rinite-'- <■■:• .. . , .... hi Jedli ? il - • oit* i J* . , Lu^ft-at'i$i tM*¥U1 Si? *■ ■ . .... •J*}' -.-•ii-Sa-"- ,£• . v;:V>' •rflabi časi so in vse jftdikuje, poseb- »kulturno« hrano, saj so nam vsem več no pa gospodinja, ker ne ve kaj bi ku- ali manj znane. Važnejše je to, česar ne hala, da bi izhajala ceneje in da. ne bi vemo, a bi morali vedeti, namreč, da trpelo obenem zdravje družine!' Zdravo lahko dobro izhajamo, zdravo in dolgo in ceneno prehranjevanje je dandanes * živimo, če jemo samo to, kar imamo do- gotovo težka naloga. Da jo pa našim g<3- ma, ne da bi kupovali tuja, nam nepo- spodinjam malo olajšam, podajam tu ne- trebna živila. kaj navodil, ki veljajo šei posebno za Poglejmo torej najprej, kaj mora današnje težke čase. ' vsebovati všaka hrana in kaj ji ni po- Kmečka gospodinja sedaj nima dž- trebno. Poglavitna živila, ki sestavljajo narnih sredstev, pač pa pridela doma' zdravo in zadostno hrano, so: krompir, zdrava, mnogo vredna živila, ki ji omogočajo pripravljati zdravo in zadostno hrano, ne da bi ji bilo treba kdovekaj kupovati v trgovini. S samimi domačimi živili pa bo izhajala seveda le tista, ki bo skušala odpraviti iz hiše mnoge nepotrebne, rečem lahko škodljivp navade in razvade, ki so se vtihotapile glede jedil in pijač tekom časa tudi na kmete. Nenaravna hrana, kakršna se je uveljavila žal širom sveta, ne povzroča šča-som samo raznih hudih .bolezni* ampak krči tudi premoženje ,in ogroža s tem celokupno ' narodno gospodarstvo. Nalo črti kruh, mleko, zelenjad in sadje. Vsa našteta živila pa so, kakor vidimo, domač pridelek, pristna in sveža ter zato mnogo več vredna nego kupljena in na razne načine obdelana, n. pr. bela moka, obeljen riž in sladkor, meso itd. Na. prvem mestu vidimo krompir, ki nam daje izvrstno hrano, obilo moči in je tudi drugače vseskozi zdravo živilo (vsebuje lugotvorne rudninske snovi). Ker pa sam nima dosti beljakovine in maščobe, je treba te snovi dobiti drugod. Beljakovino nam da črn kruh, pa tudi stročnice kakor fižol, grah in bob. Ker pa v teh ga gospodinje-je tor.ej,vda začne krepko zadnje imenovanih živilifi beljakovina ni • utirati pot najEja) k .naravnemu življenju popolna in torej nezadostna, jo izpo- iri zdravju, —;tisto ,pote ki sp'jo . hodili polnimo'z mlekom in mlečnimi izdelki, naši dedje'in pradedje. Prehranjevali Obilo popolne beljakovine je v posne- , se naravno, te* se pr^vij s ;temj so t.eth mleka, v skuti in siru. Zdaj nam , pridelali domačna piolju ali fti vf.tu. I^iso manjka še, maščoba. To pa dovajamo poznali ne, kave, ne čaja,/pa, Uijdi ne hrani z raznimi olji, presnim maslom in ; /ž.emljifc in ne belega pekovskega Kruha, domačo slanino. Bučno olje in olje iz.se- ... Sladke dobrote za pražnike ir|'druge slo- men solnčriic je poceni, pa zdravo in re« .Vesne prilikep^e dejali medom.^Slad-. dilno. ; korja sploh šS^oznili.^ilo/M, da .bi',na~ š - Razen naštetih redilnih snovi so hra- števala vs<» mnogoteresražUke^ med riek- ni potrebne še druge, to so rudninske ' dan j o narsi-Vno in d&našnio tako zvano * snovi in vit&znini. Oboje najdemo ponaj* več le v zelenjadi in drevju. Stare matere o teh potrebnih snoveh v hrani niso vedele prav ničesar. Saj tudi ni bilo potrebno, ker Jih je bilo v naravni sveži hrani vedno dovolj. Družina je jedla črn kruh, mleko, domačo zelenjad, solato in sadje. Tudi dandanes ni treba, da bi primanjkovalo doma sveže, zelene hrane, če le hočemo poskrbeti zanjo. Pozimi in rano spomladi je za presno zelenjad in sadje najhujše, a še takrat najdemo izvrstno živilo, ki nas zalaga