Tragični četrtek na tržaških cestah: dve žrtvi prometnih nesreč Tržaški tajnik Demokratske stranke Roberto Cosolini zelo kritičen do župana Roberta Dipiazze /6 f>ONVC «RIE Primorski dnevnik PETEK, 14. AVGUSTA 2009_ Št. 192 (19.591) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € »Su per le alte« so občani druge lige Jan Grgič Kot Padričar, pa tudi kot tržaški občan, se počutim ponižanega, opeharjenega. Tržaški občinski svet je pred kratkim odobril nov regulacijski načrt. Padričarjem, tako kot Banovcem in Opencem, ga je tako rekoč vsilil. Kot da bi bili tisti »su per le alte«, kot nam pravijo italijanski someščani, občani B-kategorije. Nihče iz palače, kjer domujeta Mihec in Jakec, ni vprašal, ali se domačini strinjajo(mo) s to varianto. Ni nam bilo dano, da bi bili vsaj delno soudeleženi pri načrtovanju novega gradbeno-pro-storskega načrta. Ni bilo sestankov po vaseh, čeprav je bila to nekoč praksa. Skratka, kot da ne bi obstajali. Vse zelo strogo tajno. Top secret. Zakaj? Čemu? Saj smo v demokraciji. In dali smo že veliko. V povojnih desetletjih so nam razlastili veliko zemlje. Begunsko taborišče, električna centrala, znanstveno-raziskovalni center, avtocesta, nazadnje še predor Kras. Številna zemljišča so nekateri Padričarji tudi prodali, a to je že druga plat medalje. Zanimivo in skoraj tragično je, da so Padriče najbrž ena redkih vasi na Krasu in v Bregu, ki nima dostojnega kulturnega doma. Cerkvica je v slabem stanju. Tudi v športnem centru se spopadajo s številnimi težavami. Na južnem delu vasi pa načrtujejo novo turistično naselje. Noro. Postavili so nas ob zid in človek z veliko težavo najde vsaj špranjico optimizma. Nelago-dje je v vasi veliko. Padričarji smo razočarani! rebernice - Končana je hitra cesta od Razdrtega do Vrtojbe, na meji z Italijo Štiripasovnica je Goriško pripeljala v osrednjo Slovenijo »Korak naprej na poti uresničevanja petega evropskega koridorja « repen - Kraška ohcet 2009 Vzela se bosta Ivana in Dean Včeraj predstavili letošnjo izvedbo - Osrednje dogajanje od srede, 26., do nedelje, 30. avgusta REPEN - Na letošnji Kraški oh-ceti se bosta poročila 24-letna uradnica Ivana Škabar iz Repna in leto starejši električar Dean Furlan iz Zgonika. Njuni imeni so razkrili včeraj v repenski Kraški hiši, kjer so prireditelji kraške ohceti predstavili letošnjo izvedbo. Osrednje dogajanje se bo začelo v sredo, 26. in se bo zaključilo s celodnevnim poročnim slavjem v nedeljo, 30. avgusta. Kraško ohcet omogočajo številni po- krovitelji in prostovoljno delo domačinov. Vsem sta se včeraj zahvalila predsednik Zadruge Naš Kras Edi Kraus in župan Občine Repentabor Marko Pisani. Na 7. strani REBERNICE - Odsek Razdrto-Vi-pava je uradno odprt, z njegovim odprtjem pa je končana hitra cesta od Razdrtega do Vrtojbe, na meji z Italijo, ki je bila gradbeno in tudi poslovno zahtevna, pomeni pa sodobno prometno povezavo Goriške z osrednjo Slovenijo, sta sinoči poudarila premier Borut Pahor in predsednik uprave DARS-a Tomislav Nemec. Ceremonije so se udeležili tudi vidni predstavniki italijanskih uprav, med katerimi je prevladovalo prepričanje, da je to korak naprej na poti uresničevanja petega evropskega koridorja. Navadnim smrtnikom so novo cesto predali sinoči ob 20.30 v smeri Gorice, ob 21. uri pa še v smeri Ljubljane. Na 12. in 13. strani Od danes do nedelje v Dutovljah praznik terana in pršuta Na 2. strani Avstrijsko sodstvo na udaru zaradi dvojezičnih tabel Na 4. strani Nič več smradu ob potoku Koren Na 14. strani V Goriški Brdih pes povzročil gospodarjevo smrt Na 14. strani Čupina posadka le dve točki od 3. mesta Na 17. strani gospodarstvo - Eurostat Recesija v Evropi se končno umirja padriče - Vaščani so razočarani in potrti Tržaški regulacijski načrt je na Krasu dvignil veliko prahu LUXEMBOURG - Bruto domači proizvod (BDP) v območju evra se je v drugem četrtletju v primerjavi s prvim trimesečjem skrčil zgolj za 0,1 odstotka, je včeraj v prvi oceni sporočil evropski statistični urad Eurostat. V celotni EU se je BDP znižal za 0,3 odstotka. Čeprav se je BDP v območju evra skrčil že peto četrtletje zapored, pa je tokratno skrčenje občutno manjše od pričakovanega. V 16 državah območja z evrom se recesija očitno umirja, Francija in Nemčija kot največji gospodarstvi območja z evrom sta v drugem četrtletju celo beležili rast. V Italiji se je BDP v drugem četrtletju v primerjavi s prvim skrčil za 0,5%, s podatki za Slovenijo Eurostat zaenkrat ne razpolaga. Evropske borze so se medtem obrnile navzgor, nad gladino pa trgujejo tudi na Wall Streetu. Analitiki pozitivno trgovanje pripisujejo predvsem oceni ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed), ki pravi, da se gospodarska slika izboljšuje in da poraba gospodinjstev še naprej kaže znake stabilizacije. Na vrednosti je popoldne pridobila tudi nafta. Na 11. strani PADRIČE - Novi regulacijski načrt je na vzhodnem Krasu dvignil precej prahu. Najbolj sta na udaru Bani in Padriče. Jabolko spora so banovska vojašnica Ci-mone, nekdanje begunsko taborišče in načrt za turistično naselje pri Padričah (na posnetku KROMA). Na vseh treh lokacijah načrtujejo gradnjo novih stanovanj. Padričarji so zelo razočarani, jezni in potrti. Čutijo so oškodovani. Tržaški občinski upravi očitajo, da se ni posvetila s prebivalci okoliških vasi. »Vse je bilo tajno. Zakaj?,« se sprašujejo vaščani s Pa-drič, ki se upravičeno bojijo, da bodo nove gradnje še dodatno spremenile narodnostno sliko te vzhodno-kraške vasi. Na 6. strani 2 Četrtek, 13. avgusta 2009 ALPE-JADRAN / DUTOVLJE - Od danes do nedelje Dutovci letos pripravili že 39. praznik terana in pršuta Višek bo v nedeljo s povorko okrašenih kmečkih voz - Tudi vodene degustacije vin DUTOVLJE - Z nedeljskim izborom kraljice terana se je v bistvu začel že 39. Praznika terana in pršuta, ki bo na sporedu od danes pa do nedelje v Dutovljah. Na Bunčetovi domačiji v Dutovljah bodo danes ob 18. uri odprli razstavo narodnih noš in oblačil, ki jo je pripravila poznavalka ljudskega blaga Marta Košuta. Hkrati bodo v prostorih krajevne skupnosti odprli tudi razstavo akvarelov z naslovom Slike s teranom, ki so jo pripravili akvarelisti na likovni koloniji, ki jih je na Kras povabil priznani kraški slikar in popotnik Marjan Miklavec iz Sežane. V kulturnem programu na odprtju razstav bodo sodelovali člani Kulturnih društev Bor-jač in Kraški šopek. Ob 21. uri bodo s koncertom, na katerem bodo sodelovale skupine 3 bote, Dan D in Big Foot Mama, počastili 10. obletnico rocka na Krasu. Sobotni program se bo pričel ob 9. uri, ko se bodo kolesarji podali s kolesom na teran in pršut ter prekolesarili traso od Dutovelj do Velikega Dola, Pliskovice, Ko-sovelj in se na Skopo vrnili na izhodiščno točko. Ob 14.uri bodo na osnovni šoli odprli razstavo Kraški mozaik, ki bo na ogled še v nedeljo, na šolskem igrišču pa se bodo pričele tudi družabne in zabavne igre mladih. V prostorih osnovne šole bo ob 19. uri vodena degustacija, ki jo v soboto pripravlja sežanski Vinakras, v nedeljo ob isti uri pa Konzorcij kraških pridelovalcev terana. Uro kasneje se bodo pomerili v rezanju pršuta, ob 21. uri pa bodo podelili spominska priznanja bivšim kraljicam terana ob 30-letnici izbora, ki poteka prav letos. Za ples bodo poskrbeli ansambli Zvita Feltna, Venera in Rock Partyzani. Nedeljski program se bo pričel s pohodom (ob 8.uri) in sejmom zelišč in dobrot Krasa (ob 9.uri). Kraška pihalna godba in povirske mažoretke pa bodo z nastopom na placu (ob 15.uri) napovedale osrednji dogodek praznika, to je povorko okrašenih kmečkih voz, ki se bo pričela ob 16. uri in se bo vila od bencinske črpalke do prireditvenega prostora v borovem gozdičku ob osnovni šoli. Tudi letos bodo podelili priznanja najboljšim desetim vinogradnikom, katerih vina bo mogoče pokušati na vodenih degustacijah. Po podelitvi nagrad za najboljše vozove, ki jo bo vodil humorist Marijan Ša-rec, bosta nastopili skupini Ne me jugat in Okrogli muzikantje. Program bosta tudi letos povezovala Ana Tavčar in Matija Kralj. Organizatorji v nedeljo zagotavljajo tudi brezplačen avtobusni prevoz iz Sežane v Dutovlje in nazaj od 14. ure do 1. ure v ponedeljek. Olga Knez Novoizbrana kraljica terana Neža Milič (v sredini) z dosedanjimi kraljicami terana, ki so se udeležile izbora za kraljico terana v Pliskovici prejšnjo nedeljo O. K. Droga Kolinska: Piščančja Argeta ne vsebuje svinjine LJUBLJANA - Droga Kolinska spoštuje pridobljena certifikata halal, ki zagotavljata, da so testirani izdelki Argeta, med njimi tudi piščančja pašteta Argeta, izdelani v skladu s pravili in zahtevami halal standarda in torej ne vsebujejo svinjine. Certifikata sta izdali islamski skupnosti tako v Sloveniji kot tudi v BiH. Kot so sporočili iz Droge Kolinske, je 7. avgusta letos neodvisni raziskovalni laboratorij Inštituta Gissel iz Hano-vra opravil testiranja na piščančjih paštetah Argeta in ugotovil, da te ne vsebujejo svinjine. Slednji je testiranja izvedel po enaki metodologiji kot nemški inštitut za prehrano Bayerisches Landesamt für Gesundheit und Lebensmittelsicherheit, ki je ugotovil, da piščančja pašteta Argeta vsebuje svinjsko meso in kosti. Analiza v inštitutu Gissel je bila opravljena na izdelkih Argeta iste ter tudi predhodne in naslednje serije, kot jih je v svojo analizo vključil tudi bavarski inštitut za prehrano. Inštitut Gissel je za svoje ugotovitve tudi izdal uradno potrdilo, poudarjajo v Drogi Kolinski. Ob tem dodajajo, da je tudi trgovska veriga Rewe, kamor družba prodaja svoje izdelke, neodvisno od Droge Kolin-ske izvedla testiranja, ki so potrdila, da izdelki Argeta ne vsebujejo svinjine. To testiranje je 4. avgusta letos izvedla organizacija Lebensmittel Untersuchung iz Dunaja, ki je za rezultate testiranj tudi izdala uradno potrdilo. ZADAR - Incident na Kornatih zaradi računa v restavraciji Aquarius na otoku Katina Pretepli skupino italijanskih turistov Po nekaterih navedbah naj bi v tej restavraciji že večkrat prišlo do incidentov - Lastnik lokala trdi, da je šlo le za spor SLOVENIJA - Na 16. romskem taboru v Murski Soboti Ministru Lukšiču predlagali ustanovitev romološke katedre MURSKA SOBOTA - Okrogle mize Kako laže do integracije Romov v Sloveniji na 16. romskem taboru v Murski Soboti se je udeležil tudi minister za šolstvo in šport Igor Lukšič ter ob tem dobil predlog in obrazložitev elaborata za ustanovitev katedre za romološke študije. Lukšič pobudo podpira. Predlagatelj je Zveza Romov Slovenije oziroma udeleženci letošnjega tabora Rajko Djurič, Dragoljub Ackovič, Ljatif De-mir, Vera Klopčič in Jožek Horvat Muc. Slednji je ob predaji dejal, da imajo takšne katedre že marsikje po svetu in so zelo pomembne za razvoj intelektualnega potenciala Romov ter za ohranjanje njihove identitete. Minister Lukšič, ki je tudi predsednik vladne komisije za Rome, je povedal, da bi bil oddelek pomemben zato, da bi se vrhunski intelektualci, Romi in drugi, ukvarjali s temami, ki so pomembne tako za razvoj Romov kot skupnosti, kjer Romi živijo, in nasploh za Slovenijo. Sicer pa se po Lukšiču intelektualni potencial glede romskih zadev na Slovenskem krepi, kar pomeni, da Romi razvijajo znotraj sebe pomembno intelektualno izkušnjo, s katero lahko vstopajo enakovredno, polnopravno razpravo o vseh vprašanjih, ki se tičejo javnega življenja. "To je, ko govorimo o integraciji, ena ključnih usmeritev. Če se Romi polnokrvno ne usposobijo, je nemogoče računati, da lahko pride do integracije, kar pa pomeni, da najprej vzpostavijo možnosti, da razvijajo in krepijo lastno identiteto in zato rabijo avtonomijo, te pa ni, če nima intelektualnega po- tenciala, da razviješ neko lastno subtilnost, argumentacijo, vedenje je tem, kdo si in kam greš," je dejal minister. Drugo, kar je po njegovem pomembno pri intelek-tualnosti, je sposobnost za samoorganiziranje, brez česar ni avtonomije. Koncept avtonomije je ključen pri integraciji, ker sicer hitro zdrsnemo asimilacijo, ki si je ne želimo ne mi kot večina, ne mi kot država in ne Romi. Tudi tabore Luk-šič ocenjuje kot zelo koristne, ker krepijo intelektualne potenciale, druženje, prelivanje izkušenj med Romi in Nero-mi, v šolstvu pa se mu zdi najpomembnejše vlaganje v vrtce, ker se takrat zastavi struktura osebnosti. Znani romolog Rajko Djurič je predlog za ustanovitev katedre označil kot zgodovinski, kot najpomembnejšo pri integraciji pa označil solidarnost, ko ljudje poskušajo razumeti drug drugega. Direktor Urada za narodnosti Stane Baluh je za lažjo integracijo dejal, da zanjo ni univerzalnega recepta. Za integracijo s širšo skupnostjo sta po njegovem nujna dialog in sodelovanje. Poslanec v DZ Franco Juri pa je napovedal, da bo poslanska skupina Zares predlagala razširitev pristojnosti komisije za narodnostna vprašanja, ki se zdaj ukvarja le z Italijani in Madžari, saj so Romi ustavno priznana manjšina, ki žal pa nima ustreznega sogovornika v DZ. Pri spremembi člena je potrebna dvotretjinska večina, Franco pa upa, da bodo predlog podprle vse stranke. (STA) Pred restavracijo Aquarius je tudi majhen pristan, kjer je dejansko prišlo do incidenta ZADAR - Zaradi prepira o računu za večerjo so domačini na Kornatih v torek pred neko restavracijo pretepli pet italijanskih turistov. To je za včerajšnji zagrebški Jutarnji list povedala ena od žrtev, novinarka Elvira Terranova, ki je o incidentu obvestila italijansko veleposlaništvo v Zagrebu. Potem ko je o tem včeraj poročal tudi italijanski tisk, je Elvira Terranova svojo plat zgodbe povedala tudi za Ju-tarnji list. Povedala je, da je bila na Kor-natih z zaročencem in prijatelji na jadranju in da so v torek na otoku Katina v naravnem parku Telašcica pri Kornatih rezervirali večerjo v restavraciji Aquarius. Imeli so tudi dogovor, da lastnik restavracije po večerji organizira prevoz do njihove jadrnice. Ob večerji so za mizo prisedli še njihovi štirje prijatelji. Z večerjo je bila večina zadovoljna, do težav je prišlo le pri dveh palačinkah, v katerih so našli drobce stekla. Po pritožbi so jim prinesli štiri nove, zapletlo pa naj bi se, ko so dobili račun za 3336 kun (455 evrov), v restavraciji pa niso sprejemali kartic, je povedala Terranova, sicer novinarka agencije AdnKronos. Kot je dodala, so predlagali plačilo v evrih. Natakar je vsoto izračunal po tečaju 7,16 kune za evro, medtem ko je uradni tečaj 7,32 kune za evro, ter je zahteval 466 evrov. Ker niso bili zadovoljni s tečajem, so gostje po plačilu zahtevali račun, ki pa ga, kljub prepiru, niso dobili. Peterica, med katerimi je bila tudi Terranova, je nato zahtevala, da se lastnik restavracije drži dogovora in jih prepelje na jadrnico. Ker je lastnik to kljub vztrajnim zahtevam zavrnil, so ga opozorili, da bodo poklicali policijo. Takrat so iz restavracije prišli trije moški, ki so jih odrivali in pretepali. Terrano-va je povedala, da so njo podrli na tla, njeno prijateljico vrgli v morje, dva napadalca pa sta pretepla njenega zaročenca, tako da je poln modric, v morje pa so vrgli njihove torbice, denarnice z dokumenti in mobitele. Lastnik restavracije Zoran Ra-mov je potrdil le, da se je sprl z gosti. Trdi, da so turisti želeli barantati in da so na koncu plačali v kunah. Nato pa so zahtevali račun v evrih, ki ga ni mogel izstaviti. Poudaril je, da so pojedli pet kilogramov rib in tri kilograme lignjev ter da jim je celo dovolil, da so pili svoje vino. Hrvaška policija je včeraj sporočila, da so se pogovarjali z lastnikom Aquariusa ter da iščejo Italijane, da bi tudi oni uradno povedali, kaj se je zgodilo. Njihova imena in priimke so dobili od italijanskega konzulata v Splitu. Policija je pred tem sporočila, da italijanski turisti niso prijavili napada in poškodb ter da je lastnik restavracije porinil enega izmed gostov v morje, on pa je s seboj potegnil tudi dekle. Incident naj bi prijavil lastnik druge restavracije, ki je pred večerjo opozoril Italijane, da je lastnik Aquariusa znan po ekscesih. Ramov je namreč znan kot "temperamenten", saj je v morje že vrgel nekaj nezaželenih gostov, piše včerajšnji Večernji list. Včeraj se je oglasilo tudi hrvaško ministrstvo za turizem, ki je ostro obsodilo nasilje in predlagalo, naj turisti v podobnih primerih čim prej pokličejo policijo. Minister za turizem Damir Bajs pa je zahteval od inšpekcije, naj preveri račune v Aquariusu, od hrvaške turistične skupnosti v Rimu pa, da naj obvesti italijanske medije o ukrepih hrvaških oblasti. Jutarnji list navaja še šest letošnjih primerov, ko so domačini na hrvaški obali v nočnih urah pretepli tuje turiste, med katerimi so bili poleg še enega Italijana skupina Poljakov, po dva Nizozemca in Rusa ter Avstralec. Prejšnji teden je gostinec v Dubrovniku sredi belega dne napadel tudi znanega češkega režiserja Jirija Menzla in njegovo ekipo, ki je snemala dokumentarni film o Hrvaški. (STA) / ALPE-JADRAN Petek, 14. avgusta 2009 3 SLOVENIJA - Od leta 2006 je to državni praznik V Prekmurju slavijo 90. obletnico združitve z matičnim narodom Proslava v spomin na 17. avgust 1919, ko je oblast prevzel civilni upravitelj, bo danes pred gradom v Beltincih LJUBLJANA - Letos v Sloveniji praznujejo 90. obletnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Državna proslava v spomin na 17. avgust 1919, ko je oblast od vojaških oblasti prevzel civilni upravitelj, bo v danes ob 20.30 pred gradom v Beltincih. Slavnostni govornik na proslavi bo predsednik DZ Pavel Gantar. Prekmurje, ki je bilo 900 let zunaj matičnega slovenskega ozemlja v okviru avstro-ogrske monarhije, je po njenem razpadu po odločitvi pariške mirovne konference pripadlo Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ker pa je bila za mejo določena razvodnica med Muro in Rabo, je del Prekmurcev - Porabski Slovenci - ostal pod Madžarsko. Pokrajino so jugoslovanske čete brez boja zasedle 12. avgusta 1919. Pri odločanju, kateri datum naj postane praznik, je prevladal dan, ko je oblast od vojaških oblasti prevzel civilni upravitelj. To se je zgodilo v Beltincih 17. avgusta na množičnem ljudskem zborovanju. Začasni upravnik, mariborski okrajni glavar Srečko Lainšic, je od beltinske-ga shoda začel vpeljevati avstrijski pravni in upravni