Stav. 228 V Trstu, v petek 22, avgusta 1919 Lstnlfe XiiW Posamezne številke v Trstu in okolic! pa 10 stotJnk. — Oglasi se računajo r širok ost i ene kolone (72 nrn). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20 stot; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po 40 stot , o£'.:?i d^: : n.i zav= i nt-n po £0 stot. Mali oglasi po 10 sto!, bcsecla, najmrc.j pa L l —. O^Lse sprejo,na inseratni oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se pešiljijo a vi..i Edinosti. Uprava m inseraini oddelek se nahajata v Trstu, ul. sv. l*r»uč..>La A» -X Izhsji vsak dan, udi cb nedeljah in praznikih, zjutraj. — Uredništvo: ulka sv I a .lika Asiškega štev. 20, I. nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Nefrankirana plsina se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj In odgovorni urednik Štetan Godina. — Lastnik koijsorci| lista Edinosti — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L 3'—, pol leta L 18 — in celo leto L 36 —. — Telefon uredništva in uprave Štev. 11-57. Mirovna konferenca. PARIZ, 20. (S) Vrhovni svet je odobrit vojaške pomorske in zračne klavzule v mirovni pogodbi z Avstrijo. Zaslišal je na ito vojaško poročilo o izpraznitvi Letonske in je odobril zakonske načrte o načinu uiej-stitve sporednih klavzul mirovne pogodbe. Te načrte izroče komisiji za odškodnino nemški delegaciji. Komisija za revizijo pegodeb Lz L 1S39. je za-: Vanscidereja. ki je obra^ožii hola miško stališče. Izjavil je, da hotendska vlada noče dati •ieritoriiafLnih in gospodarskih koncesij. Odbor za ureditev mirovne pogodbe z Avstrijo je odobril poročila komisij, ki so (proučevala odgovor avstrijske delegacije m je sestavil besedilo pism.. ki mora spremljati končno veljav.no pogodbo. ki se izroči avstrijski delegaciji- Smatra se, da dokonča odbor svoje defo v dveh sejah. Vrhovnemu svetu ne ostane potem drugega nego zadnja odobritev končno velja v ne pogodbe. Preiskava o s.ininisfcib dogodkih. CARIGRAD. 19. (S) MedzavezaiSka komisija, ki ima naksro, da uvede preiskavo o sn rimski h dogodkih, je začela svefe seje, na katerih bo odločila svoj program. Bile so že vprašane nekatere osebe, rojene v Smlmi. Ko »dokonča, komisija svoVe priprave, odide v Smirno. Preiskava v zadrskem Sokola. ZADER, 20. V sredo, 13. t. m., proti 21 je prikorakala nepričakovano stotnija vojakov pred poslopje zadrskega »Sokola«, kjer imajg svoj sedež Sokol«, »Akademski klub« in Čitaonica*. Vojaški kordon ja obkrožil poslopje in zabranil v6ak odhod in dohod. Vsako osebo, ki je zapustila poslopje, je spremljal kara-'binjer do njenega stanovanja. Izvršila se je nato hišna preiskava v prostorih vseh imenovanih društev. Zaplenili so vse spise, knjige in zastave. Ravno tako so izvršili hišno preiskavo v učiteljišču v Arbanasih ter pri voditeljih Narod&ega Veča. Drugo popoldne je pozvala vojaška oblast voditelje zadrskega Narodnega Veća in izjavila: Pregledali smo vse knjige in spise ter smo sc prepričali, da so se zadrški Jugoslovani doslej vedli popolnoma korektno in lojalno. Zahvaljujem® se vam za to in upamo, da se boste vedli tudi v bodoče tako. Tu vam vračamo vse spise, knjige in zastave, da jih odnesete na prejšnje mesto.« — Iz tukajšnjih italijanskih krogov se raznaSa vest, da se je ta .preiskava izvršila iz naslednjih razlogov. Na »Dolgem otoku«, ki leži pred Zadrom, da je prebivalstvo napadlo ka-rabinjerje s kamenjem in da je prerezalo brzojavne in telefonske žice. Storilci da so bili a-retirani in so izjavili, češ. da so dobili za to nalog iz zadrskega Sokola. Jugoslovanski zadrški krogi pa tolmačijo ta dogodek tako, da se je dejstvo, da je nekako pred 14 dnevi začela v Sokolu zopet telovadba sokokkega naraščaja, smatralo za nekako ustvarjanje narodne vojske. Za trditve doslej še ni nobenega dokaza, za drugo pa je precej verjetnosti, da je resnična« dv»eh hrvatskih in enega slovenskega socsjaMsta v ministrstvo. Socijaiistični list »^Radničke Novine« pdše, da. so kompromitirali oni 3 socialistični ministri svoja načela s tem, da so se pridružili demokratskim zapeljivoein ipod vodstvom diktatorja