z vitamini in solmi — kislo zelje. Ima pa te lastnosti le surovo, ne kuhano. Sedaj pomladi pa lahko že pridno posegamo po regratu, motovilcu in raznih zeliščih, ki raste- jo divje, a so v prehrani velike vrednosti (kreša. kislica, koprive itd.). Sadje, to izvrstno živilo je tudi doma, in kadar zmanjka svežega, pride na vrsto suho. Med živili, potrebnimi za zdravo, krepko hrano, ni torej niti mesa, niti jajc, pa tudi ae ubeljenega sladkorja, riža, kave, čaja in tujih začimb. Vse to torej lahko pogrešano, in sicer lastne^ mu zdravju in žepu v prid. Pijmo mleko namesto kave, domače čaje z medom; jedem dodajajmo domačih kuhinjskih zelišč. Še s soljo, je treba štediti, četudi je poceni. Malo slana hrana je namreč mnogo bojj zdrava in prir merna nego pa preslana. Š. H. Hren Hren je prastara in vsakemu znana ravnih korenin, ki jih je dobiti povsod, trajna korenasta zelenjad, ki daje pres- kjer raste samorasli hren. Te koren'ne na in kuhana priljubljeno omako h go- potaknemo, ko jih prej s krpo dcbro vedini in skoro neogibno potreben pri- odrgnemo, na pripravljeno zemljišče v grizek k suhi svinjini. Mislili bi, da o . vrste po 40 cm narazen, in sicer plitvo hrenu prav za prav ne bi bilo treba pi- in poševno v smeri kakor tečejo vrste sati, ker ga vsakdo pozna in je že od nekako takole: . pradavnih časov v rabi tudi po naših ////*// krajih. Vendar pa je potrebno, da izpre- govorimo tudi o tej, sicer znani rastlini. ////// Pri nas poznamo namreč le samorasli hreri, ki raste kot hud plevel po ilovna- Med vrstami pustimo toliko prazne- tih njivah in vrtovih. Gojiti pa hrena ne Ža prostora, da lahko vmes zemljo ob- znamo in je zato zlasti po mestih in na delujemo — plevemo in okepavajno. V pomlad zelo drag. Po hotelih, po letovi- vrstah naj bo posamezna korenma 20 cm ščih in drugih krajih, kjer potrebujejo druga od druge. Tanj^i konec, ki bo. po-., mnogo hrena, ga pa naročajo iz inozem- Žnal navpične korenin«, naj pride 10 do stva. navadno s Češke. Lep hren v de- 15 0111 globoko v zemljo, debelejši pa. naj.. belih, ravnih, gladkih in razmeroma dol- bo prav blizu vrha (n. pr. .2 cm pod zem- gih. koreninah ne raste sam od sebe, am- Ho). Sadimo lahko na več načinov. Če je pak ga je treba gojiti — pridelati — ka- zemlja težka in dovplj, vlažna, delamo, z. kor vsako drugo kulturno rastlino. Kdor dolgim klinom poševne luknje,, y katere hoče torej pridelovati za zimo in za .po- vtikamo korenine. Dobro se sadi tudi mlad lep hren, naj se ravna po teh-le na- tak°t da zemljo z dolgo lopato tolika vodilih: privzdignemo, da lahko podtaknemo ko- Hren uspeva posebno dobro v d.e- renino. Na veliko .bi. sadili, tudi . lahko- beli, ilovnati zemlji, ki je močno pre- v jarke. t--. • gnojena. Ne mara pa svežega gnoja. Čez leto obdelujemo hren tako kakor *" Sipka puhlica mu ne ugaja. Dasi je hren . vsako drugo zelenjadno rastlino-.-. Zlasti trajnica, ga vendar pridelujemo .enolet- pospešuje rast korenin večkratno rair no. V to svrho si sedajle na pomlad na- ljanje zemlje. Razen pl«tve io večkrat"- "r beremo po 34—40 cm dolgih, za dober nega okopavanja je potrebno pa; š« -ne*■•*: svinčnik ali za mezinec debelih, gladkih, kaj drugega. Pridelati hočemo 'ravne »io gladke korenine. To pa dosežemo te- daj, ako ne pustimo, da bi rastle koreninice po celi koreniki, ki smo jo po-taknili. ampak samo na spodnjem koncu. V to ivrho je neogibno potrebno, da julija ali avgusta meseca vsako korenino do spodnjega kosca odgrebemo, nekoliko privzdignemo iz poševne lege iit jo temeljito odrgnemo s kako krpo, da