Vsi štirje letni časi na enem kupu.
Podobarji in malarji pogostoma umetniško sestavljajo štiri letne dobe: spomlad, poletje, jesen in zimo, da se ž njimi zalšajo krasne sobe; natora jih pa navadno pod našim obnebjem tako vreduje v svoji prostorni dvorani, da se versti doba za dobo.
Na Kočevskem pa je kaplanija, ktera v zapadu meji na Kostel, in ktero, če se ne motim, Kostelci zovejo Z dihov o ^^3, kjer sem pred nekimi leti mesca  kimovea
*") Res človek, kadar s K os tel a cez jark po stermem bregru gre na Z d i ho vo, se poti in diha, da je kaj; vendar nr}i-slim, daZdihovo ima svojo korenino v besedi „vz di govatr'' in ne v „zdihati.^ Ime „Oberskril^, ki bi imelo „Zdi-hovo^ pomeniti, je pa gotovo na pol slovensko.             Pis.
------    6O   ------
(septembra) vidil prosto, pod milim Bo^om, cvetero letnih časov tako bllzo skupaj, da sem v poli ure za~ mo^el peš vso daljavo prekoračiti od te rde zime memo cveteče spomladi in prijaznega poletja do g^roz-d o zor ne jeseni.   Tako-le je to bilo:
Proti polnočni strani od kaplanije za steno v prijetnem bukovem g^ojzdu je jama, ktera je globokemu, umetno izdelanemu vodnjaku podobna; od strani se va-njo gre skozi vrata kakor v kak globok hram ali klet; ni mi znano , ali ima jama kako posebno ime. Dno je vedno z ledom pokrito, stena okrog* je ledena, in kaj mično kinčijo mlade bukvice njeni verh, nad kterim se zamekljivo vidi namesto pokrova modro nebo. Za res je škoda, da ni ta jama blizo kakega mesta, zakaj ona prekosi vsako ledenico, in tudi posestniku bi leto in dan dokaj šestič v žep donašala.
Nasekali smo bili tu terdne zimske robe in ž njo jer-basček napolnili, ki smo jo, obedvoje pri tadašnjnim gostoljubnem gosp. duhovnu, drobili v vinske kozarce. Komaj pa smo iz ledenega kraja storili kakih deset stopinj , kar nas prejetno sprejme pred jamnimi vratami pomladanski zrak, kjer je robida obilno cvetela; storivši še nekoliko korakov, smo se že znajdli v poletni soparci, kjer bi bil naš terdi zimski zaklad se kmali jokaje vsolzih potopil, če bi ne bil zavit skerbno v bele pertičke.
Pridši do vasi, kjer je kaplanija, smo vidili ljudi se še z žetvijo ukvarjati, ker tukaj žito kasno dozori. Od tod proti jugu se svet naglo na dol obesi, kjer je v sredi stermine, kamor merzla sapa ne dospe, in kamor se iz Zdihovega v četertinki ure pride, nekaj vinogradov, kterih grojzdje smo takrat pri obedu oberali.
V znožji stermega brega pa Kolpa bobni po tesnem toku med krajnskimi in horvaškimi gorami.
Koga bi ne mikalo zvediti, če še kje v naši deželi prosta narava tako blizo cvetja, žetve in zrelega grozdja vedno led shranuje?                    Križnogorski.
-----   61    -----