevnih napisov in da zavzame glede krajevnih napisov tisto stališče, kakor je zavzemajo lokalne vlade drugih dežel". (Odobravanje!) Prosim visoko zbornico, da pritrdi tej resoluciji; da s tem izbriše zadnji spomin na „Bun-desland" Krain", kar gotovo ne bo škodovalo! (Odobravanje!) Shod zaupnikov narodno-napredne stranke. Izvrševalni odbor narodno - napredne stranke je sklical na doe 2. februarja shod zaupnikov na-rodno-napredne stranke iz cele dežele. Shod se je vršil ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani .Mestnega doma". Zbralo se je okrog 300 zaupnikov, v prvi vrsti iz Ljubljane, a navzočih je bilo tudi lepo število naprednih mož iz mest in trgov izven Ljubljane in z dežele. Med navzočimi so bili poslanci narodno - napredne stranke: Ivan Hribar, Knez, Lenarčič, dr. Oražen, Pire, Plantan, dr. Tavčar, dr. Triller, Turk in dr. Vilfan. Ali je slavna c. kr. deželna vlada tudi za ta shod storila kake posebne varnostne priprave, nam ni znano, vemo pa, da je šla tako daleč in poslala celo na ta zaupni, samo na poimensko vabljene osebe, omejeni shod svojega — detektiva, kateremu so se pa popolnoma upravičeno pokazala vrata. Shod otvori načelnik izvrševalnega odbora narodno-napredne stranke, državni poslanec župan Ivan Hribar, ki pravi: Častiti gospodje zaupniki! Vodstvo narodno-napredne stranke je spoznalo za potrebno, da vas zopet pokliče k skupnemu posvetovanju v Ljubljano, ker je potreba, da se izvše nove volitve v vodstvo stranke. Prihiteli ste od vseh strani širne Kranjske vzlic neugodnemu vremenu. Pozdravljam vas vse kar najiskrenejše. V Ljubljani smo imeli meglo, da je niso mogli prodreti soln-čni žarki, a ravno danes je prodrlo solnce, ozna-njujoče bližajočo se pomlad, in želim, da bi to bilo tudi znak spomladanskega prerojenja v naši stranki. Ob tej priliki naj se spominjam dogodkov zadnjih dni. Omenim naj samo kratko shoda, ki se je vršil koncem lanskega leta, na katerem so se izrekli naši dotedanji dobri prijatelji, s katerimi nas je vezala srčna vez, naši učitelji, proti nadaljnemu sodelovanju v stranki. Na veliko njihovo čast pa izjavljam, da je velika večina njih odgovorila na vprašanje, ali se bodo pokoravali sklepom z dne 28. decembra, ali pa če bodo ostali še nadalje člani naše stranke, da bodo zvesto vstra-jala pri stranki (odobravanje), ker se politično prepričanje ne slači tako kakor kaka suknja. To nas zelo veseli, in Želeti je, da bi gospodje, ki so se odločili za sedelovanje pri naši organizaciji, skušali prepričati tudi druge svoje tovariše, da je še najbolje mesto zanje v narodno - napredni stranki, kjer bodo vedno in vselej našli največjo zaslombo. Po tem uvodu takoj preidemo k dnevnemu redu ter podam besedo deželnemu poslancu dr. Ivanu Tavčarju, da poroča o političnemu položaju. Slavni shod! V ospredju političnega položaja, v kolikor se tiče slov. napredne stranke, stoje pogajanja našega vodstva s slovensko ljudsko stranko. Po septemberskih dogodkih občutili smo vsi, da je neobhodno potrebno, da naj se v zadevah, katere se tičejo slovenske narodnosti, obe slovenski stranki, kjer je le mogoče složno nastopita, da se s tem poveča vpliv slovenske državnozborske delegacije. Kompromis s S. L. S. — Časniki. Reklo se nam je, da je k temu predpogoj, da se politični boj v deželi toliko omili, v kolikor to zahtevajo zakoni sposobnosti. V tem oziru se je res sklenil kompromis, dasi tudi ni zapisan, sklenil se je takorekoč od moža do moža, ki nikar ne sne besede, kadar jo je oddal v resni namen. Pisava obeh slovenskih dnevnikov se je vsled tega pomirila, in polagoma izostajajo tisti največkrat zelo neokusni osebni napadi, kateri so brez vsake koristi okuževali našo javnost ter vtis-kali slovenski publicistiki pečat sirovosti in po-uličnosti. Ta kompromis ne spada pred današnji shod, a vzlic temu menim, da je želeti, da se vzdrži in nadaljuje, tembolj, ker se pri tem ne izdajajo nikaka politična načela in ker se je tudi izkazalo, da listu, ki pride tu v poštev, nova pisava tudi materialno ni provzročila nikake škode. V drugem pa so fantazije socialno-demokra-tičnih glasil, da smo se po septemberskih dogodkih vklenili v rimski jarem, in da smo zatajili svoja napredna načela, izviri pregretih možgan, ker bi nas radi videli v poniževalnem položaju, v katerem pa se ne nahajamo. Resnica je namreč, da kompromisa nismo iskali, in če bi ga iskali, bi ga pri slovenski ljudski stranki ne bili dobili. Pač se je sklenilo kratko premirje, pri katerem pa se tudi nič zapisalo ni, opiralo se je vse na moško besedo, katera se, kar pripoznam, niti na eni, niti na drugi strani ni umaknila. To premirje se je izrecno dogovorilo s pristavkom, da se nobena stranka ne odpove niti najmanjši točki svojega programa. V tako premirje je stopila naša stranka tem laže. ker se ji je ž njim nekako neposredno pripoznala pravica do eksistence, katera se ji je do tedaj dosledno zanikala. Premirje je imelo dvojen namen. Skupnost v državnem zboru. Najprej se je hotelo doseči, da se ustvari v državnem zboru nekaka skupnost jugoslovanskih poslancev, s katero naj bi se v prvi vrsti doseglo, da se posebno slovenski državni poslanci v narodnih zadevah ne izpodjedajo eden drugega in da ponehajo tiste dirke po ministrstvih, pri katerih je klerikalec podiral, kar je zidal liberalec in narobe. Omenjena skupnost se je dosegla, in upajmo, da v zadovoljnost celega Slovenstva. Upamo pa tudi, da se bo njena agresivna sila izkazala v perečem vprašanju slovenskega vseučilišča in predvsem sedaj, ko bi nas Nemci radi krvavo opeharili s tem, da bi se jezikovno vprašanje rešilo zgolj le za kraljevino Češko, dočim bi nas v alpskih in južnih deželah še naprej zatirali in ob zid pritiskali. To politično goljufijo bodo morali slovenski državni poslanci na vsak način preprečiti, in ako se jim to posreči, bode v govoru stoječe premirje še našim potomcem v zadoščenje Služilo. Dalje prih. Gospodarski del. Zveza kmetijskih podružnic. Že lansko leto je pisal naš list, kateri ne stoji na ozkosrčnem stališču, da bi dobre nasvete kar enostavno odklanjal ter prinaša rad v svojih predalih članke, tičoče se zboljšanja kmetijstva po Gorenjskem, o potrebi medsebojne združitve kmetijskih podružnic v skupno, tesnejšo vez. Saj vemo, da so te podružnice prepuščene največ same svoji usodi, brez prave organizatorične zveze. a # Takrat smo naglašali, naj za napredek in dobrobit kmečkega stanu vneti možje razmišljajo in razpravljajo o tem nasvetu. Da naš nasvet ni bil brez vspeha, nam priča, da se je delavna kmetijska podružnica v Cerkljah odločila, da povabi svoje sestrice sirom Gorenjske, ako bi bile pripravljene osnovati tako zvezo, seveda samo sebi in zatiranemu kmečkemu stanu v prid. Za ta korak odločila se je tembolj, ker pravila c. kr. kmetijske družbe dovoljujejo tako medsebojno zvezo. § 27 družbenih pravil, odstavek tretji, pravi: „V dosego skupnih agrarnih koristi in v provspeh enakošnih zemljedelskih vrst se sme dve ali več podružnic s privolitvijo občnega zbora združiti, ali pa osnovati širšo zvezo po* družnic." in se jokal. Globoko ginjeni so trčili gostje s kozarci in jih izpraznili do dna v spomin onega, ki je šel tja, odkoder ni povratka. Družba je tudi sklenila, da se opravi čez teden dni, dne 17. februarja, za umrlim maša zadušnica, kakor se je tudi zgodilo. Čez tri leta, dne 3. julija I. 1852 so slovesno postavili na Prešernov grob nagrobni spomenik. Izdelal ga je kipar Toman iz pisanega rdečkastega marmorja. Oblika mu je bizantinska, visok steber na štiri vogle, s križem na vrhu. Na sprednji strani se bere pod zlato liro besede: DR. FRANCE PREŠERIN rojen v Verbi 3. decembra 1800, umeri v Krajnji 8. febr. 1849. Spodaj: .Ena se Tebi je želja spolnila, V zemlji domači da truplo leži." Na nasprotni strani se bere pod zlatim vencem: »V pesmih neumerlimu postavili častitelji njegovi 1852." Šestdeset let že počiva naš največji pesnik na kranjskem pokopališču pri sv. Križu. Njegovi