red, ki ga je poznal preostali slovenski prostor. V zgodovini slovenskega naroda združitev Prekmurja z matico ni imela velikega pomena in so se je uradno le redko spomnili. Od leta 2006 pa je ta spominski dan državni praznik, ki pa ni dela prosti dan. DZ je namreč septembra 2005 sprejel novelo zakona o praznikih, s katero je takrat uzakonil tri nove praznike - ob prekmurskem še 15. september kot dan vrnitve Primorske k matični domovini in 23. november kot dan Rudolfa Maistra. Umetniški program za proslavo ob letošnji 90. obletnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom sta Štorklje so zaščitni znak Prekmurja zasnovala scenarist Feri Lainšček in režiser Igor Zupe. Proslava je poimenovana "Goristajenje 1919 - 2009" in vsebino zajema iz ustvarjalnega opusa glasbenika in pesnika Vlada Kreslina. Kot so sporočili z ministrstva za kulturo, je Kreslin eden izmed najvidnejših prekmurskih ustvarjalcev, ki na svojevrsten način združuje ljudsko motiviko z izvirnim in sodobnim avtorskim izrazom. Genius loci oz. duh prostora je v njegovih delih izrazito prepoznaven, njegov opus pa se postopoma zaokroža v umetniško prepričljivo pričevanje o življenju v panonski pokrajini. Ob izidu zbirke Kreslinovih besedil z naslovom Vriskanje in jok je pisec spremne besede Tomaž Koncilija izpostavil dualizem, ki je značilen za Kre-slinov pesniški opus, kot so razpetost človeka med telesom in duhom, rojstvom in smrtjo, biti in ne biti, življenjskim durom in molom, domom in svetom, vasjo in mestom, idealom in stvarnostjo, vriskanjem in jokom. "Prav vsa ta poetična spraševanja in eksistencialistični razmisleki so nevsiljivo vgrajeni tudi v umetniško dogajanje letošnje proslave," ob tem, kot so sporočili iz urada vlade za komuniciranje, pojasnjuje scenarist Feri Lainšček. Ob dejstvu, da so prekmurski Slovenci skoraj 1000 let živeli ločeno od preostalih slovenskih pokrajin, Lainšček poudarja, da je bila "potrebna res neomajna zvestoba svojemu narodu, njegovemu duhovnemu izročilu, in pa seveda jeziku, ki ga najbolj zanesljivo nosi skozi čas". Poleg Kreslina bodo na slovesnosti nastopili še Beltinška banda, Mali bogovi, Boris Cavazza, Irena Varga, Brina Vogelnik Saje, Folklorna skupina Emona, Godalni kvartet Fiasco, Sebastijan Rous, Aleksandra Kramberger, Dejan Zečevič, Sašo Sabotin, Pevski zbor srednje šole Slovenska Bistrica in Policijski orkester pod vodstvom Tomaža Kmetiča. Proslavo bo mogoče v neposrednem prenosu spremljati na prvem programu Televizije Slovenije in prvem programu Radia Slovenija. (STA) HRVAŠKA - V nesreči je 24. julija umrlo 6 ljudi, 55 pa jih je bilo poškodovanih Za iztirjenje nagibnega vlaka pri Splitu krivo protipožarno sredstvo retardant na tirih ZAGREB - Strokovnjaki hrvaškega notranjega ministrstva so potrdili, da je bil vlak, ki je iztiril 24. julija pri Splitu in terjal šest smrtnih žrtev, tehnično brezhiben. Za nesrečo je krivo protipožarno sredstvo retardant, ki so ga pred nesrečo nanesli na progo zaradi uničevanja plevela in se je spremenilo v vosku podobno drsečo snov. Kot so potrdili strokovnjaki, retardant TG300 po nanosu na ravno in ogreto površino v deset do 15 minutah kristalizira in postaja vosku podobna snov. Dodali so, da še niso ugotovili hitrosti vlaka v času nesreče, ki se je zgodila 24. julija v Rudinah pri Splitu in v kateri je bilo ob šestih mrtvih poškodovanih tudi 55 ljudi. Ze prvi ogled kraja nesreče je pokazal, da je bil vzrok iztirjenja nagibnega vlaka nanos protipožarnega sredstva tam, kjer ga ne bi smelo biti - na železniške tire. Zato je pri zaviranju prišlo najprej do blokade koles vlaka, nato pa je vlak zdrsnil s tirov. Preiskovalni sodnik je konec julija odredil enomesečni pripor za direktorja sektorja za ekologijo in zaščito v podjetju Hrvaške železnice Infrastruktura Ivana Medaka, vodjo protipožarne zaščite v tem podjetju za območje Splita Draga Roguljo in lastnika zagrebškega podjetja Intrade Ivana Tomaškovica. Medak je dogovoril pogodbo o nakupu retardanta, tožilstvo ga sumi, da je tudi odredil uporabo protipožarne snovi brez predhodnega preverjanja kemikalije TG300, ki jo je kupil od Tomaškovicevega podjetja, ki se sicer ukvarja s proZa iztirjenje nagibnega vlaka pri Splitu je bilo krivo protipožarno sredstvo na tirih daj° °Preme ln hrane za male živali. (STA) SLOVENIJA Vinjete: Lacota grozi s tožbo Massimiliano Lacota TRST - Če Slovenija ne bo uvedla posebnih avtocestnih vinjet za Italijane in Avstrijce, ki živijo v obmejnih krajih, tvega evropsko tožbo. To ji grozi predsednik Unije Istranov Massimiliano Lacota, ki je s tem v zvezi že navezal stike z združenji nemških in avstrijskih avtomobilistov. Ta združenja so - podobno kot Lacota - prepričana, da Slovenija tudi z novim režimom vinjet goljufa turiste, ki se v glavnem čez njeno ozemlje peljejo na Hrvaško. In kaj predlaga predsednik ezulskega združenja? Po njegovem bi morala Slovenija uvesti neke vrste obmejne avtocestne pasove (do 30 kilometrov od meje) ter jih namenitiza tranzitni prometi s cenejšimi vi-njetami. V naših krajih bi se tak pas razprostiral od Fernetičev do cestninske postaje Postojna na primorski avtocesti (smer Ljubljana) ter od Divače do Ospa (smer Koper), na Goriškem pa od Štandreža do Vipave, seveda v obe smeri. Na gorenjski in štajerski strani bi morala Slovenija ta pas uvesti tudi od tunela Karavanke do Bleda ter od Šentilja do Maribora. O Avstriji in njeni »obmejni« coni pa niti besedice. Lacota se sklicuje na Pariški mirovni sporazum in omenja tudi istrski del avtoceste od Škofij do Kopra in od Izole do Belvederja. Pri tem omenja ita-lijansko-jugoslovanske sporazume, ki naj bi prepovedovali plačevanje cestnine na nekdanjem Svobodnem tržaškem ozemlju. Unija Istranov predlaga, da bi enodnevna vinjeta na obmejnih področjih stala 1,20 evra, tridnevna 2,80 evra in tedenska 5,50 evra. Vodja Unije Istranov označuje kot zelo zamudno potezo predsednice Pokrajine Trst Marie Terese Basse Poropat, ki je predlagala, da bi Slovenija uvedla posebne vinjete na svojem obmejnem pasu. Ta predlog je po njegovem samo pesek v oči, zato je treba v odnosu do Slovenije ubrati pravno pot, to se pravi mednarodno tožbo. Lacota pri tem računa tudi na pomoč zunanjega ministra Franca Frattinija in predsednika italijanskega avtomobilskega kluba ACI Enrica Gelpija. 4 Petek, 14. avgusta 2009 MNENJA, RUBRIKE ŽARIŠČE Jezik, družina in narodna zavest Julijan čavdek Znanje in ovrednotenje slovenskega jezika je vsakdanje opravilo vsakogar, ki se smatra za pripadnika slovenske narodne skupnosti v Italiji. V vseh javnih ustanovah, organizacijah in raznih društvih, ki delujejo znotraj našega narodnega tkiva, je uporaba in vrednotenje slovenskega jezika temeljna razsežnost in eden glavnih ciljev njihovega delovanja. Zaradi tega si tudi večkrat postavljamo vprašanje o smotru in načinu uporabe slovenščine v krogih slovenske organizirane družbe. Isto velja tudi za posameznika. Kot banalen primer lahko navedemo vstop v kakšno goriško ali tržaško trgovino, kjer smo večkrat v zadregi, če spregovoriti po slovensko ali po italijansko. Pri tem razglabljanju pa že dalj časa pogrešam prisotnost družine, kjer se oseba oz. otrok najprej sreča z jezikom svojih staršev in svojega naroda. Prepričan sem, da je znanje in pravilna uporaba slovenščine še najbolj pri srcu, oz. je eno izmed najpogostejših vsakdanjih opravil za slovenske družine. Iz svoje osebne izkušnje lahko zatrdim, da od prve spregovorjene besede otroka, ni šlo mimo dneva, da se ne bi kot oče in mati, zavestno ali podzavestno vprašala, kakšna je pravilna in primerna drža do našega materinega jezika, ki jo posredujeva svojim otrokom. Sem noter padejo vsa vprašanja glede uporabe narečja, uporabe italijanskih izrazov in odnosa do italijanskega jezika, kako / ravnati z dvojino, ki je v knjižni slovenščini obvezna, medtem ko je v naših primorskih narečjih bolj odsotna, ipd. Znanje slovenščine je torej, po mojem mnenju, tudi precej odvisno od tega, kako naše družine primerno rešujejo to vprašanje, saj je prav družinski prostor tisti, v katerem se otroci in mladina največ zadržujejo, v prvi vrsti pa rastejo in se razvijajo v odrasle osebnosti. Zato smatram tudi primerno, da bi to družbeno razsežnost vedno upoštevali, ko obravnavamo stanje in razvoj našega materinega jezika. To se mi zdi primerno, ker je ravno družina kot temeljni družbeni subjekt, tista ki je med najbolj izpostavljenimi raznim vplivom današnjih civilizacijskih novosti. Preko nje pa te vplive pozitivno ali negativno deleži tudi jezikovno znanje družinskih članov, odraslih in odraščajočih. Drugi element, ki ga večkrat pogrešam pri razpravljanju o stanju našega jezika, je vprašanje o slovenski narodni identiteti. Večkrat imam občutek (a morda zgrešeno), kot da je jezik tisto, kar določa, kakšne narodnosti je nekdo. Čeprav važen, sem osebno prepričan, da je jezik le del naše narodne identitete. Gotovo ni pa edini! Če je danes pri nas znanje slovenščine temeljnega pomena, da smatramo nekoga za pripadnika slovenske narodne skupnosti, to verjetno ne bo držalo med Slovenci, ki živijo po svetu. Poleg tega pa so v zgodovini že primeri, ko so se narodi ohranili, čeprav se je nji- hov jezik izgubil ali je bil zelo okrnjen. Pri tem seveda nočem reči, da se z jezikom ne smemo več kot toliko ubadati. Znanje in uporaba slovenščine je in bo vselej temeljnega pomena za naš narodni obstoj in razvoj. Prepričan pa sem, da jezika ne smemo izenačiti z narodno zavestjo, ki je kot pojem veliko širši. Pomembnejše pa je to, da moramo vprašanje narodne zavesti vključiti v naša razpravljanja, razmišljanja in načrtovanja. Saj danes veje občutek, kakor da nas vprašanje glede narodne zavesti ali identitete spravlja nekoliko v zadrego. Še posebno, ko se gre, da to izpostavimo na javnih prireditvah. Nevarnost je v tem, da vprašanje glede narodne identitete pade v tisto splošno vzdušje relativizma, ki je danes vsepovsod prisotno. Ta družbeni relativizem pa šibi ravno tisti del človeške osebnosti, ki ga sestavljajo vrednote, katerih del je tudi narodna zavest ali identiteta. Prav tako kot nas stisne pri srcu, ko je slovenščina zapostavljena na slovesnostih, kakršna je bila ob obisku ministra Zaie, pa čeprav se Slovenci na vse možne načine trudimo, da bi bile naše prireditve čim bolj dvojezične, prav tako občutimo isto bolečino, ko gledamo, kakšne usode je deležna naša zemlja od Kanalske doline do Milj ali zapostavljanje naše zgodovinske prisotnosti v raznih turističnih vodičih. Vsaj za nas, upam da je in bo narodna zavest tudi prioriteta. KULINARICNI KOTIČEK Recepti iz davnih časov Spet sem segel po najstarejši kuharski bukvi, kar jih imam (Nove kuharske bukve, Založnik Jožef Blaznik, Ljubljana, 1850), ker me je zanimalo, kaj so naši predniki jedli, ko je pripekalo avgustovsko sonce. Knjiga sicer nima jedilnikov po mesecih, ima pa celo vrsto sugestij za pomlad, poletje, jesen, zimo, za postne dni, za velike praznike, skratka, za gospodinje 19. stoletja je bila še kar pripravna. Sugestije so seveda namenjene bolj gospodinjam v notranjosti Slovenije in danes, še zlasti pri nas, ne pridejo v poštev, dajejo pa približno podobo takratnih časov, vsaj iz kulinaričnega zornega kota. Prva ugotovitev je, da poleti sploh ni bilo govora o kakšni ribi, kar je tudi razumljivo: preden so ribe pripotovale z naše obale v Ljubljano so sredi 19. stoletja najbrž postale povsem neužitne. O školjkah in rakih tudi ni sledi. Pa poglejmo, kakšen naj bi bil po piščevem mnenju primeren poletni jedilnik. Izbral sem seveda samo enega od približno 25, tudi drugi pa, vsaj po sedanjih standardih, niso nič kaj poletni. Kaj naj torej ponudimo poleti in kako naj te jedi pripravimo? Sugestija se glasi: »zelišna župa z zgubljenimi jajci« in »pečeni prasc«. »Zupo« pripravimo takole (citiram): Vzemi krebulice, špinače, por-tulaka, zelen iga peteršilja, osnaži in operi čisto in drobno zreži. Zdaj deni koščik putra v pisker, de se zarumeni in perdeni po permeri en par žlic moke, zmes še nekej časa na ognji mešaj, perdeni zeliša in večkrat premešaj. Potim zali z dobro mesno župo, perver-zi tudi malo muškatnega cveta in po permeri soli. Zdaj pusti vreti, dokler niso zeliša gotove; in perpravi med tem časom jajca takole: v veliko kozo vli vode dva ali tri perste visoko, perstavi k ognju, in kada začne vreti, malo z je- sihom pomoči. Potem vbi jajca, eniga za drugim, kolikor jih je treba v vrelo vodo. Jajca pa se morajo skupaj držati. Kadar se jajca vterdivati začno, jih moraš s penovko odtergati, ker se rade posode primejo. Kadar je potem beljak okolj rumenjaka terd, jih iz piskra vzemi in v mrzlo vodo deni. Potlej daj opečene žemljeve koleščike v skledo, nanje jajca in zali na zadnje z župo, ki je z enim param rumenjakov zmešana. Ka pa »prasc«? Z njim gre ravnati takole: Čisto strebljeniga prasca dobro operi in nasoli in s popirjem, s kakima dvema žemljama ali pa tudi s kuhanim in olupljenim ^krompirjem nadevaj, stegni široko razpri, skozi sklepno kost les vtakni, zadnje noge od zunaj zveži, sprednje vkup deni in z nitjo terdno zveži, de zadaj leže in navadno lego dobe. Ovi ga zdej s popir-jem, ki je s putram pomazan, in peci ga počasi. Pol ure pred, kot za na mizo napravljaš, popir odloči, prasca pridno s špeham pomaži, še zakuri, in speci ga rumenkasto do dobriga. Ra-ženj se mora vedno vrteti, ogenj ne sme preblizo priti, prasec se mora pridno s kosam špeha mazati, ker bi sicer lahko mehurčke dobil, kar bi lepo videti ne bilo. Vse jasno? Sam imam nekaj dvomov glede »prasca«. Eden je naslednji: če je »popi« papir, kot domnevam in kot izhaja iz teksta, ki sledi, zakaj je žival treba nadevati z njim? Skrivnosti kuharic 19. stoletja. Dober tek! Ivan Fischer DVOJEZIČNE TABLE - Avstrijsko sodstvo pod pritiskom zaradi ukinitve postopka proti Dorflerju Dunajski tednik pisal o zlorabah Tednik Falter piše o sumljivih ustavitvah postopkov proti znanim osebnostim - Vouk zadovoljen - Pravosodna ministrica o možnosti nadaljevanja postopka proti Dorflerju DUNAJ/CELOVEC - Avstrijsko sodstvo se je znašlo pod hudim pritiskom in je od začetka tega tedna soočeno s težkimi očitki: dunajski tednik Falter je namreč v svoji najnovejši številki razkril zaskrbljujoče pomanjkljivosti pri ukinitvi sodnih postopkov s strani ministrstva za pravosodje, saj nekateri dokumenti kažejo, da so oblasti ukinile postopke proti znanim osebnostim brez javne sodne obravnave in z zelo tvegano in pravno nevzdržno argumentacijo. Eden izmed primerov je tudi ukinitev postopka proti koroškemu deželnemu glavarju Gerhardu Dorflerju v zvezi s prestavljanjem krajevnih tabel v Pliberku in Drveši vasi (skupaj s Haiderjem) v začetku leta 2006, da bi s tem preprečil uresničitev razsodbe ustavnega sodišča o dvojezičnih krajevnih tablah. Dunajski tednik konkretno navaja poročilo celovškega državnega tožilstva ministrstvu za pravosodje, ki da na 170 straneh sicer ugotavlja, da je v zadevi krajevnih napisov prišlo do »zlorabe uradnega položaja«, hkrati pa iz »strogo tajnih dokumentov«, ki jih Rudi Vouk navaja Falter, sledi, da je ministrstvo ukinilo postopek proti deželnemu glavarju s pravno nevzdržno utemeljitvijo. Zapisalo je namreč, da je Dörfler sicer globoko preziral zakone, obenem pa je bil kot »majhen bančni uslužbenec svojemu mentorju Jörgu Haiderju zvesto vdan in zato kaznivih razsežnosti svojih dejanj ni mogel presoditi.« Na objavo dokumentov v Falter-ju so se že odzvali manjšina, politične stranke in tudi pravosodna ministrica Claudia Bandion Ortner. Slovenski odvetnik in podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Rudi Vouk je poudaril, da se koroški deželni gla- Gerhard Dörfler var Dörfler (BZÖ) najkasneje od objave dokumentov celovškega državnega tožilstva ne more več sklicevati na nepoznavanje pravnih predpisov. Vouk je dobesedno dejal: »Dörflerju so dokazali zlorabo uradnega položaja. Vsak mali uradnik se takoj suspendira, če se mu dokaže kaznivo dejanje, visokemu politiku pa se očitno ne zgodi nič.« Pravosodna ministrica Claudia Bandion Ortner, ki je očitke o pomanjkljivostih v sodstvu sicer zavrnila, pa je namignila, da ukinitev postopka proti Dörflerju še ni dokončna. Dejala je, da se dunajski tednik sklicuje na zastarele dokumente, obenem pa opozorila, da je Narodni svet koroških Slovencev vložil zahtevo po nadaljevanju postopka proti koroškemu deželnemu glavarju. Dörfler sam citatov iz dokumenta celovškega državnega tožilstva ni želel komentirati, poudaril pa je, da je »vedno ravnal v skladu z zakoni«. Ukinitev kazenskega postopka proti njemu ga v tem še potrjuje. Ponovno je na- padel ustavno sodišče, kateremu je očital, da je v vprašanju dvojezičnih krajevnih napisov razsodilo na osnovi napačne uredbe. Odločitev je potem sam, čeprav ni pravnik, s prestavljanjem tabel popravil. S tem v zvezi je še dobesedno dejal: »Tako neumen, kot trdijo ustavni sodniki, gospod Dörfler vendarle ni bil.