Pribioeviča, ki je do danes preganjal vsak, tudi najnevažnejšf socialistični pojav. P O D L I S T EK Illjeua cpcrcRn. Avgust Šenoa. — Prevedel M. C- (25) — Dobro, op t ime! — je nadaljeval odvetnik, — videla boste, da nisem Lukšič, pri meni ključi ne zarjave. Jutri torej napravim vse na magistratu da se nam dedščina izroči. Sedaj bo mislil apotekar, da je gotov. Toda kakor sem rekel, ne pozabite, kar sem vam rekel za Marico, in prosim vas, ne prenaglite se, da se ne pokvari vse. Pomnite, da more človek sčasoma premagati vsako žensko, za drugo se pa ne brigajte. Torej ali velja najina pogodba. — Veljal Tu moja roka! — je rekla vdova odločno. — Ako me vpraša stotnik, ga .pozdravim v Vašem imenu. Sedaj mu pa vaš prepokorni •luga. draga gospa. Odvetnik se je poklonil in zapustil vdovo Francoske tete izpraznile Banat — Jugoslovani In Romuni. MILAN. 20. »CorrieTUc poročajo iz Reke. da je prišlo pri Modošu med rumunskimi in jugoslovanskimi četami do krvavega boja. Kakor trdijo vesti rz Nagy Eecskerega. so imeli 'Romuni ve'i ko mrtvih, dočrm niso imeti Jugoslovani ivikakih izgub. — Francoske čete so iaprazniki 16. t. m. Banat, kolikor ga je določila konferenca Romuniji. / Iz Boke Kotorske, Medjusavozničkai komisija, u Boki Kotorskoj razišla se je te je njezin vrhovni komandant francuski general Tahon ostavio B^ku i otputovao za Pariz. Odlazeči bio je na' prelasku kroz Split, gde je pohodio predsednika pokrajinske vlade. Povodom ove vers-ti imao još javiti, da je odfca-s-kom francuskog zapovjednika prešlo zanoveđnišivo ma najstarijeg izapo-v ednika savezničkih čet_< u Boki, a to je talijanski zapovednik. Na temelju toga su se bHe i razširile razne vesti o okupaciji Boke Kctorsk-e po Talijanima. Srbinjanska siročad u Dalmaciji. •Rodoljubna misao, da se čiroćrd srpskih pali h junaka dozove u Dalmaciju na prehranu, našla je veh'kog odjeka. Ovo zadnjih dana prošao će preko Splita dnevno po jedan transi^ort dece iz Srbije, koja su btla na.nevtena svuda po okolici a najviše u Kaštekm* i-na Braču. Kud god su celaziia deca svugde im je prnredrien srdačan i ganuJjiv doček. Električna rasveta u Splitu. Kako iz pouz/eanag izvora dozna jenio. »rad Split dobit će u najkraće vreme električnu ras-vetu. Operna spKtska stupila je u pregovore sa pariškim električnim poduzećem »Efektra«, koje bi iprenelo sfeuiu sa Mac ana u grad. Ta bi se struja uporehiJa za vičnu rasveut, .za urede, gostione, kafane -itd., dočim bi se preko dana struja mogla upotrebljavati kcd raznih iri-ćustrijaln-Si poduzeća sa manjim motorima. Pomoću ove eneržije rrKfrao bi grad već ove zimo biti rasvetljcn. Istodobno imao bi se sk'Icpiti ugovor, kojim bi se osnovalo u Splitu veliko električno poduzeće, u koiem W općina morala imati od'nčnu reć i čija bi svrhu bila, da prenese električnu emrržiiu sa Dago-grata kraj Omiša te i-zratovanje te etrcržUe. Odlikovanje našeg učenjaka. Francusko znanstveno društvo »Societe National des Antkjuires de France = imenovalo ?e mons. Frana B trtica tvorim počasnim članom. Za Iznemogle mornare. Kako se javlja iz Beograda, radi se u ministarstvu vojnom i mornarice Država StfS »odati nacrt, po kojem bi se imali podići u primorskim me sitim a domovi za one mornare, koj su u službi crves»po-sobtenL Ovaj će se projekat podne ti na rešavanje ministarskom sa vetu. Prvi ovakov dom podignut će se u Dubrovniku. Osudjen radi uvreda (žaijenla). Iz Zadra se jav+ia: Ninski šindik Mamicovich bio je od kotarskog suda u Zadru osudjen na 400 kruna globe radi uvreda nanešerch nekim članovima obiteVj* savj. Baiotiča prigodom oružanog upada izgrednika u kuću spomenutog savjetnika. Istom prigodom bila je osudjena i njegova supruga na 100 kruna globe, a učitelj iegine Škote u Arbanasima Josip Duka na 200 kruna globe, takodjer radi uvreda. Program nove vlade. BELGRAĐ. 