telesni ostanki so že razpali v prah, duh njegov pa živi med nami, nas bodri, vedri, tolaži in navdušuje. Mir tebi v domači grudi še vnaprej, ne smrtni pevec 1 Smem kaditi? Spisal Ivan Sajovlc Velesovski. Konec. Tako smem sedaj kaditi in imam katar, imam pa tudi — Mici, ker jo moram imeti kot svojo boljšo polovico. Naj Vam povem še, kako sem dobil Mici. Tri dni po tistem, ko sem dobil na poti iz Olševka v Velesovo, v nedeljo popoldne ob 5. uri 13 minut po srednjeevropskem času, od Mici korbeo, pisala mi je, da mi ni hotela dati korbce, pač pa jo je ravnotakrat, ko sem jo hotel poljubiti, ugriznilo nekaj v vrat, ona je zmajala z glavo in to sem jaz smatral za korbeo. Končno me prosi, naj le pridem k njenim starišem in prosim za njeno roko. Res sem se drugi dan vrgel v frak, zato da sem skril špegle na delu telesa, ki se navadno ne imenuje. Ko me je moj boter ugledal takšnega, sem mu povedal celo storijo in on mi je rekel: »Prav imaš, saj je čedna puoica. I kaj pa, cepec, kar vzemi jo, saj ima'-še hišo." Tako sem si natvezel Mici na vrat (kadar jo hočem zjeziti, ji rečem Mica). Končno Vas pa prosim, dragi čitatelji, da nikar ne mislite, da bom vedno pisal take, to je samo sedaj za medene dni. Ko mi družina malo zraste in bo včasih Mickin čevelj plesal po mojem hrbtu, takrat postanem —• pedagog. Vivat, Mici in cigarete! Pereat, katar 1 I. priloga ..Gortnlcu" If. 7 U 1.1909. Kmetijska podružnica v Cerkljah ni zagrešila vsled tega nikake protipostavnosti, pač pa pokazala, da ume svojo nalogo bodisi v gospodarskem, bodisi v kulturnem oziru, ako je razposlala prve dni meseca svečana vsem znanim kmetijskim podružnicam po Gorenjskem naslednji oklic: Cerklje, dne 1. svečana 1908. Slavno načelstvo kmetijske podružnice — hrvaških ovac, — koz, — buš in — bosanskih volov. -- Pitani voli 100 kg 64—68 K, na polovico 100 kg 58—60 K, za pitanje 100 kg 52—54 K, kuni eni i 100 kg 36 -46 K. Pšenica K 1225, proso K 775, rž K 10—, oves K 9 — , ajda K 9 —, repno seme K 80—, fižol ribničan K —, mandalon K —, koks —, krompir K 3 — za 50 kg, seme dom. detelje 58— 60. Prašičja kupčija ima na Gorenjskem precej visoko ceno, goveja živina pa bo tudi letošnjo pomlad še pod pravo ceno, ker sena in druge krme bo zmanjkalo in treba bo ceno prodajati. Dannadan beremo v listih, čujemo v medsebojnih pogovorih, da je čedalje hujši boj za obstanek, za življenje, posebno pa še za obstoj slovenskega kmeta. ' Davki vsak dan večji, doklade se zvišujejo brez usmiljenja, blago, živež, kar treba kupiti, je trikrat predrago, kar pa ima kmet na prodaj, nima nikake cene, mora ponujati in prositi, da kdo kupi od njega za slepo ceno. Tako ni več moč dalje priti, ni več moč gospodariti, če se razmere ne izpremene, mora kmeta vrag vzeti. Oporo imamo kolikor toliko v kmetijski družbi, a ta ni taka, kakršno bi želeli. In tudi biti ne more, ker občni zbor je vsako leto enkrat, v odboru glavne družbe pa ni zastopan noben kmet. Pomagajmo si, da bode bolje. Podpisana podružnica v Cerkljah Vas vabi, da se izrečete, bi li bila umestna ustanovitev »Zveze kmetijskih podružnic" med seboj na Gorenjskem. Razmere so take, da se vse združuje med seboj. V tej nameravani zvezi bi se shajali zastopniki vseh podružnic k pogovorom, kaj bi bilo potrebno predlagati, svetovati glavnemu odboru oziroma vladi. Ta zveza bi pazila, da bi bili člani glavnega odbora tudi po deželi, ne samo v Ljubljani. Ta zveza bi pošiljala govornike na občne zbore kmetijskih podružnic, delovala na to, da bi se po vseh kmetijskih podružnicah prirejali redni mesečni sestanki in pogovori. Splošno, na kratko povedano: Od nameravane zveze bi prihajali nasveti, kateri bi se morali vsi natančno uresničiti. Slavno načelstvo! Blagovolite se hitro odločiti, ako se strinjate z nasvetovalnim predlogom ter bi Vaša podružnica hotela vstopiti v .Zvezo kmetijskih podružnic na Gorenjskem". Sporočite kmetijski podružnici v Cerkljah pri Kranju kar najhitreje mogoče l f Vaš sklep, 2.) kje si želite izbrati kraj za ustanovni sestanek (n. pr. Kranj), 3.7 kdaj in koliko odposlancev bi odposlali k temu sestanku. V nasprotnem slučaju: ali nameravate pristopiti ali ne? 4.) morebitne Vaše predloge ali nasvete. Od došlih prijav in naznanil skličemo ustanovni sestanek po izraženi želji večine podružnic. Z odličnim spoštovanjem Podružnica c. kr. kmet. družbe v Cerkljah pri Kranju. Jožef Jenko 1. r. Andrej Kmet 1. r. Vodil jo je k temu samo gospodarski nagib, kolikor moči zboljšati in k veljavi pripraviti tlačen kmečki stan. Seveda so zavohali hajduki, katerim je mar samo razdiranje vsake pametne in koristne naprave, okrog ljubljanskega .Slovenca" takoj politično agitacijo. Kmetijske podružnice so zgolj gospodarska društva, ki se v politiko niso vtikale, se danes ne in se tudi v bodoče ne bodo. Le hijene v človeških podobah, le razdirači, le samo politični šnopsarji zamorejo predbacivati kaj tacega. Trdimo po vsej pravici, da jih vodi k takemu nagibu slab namen, škodovati kmetu. Upamo, da smo poštenjakom, dobro mislečim in dobro hotečim Gorenjcem ustregli, ako smo priobčili naveden oklic. Bodo vsaj vedeli, za kaj se gre! Naj zastavijo svoj vpliv posodo, da se kmetijske podružnice izrečejo ze tako zvezo. Kdor bode delal proti, pa lahko danes rečemo: Ta ni prijatelj kmeta, ta je škodljivec, parasit, uš, ki bi rad vlekel svoj dobiček od neorganiziranega kmeta v gospodarskih samostrokovnih, t. j. nepolitičnih društev. Kmetje, vedite: Gorka ljubezen do trpečega kmečkega stanu; pošteno prepričanje, da se moramo združiti in da dobimo od te združitve moč, pogum, ideje za nadaljne borbe v prospeh gospodarstva in pa zavest, da moramo imeti močno zaslombo, trdno ozadje v tem boju da se naše sile krepe in vspodbujajo k vstrajni, delavni energiji, nas je vodila in nas vodi, da si ustanovimo Zvezo kmetijskih podružnic. Prijatelji, podpirajte nas, da se nasvet uresniči, da se predlog oživi, spremeni v meso, kar trdno upamo, od katere ustanovitve imeli bodemo mnogotere koristi. Naprej, na delo! Podkrvavški. Tedenski sejem v Iranju dne 8. februarja 1909. Prignalo se je — konj, 113 glav domače goveje živine, 15 glav hrvaške goveje živine, 2 domačih telet. — hrvaških telet, 26 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, — domači ovci, Dopisi. Novice ii Ljubljane. — Kako postopajo v Ljubljani z reveži samomorilci. V Ljubljani so imeli pred kratkim tri slučaje samomora in vsi trije slučaji so kaj značilno pokazali, kako tam postopajo oblasti z reveži samomorilci in pa kako se v Ljubljani cerkveni blagoslovi cenijo. Ustrelil se je n. pr. finančni svetnik dr. Mrak; če se ne motimo, imel je lep cerkven sprevod ... bogve, da mu ga tudi iz srca privoščimo. Ampak, nekako ravno v tistem času je hotel nesrečen slučaj, da se je v kleti realke obesil mehanik Pod-bevšek. Mož je ta žalosten konec storil, kar je celo po pričah dokazano, v skrajni zmedenosti in duševni nerazsodnosti, mogoče Še v večji, kakor prvoimenovani. In kaj se je zgodilo ž njim? Naj prvo — tako se čuje — je mestni zdravnik baje konštatiral, da je nesrečni revež že 6 dni ležal (najbrže visel) obešen. Dokazano pa je, da je nesrečnež šel šele zvečer v klet realke, kjer so ga že drugi dan dop. našli mrtvega. Če se je takoj usmrtil, trajalo je komaj 16 ur, dokler so ga našli. In v svoji veliki modrosti so gospodje ukrenili tako gorostasno brezsrčnost, da bi je ne verjeli, da nimamo tega poročila iz verodostojnega vira. Mož je zapustil doma Ženo in 3 otro čiče. Naravno bi bilo, da bi pristojna oblast poskrbela, da se ubogi, zapuščeni družini naznani, kje rajnki leži, in kedaj bo pokopan. A o takem obvestilu ni bilo ne duha ne sluha. Ampak moža so takoj, po ogledu v mrtvašnici čisto skrivaj — pokopali. Prav kakor kakega hudodelca 1 Uboga žena, ko je o nesrečni smrt svojega moža šele po drugih zvedela, se napoti v mrtvašnico, da pokropi in pomoli pri ranjkemu možu in da ga spremi do groba. V tistem hipu.pa pride mestni stražnik, ki ji prinese nekaj malega, kar se je našlo pri umrlemu. Ko žena pravi, da gre moža pokropi t, oziroma za sprevodom, pove ji stražnik čisto mirno: O tega Vam ni treba, mož je že pokopan. Dokler natanko ne izvemo, ali je bil v tem slučaju duhovnik pri pogrebu, ali ne, — zatrjuje se namreč, da ni bil m izražamo le na naslov prizadetih najskrajneje ogor čenje, proti takemu kanibalskemu postopanju z veži. — Tretji slučaj. Kakor znano, sta se te dni dva topničarska podčastnika na iz ven reden način ustrelila. Da tudi ta dva reveža, — ne oziramo se na neznane razloge njune čudne smrti — njuni čin nista mogla storiti pri zdravi pameti, to je gotovo. In kaj so ž njima storili? Pokopali so ju zjutraj na vse zgodaj, enega že ob 5., drugega ob 7. uri, brez predpisanega vojaškega sprevoda, brez duhovnika. Tako postopajo v Ljubljani cerkvene, civilne in vojaške, obla s ti z reveži samomorilci! Gorenjci, Boga zahvalimo, da smo še tako daleč iz .