odstranimo vse korenine, Iti to pognale iž korenike, razen tistih na »podnje« koncu. ki"' gredo navpično v zemljo. Ko io delo opravimo, pritisnemo odrgnjeno korenino'nazaj v poševno lego iti jo zopet zagrebemo. Ko bi hren na opisani način odgrebli in odrgnili dvakrat (n. pr. julija in septembra), bi bil uspeh še boljši, Hren doraste konec oktobra. Kjer se ni bati snega, ga pustimo v zemlji do novembra. Tedaj ga porujemo in spravimo v klet v vlažen pesek. Navpične korenine, ki navadno ostanejo v zemlji, spomladi izkopljemo in uporabimo za nov nasad. Kdor ima primerno, dobro obdelano in' zagnojeno zemljišče, naj poskusi. Lep hren se vedno lahko dobro proda. Sramota bi bila, da bi tako robo, ki jo moremo z največjo lahkoto pridelati doma, naročali iz tujine. H. Hugori Turk, izpr. trž. nadzornik: Kis ali o.cef Že leta 1490 pred Kristusovim rojstvom omenja sv." pismo kis (ocet ali je-sih). Tudi slavni starogrški zdravnik Hippokrates (450^-377 pred Kr.) ga je rabil kot zdravilo. RavnO tako je služil sta-rim Rimljanom za zdravljenje in užitek. Splošno so stari narodi zelo cenil; vinski kis kot zdravilo, naslaiilo in začimbo, in tako velja še dandanes. Kis se napravlja ali s pomočjo kislega kipenja ali vrveža, povzročenega po tako zvanih ocetnih glivicah ali kisovih bakterijah, aH pa se izdeluje iz kemijske tvarine kisove ali očetove kisline. Med proizvode kislega kipenja spada k« iz vina, sadja, piva, slada, medu, skrobovega sladkorja in Špirita. Pri vseh teh vrstah kisa delujejo navedene nevidne glivice (bakterij«) na vsebino alkohola s tem, da prevzemajo iz zraka kisik in t Tretjem izpremene alkohol v očetovo kislino. Najboljši in najdražji je vinski, najbolj razširjen pa Spiritov kis. Drugi kisi te skupine so manj znani itj večinoma le krajevnega p>omena. Priprava vinskega kisa je splošno že znana. Tudi izdelovanje kisa iz špirita je vsepovsod v navadi in za splošno trgovino najbolj uporabljeno. Spiritov kis se napravlja s tako imenovanim »brzo- kisanjem«: v velike tesene kadi (kisal-nike), napolnjene z oblanjem se vlije razredčen špirit (s 6—10% alkoholne vsebine), kateremu je primešano nekoliko kisa, in ia »kišovina« (žonta) curlja polagoma skozi oblanje in pride pri tem v dotiko z zrakom, ki prihaja skozi stranske luknie kisalnikov. Tako se ski-sa alkohol in ponovno pretakanje kiso-vine napravi konečno spiritov kis. Ta je brez barve ter vsebuje 3—7% očetove kisline. Za trgovino se pobarva te vrste kis s sladkorno karamela (»speeenim sladkorjem«) in dobi tako rumeno-rjav-kasto barvo; tako barvanje je neškodljivo in torej dopustno. Močnejše vrste špiritovega kisa imenujejo >kisov špirit« aH »vriskr, ki vsebuje 10—14% očetove kisline in se mora radi tega za človeško rabo zmešati z vodo, ker drugače je neužiten in celo škodljiv (»prehuda). . Naprava kisa iz očetove kisline je tudi zelo splošna. S posebnim kemijskim postopkom se pridobi iz lesa tako zvani lesni kis, le-ta se z nadaljnjim kemijskem predelovanjem spremeni v očetovo kislino, katero imenujejo tudi ocet-ni cvet. Iz ocetovc kisline ali cveta na-pravljajo kis za človeški užitek s tem, da se ta kislina (cvet) razredči z veliko množino vode in pride tako v trgovino pod imenom kis očetove kisline. Važno je, da tak kis ne sme vsebovati nikake mravljlnčne kisline, ki je zdravju škod- Od vsakega kisa (jesiha),moramo.zahtevati, da je čist, da nima .nenavadnega duha ali okusa.. Vsak moten kis ali kis s kisovimi črvički (napačno »glivicami«) ali mušicami je za človeški užitsk ne- Sadni kis napravljajo iz maščenega sadja tudi