20. (»Gazizetla da Venezia«) Jutri se predstavi novi socijalno-demokratski kabinet •narodni skupščini, da razvije program ćn da zahteva takoj zaupnico. Ministrski prcl^othtjk bc razložil v vladnem programu nujnost agrarne reforme in ustanovitve narodne banke, da se uredi valutno vprašanje. Med drugimi točkami v programu najdemo trni i zakone za zbornico in ustavodajno skupščino. Nova viada bo predlagala, naj se ji poda izrecni izjava zaupanja. Vlada upa, da se bo mogta odgoditi skupščina za 3 tedne. Včeraj so imele vse opozicijske stranke svoje seje in trdi se, da se je dosegel sporazum met! rai-Fkalci in drugimi strankami m da se tako napade kmalu m in i str s t vo. Rcdiikalna »Tribuna« naznanja, da upajo hrvatski naround kJub, klerikalni jugoslovanski k+ub. srbski nacrjcnaGsti in demokratski disidentie rru-širi sporazumno s Protićevimi radikalci takoj ministrstvo. Nekateri1 Ksti trde. da stojimo tzopet pred novo krizo. Srbske in bosanske socijalističke ^trsnke oikrito izjavljalo, da so nasprotne vstopu X. Kadarkoli je odvetnik Jelušić pK>meril, je tudi podrl na ila. Bil je hladnokrven človek in je torej tudi hladno računal. Tako tudi tokrat. Magistrat je njega imenoval za drugega varuha Radićeve zapuščine namesto pokojnega Lukšića. Prvi varuh je bil Petričević, doslužen okrajni sodnik, pijanec, zadolžen čez ušesa. Ko mu je naznanil Jelušić, da je postal njegov drug pri Radićevi dedščini, mu je obenem prešepetal, da je od njegovih upnikov pokupil nekoliko obveznic, nakar se je Petričević izprva jezno streznil, končno pa vendar ni \edel več niti za svojo voljo in željo, tresoč se pred Jelušićem, ki je bil po vsem mestu znan kot neusmiljeni oderuh. Apotekar pa je od veselja ozdravel. In kako ne bi? Saj naj bi volk — njegov najboljši prijatelj — odslej čuval volno, po kateri je hrepenelo apotekar-jevo srce, — Amicel — se je nasmejal apotekar odvetniku za čašo vinca, — čast in hvala tvoji pameti. Občudujem te. Kako si se vraga domislil vsemu temu. — Povem ti, — je odgovoril odvetnik in Lesna trgovina dravske doline. Kako velikanskega pomena je dandanes za severni del Jugoslavije zjdružitev različnih gosodarskih panog v trdno falango, so spoznali lesni trgovci dravske, mežiške in mi-slinjske doline ter KoroSke. Izvoz lesa v inozemstvo in državne potrebščine silijo lesne trgovce v združitev, da kot enota nastopajo v vseh sluča>ih, ko bo treba ščititi domače narodne interese in domači kapital. Domači narodni lesni trgovci so si ustanovili .pred kratkim »Društvo lesnih trgovcev dravske doline ^Severe s sedežem v Mariboru. Namen tega društva je ščititi lesno trgovino severnih krajev pred tujimi izkoriščevalci, tako da bo ostala lesna trgovina tu ob meji v roknh domačih narodnih lesnih trgovcev m mdustrij-cev. Novo društvo se je postavilo na edino nravo demokratsko stališče, da socijalizira lesno trgovino, tako da -bo deležen na dobičku tudi uradnik in delavec. Le na ta način hoče preprečiti »Sever«, da bi se po tujih podjetnikih izkoriščale domače delavne moči v kapitalističnem smislu. Lesni trgovci, združeni v društvu »Severju- zahtevajo zase in svoje rojake izkoriščanje državnih gozdov, ker imajo do tega pravioo in ker streme za tem, da o-stane narodni kapital v domačih rokah. Iz {ehoslovaikt. Vojna med Poljsko in Čeboslovaško? CURIH. 20. Iz Dunaja poroča:o: Pogajanja med Poljsko in Cehod položaja v Zgornji Sleziji za svojo dolžnost, da prekinejo pogajanja, ki zafctevajo mirno atmosfero. Delegacija je izjavila, da se kmalu skliče posebna seja, na kateri se bo razpravljalo o vprašanjih Zgornje Šlezije. tz RUSIJE. Ruska carica-mati t Kopenhagena. Kopenhagen, 21. (S.) Ruska carica-mati je prispela v Kopenhagen. Na postaji je pozdravil dansko princezinjo, ki se je povrnila v rojstno mesto, ves dvor, vse oblasti in ogromna množica. Bo# proti boJiševikom. PARIZ, 2. (S) Iz Omskeira pošrjtfa>o službeno poročšlo, ki se giasi: Izpraznili smo mesto Toome*, umaknili smo se proti reki Setu rn odbtii naj?ad rdečiliTčet proti Troitskemu. Umik boijševiškjh čet. LONDON, 20. (S) Neka rad:o-brzoia\ika iz bcli-ševiškega vira javlja, da so zavezniki osavzeii iK-erson in Nikolajev. Boljseviške čete so se umek-nite za Dnjepr.