črne" Ljubljane 1 — V »Unionu* ne reflektirajo na tako .pakažo". V pretežno klerikalnem podjetju hotela .Union* v Ljubljani, vladajo od tistega časa sem, odkar to mednarodno gnezdo naših najstrupenejših gadov naše narodno občinstvo tako marljrvo podpira, sila lepe razmere. Objesten gospod, po božje in klerikalni milosti .ravnatelj" imenovan brije, norce iz slovenskih gostov, da ga je kar veselje poslušati. Pa naši ljudje ga radi poslušajo, zato če prideš v kavarno, ali v restavracijo, najdeš zanimive družbice skupaj. Nemške čifute in slovenske narodnjake. To je masa, ki saj za silo vzdržuje ves klerikalni .Union". Naši narodnjaki se v tej družbi prav dobro počutijo, Če ne iz razlogov, da bojkotirajo slovenska podjetja, gotovo pa že iz komoditete, da v družbi nemških čifutov brezskrbno čebljajo blaženo nemščino. V tem oziru morama posebno pohvaliti venček ljubljanskih narodnih dam. Da se razumemo, to je le venček — torej ne cel venec. In gospodje kavalirji, sami prima - narodnjaki, jim seveda najudaneje sekundirajo. Žalostno, ampak resnično! Klerikalci se tega se veda strašansko vesele. Samega veselja radi prepuščajo prostor liberalcem, češ, naj nas ti vragi le kar mogoče pridno podpirajo. Zato so si klerikalci za ta čas rajše zbrali druge gostilne, kakor .fajmošter" in druge. Pravijo, dolgo tako ne bo, ko se nam zahoče, da liberalcem pokažemo vrata. Kako, da so tako preobjestni postali, to bodi še za danes naša tajnost. Mi tudi našim Gorenjcem ne bomo branili množiti tako krasno mešano družbo Uniona. Opozarjamo pa na neki odmev iz .Uniona1 namreč, da tam na tako .pakažo" že danes ne reflektirajo več. Kaj, ko bi res pravi Slovenci vendarle začeli resno pre- mišljati, da nimamo v Ljubljani res dovolj narodnih podpore vrednih podjetij! — 4 vojaki umrli za zastr upi jen j em krvi. Po Ljubljani se je v zadnjem času raz- fravljalo o čudnem slučaju, da so namreč tekom ratkega Časa umrli 4 vojaki, pa vsi 4 za za-strupljenjem krvi. O tem vsekakor čudnem slučaju, ki se je mnogim dozdeval neresničen, se nam poroča, da so bili od vojaške oblasti podpisani mrtvaški listi res zaznamovani: vzrok smrti: zastrupi j enje krvi. Od teh vojakov sta bila dva od belgijskega, 1 topničarskega, in 1 domobranskega polka. Kako so prišli ti štirje .slučaji" v tako kratkem času do zastrupljenja krvi in vsled te do smrti, o tem se ni moglo ničesar pozitivnega poizvedeti. Najbrže je to tajna zadeva od strani vojaške uprave. Morda nam ta pojasni vse te štiri slučaje 1 — Ljubljanski vodovod, napeljan iz S Vi Jošta? Sedaj ob pomanjkanju vode v Ljubljani in tudi že zdavno preje so nekateri posebno brihtni strokovnjaki trd li, da voda ljubljanskega mestnega vodovoda črpa svojo množino iz studencev od sv. Jošta. Kdor pozna moč studencev našega ljubega sv. Jošta in pa daljavo do Ljubljane; kdor vidi doli pod njim tekočo Savo; kdor pozna razmerje Save in vodnjakov okoli Posavja prej in pa sedaj po regulaciji Save,; kdor se ozre na ledenike in snežnike naših gorskih orjakov in jih z razumom priprostega kmeta vpraša, kam pošiljajo miljarde svojih kapljic, virčkov in virov, ta je moral že takrat na svojo vest poreči: Ne boš 1 Sv. Jošt je sicer sirom znan kot bogati zaklad žlahtnih kapljic rajnega vinca, pa tudi precej dobre, zdrave vode ima v svoji zemeljski zalogi, lahko si jo Ljubljančanje do sitega privoščijo če in kar jih ob svetkih polazi na sv. Jošt, ampak za ljubljanski mestni vodovod sv. Jošt nikdar in nikakor nima svoje vode. Kranj je Jošta vendar najbližji sosed, pa še temu je ne privošči. Ali je kdo na Gorenjskem, ki bi Ljubljančanom natančneje pojasnil, katero vodo pijo Ljubljančanje? — Strašni potres v Kalabriji in slovenski denar. Komu ni znana strašna katastrofa, ki je ne dolgo tega zadela prebivalce v južni Italiji! Znano nam je tudi, da ob takih katastrofah prejenja vsako narodno, politično, sploh vsaka strast sovraštva med državami, narodi, strankami do posameznih oseb. Z Avstrijo vred smo tudi mi Slovenci pozabili, da imamo doli na jugu strupenejšega sovražnika med Lahi, kakor gori na severu med Nemci. Začelo se je tudi med nami živahno pobiranje prostovoljnih darov za ponesrečene žrtve v KalabrijL Gotovo je k temu tudi naša Gorenjska prispevala svoj del, oziroma ga ravno sedaj še vedno prispeva. Toda, Gorenjci, ali že veste, kako so nam Lahi celo v tem resnem trenotku hvaležni za naše krvavo prislužene darove? Žal, da nam danes prostorne pripušča lopovstvo teh Avstriji sovražnih Lahov v celoti pojasniti. Zato pa danes le v kratkem povedamo: V enem največjih svojih listov so Lahi izjavili, da ne marajo pomoči iz Avstrije in da bodo izkušali, ves pri nas nabrani in za reveže tja poslani denar Avstriji zopet nazaj poslati. Kljub temu so naši slovenski bratje v Trstu še vedno pri volji, Kaiabrezarjem poslati izdatno pomoč s tem, da naprosijo »Glasbeno r Matico" v Ljubljani, da bi v Trstu ponovila Pe-rosijev oratorij, ki se je zadnjič izvajal v Ljubljani. .Glasbena Matica" in tržaški Slovenci naj store, kar hočejo, ali če sega sovraštvo Lahonov do nas celo sedaj tako daleč, da odklanjajo našo pomoč, vsaj mi gorenjski Slovenci nikar ne dajmo tem surovežem prilike, da bi nam naš denar metali s sovraštvom nazaj. Smo sami revni dovolj in imamo sami svojih revežev dovolj, pa bolj hvaležnih, nego so Lahi. ........,....... UiU novic*. — Celi teden prepozno prihajamo s svojo obljubo, ki smo jo bili zapisali v predzadnjem .Gorenjcu". Brez nadaljnega obotavljanja izdajamo torej tajnost, ki pa danes ni več nobena tajnost, da bode namreč jutri, v nedeljo 14. februarja plesni venček naših .Sokolov". Ta ples se bo vršil v prostorih .Narodne čitalnice" na glavnem trgu. Vabijo se vsi prijatelji .Sokolov" in pa prijatelji dobre in poštene zabave. Na tem plesu bo svirala sirom naše domovine slavnoznana .Slovenska Filharmonija" iz bele Ljubljane. Ta dan se bomo prepričali, kaj zmore ta godba, zagotavljamo pa že naprej vsakemu udeležencu, da take godbe v Loki Se ni slilal in da je tudi tako kmalu ne bo. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Vstopnina za osebo znaša 2 kroni, za Člane v kroju 1 krono, dame pa so vstopnine proste. Naši vrli telovadci .Sokoli" so se tudi potrudili, da so plesno dvorano primerno okinčali. To je prav. Saj je pričakovati obilo udeležbe ne samo iz mesta nego tudi iz okolice in iz drugih bližnjih in daljnih krajev. — Meseca januarja 1.1. se je zaklalo v mestni klavnici: 3 bike, 47 volov, 21 krav, 178 telet, 4 ovce in 220 prašičev. — Na shodu v biižnjih Retečah, ki je bil preteklo nedeljo, se nekemu loškemu go- •podu, Id povsod vtika svoj nos, ni posebno dobro godilo. Pravijo, da to ga iz.Reteč kmetje napodili, k*r ga tam nič ne rabijo. Že pri prihoda mu Je neki kmečki fant dal razumeti, da bi bilo bolje in pametneje, ako bi bil doma ostal Potem ko jo je popihal, so se ie kmetje norčevali in se med sabo pomenkovali, češ, da ne bi bilo nič Skoda, ako bi ga bili zvrnili v kako jamo. Pa to se mu zna Se zgoditi, ako ga poprej ne bo pamet srečala. — V Žabnici, pravijo, da klerikalcem ne poganja posebno bujno cvetje novoustanovljeno katoliško izobraževalno društvo. Posebno se jeze na možake, ki so vsi preveč napredni in se ne marajo vpisati v to novo društvo, za katero se kar nič ne morejo ogrevati. Radovljiške novice. — Igra .Kaznovani škrate!j", ki jo je vprizorila ženska podružnica sv. Cirila in Metoda dne 7. t. m. se je izvanredno dobro obnesla. Obisk je bil tolik, da Je bila obširna dvorana hotela Kunstelj pretesna in tu se je videlo, da manjka Radovljici primernih prostorov za take slučaje. Prepričani smo, da preskrbi podjetni gosp Kunstelj nam tudi to. V podrobnosti igre se ne bomo spuščali, kajti da je ugajala, je dovolj po roka bilo dobro razpoloženje navzočega občinstva. Upajmo, da je bil tudi gmotni vspeh tak, da bo tudi glavna družba zadovoljna. — Dne 5. t m. zvečer so našli pod, kozolcem posestnika Franca Jančarja na Novem polju poleg Radovljice neznanega mrtveca. Po vnanje soditi, je moral pripadati ta mrtvec boljšim beračem, kajti ljudje so ga videli dopoldne še prosjačiti po hišah. Pokojnik nt imel pri sebi nikakih dokumentov ter je bil star takole okrog 50 do 55 let Sodijo, da je moral umreti vsled slabosti, ker drugače bi si ne iskal kotička pod kozolcem. Velja pač prislovica, „da dneva ne pove" nobena prafka*. — V nedeljo, dne 14. t m., priredi zastopnik centralnega Čebelarskega društva gosp. A. Likozar iz Ljubljane v tukajšnji šoli javno predavanje o čebelarstvu in sicer dopoldne ob 11. uri. Želeli bi, da se predavanja udeleži čim več poslušalcev. — Dne 16. t m. je občni zbor telovadnega društva .Sokol" in sicer ob 9. uri zvečer v pro štorih brata R. Kunstlja. Na dnevnem redu je več važnih točk. Podrobnosti o občnem zboru objavimo prihodnjič. — Govor našega vrlega poslanca dr. J. Vilfana, ki ga ie priobčil .Gorenjec" v svojih zadnjih dveh Številkah, smo z zanimanjem brali. Po tem govoru smo šele natančneje spoznali moža, da je v istini pravi naš zastopnik, in da je bil boj, ki smo ga bili pri njegovi volitvi, vreden njega. Hvala mu iskrena za možate besede. — Svoji k svojimi Ne pozabite nase narodne trgovine .pri Cirilu in Metodu" 1 Gospoda Štiglic in Šmit sta v zadnjem času svojo trgovino močno razširila ter lahko postrežeta vsakomur. To seveda ni všeč raznim radovljiškim nemšku-tarjem in tudi nekaterim drugim ljudem, ki se boje za svojo mavho. Če bo treba, se bo govorilo bolj jasno. — Glavni vojaški nabor za radovljiški sodni okraj se vrši dne 26., 27. in 29. marca. Z zadovoljstvom moramo povdarjati, da je obnašanje naših fantov korenjakov ob tej priliki vedno prav dostojno in lepo, posebno se odlikujejo naši sosedje Begunj ci. — Naš vodovod imenitno deluje. Ko so po drugih krajih zdihovali o velikem pomanjkanju vode, celo Ljubljani preti suša kljub hudi megli in bližnjemu barju, ni bilo pri nas čutiti niti najmanjše razlike o pomanjkanju vode. Vedno enak pritisk, vedno enaka množina vode. Zato bi prav iskreno želeli, da prepove zdravniška oblast rabi jen je še nekaterih starih vodnjakov, če že iz drugega vzroka ne, saj iz zdravniških ozirov. — Seji c kr. okr. Šolskega sveta v Radovljici dne 29. januarja in 8.februurja. — V prvi seji se je odobrilo nastavljanje učiteljice gdč. M. Medičeve na razširjeni petrazrednici v Radovljici kakor tudi imenovanje namestnice M, Vadnalove v Ljubljano se preselivšega šolskega vodje J. Labernika v Lešah. — Glede razširjatve ljudske šole na Jesenicah je bil c. kr. okrajni šolski svet soglasnega mnenja, da se sezida v sredini med Jesenicami in Savo na parcelah 262 in 263 skupna Sestrazrednica, ki se v potrebi lahko Se spopolni s takoimenovano obrtno-nadaljevalnico. — Sklenil je dalje, da se izšola del vasi Javornika, takozvane .Senožeti" iz šolske občine Koroška Bela in všola v šolsko občino Jesenice. — V tej seji se je poslovil tudi v Ljubljano premeščeni c. kr. deželnovladni svetnik Olon pl. Detela. — V drugi seji, dne 8. t m. se je obravnavalo tole: Sestavil se ie temopredlog za definitivno popolnjene voditeljskega mesta v Olšah. Priporočalo se je nekaj proSenj za denarno podporo. Predlagalo se je več učiteljev za posebne nagrade, ker obdelujejo vzorno svoje šolske vrtove in ker se skrbno pečajo s sadjerejo. Slednjič se je dovolil dopust do konca leta učiteljici A. Žit-nikovi na Jesenicah in potrdilo se je kakor suplen-tinjo učiteljico C. Vilmanovo. $0 Snet t Kaainikn. (Dopis.) Dne 31. m. m. sklicalo je nale politično in gospodarsko društvo «Zora» javen shod s dnevnim redom: 1. Slovensko vseučilišče v Ljubljani. 2. Poročilo deželnega poslanca g. dr. J. Vilfana o zadnjem deželnozborskem zasedanju. Shod je bil za kamniške razmere srednje obiskan; zastopano je bilo tudi nase narodno ieflstvo, kar znači, da so pričele tudi nase vrlo gospodinje praktično misliti o naših gospodarskih težnjah in zahtevah. Čast tako zavednemu ženstvu. Povabljen je bil tudi g. dekan in deželni poslanec Ivan Lavrenčič, a te je pismeno opravičil, češ, da je «nujno službeno zadržan* (?) obljubil pa je glede gospodarskih potrebščin svoje sodelovanje v občinskem zastopa. Okoli 11. ure je otvoril društveni podpredsednik g. dr. Alojzij Kraut shod, pozdravljajoč častite kborovalke in zborovske, kakor tudi vladnega zastopnika, okr. komisarji g. dr. Schafferja. V kratkih jedernatih besedah je pojasnil zborovskem pomen shoda — sa obrambo naših narodnih pravic in gospodarskih teženj, naglaiajoč, da je v očigled nemški protislovenski združitvi potrebno tudi skupno delovanje nas Slovencev. Na to je dobil besedo prvi govornik g. dr. Žerjav, ki je bil pri nastopu z burnimi živio-klici pozdravljen. Zanimivemu in strogo stvarnemu govoru njegovemu so pazno sledili vsi zborovala. Živo dokazovanje o potrebi slovenskega vseučilišča, o zrelosti naiega naroda, je našemu ljudstvu odprlo oči in je privedlo do prepričanja, da je že vendar skrajni čas, da se vlada enkrat spomni naših pravic, ki nam gredo po božjih in človeških postavah, ter nam jih tudi da. Neoporečno je dokazal, da je besedičenje naših narodnih nasprotnikov, češ, da nam manjka zrelo»ti samo — bajka, sa slovensko vseučilišče je ie pripravljen vea profesorski materijal. Ostro je prijema! vlado, da nam vsiljuje uradnike, ki niso zmotni našega jezika, in kateri so prav vsled trga največji reveži, ker oni ne razumejo slovenskih strank, stranke pa ne njih; take ljudi (uradnike) je treba obrniti že na kolodvoru. S slovenskem vseučiliščem bi bilo pač zabranjeno, da se ne na-sjljuje pri nas tuji duh. Burno in dolgotrajno ploskanje, ki je sledilo temu vseskoti zanimivemu govoru, je pr čalo jasno, da jo 9- govornik zadel pravo. Istotako živahno pozdravljen nastopi nato naš deželni poslanec g. dr, Janko Vilfan, ki je ob ži vem zanimanju poslušalcev, med katerimi je bilo tudi precejšnje število volilcev, ki pri volitvi niso glasovali zanj. t. j. pristašev S. L S., ki pa so mu sedaj brez vsakega obotavljanja in prigovarjanja hiteli izrekati popolno zaupanje, obširno razpravljal — o sklicanju deželnega zbora, o nastopu proti baronu Schvrarzu, o učiteljskih plačah, o šolskem nadzorstvu, o planinskem zakonu, o najetju deset-mil>jonskega posojila, o kreditni deželni banki, o Kranjski hranilnici in končno o proračunski debati v deželnem zboru. Iz tega vsestransko temeljitega govora so se gg. volilci pač lahko prepričali, da je gospodarsko in politično i društvo «Zora» storlo občekoristno delo, da je z vso eneržijo pripomoglo do izvolitve g. dr, Vilfana deželnim poslancem. Takemu narodnemu zastopniku, ki se tako vneto poteguje ne samo za svoje volile«, marveč za vse pravice celokupnega naroda, gre pač popolno zaupanje in to se je tudi izreklo. Na predle g g. Saks a se izreka g. poslancu dr. J. Vilfanu vsestransko zadovoljstvo in popolna zaupnica. Za ta predlogi so glasovali vsi navzoči bres razločka političnega prepričanja. Dalje je govoril g. Saks tudi o vseučilišču, ki je za nas naravnost življenskega pogoja in predlagal nastopne resolucije: Na javnem ljudskem shodu političnega in gospodarskega društva «Zora» dne 31. prosinca 1909 v »Gasilnemu domu* v Kamniku zbrani zborovski zahtevajo: 1. Da se zakonito zajamči ustanovitev slovenskega vseučilišča ter Se to leto otvori vsaj pravna fakulteta. Poživljajo slovensko delegacijo, da s složnim nastopom izvojuje tozadevno zakonsko predlogo v državnem zboru. 