« Predsednik Enotne liste (EL) Vladimir Smrtnik pa je spričo dogodkov na ministrstvu za pravosodje ugotovil »resno nevarnost za pravno državo v Avstriji«. Posebej da bode v oči, da so predvsem politiki BZÖ tisti, ki mislijo, da zanje zakonski predpisi ne veljajo, poudarja Smrtnik v tiskovni izjavi. »Da gre nekaterim politikom v stranki BZÖ za to, da bi se polagoma odpravila pravna država, je znano, škandalozno pa je, da jim pri tem pomagajo tudi nekateri odgovorni v ministrstvu za pravosodje,« je še kritiziral Smrtnik. Tudi govornik koroških Zelenih Rolf Holub ob razkritju tednika Falter meni, da so razmere na pravosodnem ministrstvu »neznosne«. Ker gre pri ukinitvi pravnih postopkov proti politikom najpogosteje za osebe iz vrst zavezništva BZO, sklepa, da ta očitno želi odpraviti pravni sistem. Holub v tiskovni izjavi še dodaja, da se predstavniki zavezništva BZO obnašajo tako, »kot da zakoni in pravni predpisi zanje ne bi bili obvezujoči«. »To močno diši po diktatorskih razmerah,« je poudaril deželni govornik Zelenih in zahteval takojšnjo ukinitev političnega vpliva na sodne postopke. Ukinitev sodnega postopka zoper deželnega glavarja Dorflerja bodo preverili tudi avstrijski varuhi človekovih pravic. Dosedanje utemeljitve o ukinitvi postopka odpirajo vrsto vprašanj, ki jih je treba razčistiti, je npr. dejala varuhinja človekovih pravic Gertrude Brinek. Podpredsednik združenja avstrijskih sodnikov Manfred Herrnho-fer pa je izjavil, da je užaloščen zaradi podobe, ki se je ustvarila o sodstvu, in sicer da pravosodje deli človeštvo vsaj v dva razreda. Boji se »deficita za pravno državo«, če prihaja do političnih vplivov in direktiv na sodišče. Ivan Lukan / ITALIJA Petek, 14. avgusta 2009 5 DAVKI - Zagotovilo davčne uprave po izbruhu primera Agnelli Pod povečevalnim steklom davkarije kar 170 tisoč Italijanov Dediči Giannija Agnellija se ne bodo mogli poslužiti t.i. davčnega ščita RIM - Pod povečevalnim steklom davčne uprave ni samo družina Agnelli, ki naj bi v Švici skrila pravi zaklad skoraj dveh milijard evrov, ampak kar 170 tisoč italijanskih davčnih zavezancev. Direktor Agencije za prihodke Attilio Befera pravi, da ne zasledujejo samo milijarderjev: »Vlada je sklenila zaostritev boja proti vsem tistim, ki imajo nelegalne bančne depozite v tujini. Preiskujemo na 360 stopinj s križanjem podatkov med komunikacijami, ki k nam prihajajo od finančnih posrednikov v zvezi s kapitalskimi transferji iz in v tujino, in prijavami, ki bi jih morali italijanski državljani oddati davkariji.« Največ primerov, ki jih obravnava Agencija za prihodke, zadeva depozite Italijanov v Švici in Liech-tensteinu. Glede preiskave o družini Agnelli so včeraj na turinskem državnem pravdništvu zanikali svoje zanimanje za ta primer. Pravdništvo do tega trenutka ni prejelo elementov, na osnovi katerih bi lahko postavilo hipotezo o prekršku, so povedali. Agencija za prihodke pa se je začela za Agnellije zanimati od takrat, ko je izbruhnil spor med hčerko pokojnega Giannija Agnellija Marg-herito in njeno materjo Marello Caracciolo Agnelli. Margherita Agnelli de Pahlen je namreč sprožila sodni spor zaradi očetove privatne dediščine, ker je presodila, da so njeni otroci iz drugega zakona oškodovani glede na sinova iz prvega zakona, predvsem najstarejšega Johna Elkan-na. S tem je priklicala pozornost davkarije na domnevni očetov milijardni depozit v Švici. Na osnovi predpisov nedavnega vladnega dekreta za boj proti krizi bi lahko Agnellijeve dediče doletelo, da bodo morali za davke, sankcije in obresti davkariji plačati celo več, kot znaša domnevni švicarski depozit. Družina Agnelli se namreč ne bo mogla poslužiti t.i. davčnega ščita pred davčnimi »kremplji«, ker je postopek še v teku, saj Tremontijeva olajšava velja le za dozorele pozicije. Direktor Agencije za prihodke Befera je v zvezi s tem pojasnil, da bo aplicirana norma o davčnih paradižih, po kateri so kapitali italijanskih državljanov v tujini obravnavani kot obdavčljivi dohodek. Befera ob tem dodaja, da so novi, junija sprejeti vladni predpisi vnesli močan zasuk v obravnavanju kapitalov, ki jih lastniki nezakonito zadržujejo v tujini. »Novi predpisi so posebno ostri, ker spreminjajo kapital v tujini v neprijavljen dohodek, kar zvišuje sakcije od dosedanjih 200 na 400 odstotkov,« je še povedal direktor Agencije za prihodke. Margherita Agnelli de Pahlen MINISTRSTVO Na jugu 50% invalidov več kot na severu RIM - V Italiji prejema invalidnino več kot 2 milijona prebivalcev, v južnih deželah pa je v primerjavi s prebivalstvom 50 odstotkov invalidov več kot v severnih. Če je na jugu 4,39 invalida vsakih 100 prebivalcev, pa jih je na severu 2,91 vsakih 100 prebivalcev. Najmanj invalidov je v Lombardiji, in sicer 2,79 vsakih 100 prebivalcev. Tako izhaja iz poročila o gospodarskem stanju leta 2008 v državi, ki ga je pravkar objavilo gospodarsko mini-strtvo. Sestavljalci poročila poudarjajo potrebo, da bi izboljšali sistem nadzora. »Kljub številnim zakonskim ukrepom, je treba to področje celostno urediti, še zlasti kar zadeva kriterije za določitev invalidnosti in za podelitev invalidnin, predvsem pa kar zadeva nadziranje spoštovanja zadevnih predpisov,« so poudarjajo. POLITIKA - Ob velikem šmarnu Kar 153 parlamentarcev bo obiskalo 185 zaporov RIM - Danes, jutri (na dan velikega šmarna) in v nedeljo bo 153 parlamentarcev in deželnih svetnikov najrazličnejših političnih strank obiskalo 185 od skupno 221 zaporov po vsej Italiji. Šlo bo za največjo tovrstno pobudo, kar jih beležijo italijanski anali, prispevala pa naj bi k boljšemu poznavanju tega pozabljenega sveta, predvsem pa k reševanju številnih in večkrat dramatičnih problemov, s katerimi se spopadajo njegovi prebivalci, se pravi zaporniki, pazniki, zdravniki, psihologi ter razni državni funkcionarji. Koordinatorka pobude je radikalna poslanka, izvoljena na listah Demokratske stranke, Rita Bernardini. Kot je poudarila v priložnosti izjavi za tisk, je osnovni problem italijanskih zaporov njihova prenatrpanost. Zapornikov je približno 64 tisoč, italijanski zapori pa bi jih v normalnih razmerah lahko sprejeli 43 tisoč, v skrajnem primeru 60 tisoč. Poleg tega ogromna večina zapornikov preživi večino svojega časa v izredno majhnem prostoru ter v popol- Rita Bernardini ni zapuščenosti. Ni slučaj, da je v prvih sedmih mesecih letos umrlo kakih 100 zapornikov, 30 od katerih si je življenje samo vzelo. Vse to je ne nazadnje v nasprotju s 27. členom ustave, ki določa, da morajo biti zaporniki deležni človeškega ravnanja in da mora biti cilj prestajanja kazni njihova prevzgojitev. Radikalci so med drugim povabili tudi škofe, naj sodelujejo pri pobudi. Kaplan rimske kaznilnice Rebibbia Sandro Spriano pa je povabil papeža Benedikta XVI., naj daruje veliko-šmarno mašo v tem zaporu. POLITIKA - Glasilo Severne lige La Padania včeraj izšla tudi v beneškem narečju MILAN - Glasilo Severne lige La Padania je včeraj izšlo v dvojezičniizdaji - italijanski in beneški. Točneje, izšla je z dvojno prvo stranjo, enkrat v italijanskem in drugič v beneškem jeziku oz. narečju. Dvojezične prispevke so podpisali vidni predstavniki stranke Umberta Bossija, kot so Luca Zaia, Federico Bricolo, Marino Fi-nozzi in Roberto Chiambretti. Pojasnili so, da želijo na tak način ovrednotiti krajevne govorice severne Italije, ki bi jih po prepričanju Severne lige morali v večji meri upoštevati in negovati tudi v šolah in v javnih občilih, začenši z državnimi radijskimi in televizijskimi mrežami. La Padania bo v prihodnjih dneh izšla še v drugih narečjih oz. jezikih severne Italije, in sicer v lombardščini, pie-montščini, ligurščini in fur-lanščini. Včerajšnja prva stran dnevnika La Padania BENETKE Filmski festival bo letos nagradil Sylvestra Stalloneja BENETKE - Na letošnjem filmskem festivalu v Benetkah se bodo s posebno nagrado Jaeger-LeCoultre Glory poklonili Sylvestru Stalloneu, ki je zaslovel s filmskimi uspešnicami Rocky in Rambo. Nagrado mu bodo podelili na zaključni festivalski slovesnosti 12. septembra, so sporočili organizatorji. Stallone v filmih o boksarju Roc-kyju in vietnamskemu veteranu Ram-bu ni le igral, napisal je tudi scenarije. Po presoji organizatorjev festivala je kljub mestoma zelo krvavim epizodam v svojih filmih poskrbel tudi za njihovo nežno plat. "Stallone je potoval skozi svetlobo in temo ameriškega sna, vsak od njegovih filmov se je zasidral v takratni čas,"pravi sporočilo za javnost organizatorjev festivala. Na najstarejšem filmskem festivalu na svetu so doslej s to nagrado počastili iranskega režiserja Abbasa Kia-rostamija, vsestranskega japonskega filmskega ustvarjalca Takeshija Kitana in francoskega režiserja Agnesa Vardo. Potresenec želi v palačo Grazioli ali vilo Certoso L'AQUILA - Rušilni potres, ki je 8. aprila letos prizadel Abruce, je med drugim hudo poškodoval hišo Antonia Bernardinija v L'Aquili. Kljub nesreči pa je moški očitno ohranil duhovitost. V prošnji za začasno nastanitev je namreč napisal, da bi želel začasno prebivati v palači Grazioli v Rimu ali v vili Certosi na Sardiniji. »Ne gre za provokacijo,« je Bernardini pojasnil tisku. »Gre za legitimno prošnjo, ki se sklicuje na izjave predsednika vlade Silvia Berlusconi-ja, ki se je svoj čas javno obvezal, da bo potresencem dal na razpolago nekatere izmed svojih rezidenc,« je povedal brezdomec. Desetletnemu dečku najbrž usoden pretep PALERMO - V otroški bolnišnici Di Cristina v Parlermu je v sredo zvečer umrl 10-letni Umberto Amorello. Dečku je bilo slabo v torek. Starši so ga po vrsti peljali k pediatru, dežurnemu zdravniku, naposled pa v bolnišnico, a nihče mu ni znal pomagati. V bolnišnici so potem odkrili, da je deček imel poškodovana jetra in ledvici. Starši so na tej osnovi posumili, da je za tragični konec njihovega sinka kriv nekoliko starejši znanec, ki ga je minuli petek pretepel. Zadevo zdaj preiskuje javni tožilec iz Pa-lerma. »Loterijski« turisti BERLIN/MILAN - Loterijska mrzlica se je iz Italije, kjer je glavni dobitek v igri na srečo Superenalotto včeraj dosegel vrednost 131 milijonov evrov, preselila tudi v Nemčijo. Nemški časnik Bild je namreč v sodelovanju z letalsko družbo Air Berlin včeraj za 140 bralcev organiziral brezplačen polet v Milan, kjer so Nemci lahko poskusili srečo. Ob 12. uro je letalo iz Berlina poletelo proti Milanu, kjer so izbrani bralci »opremljeni s 50 evri žepnine lahko na letališču popili kapučino, pojedli pico in - če so to želeli - igrali loto...», je na svoji spletni strani zapisal nemški časnik. Sedež na letalu si je bilo sicer z nekoliko sreče moč zagotoviti na povsem preprost način - v sredo do 16. ure so vsi zainteresirani morali poklicati in odgovoriti na vprašanje, kam leti letalo iz Berlina. Pri tem so imeli na izbiro dva odgovora: v Italijo ali v Timbuktu. EVRO 1,4293 $ +0,87 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 13. avgusta 2009 ARHIV valute evro (povprečni tečaj) 13.8. 12.8. ameriški dolar japonski jen 1,4293 137,52 9 7674 1,4170 135,77 kitajski juan ruski rubel mniickn rimiia 45,4120 68 6920 9,6853 46,0900 68,5330 IliUlJjlva 1 ULJIja danska krona hritancU ti int 7,4447 0,8586 7,4445 0,8596 L/1 1 LC11 DM 1 Ul 1 L švedska krona nnr\q 1/^ 10,1960 8,6080 10,2656 8,7325 1 1UI VCjIVa M Ul la češka krona cvifarclf i Tran« 25,738 1,5328 25,768 1,5276 jviv_oIjM iiaiih. estonska krona maHTarcK i tArint 15,6466 268,21 15,6466 273,60 1 1 1 aUul 1 JM IUI II 1 L poljski zlot 4,1085 1 5451 4,1813 1,5633 i\ai IOUJM UUIGI avstralski dolar nAlnarcki IA\/ 1,6931 1,9558 1,6965 1 9558 ICV romunski lev II1"A\/CKI litac 4,2150 3,4528 4,2218 3,4528 IILUVJM I I Las latvijski lats ICKI rpa 0,7008 2,6029 0,7010 2 6176 uia^.njjr.1 itrai islandska krona ti lira 290,00 2 1056 290,00 2 1267 LUI jiva IUa hrvaška kuna 7,3245 7,3259 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 13. avgusta 2009 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev libor (usd) 0,272 0,44 0,8512 1,418 libor (eur) 0,465 0,8362 1,1075 1,3287 libor (chf) 1,1566 0,355 0,46 0,761 euribor (eur) 0,51 0,873 1,121 1,344 ZLATO (999,99 %%) za kg 21.454,11 € +155,15 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 13. avgusta 2009 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 10,30 IMTTIDCI IDDDA fit 1 +0,88 +0 15 KRKA 1 1 IKA KOPER 71,42 +0,98 -1 29 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 23,80 160,65 -0,39 +0 18 TELEKOM SLOVENIJE 299,58 163,18 +0,74 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA -AERODROM LJUBLJANA 31,38 DELO PRODAJA -rrm 1/innn +1,29 ISKRA AVTOELEKTRIKA ICTDA BCM7 33,50 -3,38 -1,47 NOVA KRE. BANKA MARIBOR - - MLINOTEST - -MLINOTEST - - KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIMBI IANA 28,40 14,80 +0,04 +0,61 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 235,11 -0,08 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 83,10 20,73 +0,67 +1,12 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 13. avgusta 2009 +1,3° delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 1,263 5,34 15 73 +0,72 +0,66 +1 09 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 6,31 1 46 +2,35 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 4,76 111 +3,03 -0,78 EDISON ENEL ENI 4,0 1622 -0,71 -0,12 FIAT FINMECCANICA 8,51 1102 +0,66 +5,32 FINMECCANICA GENERALI IFIL 16,2 +1,47 +0,50 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,92 1493 +1,48 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 17,73 +0,67 +1,90 +0 17 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,40 9,73 1 76 +1,88 PIRELLI e C PRYSMIAN 0,32 12 6 +0,45 +3,00 +2 11 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 18,92 +0,53 +1 45 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,14 5,39 1 07 +0,56 TENARIS TERNA 10,86 -0,37 +1,97 +1 02 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,48 0,33 1044 +3,09 +1 66 UNICREDIT 2,45 +2,83 SOD NAFTE (159 litrov) 71,08 $ +0,56 IZBRANI BORZNI INDEKSI 13. avgusta 2009 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 4.141,89 1.019,79 +0,43 +0,58 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb 1.926,59 +1,88 FIRS, Banjaluka - - SRX, Beograd 288,53 1.853,86 +3,17 +0,89 NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 15.240,42 2.512,33 +0,80 +1,45 DRUGI TRGI Dow Jones, New York 9.386,17 +0,26 +0,51 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt 1.011,38 1.058,57 5.401,11 +0,55 +0,88 +0,95 CAC 40, Pariz 4.755,46 3.524,39 2.404,42 +0,82 +0,49 +3,34 PX, Praga 1.166,9 2.705,74 +4,66 +0,65 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 10.517,19 2.614,18 20.861,30 3.140,56 15.518,49 +0,78 +1,66 +2,08 +0,89 +3,32 6 Sreda, 12. avgusta 2009 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu NAŠA REPORTAŽA - Padričarji kritično o novem regulacijskem načrtu »Imajo nas za norca« »Kje so naši predstavniki?« Občina Trst se ni posvetovala z vaščani - Tudi za predstavnika golf igrišč je načrt nonsens Padriče leta 2020. Malo znanstvenefantastike in skok v prihodnost. Na južnem obrobju vasi, med Žagarco (na cesti proti Bazovici) in Hudim letom, je na nekdanjem posestvu družine Olenik zrast-lo novo naselje. 72 hektarov novih gradenj. Okrog 90 novih stanovanj. Približno 300 novih prebivalcev. Čemu tak uvod? To so črnoglede napovedi marsikaterega Padričarja, potem ko je Občina Trst pred kratkim odobrila nov regulacijski načrt, ki bo - za sedaj le na papirju - še dodatno spremenil podobo Pa-drič in tudi ostalih vasi na vzhodnem Krasu (predvsem Banov in Opčin). Padriče so še do pred tridesetimi leti štele okrog štiristo do petsto prebivalcev. Do začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja je bila to pretežno slovenska vas. V naslednjih dveh desetletjih so hiše okrog vaškega jedra zrasle kot gobe po dežju. To območje je bilo in je še pravi raj za gradbenike. Narodnostna tehtnica se je tako tudi v tem delu tržaške občine nagnila na stran večinskega naroda. V slabih petnajstih letih se je prebivalstvo podvojilo in zdaj je prebivalcev že skoraj tisoč (okrog 900). Vaščani so zaskrbljeni, razočarani in potrti. »O tem se v zadnjih tednih veliko govori,« pravi Silva Slavec iz Gropade, lastnica edine trgovine jestvin na Padričah. »Vaščani, tako Slovenci kot Italijani, so zelo jezni in kritični do tega regulacijskega načrta. Pravijo, da je tržaška desnica nalašč udarila po vzhodnem Krasu.« In to je tudi mnenje velike večine Padričarjev, s katerimi smo se pogovorili med našim sprehodom po vasi in so zaskrbljeni nad usodo svoje vasi. Upokojeni inženir Karlo Gregori (»S kota«, staro hišno ime), nekdanji predsednik vzhodno-kraškega rajonskega sveta, se spominja, »da se je nekoč tržaška uprava, čeprav smo ji bili Slovenci vedno trn v peti, le pogovarjala s prebivalci kraških vasi. Po vaseh smo organizirali sestanke, na katerih so nam občinski predstavniki orisali načrt in mi smo lahko povedali naše mnenje. Tokrat pa je bilo vse skupaj zelo tajno. Ni bilo razprave. Nihče ni nič vedel. Ta regulacijski načrt nam je bil vsiljen. Vsi skupaj smo zelo razočarani,« je bil zelo ogorčen Gregori. Predsednik padriškega kulturnega društva Slovan Darko Grgič (Kptanov) ni bil nič manj oster do občinske uprave in novega regulacijskega načrta. »Imajo nas za norca. Po drugi strani so drugim dali gradbena dovoljenja, vaščanom pa so odvzeli še zadnja zazidljiva zemljišča, ki so bila na razpolago v neposredni bližini vasi. Od-škodovani smo bili predvsem tisti, ki smo desetletja plačevali občinski davek na nepremičnine (ICI), čez noč pa je zazidljivo zemljišče postalo skoraj ničvreden travnik. To je nesramno. Morali bi vsaj delno povrniti stroške. Novi regulacijski načrt ni bil odobren brez špekulacij,« je prepričan Grgič in nas spomnil, »da so Padriče edina vas na Krasu, ki nima dostojnega kulturnega doma. Pa še cerkvica Svetega Cirila in Metoda razpada.« Padriče so v zadnjih petdesetih letih prispevale res zelo visok davek. Čez padriška ozemlja teče avtocesta (»pr Kloči«), »U dragh« so razlastili zemljišča za predor Kras, proti Trebčam so zgradili električno centralo, proti Bazovici je nekdanje begunsko naselje ter sin-hrotron, proti Lonjerju so teniška in golf igrišče, pod hribom Globojner pa znan-stveno-raziskovalni center. Pa še na naftovod in plinovod ne smemo pozabiti. Z novim regulacijskim načrtom, ki smo ga na hitro pregledali, je bila oškodovana tudi Gozdna zadruga. Parku Glo-bojner so dejansko odvzeli status turističnega območja. »V glavnem so potrdili le cone E2 in E3, kar pomeni gozd in pašniki. Turistično cono so močno omejili in park bo s težavo zaživel,« nas je še opozoril Grgič in dodal: »Naši politiki in tudi naše krovne organizacije so bile premalo glasne in odločne. Za svojo zemljo se je treba namreč krčevito boriti.