__ Iz MadZars'io. Pred padcem Fridrichovega kabineta. CURIH, 20. Današnje vesti iz Budimpešte javljajo, da pride na Madžarskem do novih zapletljajev. Padec Fridrikovega kabineta se predvideva za jutri ali pojutršnjim. Bržkone srknil iz kozarca, — kamor pomerim, pada vse. Vrgel sem zanko, potegnil zanko, neumna baba je v mojih pesteh. Obotavljala se je sicer, končno pa je le šla aa led. Dolgi lasje, kratka pamet, je star pregovor, ali ostane resničen do sodnjega dne. Ali pa za eno te prosim, Bodi pameten, tudi hladnokrven. Ne trgaj hruške z drevesa, dokler ne dozori, ker bi drugače mogel vse pokrasti. Ko sta ta dva prijatelja poštenjaka pri kozarcu tako snovala svojo bodočo srečo — je vstala gospa Jaga, odšla po stopnicah navzgor in stopila v hčerkino sobo. Marica, sedeča poleg okna* se je nekoliko začudila nepričakovanemu materinemu posetu. Odložila je šivanje na mizo, vstala in dejala materi z negotovim glasom: — Vif draga mati? Vdova je namrdila obraz, ae ustavila sredi sobe, uprla roke ob bok in dejala: — Da, jaz draga mati I Nafbrž se čudii, da mati prihaja v poset k tebi? AH ne? Kaj pa je tebi mati? — Ali ne razumem vasi — Počaka)J Vse Uvel Torej rajni oče, Bog pade žnjim tudi nadvojvoda Josip. Dunajski poročevalec »Frankfurter Zeitungea govori o predstojeći us an o vi t vi »triumvirata«, ki bo sestavljen od buržoazijskih, kmetskih in delavskih zastopnikov in bo prevzel vodstvo države do sklicanja narodne skupščine. Govori se tudi o možnosti vojaške diktature, ki bi jo prevzel sedanji poveljnik madžarske vojske. Socijalist G arami je izjavil poročevalcu »Neues Wiener Tagblatta«, da socijalisti ne vstopćjo v nobeno zmes, v kateri so zastopani elementi bivše Tiszine vlade. »Frankfurter Zeitung« piše, da je izjavil načelnik italijanske misije na Dunaju nekemu odposlanstvu zapadne Madžarske, da je pariška konferenca sprejela zahtevo avstrijske vlade, da pošlje svoje čete v zapadno Madžarsko in da pripravi ljudsko glasovanje. Madžarsko čete zasedle del nemške zapadne Madžarske. CURIH, 20. (S) Z Dunaja poročajo: Madžarski oddelki so zasedli zapadncs:iadžarske nemške občine. kjer so se sestale a. :odne skupščine. Zahtevali so izročitev orcija. Veliko oseb so zaprli. Pripravlja se ljudsko glasovanje za šlezvlk. CURIH. 20. Iz. BeroKna poročajo: »BerRner Tas:-blatt« piše, da se je zavezniška komi-sija za organiziranje 'ljudskega glasovanja v Stez vi g u sestala v Kopenhagenu in začela svoje dedovanje. Za h te m danski mžmster -za Šiezvi-g sta izjavila, je danska vlada pripravljena upoštevati interese se-vemošleeitskcga prebivalstva. Bataljon .irncoskih vojakov se peda v Murw:tz, da »posreduje v slučaju petrebe. Amerika nI poznala ob vstopu v vofeio tairtih po-podeb. VVASHINGTON. 2(\ (S) Proti koncu dogovora s senatorsklmi komisijami da Zedinjesne države niso poznrie tajnih pegodeb, ko so vstopHe v vojno. Pripomnil je, da je b:1o tudi 14 *cček sestavljenih, preden so bile znene tajne pogodbe. Na vpra£an;e, kakšno stališče so zavzemale Ze-dinjene države napram japonskemu predlogu o enakopravnosti ras. le VVilson odgo\t>ril takcle: »Ni dvoma o tem, Ida ne mc-rem svobodno c4go-vorSti, ker vprašanje je v ozkem stiku z jnncgo-števiinimi spori, do katerih je prišH> v Pariza Smatram, da je v interesu dobrega mednarodnega pntateljstva, če ne odgovorim. Po seji sta izjavila senatorja Borah in.John^cn. da je njihovo nastrotova-nje proti Zvez-i naročev upravičeno, ker }e, po Wil5-ojMmh izjavah jasno, d»a bodo Zaliniene države .kot član Zveze narodov obvezane na merebi-ino isodekivinte pri vseh o!~o-roženih spopadih ia uredi-tva-h v Ev-ropi in Aziji, kakor tudi Evropa obvezana na posredovanje v ameriških zadevah. gijskega premoga v Italijo. Premog se začne pošiljati takoj. Proučeval se je nato način, kako bi se \izpostavHa trgovina, ka'kor je bila pred vojno. Belgija kaže pri teli pogajanjih velike simpatije zri Itafijo. Odhod generala Pershinga b MIlana v Turht. MILAN, 21. (S) General Pershing je odpotoval ob 11 z viakom v Tnrin TORIN, 21. (S.) Danes o^> 14 je prispel semkaj iz Milana general Pershing. Po sprejemu na postaji je odšel v mesto, kjer ga je množica •burno pozdravljala. Ogledal si je razne spomenike in obiskal srednjeveški grad, kjer ga je pozdravil župan v imenu mesta in prefekt v