2. Izrekajo deželnemu poslanca g. dr, Janku Vilfanu zaupnico. 3. Izrekajo obžalovanje, da jo vsled neopravičljivega postopanja pripadnikov klerikalne stranke mogel biti izvoljen v kategoriji veleobrtl v trgovsko in obrtno zbornico kranjsko — nemški ntcijonalec 'ammer, ter poživljajo vse narodno občinstvo, da brez obzirov in dosledno deluje za popolno gospodarsko osamosvojitev Slovencev. Pribiti je treba Se enkrat, da so za vse te resolucije glasovali kot en mož tudi vsi navzoči pristaši S. L, S, S tem je bil ta za vse Slovenstvo velepomembni shod, ki je pričal jasno dovolj, da se «Zora» živo zanima za vse koristi in blagor v njenem okrožju živečih volilcev in koristi celokupnega naroda končan. < Rateške novice. — V lovu občine Rateče je bilo v leti 1908 ustreljenega: 3 srne. 11 divjih kozlov, IS zajcev, 3 jerebice, 3 race, 3 lisice, 1 jazbec in A kokošarji. Najemnina lova znaša rt 1. 1909 600 E nasproti prejšnjim 300 K. — Prostovoljno gasilno društvo i Ratečah je na svojem letnem zborovanju ime« novalo župana g. Jalena kot ustanovitelja, mnogoletnega načelnika za zasluge — svojim častnim članom. — Mrtvo so našli doma na peči v Ratečah 27 letno nmoženo M. N. Vzrok «gajst». —■ V kranjski Sibiriji seje pričela v četrtek nova zima; do petka opoldne je nanovo zapadlo 40 cm snega in še nadalje sneži kot za stavo. — Nadučiteljsko mesto v Beli peči baje še ni oddano. Med prosilci sta baje tudi dva nemška koroška učitelja. Ako dobi službo kateri izmed teb, mu je obljubljeno od «Schulvereina» 600 kron povrhu plačila, da bode pomagal staviti nemški most od Bita do Adrije. ftvaro Je danes še tedne deželni pred-sedali* na Kranjskem! Is Crašgoi. Veselica bralnega društva je privabila preteklo nedeljo mnogo ljubih gostov v naš tihi kraj. Posebno številno sta bili zastopani bralni društvi iz Selc in Železnikov in .Sokol" iz Železnikov. Igrala se je veseloigra .Vegeteri-janci" in burka .Kmet Herod", obe dostojni za tukajšnje razmere. Tudi pevski zbor je zapel lepo kot ponavadi nekaj pesmic Omenitve vreden je tudi nagovor, ki ga je govoril mladi posestnik I. Š. Spominjal se je v govoru šestdeset-letnice odprave kmečkega tlačanstva in našiti prednikov, ki so se v mnogih bojih brezvspeSno borili za staro pravdo, ter slavil one, ki so nam 1. 1848 priborili svobodo. Tako je naše društvo menda edino po vsej Sloveniji slavilo spomin odprave robotanja. — Prosta zabava .pri Beštru" je bila živahna in povsem dostojna ter je minula pred dnevom, kar je edino primemo za delavne ljudi. Naše društvo pa lahko s ponosom gleda na zadnjo prireditev. Pokazalo je, da ima v sebi veliko notranjo moč in mnogo dobrih prijateljev daleč na okoli. li Mojstrane. Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Mojstrano-Dovje je imela v nedeljo popoldne v hotelu .Triglav" v Mojstrani prvi svoj občni zbor. basi podružnica deluje komaj nekaj mesecev, vendar že izkazuje prav lepe vspehe, za kar se je zahvaliti agilnemu odboru, v prvi vrsti pa predsedniku, marljivemu in idealnemu g. Jos. Zupanu, trgovcu v Mojstrani. Nova podružnica je kmalu po ustanovitvi priredila prav dobro uspelo veselico na korist glavni družbi. Občnemu zboru je sledila veselica v isti namen. Občni zbor je vodil predsednik g. Zupan, ki je poročal tudi v imenu obolega tajnika in blagajnika. Iz vseh poročil je razvidno, da odbor tekmuje za naSo rodoljubno in občekoristno stvar ter je porok, da se bo podružnica čim dalje lepše razvijala. Zato pa se je tudi poverilo nadaljno vodstvo dosedanjemu odbo.u. Pristopilo je zopet nekaj novih članov. Potovalni učitelj glavne družbe g. Ante Beg je govoril o nemški nevarnosti na Gorenjskem, o važnosti slovanske vzajemnosti, o namenih naše šolske družbe in o nakanah nemških bojnih društev. Med poslušalci je bilo posebno lepo število domačih mladeničev. Glavni kontingent pri veselici, ki je sledila na to, je poslala zavedna Kranjska gora. Zastopano je bilo vse ondotno raz-umništvo. Godbo za ples so preskrbeli narodni tamburaši iz Brnce na Koroškem pod vodstvom g. Miklaviča. Tamburaši so tudi zapeli več nav-duševalnih pesmi. Srečolov in šaljiva pošta sta donesli precej kronic Neprisiljena zabava je držala skupaj prijetno družbo pozno v noč. Naš zavedni gorenjski kot je izznova pokazal, da je Sloveniji v ponos. V Kranju, dne 18. februarja 1909. Svoj kabinet je reformiral baron B i e n e r t h na sledeči način: Predsedništvo ima baron Bie-nerth, notranje ministrstvo baron Haerdtl, domobransko ministrstvo pl. Georgi, justično ministrstvo dr. Viktor pl. Hochenburger, naučno ministrstvo grof Sturgkb, trgovinsko ministrstvo dr. W e 13 k i r c h n e r, finančno ministrstvo vitez Bi lin s ki, ministrstvo 83 javna delt Avgust Rit t, poljedelsko ministrstvo dr. Albin Braf, železniško ministrstvo pl. Wrba. Ministri - rojaki so za Poljake Abrahamo viez, za Nemce Schreiner, za Cehe 2 a če k. V novem kabinetu so sledeči novi ministri: Dr. Hochenburger za pravosodje. Mož ja bil doslej advokat v Gradcu. Politično je nemški naciooalec. Leta 1897 je bil izvoljen v državni zbor, ostal je pa poslanec samo do L 1901. O njegovih državniških in upravnih talentih so ne ve nič. Tndi ni nič znano, ds bi se bil v pravo-sodstvu kaj odlikoval. Do vlade prihaja prav iz Sakotja. 2 Grcf Sturgkb za nauk. Plemeniti grof je znan, ker že davno stremi po ministrskem porlfelju. V starem državnem zboru je bil srdit nasprotnik splošne in enake volilne pravice. V zadnjih letih se je močno bližal klerikalcem. Njegovi nazori so sploh favdalno-nazadojaski. 3. Dr. VVeifl-kirehner za trgovino. Doslej je btl predsednik poslanske zbnrnk*. No ^unij-.kem roto*žu jo h»l ravnatelj. Po puuučueui »laiiseu j« kišcanski so- cialec, sicer pa od nekdaj velik Itreber. 4. Bili ns k i ta finance. Bil je ie minister. On j« član poljskega kola. ki pa ni nič kaj zadovoljno z njegovim imenovanjem. 5. Ritt za javna dela; v Inomostu je bil dvorni svetnik pri namestništvn — neznana veličina. 6 B rä f za poljedelstvo; njegova žena je hči pokojnega dra. Riege rja, on je Staročeh, sicer ni mnogo povedati o njem. 7. Wrba za železnice, je bil doslej sekcijski načelnik in je že enkrat provizorično vodil železniško ministrstvo. X« predsednika v parlamentu mesto Weiß-kirchnerja, ki postane minister, so krščanski sociale! določili Pattaia. Slovanski centrom se je konstituiral. V predsedstvo so voljeni dr. Ivčevič, dr. ŠuSterSič in dr. Hruban. Centrum šteje 58 članov. Na Ogrskem se baje pripravlja nova koalicija pod pokroviteljstvom Apponyija, Andrasyja in Kossutba. Zakonski načrt o zemljiškem davku je bil v zbornici sprejet, j V Srbiji so se začela zopet pogajanja med starimi in mladimi radikale;, da bi se dosegla sprava, ker se v skupStini ne more izvršiti nobeno delo. Angleški krili s kraljico je prišel v Berlin, kjer je bil slovesno sprejet. Na banketu sta kralj Edvard in cesar Viljem naglašala svojo miroljubnost. Zgodovinski in slovstveni pregled sa prih. teden 14. februarja. — 869. t Sv. Ciril, slovenski apostol v Rimu. — 1779. t James Cook, slavni potovaleč po morju, ubit na Ovvaihi. — 1837. * Dr. Valentin zamik v Repnjah pri Vodicah. — 1864. t Pesnik Matej Ravnikar-Peženčan v Pred-osljih prt Kranju. — 1892. f Pesnik France Cegnar v Trstu. 15. februarja. — 1564. * Galileo Galilei. — 1763. Mir v Hubertusburgu, konec sedemletne vojne. 16. februarja. — 1486. Maksimiljana I. izvolijo za nemškega cesarja. — 1824. * Kartograf Peter Kozler v Kočarjih na Kočevskem. — 1834. * Naravoslovec Ernst Hackl. — 183T. * Pisatelj Valentin Mandec v Kranju. 