« Podobnega mnenja je tudi Morana Ferluga »Škabč'va«: »Žal je novi regulacijski načrt domena nekaterih posameznikov. Prevladujejo osebni interesi. Vse besede so zaman. Na tržaški občini so gluhi in nočejo upoštevati mnenj krajanov. Razočarana pa sem nad našimi političnimi predstavniki. Kje so bili?,« se sprašuje Morana. Da je urbanistični plan absurd, pa pravi tudi univerzitetna profesorica Ma-tejka Grgič »Drejc'va«, ki si je preuredila hišo v vaškem jedru in je na gradbeno dovoljenje čakala najmanj pet let. »Po eni strani so v uradnih tržaške občine pikolovski do potankosti, po drugi pa delijo gradbena dovoljenja kot na tekočem traku. V zadnjih letih ne gradijo več hiš, temveč stanovanja, ki so tuja kraški arhitekturi. To bi morali prepovedati. Padričarji bi se morali Nekdanje posestvo družine Olenik (desno) pri Žagarci (na cesti proti Bazovici), z zapuščenim kokošnjakom (streha je iz azbesta), je privatnik kot kmetijsko zemljišče odkupil za 650.000 evrov. Po odobrenem regulacijskem načrtu je zemljišče zdaj vredno najmanj petkrat toliko. Na sliki spodaj nekdanje begunsko taborišče na Padričah KROMA združiti in nastopati bolj enotno. Pokupiti bi morali zemljišča in hiše v vaškem jedru ter jih dati v najem. Regulacijski načrt je povrh tega še politično nastrojen. S tem želi občinska uprava dokončno spremeniti narodnostno sestavo vasi.« Načrtovano turistično naselje pri Ža-garci, sodeč po izjavah tržaškega župana Roberta Dipiazze, naj bi dalo novega zagona razvoju golf igrišč pri Hudem letu. Obiskali smo Otella Ora, predsednika delniške družbe Cars, ki je lastnik nekaterih zemljišč golf igrišča. »Turistično naselje na tistem območju je za naša golf igrišča pravi nonsens, brez perspektive. Sploh nas niso vprašali za mnenje. Novi regulacijski načrt mi ni za nič všeč. Živim na Opčinah in tudi mi smo pod udarom. Preveč je divjih gradenj in premalo pozornosti do teritorija ter potreb prebivalcev. Občinska uprava nima in očitno noče imeti dialoga s krajevnim prebivalstvom. To pa ni dobro. Ne za sožitje in niti za razvoj Krasa,« meni Oro. Bojazen Padričarjev, da bi se s časom turistično naselje spremenilo v stanovanjsko, je torej upravičeno. Nekdanji motel Val Rosandra pri Pesku 'docet' Tam so zdaj nova stanovanja. Jan Grgič DEMOKRATSKA STRANKA - Tajnik Cosolini kritičen do Dipiazze glede afere davka na odvoz odpadkov »Predsedniku se kvečjemu piše, ne telefonira« »Denar iz davka Tarsu je namenjen boljšim sevisom in ločenemu zbiranju odpadkov, ne pa delovanju sežigalnice« »Regulacijski načrt brez vsakršne vizije za prihodnost« Demokratski stranki ni všeč, kako je Občina Trst sprejela razsodbo Državnega sveta, ki je ugotovil, da so občani leta 2007 plačali previsok davek na odvoz odpadkov (Tarsu). Po mnenju najvišjega administrativnega sodišča bo morala Občina vrniti občanom nekaj več kot sedem milijonov evrov. Na sodišče se je uspešno obrnila skupina Tržačanov in Trža-čank, ki jih je zastopal odvetnik Gianfranco Carbone. Po mnenju tajnika DS Roberta Cosolinija bi se lahko župan Roberto Dipiazza izognil nekaterim nerodnim izjavam, kot je bila tista, da bo glede omenjene razsodbe telefoniral predsedniku republike Giorgiu Na-politanu. »Predsedniku se kvečjemu piše, ne pa telefonira,« je dejal Coso-lini. Očitno so potem Dipiazzo prepričali, da piše in torej ni telefoniral državnemu poglavarju, ki je podpisal izvršilno razsodbo glede Tarsu. Cosolini je prepričan, da bo morala Občina ta denar tako ali drugače Predsednik republike Giorgio Napolitano vrniti občanom, čeprav občinski odbor ni tega mnenja. Namesto, da bi poiskala ustrezne rešitve kako premostiti to zagato, bomo sedaj najbrž priča neskončnemu pravnemu sporu, za katerega bo morala Občina seveda plačati odvetnike. Demokratska stranka pravi, da je treba ločiti stroške za odvažanje odpadkov od stroškov za obratovanje sežigalnice. Za slednje mora skrbeti družba Acegas Aps iz svojega proračuna, medtem ko je odvoz odpadkov javni servis, ki ga direktno plačujejo občani Tržaški župan Roberto Dipiazza z davkom. Občina bi morala skrbeti, da bo ta servis čim bolj učinkovit in da bo vse večje število ljudi ločevalo odpadke. »Trst na tem področju ne ravno blesti, čeprav se Dipiazza hvali kako je mesto čisto in urejeno,« je dejal Cosolini. Afera z davkom na odpadke po mnenju Demokratske stranke dokazuje absurdnost ukinitve davka na nepremičnine (ICI), ki je prinesla veliko nevšečnosti. Res je, da ne plačujemo več tega davka, res pa je tudi, da so se zaradi tega podražili drugi občinski in javni servisi. »Regulacijski načrt, ki ga je pravkar odobril občinski svet, ne vsebuje nobene razvojne vizije za prihodnost Trsta«. Demokratska stranka vidi v novem urbanističnem planu v bistvu same negativne stvari, je na včerajšnji novinarski konferenci poudaril tajnik Roberto Cosolini. Za to nosi velike odgovornosti župan Roberto Dipiazza, ki po mnenju demokratov ni imel ravno srečne roke ne pri oblikovanju načrta (župan je tudi odbornik za urbanistiko) in niti pri vodenju občinskih sej o tem vprašanju. Di-piazza je po mnenju demokratov prekinil prvo občinsko soočenje o regulacijskem načrtu ne iz formalnih vzrokov, kot je trdil, temveč z namenom, da poenoti med sabo sprto desno sredino. In to mu je na koncu tudi uspelo, saj je koalicija načrt strnjeno podprla. Cosolini ne vidi nobenih razlogov, da je bil regulacijski načrt dolgo časa tajen, kar je dejansko še danes, saj ni bil še nikjer objavljen. Prvo objavo bo menda v prihodnjih dneh doživel v uradnem listu Dežele Fur-lanije-Julijske krajine, nakar bo stekel enomesečni rok za vložitev ugovorov in pritožb. Objavo regulacijskega načrta zahteva tudi Svetovni sklad za naravo-WWF, ki predlaga mestni upravi, naj ga objavi vsaj na svoji spletni strani. Župan Dipiazza je na zadnji občinski seji vsekakor demantiral, da bi Občina prijavila sodstvu nekatere občinske svetnike, češ da so z izjavami v časopisih (med drugim tudi v našem dnevniku) kršili uradno tajnost in s tem zagrešili kaznivo dejanje. / TRST Sreda, 12. avgusta 2009 7 KRAŠKA OHCET 2009 - Včeraj predstavili letošnjo izvedbo Vzela se bosta domačinka Ivana in Dean iz Zgonika Osrednji niz dogodkov se bo začel v sredo, 26. avgusta - V programu ni večjih novosti Na letošnji Kraški ohceti se bosta poročila 24-letna uradnica Ivana Škabar iz Repna in leto starejši električar Dean Furlan iz Zgonika. Njuni imeni so razkrili včeraj v repenski Kraški hiši, kjer so prireditelji Kraške ohceti predstavili letošnjo izvedbo. Največjo novost predstavlja dejstvo, da je nevesta domačinka. V Repnu so namreč že pozabili, kdaj se je nazadnje poročil domačin. »Ne vemo,« so za govorniško mizo priznali prireditelji, medtem ko je nekdo iz občinstva zatrdil, da je bil zadnji domačin na Kraški oh-ceti ženin iz leta 1987. Ivana Škabar in Dean Furlan bosta šla pred oltar v nedeljo, 30. avgusta. Dotlej pa se bosta v glavni vlogi udeležila številnih predporočnih všečnosti. Te je naštela predsednica kulturnega društva Kraški dom Vesna Guštin. Kraška ohcet se bo začela v sredo, 26. avgusta. Uradno odprtje bo ob 19-ih v Kraški hiši, dve uri pozneje pa bosta v Pokrajinskem muzeju nastopila Kraški dom in Rdeča zvezda. »Koncert je posvečen paru,« je dejala Vesna Guštin in pojasnila, da gre za zbora iz vasi, od koder sta doma bodoča poročenca. Ta se bosta od dekliškega in fantovskega stana poslovila v četrtek, ko bodo tudi začele obratovati številne osmice. Po dekliški, ki bo na Colu, in fantovski, ki bo v Repnu, bosta ženin in nevesta ob 23. uri skupaj zaplesela na trgu v Repnu, kjer bo igral ansambel Happy day. Petkov spored s podoknico, ki jo bodo uprizorili ob 22-ih, pa bo spremljala glasba ansambla Mi. V soboto pa bo na repenskem trgu igral ansambel Kraški kvintet, vrhunec večera pa bo predstavljal prenos bale s Cola v Kraško hišo. Tam in na Colu se bodo v nedeljo zjutraj zbrali ljudje, oblečeni v narodne noše. V sprevodu bodo pospremili ženina in nevesto do cerkve na Taboru. »Po štiridesetih letih letos ne bo postanka pri gostilni Furlan,« je povedala Vesna Guštin. Po njenih besedah se v nedeljski sprevod uvrsti vse bolj »grozno veliko število ljudi«, kar prirediteljem povzroča nemalo težav. Od tod odločitev, da iz programa črtajo vmesni postanek na poti med vasjo in cerkvijo. Cerkveni obred bo tudi letos vodil Tone Bedenčič. Poroka se bo začela ob 11-ih, t. i. predaja neveste v Kraški hiši pa bo letos že opoldne, kar pomeni uro prej kot smo bili vajeni. Po kosilu bosta takrat že zakonca Furlan odplesala prvi ples ob 17-ih. Alpski kvintet bo igral vse do polnoči, ko bo tudi konec celotne prireditve. Kraško ohcet omogočajo številni pokrovitelji in prostovoljno delo domačinov. Vsem sta se zahvalila predsednik Zadruge Naš Kras Edi Kraus in župan Občine Repentabor Marko Pisani. Ta bo Kraško ohcet prvič spremljal v vlogi župana. Kot kaže, si obeta, da bi bilo čim manj težav s prometom. Zato bo občina v soboto in nedeljo poskrbela za vsakourno avtobusno povezavo z Opčin in Proseka do Repna. Letošnjo izvedbo Kraške ohceti bodo popestrile tudi nekatere druge spremljevalne prireditve. Slovensko deželno gospodarsko združenje (SDGZ) bo v Kraški hiši in v kmečkem turizmu Marucelli pripravilo razstavo šestih obrtnikov, že v ponedeljek pa bo bo gostinska sekcija SDGZ povabila skupino starejših ljudi na pokušnjo kraških jedi. V glavnem pa bo letošnja Kraška ohcet stekla tako, kot se je vršila vsaka izvedba od leta 1968. »Kraška ohcet zagotavlja ži-vljenskost,« je ocenil Edi Kraus. Letošnja nevesta Ivana Škabar pa je dodala, da se na prireditvi počutijo vsi eno. »Kot da bi bili vsi ena 'žlahta',« je ob odobravanju bodočega moža povedala novinarjem. Ivana in Dean prevzemata štafeto od para, ki je bil v središču pozornosti pred dvema letoma. Takrat sta šla pred oltar Tom Oberdan in Jana Ban, ki sta medtem že dobila potomstvo. (P. V.) LETOŠNJI »KRAŠKI« PAR - Ivana in Dean »Odločila sva se za poroko, ker sva skupaj že osem let« Ivana Škabar in Dean Furlan sta se včeraj prvič nastavila fotografskim aparatom in kameram. Privolila sta v vsako prošnjo za sliko ali intervju, vendar tolikšna prijaznost še ni bila dovolj, da bi prikrila vso zadrego. Kljub tej pa sta ženin in nevesta 24. Kraške ohceti prvi dan v središču medijske pozornosti speljala brez težav. Ko je bilo treba spregovoriti, je vsakič začela Ivana, ki je včeraj oblekla rožnato srajco in bele hlače. »Odločila sva se za poroko, ker sva skupaj že osem let,« je razložila uradnica avtomehanične delavnice. »Ljubezen bova kronala s Kraško ohce-tjo, ker nama je ta praznik zelo všeč: zaradi noše, vzdušja ... « Električar Dean, v sinji srajci in kavbojkah, je včeraj večinoma kimal in se nekajkrat izmazal s šaljivo pripombo v narečju, češ da je »vse že rekla ona« in da mu ni treba ničesar dodati. Kje sta se spoznala, je ravno tako razložila Ivana. »Deana sem privč zagledala v otroških letih,« piše v predstavitvi, ki so jo delili včeraj. Ivana je v šoli blizu katedra opazila koledar, na njem pa sliko z zgoniškim vodnjakom. Ob njem sta stala otroka: s prvim bo 30. avgusta skočila v zakonski jarem, drugi pa bo ženinova poročna priča. Sliko s koledarja je Ivana izstrigla in jo shranila, fanta na njej - bodočega moža - pa je spoznala šele nekaj let kasneje na Kontovelu. »Cuspide, ja,« se nam je nasmehnil Dean, ko smo poizvedovali po imenu lokala, kjer sta se prvič predstavila. Pisalo se je leto 2001. Spomnita se, da je bilo mraz in da ju je predstavila Iva- nina soseda in prijateljica. Skorajšnja poročen-ca sta bila takrat stara 17 in 16 let. Oba sta rojena avgusta. Ona je rojstni dan praznovala v sredo, Dean pa bo svoj 25. rojstni dan praznoval v četrtek, 25. avgusta. Ravno takrat bo na Kraški ohceti dan fantovske in dekliške. Čar številk ... Deanu se letos ujemata dan rojstva in leta, Ivanina leta pa so enaka izvedbam Kraške ohceti. Ona je stara 24 let, in letošnja Kraška ohcet bo štiriindvajseta. Več o sebi nama bosta povedala na posebnem srečanju za naš dnevnik. Povabilo sta sprejela takoj. Saj, čeprav sta na prvi videz sramežljiva, sta predvsem prijazna. (p. v.) Immaginario Scientifico odprt tudi za veliki šmaren Znanstveni center Immaginario Scientifico v Grljanu je skozi vse poletje odprt vse sobote in nedelje od 15. do 20. ure. Tako bo tudi jutri, na veliki šmaren, ko si bodo lahko obiskovalci ogledali interaktivni multimedijski muzej Furlanije-Julijske krajine s sekcijami Fenomena, Kaleido in Cosmo. V nedeljo, 16. avgusta pa bodo na vrsti tudi dejavnosti za najmlajše obiskovalce pod geslom Nedeljski znanstveniki. Poučne igre bodo potekale med 17. in 18. uro. Popolnejši pregled programa imagi-narija je na voljo na spletni strani www.immaginarioscientifico.it. Zadnji večeri niza Serestate in Barcolissima 2009 Še danes bodo prireditve na vseh treh mestnih prizoriščih, in sicer na Velikem trgu, kjer bo koncert skupine dARI, na Trgu Hortis s predstavo Sarto per Si-gnora (Ženski krojač) v izvedbi gledališča Teatro Incontro, in v Barkovljah s koncertom skupine Metropolis. Vse predstave se bodo začele ob 21. uri. Jutri, na veliki šmaren, pa bo na vrsti velik finale niza Serestate s koncertom Lelia Lutazzija, sledila pa bo Zabava poletne noči s skupino Overfunk Tribute band. V Barkovljah bo sočasno igrala skupina Negramaro Tribute band, zaradi potrebe po varčevanjupa letos ne bo običajnega velikošmarne-ga ognjemeta. V nedeljo, 16. avgusta bo v Barkovljah še zadnja prireditev Barcolissime, in sicer glasbeni večer z naslovom Ne samo Battisti, ki želi biti poklon kantav-torju Luciu Battistiju. Danes osmi večer iz ciklusa Morje cvetlic V botaničnem vrtu v Ul. Marchesetti bo drevi ob 21. uri osmi večer iz serije Morje cvetlic (Un mare di Fiori), ki ga prirejajo Mestni prirodoslovni muzeji. Ob 21. uri se bo začela La Botte-ga del Tintore, posvečena tinkturam, torej zališčem in rastlinam, ki služijo za barvanje. O njih bo govorila erborist-ka Fiammetta Pizzi. Slovenske flavtistke v Miramarskem gradu V tronski dvorani Miramarskega gradu bo drevi ob 21. uri koncert kvarteta Traverso, ki ga sestavljajo flavtistke Tanja Repe, Mateja Crnčan, Nuška Zakrajšek in Špela Lampret, vodi pa dirigent Aleš Kacjan. Koncert z glasbo Igorja Dekleve, Josepha Lau-berja, Jeana Michhela Damaseja, Jac-quesa Castrereda in Eugena Bozzaja, sodi v okvir ciklusa Miramar 2009 -Koncerti v gradu, ki ga prireja tržaški konservatorij G. Tartini. DEVIN-NABREŽINA Prerana smrt Giuliana Goata V devinsko-nabrežinskinski občini je boleče odjeknila novica o prerani smrti Giuliana Goata, dolgoletnega občinskega svetnika in odbornika, ki je podlegel neozdravljivi bolezni. Goat, ki je z družino prebival v Štivanu, je bil dolgo let tudi sindikalist CGIL v štivanski papirnici, kjer je bil zaposlen. Goat je bil član KPI, nato med ustanovitelji Stranke komunistične prenove v devinsko-na-brežinski občini. Kot občinski svetnik in pozneje kot odbornik je od blizu spremljal predvsem družbena in gospodarska vprašanja. V času levosredinske občinske uprave župana Marina Voccija se je veliko ukvarjal tudi s problematiko in z usodo Se-sljanskega zaliva. Odločno je nasprotoval zadnjemu razvojnemu projektu za zaliv in zaradi tega tudi politično prišel navzkriž z županom Voccijem. Goat je bil tudi lovec in predsednik devinske lovske družine. Z Goatom odhaja človek, ki je močno verjel v doslednost in vedno bil na strani delovnih ljudi. Na domu so mu našli pravi arzenal Zdravniki centra za umsko zdravljenje od Domja so se v torek podali do zaselka Pisciolon v Miljah, da bi na domu obiskali pacienta, 49-letnega Walter-ja Vasarija. Ker se je slednji tovrstnega obiska otepal in je bila njegova reakcija na meji dostojnosti, so zdravniki nemudoma poklicali na pomoč miljske agente in agente mobilnega oddelka tržaške kvesture. Moški je v rokah vihtel pen-drek v žepu hlač pa je skrival pištolo, ki jo je sam sestavil. Agenti so ga zelo previdno ustavili in nato še izvedli hišno preiskavo. na domu so odkrili pravi arzenal, in sicer osem pištol (šest jih je izdelal kar sam Vasari), dva mitraljeza (tudi ta je sestavil Vasari), dve daljši puški na stisnjen zrak, kakih 900 metkov, številne detonatorje in več smodnika za ročno strelno orožje, več nožev z različnimi rezili in pa nekaj neeksplodiranega orožja. Na kraj dogodka so prišli tudi agenti pirotehničnega oddelka. Vasari je po poklicu mehanik in živi z očetom; v hiši si je uredil posebno delavnico, v katero je lahko vstopal le on, in tu je kar sam sestavljal orožje. Sile javnega reda so ga najprej odvedle v tržaško glavno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v psihiatričnem oddelku, nato pa so ga odpeljali v zapor. Orkester policije išče 7 godbenikov Urad za razpise tržaške kvesture sporoča, da so v torek, 4. avgusta, v uradnem listu objavili javni razpis za sedem mest v orkestru policije. Orkester potrebuje prvo in drugo trobento, saksofon, tretji sopranski rog in pa tretji kontrabas rog, drugi baritonski saksofon ter prvi bas saksofon. Na razpis se lahko prijavijo samo tisti, ki so diplomirali na konservatoriju. Prošnje je treba vložiti do vključno 3. septembra v uradu tržaške kvesture. Dodatne informacije so na voljo na številki 040/8322161 oz. 182. Maša za barona Revoltello Jutri bo v cerkvi sv. Pasqualeja ob 10. uri potekala vsakoletna maša ob prazniku brezmadežnega spočetja, kot je v svoji oporoki določil baron Revoltella. Spet za petami beračev Mestni redarji so pred dnevi na Ul. Carducci ustavili 20-letne-ga romunskega državljana C.M. in mu naložili globo zaradi uličnega prosjačenja. Podobna usoda je doletela tudi 22-let-nega nigerijskega državljana L.O., ki je prosjačil na Drevoredu XX septembra. Ker pros-jačenje na peš conah ni dovoljeno, bo moral poravnati globo v višini 50 evrov. Pozorna lažne socialne asistente Občinski odbornik za socialno promocijo Carlo Grilli poziva vse občane, predvsem starostnike, naj bodo čim bolj previdni in naj ne odpirajo vsakomur, ki se jim pred vrati predstavi kot socialni asistent. Socialni operaterji obiščejo namreč osebo samo po predhodnem dogovoru in torej ob točno določeni uri. Nikakor pa jih ne spuščajte v hišo, svetuje še odbornik. 