imenu vlade. Pershing se je v svojem govoru zahvalil za sijajen sprejem in je izrazil svoje priznanje italijanski vojski, ki je morala premagati toliko težav. Ob 16 se je odpeljal v Pariz. Množica ga je ob odhodu burno pozdravljala. Časnikarski nedefiskl počitek. RIM 21. (S) Za nedeljo, dne 16. t m.. :e sklican v R:-m glavni svet italijanskih SasrokarsJcih društev pod predsedstvom Torteja. Sklenile so so določbe o raznih vprašanjih. meJ temi o vprašanju časnika-ns-kega nei'djskega • pofttka. o vpiršanjn revizre določbe o časnikarskem deli1 in o čn-su prihodniega kongres? časnikarskih društev. Preprečena stavka. DRLTXBLLES, 20 (S) Vslod sporazuma gkih preveč .poznaš! — Mati! Za rane božje! Ne pregrešHe se! — Da mi ne zineš! Znaš, znaš zanjati oči kakor kakšna svetnica, znaš jokati in preble-devati, da ljudem zbrišeš oči, toda ko si sama v zapečku.... s svojim dragim Tomom, ko te nihče ne vidi, tedaj se pa smeješ, smeješ, ti nevredna, nepoštena deklina! _ Mati! — je vzkriknila delica in smrtno pobledela. Pesti si je potisnila na senca in s« zgrudila na kolena. — Mati, za Boga svetega, kateri črni viag ti je navdal to laž? Saj sem izgubila vse, /se ste mi vzeli, očeta, ljubezen, mir.... in sedaf mi hočete vzeti še poštenje, edino, kar mi j« ostalo. Moj Bog, s čim sem se pregrešili, d* me hudo tepeš? — Ne tarnaj! Bog ne verjame tvojem« joku. Da, res je, da me tista, ki sem jo nosita pod srcean, sramoti, da Ijubimkuje s tem ničvrednim fantalinorm, katerega sem pognala is hiše. — Kdo vaon je deja4 to, kdo vam je dejal? — je obupno zastokalo dekle. (Dalje.) »fcOlNUST« 22Š, lr Trat* am A. vrfmta progi med Đdjak lojziju Mulcu, delavcem jugoslovanske narod' f? 1157 i« 1106, sc od: 20. t. m. i nos ti, ki so obtoženi, da niso prišli dne 20. ! premaga ustavile na jžem da-drtoa vlaka 1157 m UOP, se ol Zl>. t. m. tnosti, ki so obtoženi, da niso prišli _ date do nene odredbe vrši direktni promet naj h, 21. m. m. na delo ▼ reško .plinarno, Čeravno progi Trbiž^DutTaj namero z wnen>eoima bila izdana naredba, da «e vsi stavkujoči koma z osebnima vlakoma 35 m 916. Zveza Trsi a i V. . . . . , . . ~ ° „ ,', z Dunajem preko Vidma ostane tore), kakor je bila delfkyci arehrajo ut kazn^^o. Obtoženci trde doslej, trikrat na teden, in odhaja vlak št. 35 z !da so zaPustt» ««'<> z dovoljenjem njihovega Dunaja ob 21*40 vsak ponedeliek, sreiio in petek, dočim pa vlak št. 916 prihaja na Dunaj vsak torek, če t rek in soboto ob 9. Odgovarjajoči vlaka lišl—618 m 617—18(2 med Trstom in Vidmom oz. Vidmom hi Trbič-em voeiio po dosle^ veljavnem urniku. Vojaška podpora. Družrne. češkoslovaških legionar jev, stanujte v Judijski Bejicćiji. .katerih družinski glavar ali oskrbnik služi v češkoslovaški vojski, se vabijo, ca se prJavijo pri zastopništvu CehosJovaŠke repubJfke v Trstu. Miramaiska ce-»ta šr.ev. 29 Popravljamo. V včerajšnii »Dcmači vestu, objavljeni pod naslovom «Promembe Imen«, naj sc čita naslednji stavek pTaviVrK) takole: »... vendar je čudno, da se je iz s-t-rahu pred Svabom zašlo tako daleč v nasprotno smer, da se je vzel v podlago prevoda; tisti pomen. «ki ga ima beseda pač le po šaijivi preioakl (i*e pa »primesi«) pravilne nemške besede Scftabe = ščurek. Četudi ne v kniževni. j« v tukajšnji tlaščini ime za to domačo živa4co ravno (ne pa »samo*) — baocolo.c Tržaška kmetijska družba vabi kmetovalce, da v teku osmih dni javijo, koiiko semena orfmm (pšenice in rži) bodo rabili za ozirrmo setev, kottko in kakšnih trt in dreves bodo potreboval za jesenko saditev, koliko umetnes«. sinoja (superfosfata) bodo rabtli za jesensko gnoji te v travnikov, trt. sadnHi dreves In ozunin ter eventualno tudi zelenjave (zelja, kaptrsa) m koliko sladkorja za osLidivanje mošta. Potretmo bi tur+i da se javijo vse one vasi, ki bi .potrebovale bikov, mrjasoev, tamoev itd., plemenskih p asm m. pnfjedefskesra orodra hi strojev kakor tu^ka vladu: potrebščine držav ^a proračuna sc no izčrpavajo z uredi t vito j teko. ti do>iov in likvidacijo vojnih dobav. Državni j ^proračon ima trajne potrebščine, obresti dolgovi in redne iz-datke, okoii 8 milijard na- leto. ki se ne z»ižaH> več. Italijanska vlada torej proučue sudi uvedbo trajnjji davkov, k; naj bi pokrivali primani-kfcaj rednega proračun?., lralifcmska vlada ima aato spktfen finančni načrt, s kaerim upa poravnati slrošVe in posta&oe vojne. V tem mčrtu bo po^be-n tiavek imetja, nasala v zadnjih časih, b bo "itd; t>r ^to p-solilo Ra vse. namreč izdaja ; t- . 