v naših krajih- in >e pravilno pripravljen zelo dober in zdrav. V javni trgovini poznajo tudi na razne načine pripravljene kise, in sicer z dodatki raznih dišav in zelišč kot n, ,pr. 1 i ; , ■ ^ „ , pehtrana; popra, pimenta ali sadežev (maftn' i. dt.)'i Pjri javni prodaji morajo biti te dišave, zelišča in sadeži jasno in t&čno označeni., Kišjjotvarjajo z nedopustnimi barvami, posebno z -rdečo, ali s primešava* njem škodljivih mineralnih kislin, galuna, svinčenih soli itd. V tovarniški kis •zaidejo lahko pri izdelavi rudninske sho-vjr ed pjisod in: priprav za izdelovanje kisa,- fako rn.. pr. baker, železo, svinec, cink, katr je vse človeškemu zdravju škodljivo. Zato se kis s-tako primesjo n« ^jnž prodajati. Najbglj zanesljiv je torej doma narejeni in primerno shranjen' vinski ali sadni kis. O kuhinjski brisači in mitu Da mora biti v vsaki kuhinji na raz-pblago brisača za reike in kos mila — tb bo menda znano že vsaki gospodinji, saj mora spremljkti kuhanje vseskozi stroga snaga, ki pa je brez teh pripomočkov nemogoča. Kjer dopuščajo sredstva, je dobro pridejati še krtačico, s katero si pri umivanju temeljito odrgnemo roke in nohte. Vse naštete potrebščine pa naj bodo na takem prostoru, da jih dosežemo hitro in brez posebnega truda, šlcer nam malo koristijo. Če je treba med kuhanjem hitro menjati delo, si je treba tudi umo umiti roke, ne da bi šele iskali milo, brisačo ali ščetko. Nad vodovodom, koritom ali skledo za pomivanje je prostor za vse to. Brisačo obesimo na obešalnik, oziroma kavelj. Visi pa lahko tudi na drogu god pomivalaojmizo, kjer se ne vidi in še hitro posuši, ker je razprostrta. Za priročno shranjevanje mila pa si nakvač* kam O mrežico (kakršne imajo otroci za ?oge), v,katero <£a zadrgnemo in ki naj ima še k£kih, 60 cm dolgo vrvico, na katero vsd" sktipaj bbesimo. Milo uporabljamo vedno v mrežici ,in: ker visi na dolgi vrvici, ga tudi ni treba niti snemati niti obešati, ampak ga Samo vzamemo v roke in po uporabi žopet spustitfio. Na ta način porabimo lahko mifb prav do zadnjega, tudi če je košček še tako majhen. Kadar rabimo mifnicoza prah je- ali snaženje, tedaj samo potopimo mrežico z milom v Vročo yodo in malo mešamo z njo po nje*j — pa' je milnica gotova. V ščetko ,?a^roke p'a tudi pritrdimo kaveljček, da jo lahko obesimo. Š. H. R a Naši gostje Našim gospodinjam je namenjena najnovejša knjiga: Naši gostje — kako jim strežemo, ki jo je spisala S. Deadata Kump, učiteljica gospodinjske šole. Knjiga ima 63 strani besedila, 66 slik., Ceria vezani knjigi je 45 Din. Založila jo .je Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. To V: z- rt o je :po vojni prva slovenska knjiga, ki bo izpolnila veliko Vrzel v literaturi vsake, gospodinje, t. j. navodila o strežbi (ser* virariju)- prt mizi in predpripravah za-razne pojedine, ki se prirejajo v doma* čem.-kjfpgti med zpan« jn prijatelji ali za; izredne družabne slavnostne prirej ditve, Knjiga je Vaxde||eS.a jr dva de-Ja:-a) vfsplošni,: bj v posebni del'- - > -4 4 -ft "'i £ , v ' " ' 7 ' V splošnem delu obravnava pisateljica prav spretno in s popolnim strokovnim znanjem vse,, kar je treba vedeti o obednici,.'mizi, namiznem perilu, namizni posodi in krašenju miz; poleg tega daje še nfekaj prav dragocenih nasvetov kuharici, glede priprave jedil. — V posebnem delu obravnava pisateljica podrobneje naslednja poglavja: pogri-njanje mize, strežba pri zajtrku, pri mali južini (malici, predjužniku), pri obedu (kosilu), popoldanski južini, večerji, rou-ti. Posebej razpravlja o strežbi pri mizi sploh in o