8 Četrtek, 13. avgusta 2009 TRST / nesreči - Na Miramarskem drevoredu in v Miljah Življenje izgubilo 22-letno dekle na skuterju, avtobus pa je povozil peško Srhljiv pogled na razbitine skuterja, ki ga je upravljala 22-letnica, po nesreči se je ustvarila v višini križišča pri Miramaru ustvarila dolga kolona vozil (zgoraj); spodaj pa nesrečen dogodek v Miljah KROMA Nekaj po 16. uri sta dva rešilca prihitela na Miramarski drevored pravzaprav na barkovljansko riviero. Nedaleč od restavracije Marinella se je namreč pripetila huda prometna nesreča, ki je žal terjala smrtno žrtev. V čelnem trčenju med avtomobilom in skuterjem je umrla 22-letna voznica slednjega, policija je posredovala samo začetnici A. B. umrle. Po prvih podatkih, ki nam jih je posredovalo osebje službe 118, kaže, da je dekle na skuterju vozilo v smeri proti Mira-maru. Prehitevalo naj bi, ko je v nasprotno smer privozil avtomobil, ki ga je upravljala ženska. Voznico skuterja je zbilo na tla, njeno dvokolesno vozilo pa je ostalo skrotovi-čeno pod avtomobilom. Dekle na motornem kolesu je utrpelo tako hude telesne poškodbe, da je bilo na mestu mrtvo. Ob prihodu rešilca je bil vsakršen poskus oživljanja zaman; zdravstveno osebje je lahko le pomagalo voznici avtomobila, ki je bila pod šokom. Na kraj nesreče so prihiteli mestni redarji, ki so cesto zaprli za promet, da bi lahko opravili vse potrebne meritve. Vozila iz Trsta so preusmerili proti Furlanski cesti, v obratno smer pa so jih preusmerjali v višini križišča pri Miramaru. Promet je spet normalno stekel okrog 20. ure. Smrtna nesreča pa se je le uro zatem pripetila tudi v Miljah. V Ul. Roma v višini bencinske črpalke oz. centra Millo je okrog 17. ure linijski avtobus številka 27 povozil 71-letno Flavio Viola iz Milj. Ženska je prečkala cesto na prehodu za pešce, ko jo je zbil avtobus. Voznik naj je ne bi videl menda zaradi nekaterih parkiranih avtomobilov, ženska žal hudih poškodb ni preživela. PADRIČE - Dom za ostarele »leralla« Slavje v domu ob godu zavetnikov V nedeljo, 26. julija, sta praznovala god zavetnika doma za starejše občane Livia Ieralla, sv. Joahim in Ana, ded in babica Jezusa. Na predvečer so njima v čast priredili slavje. V lepo okrašenem parku je bila najprej maša, nato večerjo. Gostom doma so se pridružili sorodni- ki in prijatelji, tako da se jih je zbralo lepo število. Praznovanje se je zaključilo na večer, ko so izžrebali listke loterije v korist Barcolane. Prisotnim Slovencem je bilo, med drugim, prijetno slišati tudi nekaj besed in pesmi v slovenščini. Nada Martelanc Včeraj danes Danes, PETEK, 14. avgusta 2009 MAKS Sonce vzide ob 6.04 in zatone ob 20.14 - Dolžina dneva 14.10 - Luna vzide ob 23.51 in zatone ob 15.19 Jutri, SOBOTA, 15. avgusta 2009 VELIKI ŠMAREN, MARIJINO VNEBOVZETJE VREME VČERAJ: temperatura zraka 27 stopinj C, zračni tlak 1016 mb raste, veter 6 km na uro zahodnik, vlaga 53-od-stotna, nebo skoraj jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 26,3 stopinje C. [I] Lekarne U Kino KOPER - KOLOSEJ - 15.10, 17.20, 19.20, 21.20, 23.20 »G-Force«; 16.50, 19.00, 21.10, 23.25 »Snubitev«; 18.00 »Harry Potter in Princ mešane krvi«; 20.50, 22.40 »Brüno«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.15, 17.40, 19.05, 20.30, 22.15 »Alieni in soffitta«; Dvorana 2: 16.30, 19.30, 22.00 »Harry Potter e il principe mezzosangue«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Killshot«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Sex movie«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana je zaprta za poletni premor. Do petka, 14. avgusta 2009 Lekarne odprte tudi od 13. do 16. ure Oširek Sonnino 4 - 040/660438, Ul. Alpi Giulie 2 - 040/828428, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040/271124, Sesljan -040/208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Oširek Sonnino 4, Ul. Alpi Giulie 2, Trg S. Giovanni 5, Milje - Ul. Mazzi-ni 1/A, Sesljan - 040/208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg S. Giovanni 5 - 040/631304. Sobota, 15. in nedelja, 16. avgusta 2009 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Oširek Sonnino 4, Ul. Alpi Giulie 2, Trg S. Giovanni 5, Milje - Ul. Mazzi-ni 1/A, Sesljan. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Oširek Sonnino 4 - 040/660438, Ul. Alpi Giulie 2 - 040/828428, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040/271124, Sesljan -040/208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Oširek Sonnino 4, Ul. Alpi Giulie 2, Trg S. Giovanni 5, Milje - Ul. Mazzi-ni 1/A, Sesljan - 040/208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarne odprte od 20.30 do 8.30 Trg S. Giovanni 5 - 040/631304. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Dobrodošla Nika Tvojega prihoda se z Mirkom, Jadranko in Igorjem veselimo vsi domači in ti želimo veliko zdravja in srečnih dni. Deželnemu svetovalcu Igorju Gabrovcu, Jadranki in Mirku se je pridružila brhka Nika Povečani družini iskreno čestita Slovenska skupnost Mirku se je pridružila sestrica Nika Jadranki in Igorju iskreno čestita, novorojenki pa želi veselo in srečno življenje ŠKD Cerovlje-Mavhinje M Osmice NA KONTOVELU pri Deanu smo odprli osmico. OSMICA je odprta v Šempolaju v oljčnem gaju. Vabljeni! OSMICO je odprl Žigon Miro, Zgo-nik št. 36. Tel. št.: 040-229198. OSMICO je odprl Zahar v Borštu 57. OSMICO v Bazovici sta odprla Nada in Boris. OSMICO sta odprla Marčelo in Ervin Doljak v Samatorci 22. Tel. 040229180. TERČONOVI so v Cerovljah odprli osmico. Tel. 040 - 299435. V KRIŽU pri Beljanovih je Silvano odprl osmico. Tel. 040-220708. Loterija 13. avgusta 2009 AMBASCIATORI - 17.00, 18.40, 20.20, 22.00 »Viaggio al centro del-la Terra«. ARISTON Poletna arena: 21.00 »The Millionaire«. CINECITY - 16.30, 18.15, 20.00, 22.00 »Alieni in soffitta«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Sex movie«; 16.00, 17.00, 18.45, 20.00, 21.30, 22.00 »Harry Potter e il principe mezzosangue«; 16.30, 18.30, 20.15 »Ken il guerriero«; 18.00, 22.00 »La rivolta delle ex«; 16.00, 18.50, 21.45 »Transformers«; 16.00, 20.00 »Una notte da leoni«. FELLINI - 16.30 »La rivolta delle ex«; 20.40, 22.20 »Una notte da leoni«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.00, 20.30 »La misma luna«; 18.45, 22.15 »Niente velo per Jasi-ra«. GIOTTO MULTISALA 2 - 17.15 »Co-raline e la porta magica«; 19.45, 22.00 »I love Radio Rock«. GIOTTO MULTISALA 3 - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Obsessed - Il thriller«. Bari 54 82 22 11 45 Cagliari 19 86 26 63 36 Firence 10 5 20 68 81 Genova 79 69 59 88 1 Milan 18 36 19 38 1 Neapelj 70 12 38 43 44 Palermo 43 74 31 79 21 Rim 79 48 3 89 20 Turin 11 24 26 32 71 Benetke 3 15 56 1 16 Nazionale 10 26 16 80 42 Super Enalotto Št. 97 11 29 56 63 88 90 jolly 22 Nagradni sklad 14.442.417,83 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 135.900.000 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 53 dobitnikov s 5 točkami 40.874,77 € 8.023 dobitnikov s 4 točkami 270,01 € 286.457 dobitnikov s 3 točkami 15,12€ Superstar 8 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 1 dobitnik s 5 točkami 1.021.869,25 € 30 dobitnikov s 4 točkami 27.001 € 1.287 dobitnikov s 3 točkami 1.512,00 € 19.664 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 121.367 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 252.894 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Petek, 14. avgusta 2009 9 9 Šolske vesti DTTZG ŽIGE ZOISA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah do vključno 22. avgusta ter danes, 14. avgusta. Od ponedeljka do petka bo tajništvo odprto od 9. do 14. ure. RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A.M. SLOMŠKA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah do vključno 22. avgusta ter danes, 14. in 17. avgusta. ZDRUŽENJE STARŠEV O. Š. FRANA MILČINSKEGA obvešča, da za tabor angleškega jezika »Jezikajte!« in šahovsko, fotografsko in računalniško delavnico »Mišk@« sprejemamo vpise do 20. avgusta. Za vsa dodatna pojasnila in prijave sem Vam na razpolago na tel. 040-567751 ali 3202717508 (Tanja) ali po e-pošti: fran-milcinski@gmail.com RAVNATELJSTVO DTTZG Žige Zoisa obvešča dijake, da bodo potekala preverjanja za odpravljanje primanjkljajev v dneh 27., 28. in 29. avgusta po koledarju, ki je izobešen na oglasni deski na sedežu in objavljen na spletnem mestu www.zigazois .it. RAVNATELJSTVO DPZIO JOŽEF ŠTEFAN obvešča, da bo avgusta ob sobotah zavod zaprt ter da se bo redni pouk za š.l. 2009/2010 začel v torek, 15. septembra. DTTZG ŽIGE ZOISA obvešča, da bo prvi dan pouka v šolskem letu 2009/10 v četrtek, 10. septembra 2009. NA LICEJU FRANCETA PREŠERNA se bo pouk v šolskem letu 2009/10 začel 10. septembra. M Izleti Sv.Goro, kjer bomo imeli pete litanije Matere božje in blagoslov z iajsvetej-šim. Avtobus bo odpeljal iz Opčin ob 7.00, s Trga Oberdan ob 7.15, s Prose-ka ob 7.30, iz Sv.Križa ob 7.35, iz Se-sljana ob 7.40. Za vpis in ostale informacije pokličite čimprej na tel.št.: 040220693 ali 347-9322123. KRD DOM BRIŠČIKI organizira 11., 12. in 13. septembra izlet v Salzburg. Za rezervacije in informacije lahko pokličete na tel. št. 040-327062. SKUPINA 85 organizira od 19. do 25. septembra izlet: Donava od Beograda do Črnega morja. Informacije in vpisi: info@gruppo85.org, tel. 348-5289452 ali 338-7417105. □ Obvestila DRUŠTVENA PRODAJALNA NA OP-ČINAH organizira izlet za člane v ponedeljek, 14. septembra. Program predvideva obisk vinske kleti Gelisi v San Quirinu (Pordenon) in pršutarne Mor-gante v San Daniele del Friuli. Prijave sprejemamo v uradu zadruge do danes, 14. avgusta. ODGOVORNA ZA UPRAVNO SLUŽBO - Socialno skrbstvo obvešča, da Občine Devin iabrežina, Zgonik in Re-pentabor organizirajo izlet v Avstrijo v Grad Hochosterwitz in v muzej na odprtem Maria Saal v torek, 8. septembra. Letovanja se lahko udeležijo ostarele osebe (nad 65 letom) s stalnim prebivališčem v eni od navedenih občin. Za vpisovanja in morebitne dodatne informacije se obrnite na Upravno službo za socialno skrbstvo Občine Devin Nabrežina, naselje Sv. Mavra 124-Se-sljan, od ponedeljka do petka, od 8.30 do 12.00. (tel.št.: 040/2017385-390). Vpisovanja se zaključijo v ponedeljek 24. avgusta. ŠOLSKE SESTRE DE NOTRE DAME vabimo na skupno goriško-tržaško romanje na Barbano, v ponedeljek, 31.av-gusta. Po skupni sv.Maši na Barbani bomo šli na kosilo v Bilje, potem pa na KULTURNO DRUŠTVO Mešani pevski zbor Sežana vabi v sezoni 2009/10 k sodelovanju nove pevke in pevce. Pevske vaje so vsak torek od 20. do 22. ure. Informacije na tel.št.: 031/369 859. Vabljeni. ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ALKOHOLNE ODVISNOSTI ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v nabrežin-skem zdravstvenem okraju (1. nadstropje, zadnja soba desno) na voljo ob četrtkih, od 11. do 12. ure. KRUT obvešča, je da poletni urnik uradov sledeči: od 9. do 13. ure. Društveni prostori bodo zaprti do danes, 14. avgusta. LOVSKA ŠAGRA- od danes, 14. do 17. avgusta, otvoritev kioskov od 17.00 do 0.00. Delovali bodo šanki s pestro ponudbo hrane in pijače preko športnega društva Domjo. Vabljeni! OBČINA REPENTABOR obvešča, da družine s stalnim prebivališčem v občini Repentabor in s šoloobveznimi otroki, ki obiskujejo šole v Trstu, lahko vložijo prošnjo za brezplačno dodelitev letnih dijaških vozovnic za linijske avtobuse. Letna vozovnica bo dodeljena brezplačno na podlagi družinskega bruto dohodka za leto 2008, ki ne sme presegati 39.127,75 z odbitkom 4.000,00 evra za vsakega vzdrževanega otroka. Vzorec prošnje za brezplačno dodelitev letne avtobusne vozovnice, je na voljo v tajništvu občine Re-pentabor, v uradnih urah od ponedeljka do petka od 9.00 do 13.00, tel. 040 327335, Rok za predstavitev prošnje zapade danes, 14. avgusta. OBČINSKA KNJIŽNICA V BOLJUNCU bo od julija do septembra odprta ob sredah od 15. do 17. ure. Bralci, lahko vrnejo izposojene knjige tudi v uradu za kulturo Občine Dolina: od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure. Do danes, 14. avgusta bo knjižnica zaprta. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici zaprta do vključno danes, 14. avgusta 2009. VELIKI ŠMAREN NA REPENTABRU Danes, 14. avgusta, v okviru Festivala Med zvoki krajev v sodelovanju z re-pentaborsko občino bo ob 21. uri nastopil kitarist Gabriela Curciotti. Praznik: Prva sveta maša bo ob 8.uri. Ob 10. uri bo maševal dosedanji tržaški škof Evgen Ravignani. To bo tudi zadnje maševanje na tem griču v službi tržaškega škofa. Popoldanska pobož-nost z sveto mašo in petimi litanijami se bo začela ob 17.uri. Vodil jo bo dr.prof na rimski univerzi Jože Bajzek. Nato sledi koncert pritrkovalcev. Na nedeljo župnija slavi svojega zavetnika Sv.Roka. Sv.maša ob 10. in 19.uri. Zvečer bo igrala kot že vrsto let na-brežinska godba na pihala. Vse dni bodo delovali kioski z domačimi kraškimi dobrotami. Vabljeni! ZSŠDI obvešča, da bosta do danes, 14.avgusta urada v Trstu in Gorici zaprta. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča da bodo uradi zaprti do danes, 14. avgusta. Do 11.sep-tembra pa bodo uradi poslovali od 9. do 13. ure. BOLJUNSKA ŽUPNIJA prireja v nedeljo, 16.avgusta popoldne, pohod k Marijini cerkvici na Peče v dolini Glinšči-ce nad Boljuncem, kjer bo ob 17. uri slovesna sv.Maša. Vljudno vabljeni! KRIŽ - Župnijska skupnost vabi v nedeljo, 16. avgusta, na praznovanje sv. Roka. Ob 10. uri zbirališče pred cerkvico sv. Roka; ob 10.15 procesija do župnijske cerkve, kjer bo slovesna evharisti-ja. Slovesnost vodi tržaški škof msgr. Evgen Ravignani. DUHOVNE VAJE za žene in dekleta bo- do tudi letos v Domu Blagrov (Le Bea-titudini) od ponedeljka, 17. avgusta zjutraj, do srede, 19. avgusta zvečer. Vodil bo pater Silvin Krajnc. Prijave na tel. št. 040 - 299409 (Norma). ŠOLSKE SESTRE DE NOTREDAME vabijo otroke od 4. leta dalje, osnovnošolske otroke in dijake nižjih srednjih šol na oratorij, ki se bo vršil v Slomškovem domu v Sv. Križu, od 17. do 21. avgusta. Za vpis in vse ostale informacije se čimprej oglasite na tel. št.: 040220693 ali 347-9322123. PILATES - SKD F. PREŠEREN- v času premora prirejamo za kondicijo in družbo pohod do Drage. Zbirališče v torek, 18. avgusta, ob 19.15 na parkirišču kolesarske steze nad Ricmanji. S seboj prinesite žepno svetilko. Vabljene telovadke in vse, ki si želite drugače preživeti večer. ELIC - Proste šole za otrokovo raziskovanje vabi na brezplačna srečanja-de-lavnice v vrtu Rivoltella (nedaleč od Ostržka) v petek, 21. in 28. avgusta, od 9. do 12. ure »Znanost in igra«. V torek 4., petek, 8. in petek, 11. septembra, bodo od 16. do 18. ure na programu likovne delavnice »Mozaiki iz barvnega papirja«. Vabljeni! Za informacije: 040-55273 ali 320-0488202. OBČINE OKRAJA 1.1 (DEVIN NABRE-ŽINA, ZGONIK IN REPENTABOR) in Zadruga »LAlbero Azzurro« obveščajo, da bo brezplačna ludoteka delovala v Igralnem kotičku »Palček« v Naselju Sv. Mavra tudi med poletjem v petek, 21.avgusta popoldne, od 16. do 18. ure. Ludoteka je namenjena otrokom od 1 do 6 let starosti. Delavnica: »Igrajmo se alkimista - igre z vodo«, »Zna-ki...stripov«. Za informacije se lahko obrnete do Igralnega kotička Palček na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13.ure. TAJNIŠTVO GLASBENE MATICE obvešča cenjene stranke, da bo zaradi dopusta zaprto do petka, 21. avgusta. 11. USTVARJALNA DELAVNICA ZSKD v Mladinskem hotelu v Pliskovici se prične v nedeljo, 23. avgusta, ob 17. uri in zaključi v petek, 28. avgusta, prav tako ob 17. uri. Udeleženci pridejo in odidejo v spremstvu staršev. Info: Zveza slovenskih kulturnih društev, ul. San Francesco 20 (II. nad.), tel. št.: 040635626, fax: 040-635628, e-mail: trst@zskd.org, www.zskd.eu. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM IN ZSŠDI organizirata »Poletni plesni center« v telovadnici OŠ Bevk na Opčinah, od 24. do 28. avgusta, ter od 31. avgusta do 4. septembra. Kamp je namenjen deklicam in dečkom od 3 do 12 let. Vpis je možen na tel. št.: 349-7597763 (Nastja), 335-6278496 (Nikol) ali na in-fo@cheerdancemillenium.com. COERVERJEVA NOGOMETNA ŠOLA DOBERDOB - ŠZ Mladost vabi od ponedeljka, 24. do sobote, 29. avgusta, na igrišče v Doberdobu na poletni kamp, namenjen izpopolnjevanju nogometnih veščin mladih igralcev od 6. do 15. leta starosti. Udeleženci bodo razdeljeni po starostnih skupinah ter bodo pod strokovnim vodstvom trenerja Daria Frandoliča in sodelavcev vadili tehniko nogometne igre po tako imenovani Coerverjevi metodi. Predvpisnine sprejemamo preko sledečih tel. št.: Domenico Donda 334-6989857, Fulvio Battistuta 338-3681964, Juren Igor 335-6041844, info@juren.it. OPZ IN MPS SLOMŠEK vabita nove pevce v svojo sredo. Pevski teden za OPZ 6-10 let bo od srede, 26., do petka, 28. avgusta, v Slomškovem domu Bazovici. Za MPS od ponedeljka, 31. avgusta, do petka, 4. septembra, v Savinjski dolini. Informacije na tel. št. 040226841 (Sandra) ali 040-226480 (Zdenka) po 20.uri. KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI bo v avgustu zaprta. POKRAJINSKI URAD VZPI-ANPI v Ul. Crispi 3 obvešča, da bo avgusta zaprt. Telefonska tajnica in fax bosta redno delovala: 040-661088. ANED - Združenje bivših deportirancev v nacistična taborišča obvešča, da bo urad v Ul. Rio Primario št.1 v Trstu zaprt do 31. avgusta. BREZSKRBNE POČITNICE za otroke in starše! SPD Krasje ponuja osnovnošolcem in nižješolcem delavnice, na katerih bodo pod strokovnim vodstvom dokončali pisanje nalog in ponovili ter utrdili vse, kar naj bi med poletjem predelati za šolo. Obenem se bodo v prijetni družbi lotili tudi umetniških in razvedrilnih dejavnosti. Srečanja bodo na sedežu SPD Krasje v Trebčah od 31. avgusta do 4. septembra vsako jutro od 9. do 13. ure. Prijavite se čim prej (ne nujno za vseh pet dni)! Info na tel.št.: 333-1176331 (Nidia). OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU bo za poletni dopust zaprta do 31. avgusta. SLORI obvešča, da bo do 31. avgusta odprt za javnost od 9. do 13. ure ali po dogovoru. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da bosta urada v Trstu in Gorici do 31. avgusta imela sledeči urnik: od ponedeljka do četrtka od 9. do 13. ure, ob petkih bosta zaprta. 44. ŠTUDIJSKI DNEVI DRAGA 2009-Park Finžgarjevega doma - Opčine (TS), Dunajska cesta 35: petek, 4. septembra, ob 16.30 dr. David Bandelj, ... Mi se imamo radi (pregled in vizija medkulturnih, medosebnih in medli-terarnih odnosov med Slovenci v Italiji in Sloveniji); sobota, 5. septembra, ob 16.30 dr. Boštjan Zekš, Slovenci v zamejstvu in po svetu po padcu meja, v obdobju globalizacije; nedelja, 6. septembra, ob 10. uri, dr. Edvard Kovač, »Postkrščanska era ali vek novega krščanstva?