17. februarja. — 1600. Giordana Bruna sežgo kot krivoverca. — 1821. * Znamenit pravaslovec, vseučiliški profesor dr. Jožef Kranjec. — 1827. f Slavni vzgojeslovec Henrik Pestalozzi v Brucku, kanton Argau. — 1831. * Pisatelj Matija Valjavec Kračmanov v Srednji Beli. — 1856. t Pesnik Henrik Heine v Parizu. 18. februarja. — 1646. t Martin Luther v Eislebnu. — 1587. Marija Stuart — 1814. Napoleon premaga Schwarzenberga pri Montereauu. — 1853. Jožef Libenv zavratno napade cesarja Franca Jožefa I. 19. februarja. — 1473. * Nikolaj Koperniku« v Tomu, ustanovitelj novejšega zvezdoslovja. — 1745. * Slavni fizik Volta. — 1847. * Pesnik-trpin Jožef Cimperman v Ljubljani. 20. februarja. — 1693. * Francoski modro-alovec Voltaire. — 1790. t Cesar Jožef II. — 1810. Andreja Hoferja ustrele v Mantovi. Godovi prihodnjega, tedna: 14. Sept. Valent., Bretislav; 15. Favstin, m. Ljubislava, Pravoslav; 16. Julijana, Dobrana; 17. Sil vin, Strahomir, Svetopolk; 18. Simeon, Milo-slava, Bratomil; 19. Viktor, Ostoj; 20. Elevterij, Dragovan, Stanislava. 1 Sejmi na Gorenjskem prih. teden; 20. v Zg. Tuhinju. Novičar. Dverai svetnik starosti — kranjski deželni predsednik T To vest je prinesla praska «Tagespost». Ni čuda, saj smo v predpustu. Imamo sicer pred-pustno ministrstvo, vendar pa dvomimo, da bi baron B enerth hotel uganjati pred pustne burke tako daleč, da bi policaja naredil za deželnega predsednika na Kranjskem. Javni shod se vrši jutri v nedeljo v Tržiču. Poročala bosta deželna poslanca gg. dr. Vilfan in Josip Türk. Odbor ssasnUl sroi niroeno-napredne stranke si je v zadnji seji, dne 7. t m., izvolil sledeče gospode: Za načelnika soglasno g. Iv. Hribarja, za I. podnačelnika g. dr. Ivana Tavčarja, za n. podnačelnika g. dr. Ivana Oražna, za tajnika g. dr. Frana Novaka in za blagajnika g. Iv. Kneza. Konstituirali so se tudi posamezni odseki insicer: L odsek (za organizacijo stranke in agitacijo v njene namene): Dr. Žerjav, dr. Gosak, dr. Windischer, Tomazin, Rohrman, Kunstler. II. odsek (za finančne stvari stranke): Dr. Triller, dr. Fer-jančič, Bayer, Knez, Josip Türk. III. odsek (za prirejanje shodov io snovanje društev): Dr. Svi-gelj, dr. Tavčar, Šaplja, Primožič, dr. Oražen, Jos. Seidel, Tribuč. IV. odsek (za narodno gospodarstvo): Lenarčič, Hrast, Šarabon, dr Windischer» dr. Žerjav. V. odsek (za časnikarstvo): Pustoslemšek, Ribnikar, dr. Murni k, dr. Windischer in dr, Mam. SOletnioa Preaeraeve starti. Dne 8. februarja 1909 je preteklo 60 let, odkar je umrl v Kranju pesnik dr. France Preše en. Opozarjamo na današnji podlistek. DI|a*Jd fOBOak se bo vrfil. kakor znano, danes v soboto, dne 13. t. m. v Kranjski narodni čitalnici. Ker se Sirijo po mestu razne izmišljene govorice, ki niti najmanj ne odgovarjajo resnici, konštati-ramo, da vstopnine sploh na bo nikake in imajo tedaj vsi vabljeni p. n. gostje popolnoma prost vstop. Obleka je promenadna. Pri veselici bo svi-ral ljubljanski oktet. Ker je prebitek namenjen kranjski dijaški kuhinji in dijaški podporni zalogi in ker je venček brez vsske vstopnine, se je za delno pokritja troskov napravila pri nekaterih meščanih kolekta. Ker je dvorana majhna se je pri vabljenju v prvi vrsti oziralo na dijaške podpornike. Kolikor smo se prepričali pretekla dni, je naša srednješolska mladina višjih razredov pod nadzorstvom g. prof. Robide, neumorno danadan kin-čala in krasila dvorano ter jo priredila v okusno plesišče. Kakor smo izvedeli izza kulis, plesali bodo naši mladi častilci Terpeihore tudi več nasetnejših plesov. Vse torej kaže, da utegne postati današnji večer prav animiran, ter je želeti, da bi bila, posebno še v očigled dobrodelnemu namenu in v vzpodbudo naš h dijakov, udeležba kar najbolj po-voljna. Ljudska kajižaict f Kranja. Slavnemu ob-č nstvu se uljudno naznanja, da bo ljudska knjižnica Narodne iitalnice v Kranju odslej naprej odprta ob sredah in sobotah od pol 8. sla pel 9. ara zvečer. Usurla je v Kranju gospodična Tončika Pu-har, p. d. Reginčeva. Lahka jej bodi žemljica! Nabiralnik družbe sv. Cirila in Metoda v gostilni gosp« Marije Mayr je nesel dražbi v mesecu januarju 22 K 18 vin. Med eigaal. Letošnja velika maškarada te-lovanega društva «Sokol> v Kranju utegne postati prav zanimiva. Sicer varujejo prireditelji strogo tajnost, a soditi po farni in po občnem zanimanju, doživeli bomo dokaj presenečenja. Vabila so se že razposlala, ako bi kdo pomotoma ne dobil vabila, naj se zglasi pri bratu tajniku Josipu Cvara. Na cesarja Franca Jessfa §istsasl|i v Kranja so dines doooldne sklenili prvo polletje Šolskega leta 1908/9. Izmed 320 rednih učencev ima najmanj polovico «prav dobrih* 40, najmanj «zadostno* 209, eden ali več nezadostnih redov ima 70 učencev; zavod šteje tudi enega izvanrednega učenca, ki je dobil drugi red; zaradi bolezni je ostal ea učenec neizprašan. Začetkom tečaja je štel zavod 325 učencev; pred klasifikacijo jih je.izstopilo 5, vstopil pa 1: repetentov je bilo 18.. Uarla je v Kranju gospa Anica Vrtačnik rojena Luštrek, sestra Starmanovega Ivana, ki je bil 1. 1905 pri sorski aferi težko ranjen. Slovensko vseučilišče v Ljubljani Deželni odbor kranjski je sklenil sestaviti vseučiliški odbor in vanj poklicati zastopnike raznih korporacij in znanstvenike. Sestava odbora je poverjena profesorju Evgenu Jarcu, šolskemu poročevalca deželnega odbora. Občinske volitve V Krepi so končane. Izvoljeni so bili: Župan g. Ignac Ažman; svetovalci: J. Magušar. Franc Šolar, Anton Ažman, odborniki: V. Šolar, F. Ažmao, F. Vari, M. Lazar, J. Berce, M. Pogačnik, F. Hoaigman in L. Hafner. Tedne nessUntarjesja. Pred kratkim je bil županstvu v Kranjski gork dostavljen imenik porotnikov. Imenik je bil dostavljen od okrajnega glavarstva v Radovljici z nemško dostavotoo. Tako taljenje in.provociranje se godi seveda namenoma. Krasti slap Fsrionik ima letos stožec iz ledu čez 20 metrov visočino. Barve so ob svitu soleča nepopisijive. Vsa pot do tja je dobro izvožena, dostop brez vsake težave. Planinci, prijatelji narave, pozor1 Državno sabvaaetja za napravo vodovoda je dobila v znesku 8240 K občina Zapoge, politični okraj Kraaj. Sansajser. Na Koroški Beli so našli v sredo dne 3. L m. Antona Markoviča, 34 let starega zasebnika, mrtvega na obrazu ležečega, v roki je držal izstreljen revolver. Pri telesni raziskavi se je našlo pri njem 147 kron gotovine, dve oporoki in nekaj drugih listin. Kot dedinjo navaja v oporoki svojo ženo Marijo. Kaj da ga je do tega Čina privedlo, ni nikomur znano. Poroči! sa Je gosp Rajko Božič, učitelj v Mengšu, z gospico Prsnico Verhovnik. Bilo srečno 1 Is Eaievlflee nam poročajo: Dne 7. t m. nam je priredila ženska podružnica Ciril-Mefodove družbe pod vodstvom svoje predsednice gospe Jele dr. Vilfanove in s sodelovanjem odbornk gospa Huth-Rezingerjeve in Faidigove ter gospo-dičen Pretnarjeve in Resmanove izborno vspel zabavni večer. Igrali so se paiški, kjer to v glavnih vlogah posebno ugajali gospodična Medic, Pretnar is Resman ter gospod Jaklič, Kušar in Brovč; posebno so nas pa razveselili otročički paiški, ki so prav ljubko igrali in peli. Nemala zasluga gre tudi našemu pevovodji g. Smigovcu, ki je nalašč za ta večer kom poni ral za mešani zbor pesem palškov nagajivčkov, katero je mešani zbor sestavljen it domačih moči s sodelovanjem gospodičen učiteljic it Kamnegorice in Bleda krasno zapel Po igri in petju te j« razonel ži- vahen ples, ki je trajal do ranega jutra. Udeležba is okolice je bila izvanredno dobra; g. Kunstelj iznenadil nas Je z izborno postrežbo. Da bi se taki večeri večkrat priredili. Pearntaiea aeetlkasa ialfarajaa so ustanovili na Jesenicah. Vlada je pravila že potrdila. ? tajlae Okolu dvajset Gorenjcev iz kranjske okolice se je odpeljalo ta teden v Ameriko. Gredo za delom, za denarjem. Ztatskt speti v Bohinja. Sedaj je pritisnil pri nas precejšni mraz In zato so dam vsi predpogoji za izvrševal«j^ zimskega športa v vseh njegovih panogah. Lahko se