razvrstitvi prostorov pri mizi, o buffetu in o pikniku, — Knjigo priporočamo tudi kuharicam, gospodinjskim pomočnicam, bivšim učenkam gospodinjskih šol in tečajev, ter natakaricam in natakarjem. Umna refa kuncev Spisala dr. ...Andrej Jenko in ' A 1'f o n z I n k r e t. " — 1931. — Zalo-, žila Jugoslovanska knjigarna , v Ljubljani. Cena 16 Din. — Na jesenski vele-sejmski razstavi je marsikateri obiskovalec obstal pri oddelku za umno rejo kuncev. In marsikateri je tudi odšel s čvrstim namenom, da se i sam posveti Teji kuncev,- zakaj reja teh živalic ima to-. liko mikavnih strani, da z najmanjšimi sredstvi omogoči človeku zares prijeten, koristen in izredno lep šport. Mnogi so tudi videli, da so svOje hlevčke oskrbovali napak, radi česar so doživljali razočaranja in morda celo opustili že začeto delo. Vsakemu pa, bodisi da se Še ni bavil.z rejo kuntey, bodisi da se je že kdaj bavil ali se morda še bavi z njo, Tsnkemu je bilo jasno, da potrebuje za ta g por t kratkih, točnih in jasnih navodil. Tej'potrebi v polili meri zadostuje kHjlžipa, ki sta jo napisala naša priznana strokovnjaka o. reji kuncev, dr. Andrej Jenko in pa učitelj Alfonz Inkret. Knjižica je pravkar izšla v založbi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani in vsebuje vse gradivo, Jsi more in. mora za-iiiji)a4i ljubitelje kuncev. Najprej gadnja Alfonz Inkret podroben opis divjega m domačega nato. obfavna-ra'vsg primere pasem in pfamenskih vrst. Posebno poglavje posveča praktič-nim vprašanjem vzreje domaČega kunca, a posebno pozornost zasluži tudi poglavje o koristi, ki jo donaša reja kuncev. V drugem delu podaja dr. Jenko anatomijo kunca, nato pa piše o križanju — mendelizmu, naposled pa opisuje kunčje bolezni in njih zdravljenje, notranje in zunanje bolezni obravanava ločeno. Knjižica, ki je dosti bogato opremljena s slikami, vsebuje toliko dobrega in rejcu kuncev neobhodno potrebnega gradiva, da je moramo biti zelo veseli, tem bolj, ker je vsa knjižica skoz in skoz praktična, strokovnjaško na Višku in — kar je za kupca še važnejše: zelo poceni. ga Bravina, jančevo in kozje meso ni- priporočljiva hrana za starejše ljudi. Kako stegno ali prsa mastnega koštruna bi še šlo, toda peči ga je treba na ražnju in polivati z maslom, ker ima koštrunova mast zoprn okus in vonj. Koštrunovo meso je treba opariti predno se pripravi za pečenje. Najbolje je, če ga deneš po opa-renju za pol ure v kvašo kakor zajca in ga nabodeš s slanino. ga Teletina slovi kot lahka hrana za bolnike in stare. Dr. Rittig je preiskoval stvar in razsodil, da je teletina žilavr, in da ima v sebi več vode kakor govedina. Po&kusi v veliki londonski bolnišnici so dognali, da je treba do 5 ur da se prebavi teletina. V marsičem pa je telečje meso slabše od govedine. Če je bilo tele premlado ali drugače bolno, dobiš lahko grižo In izpahe na koži. Nezdravo je meso glistavih telet, ki je tudi neokusno in se pozna že po duhu. ga Lesno oglje je staro zdravilo, kadai razganja živino. Stolci pest oglja, zmešaj z vodo in vlij živini v grlo. Oglje se spoji s plini v želodcu in živini odleže. Lesno oglje so uživali s pridom tudi ljudje ob času kolere. ga Gos. Pri kupovanju glej, če ima gos voljan vrat in prožne noge. Poglej tudi v grlo. Če zadiši po lanenem olju, je bila gos pitana z oparniki in ima njeno meso žarek'okus. ga Leta 1912. so razpisali na Dunaju nagrado 200 zlatih kron za jed, ki bi bila okusna, tečna in poceni. Nagrado je dobila jed iz fižola, riža in mesa, ki je dobila ima »Zvvolfmannergericht«. Način: Namoči zvečer liter fižola in