«, ob 16. uri dr. Matej Ma-karovič, Slovenija, Evropa in globali-zacija. V nedeljo, 7. septembra, ob 9. uri bo na prireditvenem prostoru za udeležence Drage sv. maša. Spremna prireditev: Brezmejni študijski dnevi - tri desetletja izrazov v soboto, 5. septembra ob 11. uri, v Bambičevi galeriji na Opčinah, Proseška ul. 131 (nasproti župnijske cerkve). AŠD CHEERDANCE MILLENIUM prireja »Cheerleading Free Open Day« v soboto, 5. septembra, od 9. do 16. ure v telovadnici F.Bevk na Opčinah. Brezplačni dan s plesnimi in navijaškimi delavnicami ter demonstracijami društvenih skupin. Namenjen je osnovnošolcem, srednješolcem in višješolcem. Prijave in info na tel. št. 349-7597763 (Nastja) ali info@cheerdancemille-nium.com. ZSKD obvešča članice in stranke, da bodo uradi do petka, 11. septembra poslovali z naslednjim urnikom: od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro. 60-LETNIKI Z OPČIN in okolice organizirajo 13. septembra enodnevni izlet z avtobusom na Koroško s splavarji. Prijave na agenciji Ideja turizem v Sežani (bivši Kompas). Dobrodošli so tudi soproge in soprogi slavljencev. Za informacije: 040-213682 (Igor), 040215033 (Ana) v večernih urah. SK DEVIN prireja tečaje smučanja na plastični stezi v Nabrežini vsako soboto in nedeljo s pričetkom 19.septembra 2009. Vpisuje v INFOPOINT HIŠICI na Prazniku sv.Roka na trgu v Nabre-žini vse do nedelje 16.avgusta, nato pa na info@skdevin.it ali pa na 040209873. LETNIKI 57 od Milj do Devina organizirajo v soboto, 26.septembra, enodnevni izlet. Za informacije tel. št.: 3408321902 (Marta); 040-327019 (Renzo) v večernih urah. 0 Prireditve SKD IGO GRUDEN v okviru praznovanja vaškega zavetnika sv. Roka in praznika Okusi tradicije, vabi v soboto, 15. avgusta ob 19. uri v društvene prostore na »Predstavitev literarnih tekstov« misleca, filozofa, pesnika in pisatelja Rudija Kersevana. Toplo vabljeni! NABREŽINSKA ŽUPNIJA bo v nedeljo, 16.avgusta, praznovala zavetnika sv. Roka. Ob 10.uri bo daroval slovesno sv. Mašo s procesijo novomašnik Mirko Butkovič. Na travniku ob cerkvi bo ob 20.uri nastop kulturnega društva »Kraški šopek« iz Sežane in srečolov. V župnijski dvorani bo do nedelje, 16.avgu-sta, na ogled razstava Tonkine kle-kljarske šole iz Ljubljane. Urnik razstave od 18. do 22. ure. SKD IGO GRUDEN v okviru praznovanja vaškega zavetnika sv. Roka in praznika Okusi tradicije, vabi na fotografsko razstavo »Umetniške fotografije o Barkolani« Miloša Zidariča (v kavarni Gruden), razstave starega orodja za vinogradništvo »Iz vinograda v klet«, razstave šahovnic iz vsega sveta (iz zbirke Dušana Kalca) in likovne razstave Vla-dimirja Klanjscka. Urniki ogleda: vsak dan od 18. do 22.ure, v petek in nedeljo tudi od 10. do 12.ure.Toplo vabljeni! OBČUTENA VSEMANJŠINSKA PROSLAVA NA BAZOVSKI GMAJNI se bo letos odvijala v nedeljo, 6. septembra, ob 15. uri. Zbori bodo skupno zapeli pesmi Zrtvam, Bazovica, Stoji tam v gori partizan in Vstajenje Primorske. Notno gradivo je na razpolago na tržaškem sedežu ZSKD, Ul. San Francesco 20, tel. št.: 040-635626. Skupna pevska vaja bo v četrtek, 3. septembra, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Vljudno vabljeni vsi pevci. BAMBIČEVA GALERIJA prireja v soboto 5. septembra, ob 11. uri odprtje fotografske razstave Petra Cvelbarja Brezmejni študijski dnevi - Tri desetletja izrazov Drage. Uvodna beseda Saša Martelanc. Sodelovanje z DSI iz Trsta in s prispevkom Pokrajine Trst. Ogled do 28. septembra. 0 Mali oglasi BLIŽA SE KRAŠKA OHCET - pohitite, če vam rabi naramna ali naglavna ruta. Imam jih na razpolago še nekaj. Kličite na tel. št. 040 - 299820. DAJEM V NAJEM dvosobno stanovanje pri Sv. Jakobu študentom ali nestalno-bivajočim v Trstu. Tel. 347-8187056. NABREŽINA CENTER v dvonadstropni stavbi prodajamo mansardo, 170 kv. m. z že prisotnimi priključki vode, plina in elektrike, avtonomno ogrevanje in z načrtom za eventuelno razdelitev na eno ali dve stanovanji. Cena 125.000 evrov. Tel. 335-205539. PRODAJAM učbenike za vse razrede znanstvenega in klasičnega liceja. Pokličite na tel.št. 040-226323 v jutranjih urah. PRODAM knjige za vse razrede znanstvenega liceja. Pokliči na tel. št. 3476868225. PRODAM peč 40.000 kalorij znamke Atlas na drva, gas ali na diesel, železna vrata 2 x 80 m ter hladilnik (frigo) s tremi predali znamke Detroit. Tel. št.: 040814212. PRODAM KNJIGE za prvi razred liceja: Obča geografija, Intrecci, trame e can-ti (narrativa) in L'Italiano: grammatica e scrittura. Tel. 040-213011. PRODAM celotno zbirko Cankarjevih del in zbirko Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev. Tel. 334-6148351 ali 349-4958823 (najraje od 10. do 13. ure). PRODAM otroško posteljico/stajico za kamping »baby relax«, mere 125 cm x 65 cm x h.80 cm, stolček »Prima pap-pa Peg Perego« in hojico, vse v odličnem stanju. Tel. v večernih urah na tel. št. 040-946702. Prispevki Gospa Vida Rudež daruje 50,00 evrov za Godbeno društvo Nabrežina. V spomin na Mileno Kocman vd. Ca-harija darujeta družini Farneti in Pu-rič 40,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. 11. avgusta je po kratki in zahrbtni bolezni odšel naš tovariš "komandant" Giuliano Goat Hvala ti za vse! Ženi, sinovoma in sorodnikom naše občuteno sožalje. Tovarišice in tovariši Stranke komunistične prenove Od njega se bomo poslovili danes, 14. avgusta, od 11.00 do 12.40 v mrtvašnici bolnišnice v Tržiču, ob 13.00 bo pogreb v štivanski cerkvi. Ob izgubi drage mame CELESTE ZAVADLAL izreka Zvonku in Nevu ter ostalim sorodnikom občuteno so-žalje ŠKD Cerovlje-Mavhinje Ob izgubi drage mame izreka odborniku Zvonku Legiši in družini iskreno sožalje AŠD Shinkai karate club 14.8.2001 14.8.2009 Ob osmi obletnici smrti Manči Švab se je vedno rad spominja nečak Igor Trst, 14. avgusta 2009 10 Petek, 14. avgusta 2009 KULTURA ^^^ NEW YORK - Festival Woodstock 40 let potem Flower-power generacija je mislila, da je svet lep in da je lepo živeti Ob 40-letnici »neponovljivega fenomena« se sprožajo retrospektivni odzivi, analize in najrazličnejše ugotovitve Levo arhivska posnetka, zgoraj Jimi Hendrix, spodaj pa Janis Joplin v Woodstocku; desno zgoraj Carlos Santana med julijskim nastopom na tržaškem Velikem trgu, desno spodaj pa Joan Baez, ki je v Trstu nastopila konec julija 2004 KROMA Festival Woodstock je v kolektivnem spominu ostal zapisan kot dogodek, ki je v treh dneh združil vse, za kar se je zavzemala »flower-power« generacija: glasbo, ljubezen in omamo. Po 40 letih se zdi festival, ki je v mestece Bethel blizu New Yorka od 15. do 18. avgusta leta 1969 privabil pol milijona »mirovnikov«, le spomin, neponovljiv fenomen.Festival, spontana masovka, danes, ob svoji 40-le-tnici, sproža številne retrospektivne od- zive. Združiti jih je mogoče takole: po Woodstocku so se hipiji postrigli, volili republikance in šli iskat službe. Kot nekoliko šaljivo za ameriško tiskovno agencijo AP povzema profesor novinarstva na univerzi Quinnipiac: Po 40 letih generacija Woodstocka namesto LSD-ja golta viagro in izgublja lase. S primerno časovno oddaljenostjo se ob tem številni sociologi tudi sprašujejo, v čem je bil Woodstock tako zelo po- seben, kaj se je z njim spremenilo? Vojna v Vietnamu se je nadaljevala do leta 1973, legendi, ki sta nastopili na festivalu, Janis Joplin in Jimi Hendrix, sta leta 1970 preminili, tri leta kasneje je sledila afera Watergate. Toda ostal je spomin na zelo posebno občutje, ko se je zdelo, tako se spominjajo udeleženci, da je svet lep, da je lepo živeti. Poznavalci glasbene industrije na Woodstock gledajo nekoliko drugače. Po njihovi presoji se je prav s tem festivalom začela nova doba, ko je glasba postala sinonim za posel, za korporativno obračanje denarja, »biznis«. Organizatorjem bojda ni bilo do širjenja miru, temveč so mislili le na denar, a njihovi načrti so se izjalovili: namesto pričakovanih 100.000 obiskovalcev jih je prišlo pol milijona. Ograje so padle, ideja o vstopnini prav tako. Množičnost dogodkov dobro pozna tudi 20-letnica, ki je te dni obiskala spo- minski muzej na Woodstock. Kot besede Sarah Duncan, ki po videzu sledi »flo-wer power« generaciji: »Moja generacija nikoli ne bo uspela dojeti takratnega vzdušja, tisti čas je bilo dovolj, da si bil svoboden in odprt, danes se le zapijajo in po-norijo, ljubezen in mir nista v ospredju.« Čeprav so družbeno-politične razmere, kar zadeva vojn, ki jih ZDA bijejo na tujih terenih, primerljive, je odziv drugačen. Generacija 20-letnice ne poje protestnih pesmi, ne poda se na ceste, če že, tako Duncanova, pošlje verižni mail. Kaj je, v fizičnem smislu, ostalo od Woodstocka? Čeden oder, prav takšen muzej, nešteto knjig, vinilnih in CD plošč. Ob 40. obletnici je takšnih izdaj še več, na prizorišču se jutri obeta koncert z nekaterimi glasbenimi legendami, mediji pa tozadevno največ stavijo na film Anga Leeja »Taking Woodstock«, ki bo svojo kinematografsko pot začel v dneh obletnice festivala. Toda Woodstock se je zgodil enkrat in edinkrat, vzdušja ni mogoče ponoviti. Ko sta leta 1994, ob 25-le-tnici, in leta 1999, ob 30-letnici, potekala »Woodstock festivala« so glasbeni kritiki in kulturologi zaznali le še dobičkonosni trend, izrabljanje »znamke« torej. Koncert leta 1999 je obveljal za polom, saj je prišlo do nemirov, prizorišče je zajel ogenj, zabeležili so posilstva. Če ne prej, se je takrat pokazalo, da od mantre ljubezen, mir in glasba ni ostalo nič več. Woodstock spremljajo zanimive statistike. Ob 32 nastopajočih, med katerimi velja poleg Hendrixa in Joplinove omeniti vsaj še Joea Cockerja, Carlosa San-tano, Joan Baez in skupine Grateful Dead, The Who, Jefferson Airplane in Crosby, Stills & Nash, so manj znani naslednji podatki: prvo pomoč je poiskalo 5162 udeležencev festivala, med njimi je bilo 797 takih, ki so si zavdali s prekomerno he-roinsko omamo. Toda na festivalu ni bilo nasilja, rodila sta se dva otroka, dva sta zaradi drog umrla. In še: od leta 1969 je marketing Woodstocka s prodajo glasbenih in filmskih posnetkov ustvaril 200 ameriških milijonov dolarjev dobička. Ker je Woodstock, ne glede na vse, obveljal za kulturno-družbeni fenomen, so njegovi pričevalci, zlasti ob obletnicah, zelo dobrodošli. Woodstocka, kot je znano, se ni udeležil nihče od Slovencev, ki bi z veseljem delil spomine. Bili so drugi časi, brez interneta, a tudi časi, natančneje, trije dnevi, ko so se s festivalsko protivojno himno Joea McDonalda poistovetili vsi: »And it's one, two, three, what are we fighting for? Don't ask me I don't give a damn. Next stop is Vietnam«. (STA) SALZBURG - Festivalsko dogajanje Beethovnov Fidelio z mladim orkestrom Študij opere je nastal kot didaktični projekt orkestra mladih glasbenikov iz Izraela, Palestine in drugih arabskih držav, pobudnika sta bila dirigent D. Barenboim in E. Said »Končno sva se spet združila in kmalu bova svobodna, toda: bova lahko še dolgo svobodna?« S temi besedami si Leonora v zadnjem poglavju Saidove različice libreta Beethovnovega Fidelia zastavlja vprašanje, ki presega meje opernega konteksta in časa, v katerem je delo nastalo. V tej univerzalno obarvani in skrajšani priredbi, ki se strogo drži skladateljevih pogledov, je opera zaživela v koncertni izvedbi v sredo na odru Velike festivalske dvorane v Salzburgu. Študij Beethovnove, edine operne partiture, je v tem primeru nastal kot didaktični projekt orkestra mladih glasbenikov iz Izraela, Palestine in drugih arabskih držav, ki je bil ustanovljen na pobudo židovskega dirigenta Daniela Barenboima in palestinskega književnika Edwarda Saida. Orkester se v glavnem posveča simfoničnemu repertoarju, zato je dirigent želel končno premakniti fokus na glasbeno bolj kompleksno celoto. Ob desetletnici delovanja tega vzornega mednarodnega sestava je izbira nemške opere Fidelio postala poklon soustanovitelju Saidu, ki je pred leti podlegel bolezni, z izvedbo priredbe, ki jo je sestavil leta 1998 za pol-scensko uprizoritev v Chicagu. V tej različici novi teksti nadomeščajo izvirne dialoge, a ne gre preprosto za obnovo, temveč za dvojni pogled na lik protagonistke Leonore, ki v glasbenem delu živi v času opernega do- gajanja, v novih tekstih pa opisuje in komentira razvoj zgodbe, ki jo je že doživela. Fokus celotnega dogajanja je metaforična pot iz Teme zapora in represije v Svetlobo svobode in človekovih pravic v zgodbi Leonore, ki reši svojega moža Florestana iz temne ječe in smrti, na katera ga je po krivici obsodil kruti Don Pizarro. Ni slučaj, da je v vlogi Leonore pela priznana nemška mezzosopranistka Waltraud Meier, prota- gonistka Saidove priredbe pred enajstimi leti v Chicagu. Zrel glas, ki ima za seboj nešteto nastopov v Wagnerjevih operah, zveni na osnovi solidne tehnike in je v kombinaciji z junaško energičnim tenorskim zvenom Simona O'Neilla dosegel ekspresivni višek v čustveno napetem prizoru srečanja zakoncev v zaporu in v sklepnem duetu »O namenlose Freude!«. Dobro sta se odrezala izkušeni John Tomlinson v vlogi ječarja Rocca in baritonist Peter Mattei kot res zlobni Pizarro. Zanesljivo in s homogenim zvokom so pomembne zborovske točke izvedli člani in solisti zbora dunajske državne opere. Barenboim je prepričan, da aktualizacija opere nima smisla, saj morajo ustvarjalci iskati predvsem pot do duha časa in okolja, v katerem je delo nastalo in je prepojen s skrbmi in strahovi, ki ne prenašajo modernizacije. Glasbena izvedba je bila zvesta Beethovnovemu stilu in duhu z izražanjem čustvenega, a predvsem idealističnega naboja. Orkester West-Eastern Divan je tudi tokrat dokazal, da ne živi od plemenitega leska svoje simbolične vrednosti ali na lovorikah priznanosti dirigenta, temveč da si zasluži mednarodno pozornost, da stremi po kvaliteti, ki jo je dokazal s poglobljenim branjem parti-ture, svežim zvokom, kipečim nabojem. Koncertna izvedba Fidelia je ponudila več doživetih glasbenih trenutkov, splošno pa ni vžgala. Dolg aplavz je na koncu nagradil člane orkestra, o katerem je Barenboim v predstavitvi napisal, da je najbolj pomembno dejanje njegovega življenja. Svoje prisrčno spoštovanje do mladih glasbenikov je dokazal tudi na odru, ko je med aplavzom ostal v glavnem v ozadju. Rossana Paliaga / SVET Četrtek, 13. avgusta 2009 1 1 GOSPODARSTVO - Tokratno skrčenje občutno manjše od pričakovanega V drugem četrtletju v območju evra le 0,1 -odstotno znižanje BDP Recesija se očitno umirja - Nemčija in Francija nepričakovano beležita rast LUXEMBOURG - Bruto domači proizvod (BDP) v območju evra se je v drugem četrtletju v primerjavi s prvim trimesečjem skrčil zgolj za 0,1 odstotka, je včeraj v prvi oceni sporočil evropski statistični urad Eurostat. V celotni EU se je BDP znižal za 0,3 odstotka. Čeprav se je BDP v območju evra skrčil že peto četrtletje zapored, pa je tokratno skrčenje občutno manjše od pričakovanega. V 16 državah območja z evrom se recesija očitno umirja, Francija in Nemčija kot največji gospodarstvi območja z evrom sta v drugem četrtletju celo beležili rast. V Italiji se je BDP v drugem četrtletju v primerjavi s prvim skrčil za 0,5%, s podatki za Slovenijo Eurostat zaenkrat ne razpolaga. Do spodbudnih novic prihaja po tem, ko se je BDP v prvem četrtletju letošnjega leta glede na predhodno četrtletje skrčil za rekordnih 2,5 odstotka v območju evra in za 2,4 odstotka v EU. Na letni ravni se je BDP v drugem letošnjem četrtletju skrčil za 4,6 odstotka v območju z evrom in za 4,8 odstotka v celotni uniji. V ZDA se je BDP v drugem četrtletju letošnjega leta v primerjavi s predhodnim četrtletjem zmanjšal za 0,3 odstotka, potem ko je v prvem četrtletju zabeležil kar 1,6-odstotni padec. V primerjavi z drugim četrtletjem lanskega leta se je ameriški BDP od aprila do junija letos skrčil za 3,9 odstotka. Nemčija (+0,3%) Nemški bruto domači proizvod (BDP) je v letošnjem drugem četrtletju v primerjavi s trimesečjem poprej nepričakovano zabeležil 0,3-odstotno rast, kažejo danes objavljeni podatki nemškega zveznega statističnega urada. Analitiki so namreč pričakovali 0,2-odstotno zmanjšanje BDP. To največje evropsko gospodarstvo sicer ni beležilo pozitivne rasti vse od prvega četrtletja 2008. Statistični urad je obenem popravil podatek o BDP za prve tri mesece letos. Po popravljenih podatkih se je BDP v tem četrtletju znižal za 3,5 odstotka in ne za 3,8 odstotka, kot so prvotno ocenjevali. K tokratni nepričakovani gospodarski rasti je po podatkih nemškega zveznega statističnega urada največ pripomoglo povečanje zasebne potrošnje in javne porabe, prav tako pa tudi povečanje investicij v gradbeništvu. Medtem se stopnja nemškega izvoza še vedno zmanjšuje, kljub vsemu pa je izboljšanje razmerja med stopnjo uvoza in izvoza nekoliko pripomoglo k rasti BDP v drugem četrtletju. Kljub tokratnemu pozitivnemu rezultatu pa v Nemčiji do konca leta na letni ravni pričakujejo krepko krčenje BDP. V drugem četrtletju se je BDP v primerjavi z drugim tromesečjem lani skrčil za 7,1 odstotka. Po napovedih nemške zvezne banke naj bi največje evropsko gospodarstvo v letu 2009 zabeležilo 6,2-odstotno krčenje BDP, medtem ko naj bi prihodnje leto gospodarska rast ostala ničelna. Francija (+0,3%) Francoski bruto domači proizvod (BDP) se je v drugem letošnjem četrtletju povečal za 0,3 odstotka, kar je prva četrtletna gospodarska rast v zadnjem letu, je povedala francoska finančna ministrica Christine Lagarde. Podatek je povsem nepričakovan, saj je večina poznavalcev pričakovala nadaljevanje krčenja BDP. "Po štirih četrtletjih krčenja gospodarske dejavnosti se je Francija končno izvlekla iz rdečega območja," je dejala Lagardova, ki je še pred uradno objavo podatkov francoskega državnega statističnega urada javnosti sporočila, da se je BDP v drugem četrtletju okrepil za 0,3 odstotka. Gre za prvo četrtletno rast francoskega gospodarstva po enem letu in precejsnje presenečenje za vse poznavalce. Državni statistični urad je namreč računal na 0,6-odstotni padec BDP, francoska centralna banka pa je še julija napovedovala 0,4-odstotno skrčenje gospodarske dejavnosti v drugem trimesečju. V zadnjem četrtletju 2008 je francoski BDP upadel za 1,5 odstotka, v prvem trimesečju letošnjega leta pa za 1,2 odstotka. Francoski statistični urad tokratno rast BDP pripisuje predvsem povečanju stopnje izvoza in zasebne potrošnje. Izvoz se je na četrtletni ravni namreč povečal za odstotek, medtem ko se je v prvem