reče, da je sedaj Bohinj izredno prikladen za izvrševanje zimskega športa. Jasno nebo, mirno zimsko zavetje brez vsahega vetra in veličasten razgled na v snegu se lesketajoče gorske orjake t mogočnim Triglavom v ozadju Se povečajo vžitek, ki ga ima izletnik že itak od športa samega. Sedaj je tudi drsališče gotovo in v dobrem stanu, sneg je precej zmrzel in dokaj dobro drži, tako da so vožnje s skiji po številnih pobočjih jako priporočljive, sankališče pa je v celi tvoji dolžini naravnost izvrstno in v najboljšem stanu. Ledeno sicer ni, vendar pa s nasipi vred jako trdo in gladko, tako da se sedaj doseže pri vožnjah naravnost neverjetna hitrost Zato se priporoča zlasti sankačem izlet. — Ker je že za tedaj naznanjenih ta prihodnjo nedeljo več sankačev in se pričakuje Se novih, je nadtorništvo sankališča določilo za 24. m. m. naslednji dnevni red: Do pol 12. ure dopoldne vežbanje v vožnji ta dirko po celem sankališču, od pol 12. do pol 4 ure je odprto le zabavno sankališče. od* pol 4. do 4. samo športno in od 4 ure naprej zopet samo zabaVno sanka-hsee. — Opozarja so zlasti na znižane športne vozne Katke iz Ljubljane v Bohinj in na Bled. Drsava! prispevek k tacenskemu mostu. Poroča se nam iz komptentnega vira, da bo finančno ministrstvo za zgradbo tacenskega mostu prispevalo 50%. Zgorela je pri sv. Duhu pri Škofji Loki Ton-cova Maruša, čez 80 let stara. Vžgala se ji je najbrže obleka pri peči in nato je ogenj uničil bajto, Na prvi hip se je mislilo, da gori za Kam-nitnikom pri konjačn, a je bila le prevara. f tovarni v ftkotjt Loki je stroj zgrabil delavko Nežo Tavčar, ki je ravno zdaj nevesta. Raztrgal ji je obleko; da se ni še kaj hujšega zgodilo je preprečila previdnost, ker so takoj elektriko in stroje ustavili. Obesil se je v Spodnjih Domžalah Alojzij Zabret po dnmače Pečnikarjev. Prodal je nedavno po očetu izročeno domačijo. Kesanje m toga po lepem očetovskem domu ga je spravila v pravi katastrofalni dušni položaj, da se je jel čemdalje bolj vdajati pijančevanju in kvartopirstvu, v čemer Je bojda pred kratkim zapravil 1760 K, ter si cončno storil konec svojim mukam. Gotovine je zapustil še 10.000 K. Ta žalostni slučaj prav karakteristično osvetljuje vse tiste, ki prodajajo brez vzroka svoje domove, nekoliko pa tudi ondotne pobeljene razmere. Šolsko vprašanje na Jesenicah smatrajo Nemci za politično vprašanje. Nemška politika je zdaj, ko se hoče razdeliti šolsko občino in na Savi ustanoviti samostojno Šolo štirirazrednico. Merodajne oblasti naj se tega zavedajo m pri šoli politiko puste v stran. Ozirajo naj se na taktične razmere in potrebe tukajšnjega ljudstva v kulturnem ozira in ljudstvo jim bo hvaležno. Ljudstvo pa nal ti zapomni one, ki delajo na to, da bi preprečili zgradbo skupne šole osemraz-rednice, ker delajo v smislu nemške politike. Veseličiii vestnik. Plesne veseHos priredi strokovno društvo strojarskih pomočnikov v Kranju, v nedeljo, dne 14. februarja 1909 ob 8. uri zvečer, v prostorih g. Rudolfa Jegliča hotel »Nova pošta", vstopnina za osebo 60 vin. fnaeltes a p leseni se vrši ob priliki otvoritve, od nosno prevzetja gostilne .Pri Slapu" na Blejski Dobravi na Valentinovo nedeljo, dne 14. januarja. Začetek ob polu 3. uri popoldne. Svira Šramel iz bovških hribov. Vstopnina prosta. Za neplesalce ae vrli v gorenjih prostorih velika poskušnja dolenjskih rudečih in belih vin, iz vinogradov ko-stanjeviškega župana g. Bučarja ter pojedina pi-tanih puranov. Domača stegna veselica se vrši v gostilniških Srostorih vile .Jakelj" na Mojstrani v soboto, 0. februarja 1909 ob a uri zvečer. Vstopnina 50 vin. Dame proste. Vessilee priredi •Prometno društvo za Dovje in Mojstrano" v nedeljo, dne 14, februarja 1909 v gostilniških prostorih g. Železnike na Dovjem, Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina: Sedeži v I. in II. vrsti po 1 krono, nadaljm sedeži po 60 v, stojišča 80 vin. Preetevelfee gasilno iraštve v Gorssji Vasi vabi k predpustni veselici v nedeljo, 14. februarja 1909 v prostorih g. Iv. Frlana. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina: Sedež 1 krono, stojišče 50 vin. Plesal vetoek pod pokroviteljstvom slovenskega trgovskega društva .Merkur" ie danes, dne 13. februarja 1909 v veliki dvorani .Narodnega Doma". Sodeluje „Slovenska Filharmonija". Začetek ob pol 9. uri zvečer. Vstopnina 2 kroni. f o|ia BOrimrio« se poveča letos za 14 Štabnih podčastnikov, 274 podčastnikov in 577 mož. Leta 1910 in 1911 se pomnoži vojna mornarica za 1650 mož, tako da bode imela leta 19 ll svojih 14.000 podčastnikov in mornarjev. Stroške plača seveda ljudstvo, ki itak že ne ve, kam z denarjem. Ali pa — odkod ga dobiti. Koliko se bito vredae porušene hiš© Healil. Zgradbe v mesinski pokrajini se bile vredae 146 milijonov lir, samo v Mesini pa 87 milijonov lir. Meščanske in obrtne zgradbe (izvzemši kmečke) v Reggiju so bile vredne 20 milijonov, v ostalem delu te pokrajine pa 50 milijonov lir. Monopol nžigallc f Avstriji. Dne 15. m. m. se je v r lila v trgovinskem ministrstvu na Dunaju seja, na kateri se je pretresava! načrt za uvedbo monopola užigalic. Ta načrt bi imel obenem rešiti vprašanje uporabe belega fosforja, škodljivega delavcem. Avstrijska finančna uprava se že dlje časa bavi s proučevanjem, kako bi uvedla monopol užigalic. Sklenilo se je, da se v Avstriji ne smejo več graditi nove tvornice užigalic, dokler se ne izda nov zakon, tičoč se morebitne uvedbe monopola uz'galic v Avstriji. Kokoš, ki govori. Henry Johnson iz Beacon falls v Ameriki ima kokoš, ki govori tako lepo, kakor kaka pagiga. Njegovi sosedje so prepričani, da je kokoš začarana. — Seveda je to mogoče le v Ameriki. Položaj v Melisi in Regiju. Zdravstvene razmere so zadovoljive in gospodarsko življenje se vidno boljša. Preiskovanje razvalin se še vedno nadaljuje. Življenje v mestu je zmiraj živahnejše. Po noči se je čutilo nekaj lahnih potresnih sunkov. Dne 17. jan. sta se ponovila v Mesini zopet dva močna potresna sunka, katerima sta sledila dva lahnejša. Dve precej razpokam hiši sta se sesuli. Med prebivalstvom je nastal nepopisen strah. Ljudje so bili celo noč na prostem. Našla se je tudi v Mesini municipalna blagajna, v kateri je bilo 1 milijon lir. Darila. Uredništvo našega lista je prejelo: Vesela družba v gostilni g. Lovro Sušnika v Skofji Loki ol> priliki praznovanja godu g. Kudolfa Susnika 5 kron za družbo sv. Cirila in Metoda. Zahvala. Ob priliki razida iva w>*3 povsod. vinske trgovine na drobno in debelo ki jo je otvorilo Vipavsko kmetijsko draštvo 51 2-2 Svoji k svojim 20 52-48 Starosnana narodna tvrdka: Anton Iv. Pečenko GORICA :: ulica Jos. Verdi 26 postreže pošteno in točno s pristnimi belimi in črnimi vini iz lastnih in drugih priznanih vinogradov po ooni 30—SO vin. liter; potem s plsenjskim pivom «prazdroj» iz sloveče češke •Meščanske pivovarne«, in isbornim protivin-skrim pivom iz pivovarne kneza achwarzenberga v Protivinn na Češkem, in sicer v sodčkih in steklenicah; z domačim pristnim tropin ovcom X. vrste, lastnega pridelka v steklenicah. Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 56 lit. naprej iranko goriška postsjs. Na zahtevo pošilja tudi vzorce. r. z. z o. z. v hiši gosp. Roossa v Kranju. Točilo se bode pristna Vipavska vina iz društvenih kleti in sicer: namizno vino belo liter a 48 v « « « I. < « 5G « Rizling bel € « 72 « Burgundcc « « 80 « Dolenjski cviček « « 80 « Iz zaloge na debelo po dogovora in najnižjih cenah. Za najobilnejši obisk se uljudno priporoča Za Vipavako kmetijsko druitvo Jos. Božič, poslovodja. II m Kdor b: hoče sebe ali svoje otroke oprostiti | k:a šlj o. | hrlpavost, katara, zastizenja ustnega katara, krčevitega i a oslovskega kašlja, naj kupi zdravniško proizkušene in priporočene KaiserjeVe prsne Karamele s 8 smrekami. 