skuhaj ga. Razreži kg mesa in opeci. K mesu stresi % surovega riža in fižol. Ko se je parilo pet imnut, zalij s fižolovko. Primorci kuhajo tako tečno jed brez mesa — namesto riža denejo v fižolovo juho kuhane makarone ali surove domače rezance. Tako jed so kuhali tudi mornarjem v Pulju. ga Na nebu, na jeziku ali na dlesnih se naredi včasih majhna ranica, bodisi od opekline ali od oskrbljenega zoba. Taka ranica je bila že dostikrat povod, da se je zastrupila kri. Ko se opečeš. vzemi v usta smetane ali olja. Ranjeni jezik zmoči z arniko. Ogiblji se kajenja. Škrbino si daj odstraniti pri zobozdravniku. Pri vsaki znatni rani v ustih si poišči hitro zdravniške pomoči. ga Kokoš dobi božjast od nezrelega žita. Zapri kokoš, daj ji večkrat par kapelj gorkega olja in drgni ji golšo z cunjo, namočeno v žganju. Za grižo dajaj kokoši graha ali leče in drži jo na toplem. Zatečene noge ji maži s toplo gosjo mastjo ali z lojem in ovij s flanelo. Ne puščaj je na mokra tla. Golša zateče kokoši, če je zo-banje plesnivo, ali če je vžila strupena semena. Daj ji strok česna in kapljo olja in teri golšo s toplim žganjem. Kokoši, ki se ne trebi, dajaj po žlički olja. Suh in čeden kurnjk, čista voda v čisti posodi, snažno dvorišče, so prvi pogoj za zdravje perutnine. ga Že 1. 1860. je pisal zdravstveni svetnik dr. Klenke: Neznansko škodljivo je nedoraslimi kajenje. Dobijo bolezni na srcu, v pljučih, želodec peša, možgani so prizadeti. Nedorastli kadilec ostane bled in slaboten, izgubi energijo za boj s strastmi, se udaja pijančevanju. Kaznjiv je, kdor daje in dopušča otrokom tobak. Deček mora skrbeti, do postane krepak član človeške družbe. Vse kliče in spodbuja k varčnosti. Deček, ki daje svoje dinarje za tobak, namesto za kruh in sadje, krade sam sebi. Deček, ki kadi, pa krade rad zato, da pride do tobaka. ga Za ga rje v« noge pri kokoših zmešaj žlico glicerina z žlico svinjske masti in z žlico mehkega mila. Namaži na platno, ovij in obveži kuri noge. Pusti ovitek štiri dni, potem snemi, skoplji kuri noge v gor-ki gomilični izkuhi in namaži z lojem. ga Za zajedalee v kurjih nogah. Zmešaj presejanega premogovega pepela z malo apna in žvepla; Kura se koplje v tem prahu in ta zamori mrčes. ga Vrat se debeli, ne boli, pa je vendar nadležno. Debelina prihaja včasih vsled napora vratu, n. pr. pri telovadbi, pri veliki teži na glavi in ramah. Vsled bolezni pa tudi od prehlada! Baje je več debelih vratov zato, ker nosijo ženske obleke brez ovratnikov. Pa tudi voda in zrak upliva-ta na golšo. Včasih pomaga, če drgneš vrat navzdol z volneno krpo, namočeno v gorkem olju. Ljudje si pomagajo na različne načine, pa je najboljše, da greš k zdravniku predno nastane kaj hujšega. ga Meso se ne pokvari. Obriši meso s čistim prtičem in namaži z raztopljenim lojem ali z raztepeniui beljakom. Kadat hočeš kuhati, odstrani to mazilo. Nadrgni meso s soljo in obesi na zračen prostor. Zavij ga v koprive ali v mokro krpo in položi na kamen. Meso, ki je bilo dolgo v ledenici, postane mehko, rdečkasto in umazano opolzko. ga Špargelj ima v sebi okoli 90% vode in neznatne količine beljakovine in drugih redilnih snovi, špargelj ni za vsak želodec. Preveč te jedi pa škoduje vsakemu, ker žene močno na vodo. Prejšnje čase je slovel špargelj kot pomoč zoper udnico, kamen in vodenico. Oblizneži vživajo samo špargljeve glavice. Pripravi se na različne načine; najbolje če ga poli ješ 2 maslom Posušeni olupki so dobra dišava za juhe. voda. na kateri se je kuhal špargelj, se porabi za juho. Vživa ga svet že 400^ let. ga Da ne