četrtletju zmanjšal za 7,1 odstotka. Kljub boljšim rezultatom glede gospodarske rasti pa napovedi o brezposelnosti še vedno niso preveč optimistične. Francosko gospodarsko ministrstvo je namreč napovedalo, da bi skupno število ukinjenih delovnih mest v zasebnem sektorju do konca leta lahko preseglo 591.000. GOSPODARSTVO - Pozitiven trend Borze v Evropi in ZDA optimistično, nafta dražja LONDON - Evropske borze so se obrnile navzgor, nad gladino pa so sinoči trgovali tudi na Wall Streetu. Analitiki pozitivno trgovanje pripisujejo predvsem oceni ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed), ki pravi, da se gospodarska slika izboljšuje in da poraba gospodinjstev še naprej kaže znake stabilizacije. Na vrednosti je včeraj popoldne pridobila tudi nafta. Frankfurtski indeks DAX se je včeraj zvišal za 0,95 odstotka na 5401,11 točke, londonski indeks FTSE 100 je višje za 0,82 odstotka na 4755,46 točke, pariški indeks CAC 40 pa se je zvišal za 0,49 odstotka na 3524,39 točke. Dunajski indeks ATX se je zvišal kar za 3,34 odstotka na 2404,42 točke, zvišal se je tudi milanski indeks FTSE Italia, ki je višje za 1,19 odstotka na 22.252,07 točke. Na borzi v Zagrebu je indeks Crobex pridobil 1,88 odstotka na 1926,59 točke, vrednost indeksa BUX na borzi v Budimpešti se je zvišala za 2,48 odstotka na 18.520,52 točke, indeks Belex na beograjski borzi pa se je povzpel za 2,77 odstotka na 628,07 točke. V zelenem so trgovali tudi na Wall Streetu, kjer je industrijski indeks indeks Dow Jones že takoj na začetku pridobil 0,20 odstotka, tehnološki indeks Nasdaq pa 0,43 odstotka. Rast po mnenju analitikov poganjajo predvsem relativno pozitivni signali Feda, da gospodarstvo vendarle nekoliko okreva. Cene nafte so se včeraj nekoliko zvišale. Za 159-litrski sod zahodno-teksaške lahke nafte z dobavo v septembru je bilo treba popoldne odšteti 70,96 dolarja, kar je 80 centov več kot v sredo. Cena nafte se je zvišala zaradi šibkega dolarja, katerega vrednost je včeraj, dan po odločitvi ameriške centralne banke Fed, da ne spremeni ključne obrestne mere, padla. Na borzi v Londonu pa se je se-vernomorska nafta vrste brent podražila za 1,25 dolarja na 74,14 dolarja. (STA) GOSPODARSTVO Javni deficit ZDA julija znašal 180,7 milijarde WASHINGTON - Ameriško ministrstvo za finance je v sredo sporočilo, da je proračunski primanjkljaj v mesecu juliju znašal 180,7 milijarde dolarjev, v 10 mesecih letošnjega proračunskega leta, ki se je začelo 1. oktobra 2008, pa se ga je nabralo za skupaj 1270 milijard dolarjev. Ministrstvo ocenjuje, da bo primanjkljaj do 1. oktobra letos znašal skupaj 1840 milijard dolarjev, kar je štirikrat več od lanskoletnega rekordnega zneska. Največji krivci za naraščanje proračunske luknje so gospodarska kriza, ki prinaša nižje davčne prilive, 787 milijard dolarjev vreden stimulacijski paket, sprejet februarja, 700 milijard dolarjev za boj proti finančni krizi, sprejetih lansko jesen in stroški za nadaljevanje vojn v Iraku in Afganistanu. (STA) Izrael tarča novih očitkov zaradi vojne v Gazi JERUZALEM - Izrael je znova tarča očitkov o domnevnih kršitvah človekovih pravic med vojno v Gazi v začetku leta. Organizacija za človekove pravice Human Rights Watch (HRW) je od Izraela včeraj zahtevala, da razišče sedem primerov, v katerih naj bi izraelski vojaki neupravičeno ubili skupno enajst Palestincev. Izrael je obtožbe že zavrnil. Vojaki naj bi po navedbah očividcev na Palestince streljali kljub temu, da so ti v znak miroljubnosti očitno mahali z belimi kosi oblačil in je bilo povsem očitno, da ne predstavljajo nikakršne varnostne grožnje. Med žrtvami naj bi bilo pet žensk in štirje otroci. HRW v 63 strani dolgem poročilu, predstavljenem včeraj v Jeruzalemu, vojakom očita, da niso sprejeli ustreznih previdnostnih ukrepov za razlikovanje med civilisti in borci, ali pa so na civiliste celo namerno streljali. Španija krepi pritisk na privržence Ete MADRID - Španske oblasti krepijo pritisk na privržence baskovske separatistične organizacije Eta in naj bi med drugim prepovedale shode v podporo Eti ter odredile odstranitev separatističnih plakatov z vseh javnih mest. Baskovska regionalna vlada socialističnega premiera Patxija Lopeza, ki se očitno zavzema za enotnost Baskije s Španijo in nasprotuje Etinemu boju, je sporočila, da je prepovedala separatistični shod, predviden za 21. avgust. Špansko tožilstvo naj bi poleg tega zahtevalo sodne prepovedi več drugih shodov v podporo Eti. Tožilstvo je poleg tega na sodišču doseglo izdajo odloka, v skladu s katerim je treba z ulic in zidov javnih poslopij v Baskiji in sosednji Na-varri odstraniti več kot 200 fotografij in plakatov pripadnikov Ete, zahteva pa tudi zaprtje dveh barov, katerih lastnika kljub odloku nista želela odstraniti spornih fotografij. Francoski najstnik ubil starše in brata AJACCIO - Francoski najstnik s Korzike je v sredo ubil svoja starša in brata dvojčka, so včeraj sporočili viri blizu preiskave. 16-letni najstnik je starša in brata očitno ustrelil med spanjem, motiv za zločin pa za zdaj ni znan. Najstnika so aretirali, ko je svoj zločin razkril prijatelju, slednji pa je obvestil policijo. Najstnik je 43- in 45-letna starša ter 10-letna brata v mestu Albitreccia na jugu Korzike ubil z lovsko puško. BALKAN - Novi generalni sekretar Nata na obisku Rasmussen Kosovo označil za prioriteto svojega mandata PRIŠTINA - Generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmussen (na sliki) je včeraj prvič od prevzema položaja pred dobrim tednom obiskal Kosovo. Najmlajšo evropsko državo, kjer ima Nato 14.000-član-sko mirovno misijo, je označil za prednostno nalogo svojega mandata in napovedal nadaljnjo podporo Nata kosovskim varnostnim silam (FSK). "Dejstvo, da sem se odločil obiskati Kosovo le nekaj dni po prevzemu položaja, jasno odraža, da bo Kosovo prednostna naloga pri mojem delu kot generalni sekretar Nata," je po srečanju s kosovskim predsednikom Fatmirjem Sejdiujem, premierom Hashi-mom Thacijem in ministrom za varnostne sile Feh-mijem Mujoto dejal Rasmussen. Nekdanji danski premier je sicer ob prevzemu položaja 1. avgusta napovedal, da bo skoraj 14.000-član-ska misija Kfor med njegovim mandatom zmanjšana, že v prihodnjem letu do 10.000, in v naslednjih nekaj letih tudi popolnoma ukinjena. Kot je poudaril včeraj, ta odločitev zgolj odraža izboljšanje varnostnih razmer na Kosovu, zmanjševanje sil pa bo potekalo v skladu z nadaljnjim izboljševanjem varnosti. "Ostali bomo zavezani zagotavljanju varnosti na Kosovu in vzporedno s tem lahko potrdim, da bomo še naprej pomagali kosovskim oblastem pri nadaljnjem razvoju kosovskih varnostnih sil," je še dejal Rasmussen in pouda- ril, da Nato ne bo sprejemal odločitev, ki bi negativno vplivale na varnost na Kosovu. Kosovske lastne varnostne sile so bile oblikovane januarja, v končni fazi pa naj bi štele 2500 pripadnikov, ki naj bi med drugim skrbeli za reševanje kriznih razmer in civilno zaščito. Oblikovanje FSK pa je naletelo na neodobravanje Beograda in Srbov na Kosovu, ki se bojijo, da bodo v njih prevladovali Albanci. Kosovski predsednik Sejdiu, ki je po pogovoru z Rasmussenom ponovno hvalil pomen "močne podpore Nata za mir, varnost, stabilnost in zaščito enotnosti območja" Kosova, je medtem izrazil prepričanje, da bo tudi Kosovo postalo članica Nata ter da bo sodelovalo v mirovnih misijah zavezništva. V okviru enodnevnega obiska Kosova, ki je neodvisnost od Srbije razglasilo februarja lani, se je Rasmussen še pred tem sešel tudi s poveljnikom sil Kfor, generalpodpolkovni-kom Giuseppejem Emiliom Gayjem, ki ga je seznanil s trenutnimi varnostnimi razmerami v državi. (STA) EVROPSKA UNIJA Bruselj sprejel nove sankcije proti Mjanmaru BRUSELJ - Svet EU je včeraj v znak protesta proti nedavni obsodbi mjanmarske opozicijske voditeljice Aung San Suu Kyi na novih 18 mesecev hišnega zapora sprejel nove sankcije proti Mjanmaru, so sporočili iz Bruslja. Sankcije med drugim zajemajo predstavnike sodstva, ki so odgovorni za obsodbo Suu Kyijeve. V skladu z novimi sankcijami je EU vse sodne uradnike, ki so sodelovali pri obsodbi mjanmarske opozicijske voditeljice, dodala na že obstoječ seznam ljudi in pravnih oseb, za katere v EU velja prepoved potovanja in zamrznitev premoženja. Poleg tega je seznam ljudi in pravnih oseb, za katere veljajo sankcije, razširila na zamrznitev premoženja podjetjem, ki jih imajo v lasti in pod nadzorom člani vojaškega režima v Mjanmaru ali ljudje oziroma pravne osebe, ki so z njimi povezani, so še sporočili iz Bruslja. Sankcije je že v torkovi obsodbi izreka kazni Aung San Suu Kyi napovedalo švedsko predsedstvo EU. Švedski premier Fredrik Reinfeldt je ob tem poudaril, da so se sankcije EU proti Mjanmaru, odkar so bile sredi 90. let minulega stoletja uvedene, postopoma zaostrovale, da pa jih je potrebno sedaj še okrepiti. Sankcije proti Mjanmaru, ki so bile nazadnje zaostrene leta 2007, že vključujejo prepoved vstopa v EU in zamrznitev premoženja okoli 12 predstavnikov vojaške hunte, omejitev diplomatskih odnosov, prepoved uvoza lesa, kovin, rude in dragih kamnov, kot tudi prepoved novih vlaganj v mjanmarska podjetja v teh sektorjih ter prepoved dobave orožja. 240 Četrtek, 13. avgusta 2009 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu REBERNICE - Novozgrajeni odsek hitre ceste slovesno odprli in kmalu zatem predali prometu Goriška dobila sodobno prometno povezavo z osrednjo Slovenijo Pahor: Odsek bo skrajšal pot, zmanjšal slabo voljo, prispeval k manjši obremenitvi lokalnih cest in povečal varnost Obredni rez traku, ki so ga potegnili na prizorišču ceremonije pred predorom Rebernice, so natanko ob 18.22 opravili trije mladi domačini, Ana Semenič, Erik Mislej in Luka Bratuž (levo); slavnostni govornik je bil premier Borut Pahor, ki je doma iz Šempetra pri Gorici in je zato v svoj govor vpletel tudi lastno izkušnjo slabe volje, ki jo je povzročala vožnja po stari cesti (spodaj) BUMBACA DA Odsek čez Rebernice, s katerim je končana hitra cesta od Razdrtega do Vrtojbe, je bil gradbeno in tudi poslovno zahteven, pomeni pa sodobno prometno povezavo teh krajev z osrednjo Slovenijo, sta na včerajšnjem slovesnem odprtju poudarila premier Borut Pahor in predsednik uprave DARS-a Tomislav Nemec. Odsek bo skrajšal pot, zmanjšal slabo voljo, prispeval k manjši obremenitvi lokalnih cest, predvsem pa bo povečal varnost, je dejal predsednik vlade Borut Pahor. Dodal je, da dokončanje odseka pomeni navezavo Vipavske doline na slovensko avtocestno omrežje, ki ga Slovenija pospešeno in uspešno končuje. »Tisti, ki smo se leta in desetletja zamudno vozili po stari cesti v času pospešene izgradnje avtocestnega križa, smo se ob odlašanju in zamudah pri izgradnji tega odseka počutili nekako prikrajšane,« je še dejal premier in dodal, da je v zadnjih dneh pozorno spremljal zaplete ob izdaji dovoljenj za otvoritev odseka. »Naj smo še tako čakali na odprtje odseka, tega ne bi storili na račun varnosti in drugih pogojev, ki so jih morali sprejeti inšpektorji,« je povedal. Predsednik DARS-ove uprave Tomislav Nemec je poudaril, da je končani projekt glede na vse težave in zaplete »dokaz, da je zmeraj možno uravnotežiti številne interese, vidike in pričakovanja različnih deležnikov«. Gradnja odseka je bila v tehničnem - zaradi geološko-mehanskih in hidroloških razmer -ter tudi poslovnem smislu izredno zahtevna, je dejal. V zadnjih dneh in urah, ko so pridobivali uporabno dovoljenje, so si številni prizadevali odpraviti naknadno ugotovljene pomanjkljivosti v dokumentaciji v 24 urah, čeprav so imeli 30-dnevni rok, ter tako »doseči optimum med tem, da gre cesta čim prej v promet, in varnostnim vidikom oz. zakonitostjo,« je še dejal Nemec. Dodal je, da je to eden od šestih odsekov, od skupno desetih, ki so bili odprti od avgusta lani, ki je končan pod potrjeno investicijsko vrednostjo. »Današnji dan je mejnik v kakovosti življenja prebivalcev Vipavske doline in širše goriške regije ter vseh, ki živijo vzhodno od Nanosa, saj se uresničujejo desetletne želje o sodobni, pretočni povezavi, ki navezuje te kraje na slovenski avtocestni križ,« je povedal Nemec. Ob odprtju so trak slavnostno prerezali trije predstavniki mlajše generacije iz vasi Podnanos, Lozice in Podgrič, s čimer so uresničili željo predsednika vlade Pahorja. Nemec je glede protivetrne zaščite tudi povedal, da je bilo na trasi izdelano vse, kar je bilo predvideno v projektni dokumentaciji. Bodo pa v prihodnje opravljali monitoring; DARS že ima naročen projekt spremljanja vetrnih vplivov. Če se bodo bojazni, ki se glede vpliva vetra na tem območju pojavljajo, potrdile, bodo ukrepali in ustrezno dogradili protivetrno zaščito, dodaja. Pripravljajo pa tudi študijo o upravičenosti dodatne gradnje odstavnih pasov, ki bi iz hitre ceste naredili avtocesto. Študija bo pokazala, če bo tovrsten poseg na vipavski hitri cesti prioriteten. Gradnjo odseka so spremljale zamude in zapleti z okoliškimi prebivalci ter tudi z različnimi ugovori neizbranih izvajalcev del; med drugim je krajevna skupnost zahtevala premik trase za sto metrov, kar je seveda vplivalo na terminski plan, je omenil Nemec. DARS je v letošnjem letu oddal skupno 30,8 kilometra avtocest in hitrih cest: poleg 10 kilometrov hitre ceste prek Rebernic sredi julija še 19,8 kilometra avtoceste med Slivnico in Draženci / Ptujem ter v začetku junija 980 metrov četrte etape štiripasovne mariborske zahodne obvoznice. Danes bo predal prometu še 10,5-kilometrski odsek avtoceste med Pesnico in Slivnico ter 2,9 kilometra dvopasovne nave-zovalne ceste na to vzhodno mariborsko avtocestno obvoznico. »Dolžina oddanih avtocest in hitrih cest sicer ni velika, a je za državo, kakršna je Slovenija, izreden rezultat,« je včeraj dejal Tomislav Nemec. ODMEVI IZ ITALIJE »Dobrodošli na 5. koridorju« Riccardi: Nova cesta bo spremenila obličje Goriške »Odprtje odseka hitre ceste med Razdrtim in Vipavo, na relaciji med Gorico in Ljubljano, predstavlja za deželo Furlani-jo-Julijsko krajino korak naprej v Evropo.« To je deželni odbornik za prevoze Riccardo Riccardi izjavil po koncu včerajšnje slovesnosti pri predoru Rebernice, kjer ga je spremljal predsednik družbe Autovie Venete Giorgio Santuz. »Danes se je udejanjil nov segment petega koridorja, to pa je bilo na slovenskem ozemlju mogoče tudi z gospodarskim in finančnim doprinosom italijanske vlade,« je povedal Riccardi, ki je prepričan, da utegne ta pridobitev spremeniti obličje Goriške. Dejal je še, da »je vipavska hitra cesta hkrati najbolj oprijemljiv in pomemben rezultat italijanskega zakona za obmejna področja ter da bo pripeljala k nam povečan promet, zaradi česar moramo pohiteti z avtocesto med Gorico in Vilešem ter s tretjim voznim pasom na avtocesti A4«. »Dobrodošli na petem koridorju.« S temi besedami je predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta nagovoril vsakogar, ki se mu je včeraj približal na prireditvenem prostoru: »Goriška je dobila neposredno povezavo z osrednjim slovenskim prostorom. Vsakomur je danes jasno, da tod teče peti evropski koridor, to pa nam bo prineslo gospodarsko rast, razvoj, nova zaposlovanja. Kar smo danes tu doživeli, velja veliko več od govoričenja na račun petega koridorja, ki smo mu priča v Italiji.« »Danes je za Goriško zgodovinski dan. Zato sem se udeležil ceremonije,« je povedal goriški župan Ettore Romoli, ki je bil sicer nekoliko presenečen nad rigidnostjo protokola, ker italijanskim gostom, zlasti deželnemu odborniku Riccardiju, ni bil namenjen uradni pozdrav in odmerjen prostor med govorniki ali vsaj med najvišjimi gosti. Romoli je vsekakor izrazil prepričanje, »da je odprtje odseka čez Rebernice morda celo pomembnejše od schengenske širitve, saj se je Gorica danes resnično znašla v središču Evrope.« Povedal je še, da bo v septembru povabil v Gorico župana Ljubljane: »Prav je, da se mesti, ki ju je vipavska hitra cesta približala, tesneje povežeta.« Med udeleženci smo opazili tudi nekaj Goričanov. Med njimi so na primer izstopali občinski svetnik Silvan Primosig, predsednik SSO za Goriško Walter Bandel in goriški predsednik SKGZ Livio Semolič, ki je dogodek tako komentiral: »Po dolgem pričakovanju smo končno neposredno povezani z osrednjim slovenskim prostorom in z Ljubljano, kar je izrednega pomena za vso Goriško in seveda za slovensko manjšino. Novi odsek nam odpira dodatne priložnosti gospodarskih, kulturnih in drugih povezav. Upam, da jih bomo znali primerno izkoristiti. Ta zgodovinski dogodek pa moramo uokviriti v širšo dimenzijo, kar ni bilo dovolj poudarjeno v otvoritvenih nagovorih. Novi odsek ni le povezava med Razdrtim in Vipavo, ampak je najbolj direktna povezava med Slovenijo in Italijo. Potrebno je tudi podčrtati dejstvo, da je Italija z brezobrestnim posojilom pokazala konkreten interes in dejansko financirala del tega projekta. To je dodaten dokaz, da sta se slovenski in italijanski prostor ponovno tvorno povezala.