7 .... . . ™ -„c^iin ^ i Ernestu Zanettiju, diimvkarju, ker da ge knčal a&vrj-'-vane^a p~-so; . po 5%. lo posojalo te na-. . . . .. ' ' . trmeao pred.sem malim imetjem, ki nh ne bo P° G. Mazam: Živila Jugoslavija! Doli z d..vek na imet}:.. FiuatKni načrt bo (Italijo*! prodi Izidoru Gianclliju, delavcu iz izJ-.'an di 15. bn Pričakovati -e potem- i Tržiča, ker da je kričal v ul. 30. oktobra: Kdaj bo koaec nesreč, radi iftriaaja avtom<4)4ov? Sinoči okoH 21 ie vozii neki vojaški aviomobH s številko 2393 po MiTamar^ki cesti in povozil v bližini vile KaJJIster kolesarja -Renata Zottiga. starega 20 let. Ubogemu kolesarju je k sreči pri?koijrl ina pomoč neki gospod, ki sz je peljal lam itraio v tramvaju. Zottig »c dcbil 15 cm doigo rano na levi nog! ki mate j>oškcdb^- na desnem kolenu. KcHo ie pa pcspokioma pok\anjeno. Šofer je nadaljeval s s\ojim avtomobilom dirko proti Barko v Ham. Pri železniškem mostu se je zaletel v neko kočijo z užgaiwm svetil kami. Konj je padel s iprcpsiranim drobom na cfe. Jzvošč-ek Jak. Gerdol in Bruna .MuUer, stara 14 i'et, sta padla v kočijo in pri tem zadobila težke notranje poškodbe; Bruna Mutier ima tudi nekaj ran na nogah in na rokah. V kočiji so bih tudi Vatovec LeopokKna. stara 14 let, Dušan Vašič, star 4 leta, Vatovec Katarina. stara 53 iet, stanujoči v&i tri v ulici Torre Bianca 19, Ana Ri&vec, stara 64 ^et, ki celo ieto tri iia 5z h^še, in njena bii Marija, stara *4 ieft, stanujoči v ulici Tore Bianca 20. Te os »e so bile te lahko ranjene. Prvo pomoč >e dai v*m zdravnik Pangr22i na rešHni -posta^L nakar so jih odpeljali na njih dom. Zottiga so pa jprepefjail ie reši&ie postaje v mestno bolnišnico, kjer s« nahafa v X delku. Mož in žena, ki se vedno prepirata, ste se imela včeraj ločiti. Ko >c prišel mož na stanovanj« v trtici Ugo Foscolo 15, je nagnal svcjl ženi Stefa-mii Pipan steklenico karbolne kisJiTie v obrais in jo ranil tud«; po telesu. Ljudje, ki so to videu, so poklicali zdravnika H rešilne postaje, ki ie takoj prišel ita stanovanje m ei dal prvo pomoč. Igra! se je Rudoii Bergber. sfer 13 let, s patrono. ki mu je eksplodira-!a v roki m mu jo fprehila. Obvezali so mu jo na Te&lna postaji, aiakar je sieJ k mami v ujicš Coroneo 17. Pade! je mestni redar Vid Lonero in se pri padcu tež.ko poškodovai. Zlomil si je tud& 2 r-^jri. Iz rešiti? postaje so ga .prepeljali v IV. oddelek v mest-•ni bolnišnici. Tatvine. Delavca Huraberl S. in Ivan^ sta bila aretirana, ker sta ukradla v prosti kua prvi za 120 lir in drugi za 40 iir slanine. — Na postaji pri Sv. Andreju so našli karabinjerji v nekem vozu tretjega razreda neki zavoj, v katerem jc bilo 6 kg telečjega usnja. Ukradeiio >e bHo to bia^o v nekem tovornem vozu v Škodo želez-niš^d upravi. — Včeraj »poldne so razJtlađaiđ iz kami jena v u!"ci Romana »vermout«. Težak Ivan T. si je hotel prlsvcjiti 2 zaboja stekJenic. katere je pa moral nesti trgovcu Dante Colcmbo, namesto da bi jih bil nesei domov. N.ega pa so sprem-ljab k.irabi-njerji v ječo. V^ia^ko sociille. Rczprava proti aretirsscem dne 3. in 4. t. m- Predvčerajšnjim 6e je začela razprava p^oti aretirancem v izgredih dne 3. in 4. t. m. Najprej so se zaslišali obtoženci, ki so bili aretirani po ulicah. Predvčerajšnjim se je vrSila razprava proti vodje. SodiSče jih je oprostilo Braniielj: Dr. Zennaro. • • • Popoldne sc ie vršila razprava proti Mihi Logarju, Antonu Ste rabe rgerju, Jakobu Jakse-tiču, Josipu Grbcu in Josipu Sirčelju, vsem iz Št. Petra. Obtoženi so, da so tekom neke veselice napadli s klicom: »Ven z Italijani U nekoliko vojakov in jih ranili, nekatere težje, nekatere lažje. Obtoženci taje. Sodišče je Siželja in Grbca oprostilo, a druge obtožence je obsodilo vsakega na 6 mesecev zapora. Branitelj: Dr. Barich. Včeraj se je vršila razprava proti Ferdinandu Dobauscheku, Karlu Mullerju, Evganiju Baitistuzziju, Antonu Sloru in Avgustu Fa-brisu. Ferdinand Dobauschek, trgovec, je obtožen, da je kričal z okna svojega stanovanja: »Doli z Italijo!