bodo pikali obadi konj, zmečkaj 4 pesti bučinih, 2 pesti orehovih listov, pest brine smrdljivke in pest pelina. S tem nadrgni konja. Ali pa skuhaj dve pesti lorberjevega in šest pesti orehovega listja in operi s tem konja. Tudi česen smrdi obadom. Virgilij: Trobentica Trobentico vidim na solnčnetn grebenu: Zatr6bi, zatrobi po svojem imenu! Trobentica trobi: Kako sem vesela, da prva sem solnce pozdraviti smela! Vse moje sestrice še spe pod odejo, dokler se jim v igre d ne vrne čez mejo. Trobentica prva, sestrice prebudi! O vigied zelena, nikar se ne mudi! V tesnobi te čaka vse mlado in staro; naj pričakovanje ne bo jim v prevaro! Hudo, če bi tebe predolgo ne bilo, če vrgla bi komu svoj cvet na gon> Ose! Ob tistem času, ko je raste I še bob v klasu in je polovica Zemljanov še velevala v čarovnije, čarovnice in enake izmišljotine — ob tistem času je peljal neki kmet svojega osla na sejem, da. bi ga prodal.. Bil je silno vroč julijski dopoldan, ko je prišel kmet z oslom do hladnega gozda, kjer mu je bila senca prav všeč. Privezal si je osla na roko, ideknil se v mah in kmalu zaspal. če/, čas sta prišla po isti poti dva mlada postopača. Denarja nista imela, pač pa obilo hudomušnosti. Mislila sla si: kdor spi ob ; beleihdnevu tako brezskrbno kot ta kmet, mora biti bogat. Če mu odpeljeva osla, ga ne bo veliko bolelo. Pa res skleneta,., da MS osfši vzameta in ga na sejmu, kar mogoče drago prodasta. Previdno sna- meta oslu uzdo in ga obrzdata z žepnima robcema. Naglo ga odžene eden postopa-čev proti trgu. Drugi, drznejši, pa stopi na oslovo mesto in si dene njegovo uzdo :ia glavo. Zdaj čaka, da izgine njegov tovariš z oslom. Potem odločno potegne za konopec, ki ga je imel kmet privezanega na roki. Mož se prebudi, skoči pokonci in svojim očem more verjeti, ko zagleda pred seboj mesto osla — človeka. Kakor si tudi niane oči, nič ne pomaga — pred njim stoji človek. V hipu že tudi postopač poklekne, sklene roke in pravi: ,>11 vala tebi, ljubi Bog, da si me rešil mojih muk!« Kmetu pa reče: »Jaz sem bil prej hudoben sin. Za kazen me je oče preklel in stara čarovnica me je spremenila v osla. Oče me je vam prodal. Zdaj pa je čas moje nesreče minul, in jaz vas prosim, ljubi mož, dajte mi prostost!« Ta prošnja je bila tako iskreno in odkritosrčno izrečena, da je bil kmet čisto ganjen. Snel je postopaču uzdo, spomnil ga 'ia četrto božjo zapoved: »Spoštuj očeta in mater!«, dal mu hleb kruha in kos klobase ter ga odpustil. Postopač jo je brž popihal in težko mu je bilo, da se ne bi bil nad kmetovo lahkovernostjo glasno zasmejal. Ko je prišel v trg, je njegov tova? is že prodal osla za drag denar. Čez leto dni je rabil kmet za delo drugega osla. Spet se je odpravil na sejem. Ko je prišel tja, je zagledal naenkrat — svojim očem ni verjel — tistega osla, ki ga je bil pred letom gnal na se-iem. Silno ga je zdaj razjezilo, ko je pomislil: listi človek, ki ga je bil pred letom oprostil prekletstva, najbrže ni nič upošteval njegovih opominov in je spet počenjal hudobije. Stopil je k oslu in mu rekel sicer tiho, toda poln srda: »Prav ti je, norec zakrknjeni! Nisi maral za moje dobre nasvete, pa ostani še naprej - zanikam osel!« In četudi je bil možu ta osel poceni naprodaj, ga vendar ni maral kupiti. Vrnil pa se je še enkrat do njega in m« rekel: »Vesel bodi, da nikomur ne povem o tvojih hudobijah! S seboj te pa tudi zastonj ne maram.