18 24—15 5500 notarsko overoverjanih izpričeval. Zavoj po 20 in 40 vin. — Doza za 80 vin. Dobiva se v: Lekarni v Tržiču, Odhod Iz LJubljane vsak torek. Pozor I! i2 52—27 Samo 6 dni vozijo francoski brzoparniki La Provenoe, La Savoio, La Lorraine in La Touraine iz Havre v Newyork. ===== Najkrajša črta. j-j Veljavne vozne listke in brezplačna pojasnila daje konc. potovalna pisarna Ed. Šmarda, Ljubljana Dunajska e. 18, nasproti znane gostilne ,pri Figovcu'. Popolnoma varno in najbolje naložite svoj Kncčkj posojilnici v Idubljani (nasproti Figovca:: v lastni hiši:: Dnsajska cesta.) Kmečka posojilnica v Ljubljani podpira kmetovalce in je pravi kmečki denarni zavod. Vloge se obrestujejo po *Vk II 1! V kmečki posojilnici je naloženo že nad 15 milijonov kron. Rezervni zaklad Čez 800.000 kron. Za varnost pa še neomejeno jamči nad 3000 članov. Kmečka posojilnica je edin slovenski denarni zavod, ki je 40 vpeljal hišne nabiralnike vlog. 26 — 6 Kmečka posojilnica sprejema hranilne knjižice drugih denarnih žaujodo* kol.. gotov denar. C9^D 24 34 2105 dolfrf ?° 0«***„ v Kranju prodna ° ^Ht« uotle Man« ic«v<>, t>«rve .,ij„«te ■L Brata HLAVKA izdelovatelja kirurg instrumentov atelje za ortop. aparate in bandaže tjubljana, Prešernove ul. 5 § priporočata svojo veliko zalogo obvezil za zdravstvo in bolniško po- ¡1 strežbo, bižejev, irigatorjev, aparatov za mrzle in inha- iS lacija s paro, sterilizirane obveze in bandaže, kakor tudi (j nogavic za krčne žile, kilne pasove, vsakovrstne brizgalke in aparate za samoklistiranje, najboljša kvaliteta gumijevih stvari in gumijevih posteljnih podložk. — Vse bandaže se izdelujejo pod strogim nadzorstvom po od-3 52—47 redbah p. n. gg. zdravnikov. Zunanja naročila oe Izvršujejo točno, hitro in diskretno. Galva nični pcniklovani zavod z obratom na motor. Popravila ae Izvršujejo točno jn osno. JOS. 1TEIBL J. Sproitzerjev naslednik LJUBLJANA, ellomakove ulloe tat. sumio-ometio li koHtrotoilrto klioeuil&ntro. Žično omrežje na stroj, ograje na mire dvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne krile, Štedilnike i. t. d Špecijaliteta: 17 —54 valjiom zastori (Roilbalkon). Svoji k svojim! Prodam več tisoč komadov slFiiii opeke iz samega portland cementa zase izdelanega. Spre jemam naročila za vse vrste betonskih iz dolkov n. pr. stopnice, hangarje, korita za živino in za vodnjake, okvirje za nagrobne krste i. t. d. Izdelujem tudi žične ograje s cementnimi stojali ali verejami. 9 15 Ivan Walandi posestnik Hlebce pri Lescah, Gorenjsko. Loterijska srečka dne 80. januarja 1.1. Tnt 77 5 7 85 6 OJ c. kr. namestaistva oblastveno dovoljeni urad za revizijo in reklamacijo tovornih listin vseh vrit in pisarna za poizvedbo tarifov L. JandI Šivalni stroji in kolesa Tovarniška »Joga 10 68- 6 Iv. Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta 17 Priporoča ovoj« najbolj priznano šiv. stroje in kolesa Coniki na sahtevanj* sastonj. prevzame brezplačno revizijo vseb tovornih listin proti 30% deležu najdenih diferenc. Dopošljite nam torej takoj franko vaše tovorne listine letošnjega leta in v treh dneh dobite poročilo o rezultatu revizije. 14 52—13 Večkrat premiranol Glinaste peči 16 52—41 štedilnike, banje za kopeli, kakor radi Upe, vase In drage glinaste izdelke v vseh barvah, trpežne in cene priporoča Avgust Drelse prva in največja tovarna peči in glinaetih izdelkov v ljubljeni« DDDDDDDDDD L ■ ■ Električna gonilna sila. ■ jg ToVaraa oljnatih barv, taka in firneža Brata Čbert' črkoalikarja, lakirarja, stavbena in pohištvena pleskarja £jnbtJM3 MikioiieeTe 111106 nasproti hot.,Union1 ■ L Ustanovljeno 1842. 2— 5>9 Zlate sfetlajc: Berilo, Pariz, V« iti j& Najboljše kosmetlčno ZObOčistllno sredstvo Jzdtlovatelj 0. Seval Ljubljana, Spital.-Stritar, ul. 7 Zobotchsusi attlji Oton 5eyil v Roossovi hiši nad prodajalno ¥ Kranju. ZOBOVJA, tudi m d& bi as odstranile korenine, z ali brez nebne šloiče, Iz KAVČUKA, kakor tudi ZLATA, dalje VRAVNALNICE In OBTURATORJI se izvršujejo po.NAJNOVEJŠIH METODAH. 22 -87 Sprejemne ure vsako nedeljo In pondeljek od 8. nre dopoldne do 5. ure popoldne. priporoča potnikom v Ameriko najhitrejšo, varno in ceno vožnjo preko Boks—Pariz—Cherbourg ali Buks—Pariz—Havre (via Southempton). Garantira se potnikom, da so gotovo ukrcani na parobrod, dva parobroda odhajata vsaki teden. :: Vožnja pa morju 51/« do 6 dni. Natančnejša pojasnila In vozne, plovne rede daje rade volje in zastonj 80 8-5 Agentnra „Amerlban-Line" h Bocbs (Rheintal). ===== Generalni lastopalki lat Oberstej & C«. galanterijskega, norimberškega, mod-:: nega in drobnega blaga :: Ueietrgovina Anton Adamič, Kranj. Glavni trg priporoča 4 18—6 za spomlad svojo dobro sortirano zalogo ravno došlih predpasnikov, modernih ionskih pasov, najpripravnejših modrcev, fine vlasne garnitare, kravate, srajce, ovratnike, prsnike, zapestnice, nogavice in sploh vse v to svrho spadajoče potrebščine. Glavna tovarniška zaloga otročjih vozičkov, potovalnih kovčegov (za Ameriko), košaric in najnovejših tržnih taik. OPOMBA. Radi velikih nakupov raznega blaga so cene znatno nizke in brez konkurence. Na drobno in debelo I 1 sla drobno in debelo! Velesaloff*- ******* Pecco, Pecco orang, Ceylon, Assam, Java, Ceylon Souhong, Man-:: darin. i. t d. :: Finojpeoivo sa daj s A. mor in droge vrste Zdravko Krajnc, Kranj JkMk^Sl SVOJI K SVOJIMI nTužniin srcem javljamo vsem sorodnikom in znancem, da je naša iskreno ljubljena, nepozabna hčerka in sestra, gospodična Tončlba Pubar danes, 9. svečana ob pol 10. uri dop., previdena s tolažili sv. vere nenadoma v Gospodu zaspala. Pogreb bode v četrtek, 11. t. m. ob 3. uri popoldne. Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi. KRANJ, 9. svečana 1909. X X Za mnogobrojne tolažljive dokaze iskrenega sočutja in sožalja povodom nenadne smrti iskreno ljubljene hčerke in sestre, gospodične Tončike Puhar ■ kakor tudi za častno in obilno spremstvo k zadnjemu počitku izrekamo tem potom vsem sorodnikom in znancem najtoplejšo zahvalo. Zlasti pa se iskreno zahvaljujemo cenjenim darovalcem krasnih vencev in šopkov. Vsem presrčna hvala! ■ Žalujoči ostali. 67 -i Žalujoči ostali. Zobozdravniki a*a1Ia obotehalškl :: »MMJO dr.MVardGtobofails v Kranju 1 52—23 je od 16. septembra 1908 slav. občinstvu na razpolago vsaki dan in tudi v nedeljo. o: o Nova zaloga vina Podpisani naznanjam, da sem o tvoril v Kranju Eokrtško predmestje zalogo Istrskega, vina belega In rdedega, lastnega pridelka. Liter stane 32 vinarjev na debelo od 56 litrov naprej. Kdor mi more dokazati, da nimam pristnega, naravnega vina, se zavežem, dotičniku plačati 4000 K. S spoštovanjem FRAN ZOHIL «8 16-7 veleposestnik vinogradov v Žminju (Istra). 5 52—31 Rajnega Ipina M Gorenjskem. Rudolf Rus urar v Kranju MF" poleg lekarne. Ustanovljeno leta 1885. Velika zaloga vsakovrstnih ur, zlatnine in srebrnlne ter optičnih predmetov. Popravila točno in ceno. Najnižje cene. ====== Priznano lzborno blago. ==m= Najceneji naknp pri sv. Cirilu in Metodu I ! Nova narodna trgovina pri sv. Cirila in Metoda na debelo in drobno v £ SHGLIC & SMIT % v Radovljici, na Glavnem trgu uraven cerkve) :: Podružnica v Predtrgn. Priporočata svojo veliko zalogo raznovrstnega špecerijskega blaga, kakor: riž, vedno svežo kavo, najboljšo moko iz Majdičevega mlina, zelo fini ruski daj in rum, različne barve, razne vrste žganja, kakor: slivovko, tropinovec, Florian, Triglav ter pravo Ciril Metodovo in Zvezdno kavino primes. Dalje imava v zalogi različno železnino za kovače, ključavničarje, kleparje i. t. d. Kupovala bova proti gotovini ali v zamenjavo z blagom vse vrste deželnih pridelkov, kakor: orehe, fižol, ovea, suhe gobe i. t. d. vedno po najvišjih dnevnih cenah. — Ker kupujeva izključno le od prvih in največjih tvrdk, sva v prijetnem položaju nase cenj. odjemalce z le preizkušenim dobrim blagom najceneje postreči. ===== Blagovolite se prepričati! Za mnogobrojni obisk se priporočava z odličnim spoštovanjem ¡-12 étlgllc St émit. 2 g- e «9 Najceneji naknp pri sv. Cirilu in Metodu H Izdaji kpnmrcij «Goranj«.*; i s Uda i. Tirni urmiaik Ut«sU* Stiku*. U*tuiaa ¡o tisak W. Pr. Uaprsta v sTranju. 70 80