« Obtoženec trdi, da ni kričaJ ničesar. On da jc že 25 let socijalist. Karabinjer Ivan Aviotti trdi, da nI res, kakor trde neka tere priče, da je žvižgala in kričala neka ženska, res da je pač, da je kričal Dobauschek. Dobauschek trdi, da so pričine izpovedbe neresnične. Njegovo stanovanje da je bilo napadeno brez vizroka. Ker je druga priča, karabinjer Peter Deso-po, odsoten, se je razprava odgodila. Anton Fabris ic obtožen, da ,*e kričal ob priliki aitkc pa^riVvtične L^mon^tractje: ^Smrad! S-mr?.d!« Ker ie priča amančni stražnik Pavel Pottrne odsoten. se je razprava odložila. O^ožena je br'a tudi razprava proti Evigenu Battistuzzlju. ki je obtožen, de je kričal v nlicl deli' OroloRio: -Oicjle »divjake, kako >-treija.o!« Obtoier.ee je irdii. da ie :kričaž sdivjaki« tistim, ki so bežaK. Karel Miiller jc bi- obložen na dva meseca in 15 dm :&as>om. Obtožen Ve, da je rekel v uiici Co-roneo: >BHo je boljše pod Avstrijo: giejte jih. kako streljajo. To je kultura, ki so nam- ?o prinesli!^ Obtoženec izjavlja, d«, ie izrekel te beseide v piianostt m t>goTćef>.UJ ko je videl žene in otroke, ki so .paiia*! strah t! v nezavest. Oproščen je bi! Anton Sioro, ki se je svoj čas bonii proti boljševikom -in je bil italijanski vojak. BI ie obtožen, da je kričal na Borznem trgu »Trst svObodno mesto, pod Cu:e otroke ljudske šole. Pride tudi na dom. Cene zmerne. PoiasnLia: Sv. Ivan Spodnji 628 i. 3973 se priBOfGia našemu sliv. občinstva. U nedeljo se ločiš TERAff dve leti star, Iz kleti Amalije Černe iz Tomaja. S spoštovanjem KUSSU PETER krCmar. Javen ples s tombolo se bo vršil 31. t m. Sv. Križu pri Trst it-Tombola 200 L, čin^vina 100 L. Vršilo se bo na glavnem trgu. — Svira godbeno društvo .Lira". ZLATARNICE G. PlilO, TRST { so nahaja na Korsu št. 15 (blv3a ! zatarnUa G. ZI.R^OV17£ & \ VeHka izbora srebrnih in z':a'ih ui, uhinov, veri lic iti. | Odhajanje In prihajanje vlakov Centralna postala (južna.) Odhodi: 0'15 D. v Belgr-ad m BukareSt (čez Ljubljano ta Zagreb). 2— D. na Dunaj (čez Videm in Trbii) v*ak po- nedeljek, sredo in petek. 5'30 O. v Tržič In Cervinjan (čez Bivio). 6*30 D. v Reko (čez St. Peter na Krasa). 6j55 H. v Benetke (čez Bivio) Tržič-Videni. 8*— R. v Milan, Pariz, London in Bordeanx. 8'30 O. v Logatec (zveza z Reko) v LJubljano. 11'— D. v Benetke (čez Bivio-Cervinian). 14*30 D. v Benetke (čez Tržič-Videm). 14'50 O. v Locntec (čez St. Peter na Krasn), Reko. 15*15 O. v Logatec v Ljubljano in Reko. 17*35 B. čez Cervinjan v Benetke. Rim. Milan. 18 20 O. v Reko čez St. Peter na Krasti. 20 15 D. na Dunaj čez Logatec. Dohodi: 2*55 D. 2 Dunaja (čez Trbiž in Videm) vsako sredo, petek in nedeljo. T— D. Iz Bukarešta, Belgrada (čez LjuMjano >u Zagreb). 8'25 O. Iz Ljubljane, čez Logatec in Iz Reke 9*20 O. Iz Vidma (čez Gorico, Tržič, Nabrežlno). 9'55 O. Iz Ljubljane, Reke (čez St. Peter na Krasu) 10'50 D. Z Dunaja (čez Logatec). 13'50 D. Iz Rimi (čez Bologno, Padovo. Benetk«, Cervinjan). 16*30 D. Iz Logatca in z Reke. 16*50 D. iz Benetek (čez Videm, Tržič), I8'30 O. Iz Cerviniana in Trž;či (čez Bivio). 19*15 H. Iz Benetek, Cervinjena (čez Bivio). 20"55 O. Iz LJubljane, I ^gatca uveza z Reko). 23'— H. Iz Benetek (čez Videm, Gorico, Tržič ia B:\1o). 23^20 D. Iz Loga:ca in z Reke. 23*45 R. Iz Londona, Pariza, Bordtauxa, MJaua, Benetek. Postaja pri Sv. Andreju. Odhodi; 5M0 O. če?. Herpelje v Rovinj. Kanfanar. Pulo. 5*46 M. v Koper, Buje, Poreč. 7*30 O. čez Opčino v Ajdovščino, Oorico in Pod-brdo. 8'30 M. v Buje čez Koper. I2'50 O. čez Herpelje v Kanfanar, Rovinj in Pulo. 15*30 O. čez Opčine v Ajdovščino, Ojrico in Pod-brdo. 17'— O. čez Herpelje v Kanfanar, Rovinj. Puio, 17'16 M. eez Koper v Bu}e. Dohodi: 8*25 M. iz Buj, Kopra itd. 10'05 O. Jz Pule in med postaj. 10*55 O. ii Podbrdf, Oorice. čez Opčfne. 16'25 O. Iz Pule, Rm-inia, Kanfanara, Herpell, Divače. 16*30 Iz Buj, čez Poreč in Koiper. 