« O Franchu, f • • v* w»t ht je ztvah mucu Nihče bi ne bil prisodil Francku, da zna biti tako neusmiljen do živali, ki se ne morejo braniti; saj na zunanje ni bil videti brezsrčen. Pa je vendar bil. Dražil je pse in jih tepe), kjer jih je mogel. Prepričal se je pa prej, ali so na verigi in če imajo nagobčnike, kajti nerad bi bil videl, da ga kateri popade. Mačke je vlekel za rep, muhe in pajke je zapiral v škatlice, da so tam od lakote poginili. Če je lezel čez pot kak hrošč ali polž, se mu ni izognil, ampak je prav trdo stopil nanj. Najhujše je pa bilo to, da je jemal ptičkom jajca iz gnezd in s prav krutim veseljem jim je razdiral njih umetna gnezda. Nič ga ni ganilo, če so ptičje mamice žalostno čivkale. Toda lahko opravilo to ni, razdirati ptičja gnezda, kajti ptiči so modri in stavljajo svoja gnezda na varnem visoko gori na drevesih. " Bil je pa Francek spreten plezalec, toda nekoč se je le ulomila veja pod njim in Francek je padel z visokega drevesa. Obležal je nezavesten, dokler ga niso našli gozdni delavci in ga spravili k materi domov. Imel je poškodovano hrbtenico in moral tedne in mesece mirno ležati na hrbtu: tako je ukazal zdravnik. Zdaj se je pričel hud čas za Francka. Mati je morala z doma na delo, dasi je imela bolnega otroka doma, in ubogi deček je moral biti dolge ure sam s svojo bolečino. Tedaj je jel opazovati celo sitne muhe. Vesel je bil, če mu je katera priletela na roko. Kako so se mu zdele lepe, kako nežne njih perutnice, kako lično so se znale gladiti in snažiti! Francek je tuintam nalašč potresel na odejo drobtinic in vesel gledal, kako so muhe priletavale. Celo priljubile so Se mu te neznatne živalice. Tudi za ptičke mu je morala mati vsako jutro natresti drobtin na okno. Zdaj se je Francek spomnil, kako se je nekoč smejal neki zgodbi, ki jo je bral v berilu: neki samotar si je v svoji za- jjuščenosti udomačil pajka in ga zelo vzljubil. Francek je zdaj to razumel. Koliko bi bil zdaj dal, ko bi ga prišel obiskat Karo, razumni sosedov pes! Toda Karo ni bil tako slabega spomina kakor ptički in muhe: dobro je še pomnil, koliko sunkov in udarcev je bil že prejel od hudobnega Francka. Le težko, težko se je dal omehčati. Marsikatero kost mu je morala mati vreči, da ga je privabila v izbo k otroku. Pa še tam je dokaj časa minilo, da se je dal pes od Francka pobožati in da je od Francka sploh kaj vzel. Minili so meseci, preden se je vle-gel k Franckovi postelji. Pa tudi Francek ni mogel sebe razumeti, da je imei nekoč toliko veselja nad mučenjem živali. Kako je mačka pogumna V neki Vasr se je igrala lep pomladni dan mačka s svojimi mladiči pred hlev-nimi vrati. Kar je planil velik jastreb iz vi§ka in zgrabil eno izmed mačic. Mati-mačka* je srdito skočila nanj in branila svoje mlado. Tedaj je jastreb popustil inačico in se lotil š tem večjo besnostjo stare mačke. Boj je bil na obeh straneh od sile srdit. Jastreb se je branil z otepanjem svojih kril, z ostrimi kremplji in s svojim hudim kljunom. Strahovito je zdelal mačko in ji izkljuval eno oko. Mačke pa vse to ni oplašilo. Pogumno se je s kremplji držala svojega protivnika in mu pregriznila desno perutnico. S tem je dobila sicer premoč nad svojim sovražnikom,. toda jastreb je bil še vedno zelo močan, tako da je mhčka v boju skoraj omagala. V hipu £e je'pa zaobrnila, spravila zaštreba počfee in mu odgriznila gla-; ...vi), VrnilA",se je ;potem zmagoslavnb, ne. da bi se zmenila' za izgubo očesa in hude rane, k svojemu hudo zdelanemu mladiču, mu.oblizafo kri z ran, ga ljubko-• vala in zadovoljno godla, kakor da se nr njej nič zgodilo. » ■ • . ' 1 ■ 1 1 1 6. Koliko, čebel ima navaden panj? ©9 °P o<5) ; 0. Katera ovca daje najfinejšo volno?.' (•BD,\o-ouuajv) "