19*20 M. iz Podbrda. Gorice čez Opcine 21.45 M. iz Poreča, Buj (čez Koper). 22*35 O. iz Pule. Herpdj, Divače itd. D. = Direktni vlak. O. = Osebni vlak. H. = Hitri vlak. R. =: Razkošni vlak B = Brzovtak. M. = Me^anec. jOt^rafičn! atelje Ospgrrs Trsi, Sorto Stav. 39. Razgledn ce v platn i. Ppecijililtta: slike v barvah, fotosctijjczi. Gibiaec. viiit, povečanji, r» produkcije vsalc«vrs:e. Elektr. razsvetljava. »Živel sccTjalizem! Živela revolucija!« in proti Henriku Rhe;nuf urarju, nemškemu podaniku, ki da je kričal na Goldonijevem trgu: ^Živeli Nemci? Doli z ItaUjo!« Obtoženec Zanetti pravi, da obtožnica ne odgovarja resnic*. On da ne pripada nobeni politični stranki in da je Italijan. Bil da je aretiran po pomoti. Priča, karabinjerski brigadir Nikolaj Sanna, trdi, da je na lastna ušesa slišal, kako je obtoženec kričal: Živela Jugoslavija!« in »Doli z Italijo in da ga je sam aretiral. Izidor Gianelli trdi tudi, da je nedolžen in da ga ;e neki bersaljer po pomoti aretiral. — : ^ > .:j?evki niso majimi in pre-di>>!ei v take svrhe oruaniziri-.^ane crganizac-jsvo iJavke. .1'. z le kor kronisti, ne da bi t i. ko razpravo o tej stvari, VSAKDANJI DOHODI SOB la posameznih delov pohištva, novih in rabljenih, v nsjboijšem statiu. Prihodnji dohod kuhinje oprave. — Stalna razstava na^-azilčnerifti predmetov. — Sprejemajo se ponudbe. — Vsakdanje drsžbe od 10-12 in od 17-19. Ulica Chiozza št. 7. Telefon 31-92 P 131 SLAVJCA. Vsakovrstne c'ovanske knjige kupuje dr. G. B. Cor^nali v VidLmu (Udine). 3306 Ms pamočnLo urne stroke. Prednost imajo one z dežele. lonn Fs]», Hipnim. KROJACN1CA Avgust Stular nI. S. Francesco1 d'Asisi Stev. 34, 111. je edina dobroznana kro-jačnica v Trstu. 3367 FOTOGRAF A. JERKIC, Trst. nI. delle Poste St. 10. Gorica, Corso št. 36 na dvorišču. P 1233 SLOVFNKA, MODiSTKA se priporoča cenjenim damam v mestu in okolici. Ulica Alessandro Volta St. 2 V. nadstr.. vrata 19. i i 1 Vn, lil tnpuje po najvišjih cenah dobro/.nana urama ia slatarnft A. POVH. B«rri r^ 3. LI FHilNlUTVl ZOBOZDRAVNIK v Trstu, ul. Gloachino kossini Stev. 12, vogal ul deile Poste. Trhniški v .dja vA. Johnscher, dolgoletni asistent Dr. J. Č mak*. - Izdirinje z ib Drez Dulečin. Plombiranja. Umetni zo ije. "oj IM MpmjjfmlifiM rev Vozni red parnikov. Trst—Pula In Istr ' - pristanišča. Odhod Iz Trsta Opomol ribjega trga, ob 7 v Piran (8*20), Salvore (8*40), Uinag 9*10), Novigrad (10*10), Poreč (10*55), Vrsar (11*45), Rovinj (12'25). Fazfijio (14*10), PuJo (15). Odhod iz Pule: 6'30. Fazana (7*05), Rovinj (8*45). Vrsar (9*20), Poreč (10), Novigrad (I0*«15), Uma< (11*45), Salvore (12*15), Piran (12*50), Trst (14). Trst—Piran. Odhod iz Trsta ob 1815; v Izolo (19*25) Piran (20). Odhod iz Pirana: 6; Izola (6*40); dohod v Trst 7*45. Trst—Piran—Portorose. (Samo ob delavnikih.) Odhod iz Trsta ob 10. — Odhod iz Portorose ob 14. Dohod v Trst: 16*15. Trst—Umag. Odhod jz Trsta: 15 (dotaknivši Izoio, Piran in Portorose.) Odhod iz Umaga: 6*15 (dotaknivSl Salvore, Portorose in Piran.) Prihod v Trst: 8*45. Trst—Gradež. Odhod iz Trsta: 16. Dohod v Gradež 18*30. Odhod iz Gradeža 6; Dohod v Trst 8*30. Trst—Koper. (Ob delavnikih.) Odhod iz Trsta: 8, 1045, 12, 15, 19*15. — Odhod iz Kopra: 6, 7, 9*15, 13*30, 1& (Ob nedeljah in praznikih) Odhod iz Trsta: 8, 10*45, 12, 15, 21. Oi'hod iz Kopra: 6, 7, 9*15, 13*30. 17,30. Trst—Benetke. Odhod iz TrV.a (vsak dan) : 8; dohod v Benetko 12. — Odhod iz Benetek: 8; dohod v Trst: 13. v §3u2h&: (Štiristo), . — Zaiitev cotsvo vse stav ver. «e:r Z■>. se ! ža ni TT šr. Vlakovna zveza ttifcn kih , > I >.•)»). Reijr/i K 3, j J ».0.0 Centrali; T Air fla lm đi tonil 5 - ¥ia 5. Hhvj] Po.!ruiui:e: Dubrovnik. Dunaj, Kotor, Ljubljana. Metković, J.ntiji Sp it, Zadar E;;spozitura: liranj. Obsvlja vse v b mČao strj'to cpiJijais pjjle Sprdj87)a vloaa na hranilne knjižice proti 3iletni n o'ire-stim v bancogiro-prometu proti 3ao let ji u o-brestim. I^a odpoved navezane zneske sprejema po najugodnejš h posojili. Ki se i:naja pogoditi od slučaja do slučaja. Daje v oijia mm\m ?r?ijl3 (Salu dii^ln). Blagajna posluje od 9 do 11