« (ide) ODPRTJE ODSEKA Zeleno luč dobili včeraj dopoldne Odprtje štiripasovnice čez Rebernice je dobilo zeleno luč šele včeraj dopoldne. Okoljsko ministrstvo je odločbo o poskusnem obratovanju izdalo okrog 10. ure, potem ko je družba DARS odpravila vse med torkovimi tehničnimi pregledi ugotovljene pomanjkljivosti, sinoči ob 21. uri pa je bil 10,8 kilometrov dolgi odsek prevozen v obe smeri. S tem je tudi dokončan celoten, približno 41-kilometrski krak hitre ceste med Razdrtim in Vrtojbo na meji z Italijo. Odsek prek Rebernic, katerega začetek gradnje sega v leto 2002, je bil z gradbenega vidika eden izmed najtežjih odsekov v okviru uresničevanja slovenskega nacionalnega programa gradnje avtocest. Približno štiri kilometre ali 36 odstotkov trase hitre ceste prek Reber-nic poteka namreč na objektih, med njimi sta dva predora, dva pokrita vkopa in osem viaduktov. Novozgrajena hitra cesta je opremljena tudi s sistemom za nadzor in vodenje prometa, katerega del je tudi trinajst elektronskih portalov na hitri cesti in trije polportali na regionalni cesti, celotni sistem pa bodo upravljali v Regionalnem nadzornem centru Kozina. Dolžina odseka hitre ceste med razcepom Nanos in priključkom Vipava je skupno dvanajst kilometrov, od tega sta bila dva kilometra odseka pri Vipavi že zgrajena in tudi predana prometu, medtem ko en kilometer odseka pri razcepu Nanos ni mogel biti v uporabi vse do zgraditve manjkajočih devet kilometrov hitre ceste. Odsek se začne v razcepu Razdrto, zaključi pa v priključku Vipava. Trasa poteka po razgibanem vznožju Nanosa s številnimi labilnimi plazovitimi conami in mokro zajedo (mokrišče Mlake). Na poti od Razdrtega do priključka Vipava premaga višinsko razliko 497 metrov. Celotna hitra cesta Razdrto-Vipa-va je projektirana kot štiripasovna hitra cesta brez odstavnih pasov in z odstavnimi nišami. Vozni pasovi so široki 3,5 metra, robni pasovi 0,3 metra, srednji ločilni pas dva metra, bankina pa 1,3 metra. Na DARS-u opozarjajo, da zaradi velikega števila objektov, ki si sledijo v razmeroma kratkih intervalih, velja za prometno enega od najbolj zahtevnih in v primeru nespoštovanja prometnih predpisov tudi nevarnih odsekov, zato je projektiran in zgrajen za hitrost 100 km/h, v predorih pa 60 km/h, kjer bo za tovornjake veljala prepoved prehitevanja. Zemeljska dela so zaobjela izkope v količini približno 830.000 prostornin-skih metrov, nasipe v količini okrog 590.000 prostorninskih metrov, deponirani izkopni material pa je presegel 240.000 prostorninskih metrov. Izvajalci so prestavili in uredili tudi daljnovod v skupni dolžini 9,8 kilometra ter vo-dooskrbo zgornje Vipavske doline v skupni dolžini 21,1 kilometra. V okviru projekta hitre ceste prek Rebrnic so zgradili tudi vzdrževalno bazo Vipava za odsek hitre ceste Razdrto - mejni prehod Vrtojba. Pred priključkom Vipava je predviden obojestranski bencinski servis, ki bo zgrajen predvidoma do sredine prihodnjega leta (najemnik je Petrol). Novozgrajena hitra cesta bo razbremenila staro cesto Razdrto-Podna-nos. Povprečni letni dnevni promet na le-tej je v letu 2008 dosegel 8.605 vozil (leto prej 8.214 vozil), od tega je bilo težkih tovornih vozil, nad 3,5 tone, 1.892 (leto prej 1.894). / GORIŠKI PROSTOR Petek, 14. avgusta 2009 1 3 REBERNICE - Po odprtju odseka nekatera vprašanja ostajajo še vedno brez odgovora Krajani pričakujejo večjo varnost, razvoj in dvig kvalitete življenja Navadnim smrtnikom so cesto predali ob 20.30 v smeri Gorice, ob 21. uri pa še v smeri Ljubljane Včerajšnje slovesnosti ob zaključku gradnje zadnjega odseka hitre ceste Raz-drto-Vipava prek Rebernic se je udeležilo precejšnje število ljudi. Z družbe DARS so vabila poslali na 700 naslovov, od tega 50 v Italijo, slovesnost pa je bila odprtega tipa tudi za vse bližnje prebivalce, ki so morali dolga leta prenašati gost tovorni promet po regionalni cesti, na kateri so bile prometne nesreče nekaj vsakdanjega. V minulih dneh se je veliko govorilo o tem, da tudi nova cesta ne bo najbolj varna, ker nima odstavnih pasov, ker je njen naklon med spustom v Vipavsko dolino precejšen, zaradi burje, zmrzali in podobno. Drago Ozebek, inšpektor sektorja prometna policije na novogoriški policijski upravi, je nekaj minut pred slovesnim odprtjem o tem, kako varna bo nova cesta, povedal, da je naklon res precejšen, a v mejah dovoljenih standardov. »Širina je enaka, kot na celi trasi, tako da večjih problemov ne bi smelo biti, razen v primeru nesreč, takrat pa se bo ukrepalo, kot bo pokazala sama situacija,« je pojasnil inšpektor, med prednostmi hitre ceste pa je najprej omenil to, da bodo odpravljeni zastoji tovornjakov in kolone. »Prehitevalni pas bi moral biti praviloma prost, najmanjša dovoljena hitrost je 60 kilometrov na uro, kar zadostuje,« je še dodal Ozebek, v zvezi z dejstvom, da novi odsek nima odstavnih pasov, pa je po- vedal, da velja isto tudi za preostanek trase do Vrtojbe, kjer se okvarjen tovornjak zaustavi na voznem pasu, a se da z ustrezno označitvijo in hitro reakcijo vzdrževalcev oziroma upravljalcev zadevo ustrezno rešiti. V dnevih pred slovesnostjo je bilo precej povedanega tudi na račun dolgotrajne gradnje tega odseka, ki je zaključil tudi sicer dolgo časa grajeni krak od Razdrtega do Vrtojbe, o katerem se je začelo govoriti že davnega leta 1969. »Trajalo je res dolgo časa, a je cesta zdaj, hvala bogu, vseeno končana. Upam, da bo tudi tehnično ustrezna,« je včeraj na prireditvenem prizorišču povedal ajdovski župan Marjan Polšak in izrazil upanje, da so izvajalci to dobro spro-jektirali, tako da ne bo prihajalo do kakšnih hujših nesreč na viaduktih, ali do zemeljskih premikov na problematičnem pobočju. »To dvoje je zame najbolj pomembno,« je poudaril Polšak in dodal, da se bo po zaslugi novega odseka hitre ceste Ajdovščina, ki se od leta 1996, ko so odprli hitro cesto mimo mesta, hitro razvija, zdaj še hitreje razvijala. »Ljudje so tu trpeli dolgo vrsto let. Eni bolj, drugi manj. Še vedno ostaja med njimi bojazen, kaj bo to prineslo čez leto, dve. Ljudje pravijo, da teren še vedno drsi. Tu so zdaj še nedorečene zime in videli bomo, kaj bo čas prinesel. Verjetno bodo potrebne še Avtomobili med vožnjo po novem odseku (zgoraj), mimovoz nekaj deset »oldtimerjev« po koncu slovesnega odprtja (levo), množica ljudi na prireditvenem prostoru (desno) BUMBACA kakšne korekture na tem cestišču,« je na vprašanje, kako gledajo na zaključek del in odprtje nove ceste prek Rebernic, speljane visoko nad njihovimi domovi, domačini, odgovoril Darko Rosa, domačin iz Podnano-sa in vipavski občinski svetnik, ter dodal, da je DARS obljubil preplastitev stare ceste, pereč problem pa ostaja tudi odvodnjavanje, saj je trenutno speljano tako, da ob vsakem večjem dežju vasi pod cesto že zamaka. Glede razbremenitve prometa skozi Podnanos pa je povedal, da se bo kvaliteta življenja zagotovo izboljšala. »Kljub temu, da nekateri pravijo, da bo zaradi tega Podnanos postal zanemarjena vas, mislim, da bo čisto v redu. Veliko lepše in mirnejše bo,« je zaključil Rosa, obkrožen s sokrajani, ki so si prišli ogledat slovesno odprtje in slavnostne goste, ki jih sicer spremljajo le preko televizijskih ekranov. Prireditve so se poleg tistih najeminentnejših povabljencev, udeležili tudi predstavniki vseh gradbenih podjetij, ki so odsek gradila, direktorji večjih goriških podjetij, župani severnoprimorskih občin ter predstavniki takšnih in drugačnih institucij. Po sami otvoritvi, ko so slavnostni trak prerezali trije mladi iz okoliških vasi, smo novinarji »napadli« pomembnejše goste. Dušan Črnigoj, direktor ajdovskega Pri-morja, ki je bilo eno od izbranih podjetij za gradnjo, je v zvezi z domnevno nezadostno zaščito pred burjo, na katero so domačini opozarjali in še opozarjajo, povedal, da je treba vse to izmeriti in opazovati, ter izrazil prepričanje, da bodo znali njihovi delavci to v nadaljevanju dobro urediti. »Mislim, da ni razlogov, da ta cesta ne bi bila varna. Narejena je tako, kot je bilo sprojektirano. Rešitve so bile najboljše, kakršne so lahko,« je še povedal in dodal, da so zaradi boljše var- nosti vozil na viaduktih zamenjali prvotno postavljeno ograjo. »Pričakujem, da so vsi opravili svoje delo in da je ta odsek popolnoma varen za promet,« je na temo varnosti nove hitre ceste povedal minister za promet Patrick Vlačič, ki je poudaril, da je vesel odprtja vsakega kraka hitre ali avtoceste v Sloveniji, saj to pomeni več mobilnosti za ljudi, večjo možnost za gospodarski razvoj, predvsem pa več varnosti za udeležence. »Avtoceste so najbolj varen del cestne infrastrukture,« je zaključil prometni minister, ki je s premierom Borutom Pahorju včeraj zastopal vlado. Kljub ceremonialnemu vzdušju, ki sta ga popestrila nastop godbe na pihala iz Vrhpolja in mimovoz nekaj deset »oldti-merjev«, ki so jih kot prvi po novi cesti ponosno vozili in razkazovali člani Društva ljubiteljev starodobnih vozil iz zgornje Vipavske doline, je ostal vipavski župan Ivan Princes z nogama na trdnih tleh. »Preko zime se bo pokazal račun gradnje. Problematična bo burja. Predvsem ob hitrih prehodih iz predorov na viadukte. In poledica. Pri nič stopinjah in ob burji, ki piha 120 kilometrov na uro, bo težka,« je zaključil in upamo lahko, da se moti. Po kratkem, res le dobre pol ure dolgem otvoritvenem programu, se je dolga kolona vozil po polžje prvič zapeljala po novem cestnem odseku proti dolini oziroma na dvorec Zemono, kjer je sledilo manj uradno, a zato ob dobri hrani in pijači najbrž prijetnejše srečanje. Še pomembnejše kot ceremonija pa je za navadne smrtnike bilo sinoči odprtje hitre ceste prometu. Po novem odseku prek Rebernic so se ob 20.30 lahko najprej zapeljali v smeri Gorice, ob 21. uri pa še v smeri Ljubljane. Nace Novak HITRA CESTA Finančno težak zalogaj Investicija v štiripasovni odsek hitre ceste med Razdrtim in Vipavo je težka 221 milijonov evrov. Pri financiranju gradnje je z brezobrestnim kreditom v višini 47,8 milijonov evrov sodelovala tudi italijanska avtocestna družba Autovie Venete. Ker bo treba v času veljavnosti odločbe o poskusnem obratovanju najbrž še marsikaj postoriti in popraviti, je v omenjenih 221 milijonih evrov že vštetih nekaj milijonov temu namenjenih evrov. V zvezi s pričakovanji, da bo DARS v celoti saniral regionalno cesto prek Rebernic, pa so v družbi pojasnili, da bodo popravili oziroma plačali le škodo, povzročeno s strani gradbene mehanizacije in tovornjakov, ki so bili udeleženi pri gradnji, saj bi bilo iluzor-no pričakovati, da bodo sanirali tudi poškodbe ceste zaradi tisočerih tovornjakov, ki so leta in leta vozili mimo. DARS dolguje italijanski družbi Vidoni, ki je gradila predora Tabor in Barnica, še 1,3 milijonov evrov, ki bodo izplačani v prihodnjem letu, saj obstaja še vedno možnost, da se pojavi kateri od podizvajalcev, ki s strani Vidonija še ni prejel vseh izplačil za opravljeno delo. (nn) 14 Petek, 14. avgusta 2009 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Dežela in civilna zaščita našli začasno rešitev za problem Korna Goričane bodo rešili neznosnega smradu Vzdolž Škabrijelove ulice in v dolini Korna bodo kanal prekrili s kovinsko kritino - Poseg že septembra Dežela FJK in deželna civilna zaščita sta našli začasno rešitev, ki bo omilila pereči problem smradu pri Kornu. Onesnaženi potok, v katerega se na obeh straneh državne meje izlivajo odplake in kemikalije, že trideset let muči občane, ki stanujejo v Škabrijelovi ulici in v dolini Korna, do danes pa je bilo storjenega bore malo. Zato je goriški župan Et-tore Romoli prosil za pomoč odbornika FJK Riccarda Riccardija, ki se je takoj odzval; deželni upravitelj se je med obiskom v Gorici namreč sam prepričal, da je smrad v bližini Kor-na nevzdržen, zato je segel v deželno blagajno in naročil civilni zaščiti, naj čim prej reši problem. »Septembra bomo pokrili s kovinsko kritino dva predela kanala, po katerem teče onesnaženi potok. Le-ta sta danes pod milim nebom, zato se iz njih prosto širi smrad. Prvi predel - gre za približno deset metrov - se nahaja pri Škabrijelovi ulici, drugi odsek kanala v dolini Korna pa je dolg skoraj tristo metrov. Dela se bodo začela v prvih dneh septembra in bodo zaključena v nekaj tednih,« je povedal deželni odbornik, po katerem je bilo treba vprašanje Korna obravnavati kot ur-gentno zadevo, saj predstavlja »nevarnost za zdravje občanov«. Poseg bo stal med 200 in 300.000 evrov, denar pa bo zagotovila dežela. Ob Riccardiju sta goriški župan Romoli in podžupan Fabio Gentile sprejela na občini tudi direktorja deželne civilne zaščite Gu-glielma Berlassa, ki je pojasnil, da bodo za pokritje kanala uporabili kovinsko kritino tipa »finsider«. Le-ta bo opremljena z okenci, iz katerih bo v primeru, da bo potok narasel zaradi obilnih padavin, lahko uhajala voda. »Koren je prava greznica, zato je bilo potrebno končno najti rešitev, ki bi izboljšala življenjske pogoje občanov. V zadnjih desetletjih niso uprave naredile ničesar - Brancatijeva je sicer poskusila z encimi, rezultat pa je bil ničen -, k sreči pa nam je Riccardi priskočil na pomoč. Poudariti je treba, da bo kovinska kritina le začasna rešitev, saj bo treba v prihodnosti poskrbeti za strukturne posege. Najprej mora slovenska stran zgraditi čistilno napravo, nato pa bo potrebno tudi pri nas rešiti vprašanje odplak,« je povedal Romoli. (Ale) Deželni odbornik Riccardo Riccardi in goriški župan Ettore Romoli (zgoraj), potok Koren vzdolž Škabrijelove ulice v Gorici (desno) BUMBACA NOVA GORICA Čistilna naprava pri Vrtojbi bo dokončna rešitev V Novi Gorici imajo rešitev za problem Korna. To bo čistilna naprava pri Vrtojbi, ki naj bi bila dokončana leta 2011 in bo čistila tudi novogoriške odplake. Tako kot Livarna se tudi Koren že celo večnost pojavlja kot kamen spotike v odnosih med mestnima upravama Gorice in Nove Gorice. Pred nedavnim je zadevo pogrel goriški občinski odbornik za okolje Francesco Del Sordi, ko je bil seznanjen, da na območju no-vogoriške železniške postaje nastajajo novo naselje Majske poljane s 600 stanovanji, trgovskim centom in veleblagovnico. Tedaj je goriška občina poslala na italijansko okoljsko ministrstvo in na mešano slovensko-italijansko komisijo za vodno gospodarstvo uradno zahtevo, da naj se gradnja Majskih poljan zamrzne, dokler ne bo nova čistilna naprava rešila potok Koren novogoriških odplak. Ministrstvo in komisija naj bi pritisnila na Slovenijo, zato da bo goriška zahteva uslišana. »Čistilna naprava bo narejena leta 2011, do takrat pa v Koren ne smejo odtekati dodatne odpadne vode in odplake. Onesnaženost potoka je dramatična, naš namen pa je Koren okoljsko sanirati. Temu je bil namenjen denar že leta 1999,« je zatrdil Del Sordi. Odgovoril mu je novogoriški župan Mirko Brulc: »Če ne bi imeli rešitve, bi zahteval, da se gradnja novih stanovanj in trgovskega kompleksa prekine. Rešitev je čistilna naprava pri Vrtojbi, za gradnjo katere imamo jasno določene roke.« Pojasnil je, da investicij ne izvaja mestna občina, temveč zasebni investitor, zato gradnje ne morejo ustaviti: »Zavedamo pa se odgovornosti do čistega okolja. Rešitev torej imamo, treba bo le počakati.« K temu je dodal, da prvih 100120 stanovanj utegne še nekaj časa bremeniti Koren, šest mesecev ali največ eno leto, potem pa bo problem definitivno rešen s čistilno napravo. GRADEŽ - Aretacija Kradla motorje plovil Karabinjerji iz Gradeža so včeraj aretirali mladeniča, ki sta osumljena kraje. 20-letnik in 24-letnik - oba sta romunska državljana - sta skušala ukrasti motorje petih plovil, ki so bila privezana na mostič v bližini pokopališča. V okviru akcije, ki jo je koordiniralo trži-ško poveljstvo karabinjerjev pod vodstvom kapetana Santeja Picchija, so agenti zalotili in aretirali mlada tatova, ki sta sedaj zaprta v goriškem zaporu v ulici Barzellini. Mladeniča so karabinjerji odkrili sredi rastlinja ob 4.30; pri sebi sta imela orodje, s katerim sta ravnokar snela motorje petih plovil. Ukradla sta dva motorja znamke Honda z močjo 30 in 40 konj, motor Suzuki z močjo 25 konjev ter motorja Johnson in Parsun z močjo 40 konj. Skupna vrednost ukradenega blaga je po oceni karabinjerjev dosegala 25.000 evrov. 20-letnik in 24-letnik sta skušala ukrasti tudi motor Yamaha z močjo 40 konj, kar pa jima ni uspelo. Karabinjerji so orodje zasegli, motorje pa so vrnili lastnikom plovil. Vojakov ne potrebujejo »Ko govorimo o uporabi vojakov za zagotavljanje varnosti v letoviščarskih krajih, moramo upoštevati, da niso vsi kraji enaki.« Tako je v zvezi z izjavami italijanskega ministra za obrambo Igna-zia La Russe povedala gradeška županja Silvana Olivotto, ki je poudarila, da je Gradež varno mesto, ki ga sile javnega reda - policija, mestni redarji, karabi-njerji in finančna straža - že dobro nadzorujejo. Gospa pravljic v Gradežu Danes ob 17. uri bo na plaži v Gradežu ponovno na vrsti srečanje z Gospo pravljic. Otrokom bo Luisa Venier tokrat pripovedovala pravljico Antonia Boema »Le avventure dell'aquilone Candido«. Kmalu zatem se bo s plaže dvignilo na desetine pisanih letečih zmajev, ki bodo ustvarili pravljično vzdušje. NEBLO - V bližini meje prometna nesreča V smrt zaradi psa Voznica zbila psa, ki je pristal pred prednjima kolesoma gospodarjevega štirikolesnika VRTOJBA - Kriminalisti Neuspelo tatvino še preiskujejo Preprečili so jo italijanski finančni stražniki Kot smo že poročali, so novogoriške policiste v soboto, 8. avgusta, italijanski policisti obvestili, da so finančni stražniki na italijanski strani za nekdanjim mednarodnim mejnim prehodom Vrtojba med kontrolo prometa ustavljali kombi z goriškimi registrskimi številkami. Voznik omenjenega vozila je zapeljal približno 100 metrov naprej in italijanskim varnostnim organom pobegnil. V ustavljenem kombiju so dobili več škatel iz kartona, v katerih so bila nova oblačila in drugi novi izdelki. Pri preverjanju so policisti ugotovili, da je bil kombi ukraden na parkirišču pred poslovnimi objekti v bližini mednarodnega prehoda Vrtojba. Ugotovili so še, da je bilo vlomljeno tudi v skladišče podjetja Intereuropa s sedežem v spodnjih prostorih Tehnološkega parka, od koder so neznanci ukradli za približno 120.000 evrov oblačil, obutve, opreme za vodne športe, tekstila in usnjene galanterije, kar je bilo zapakirano v kartonaste škatle in namenjeno za različne naročnike na območju Slovenije in Hrvaške. Policisti in kriminalisti so ugotovili, da so omenjeno blago neznanci naložili v ukradeni kombi, s katerim so odpeljali proti Italiji, kjer so ga kasneje ustavili pripadniki italijanske finančne straže. Na parkirišču Tehnološkega parka so pred tem izvršili še dva poskusa odvzema vozil, in sicer kombiniranega in tovornega vozila, vendar pa so od tega kaznivega dejanja odstopili. O zadevi sta bila obveščena tudi preiskovalni sodnik in okrožno državno tožilstvo v Novi Gorici, kriminalisti pa vodijo intenzivno preiskavo v smeri suma storitve velike tatvine. (nn) Tik za državno mejo, na regionalni cesti pri Neblem v Goriških Brdih, se je v sredo zvečer zgodila huda prometna nesreča, v kateri je umrl 79-letni domačin, ki se je vozil na lahkem štiriko-lesniku. Nesrečo je povzročil njegov pes. Do nezgode s smrtnim izidom je prišlo v sredo okoli 19.40. Voznik lahkega štirikolesnika je na cesti med državno mejo in naseljem Neblo zadel psa, zaradi česar ga je vrglo čez krmilo na vozišče. Zanj ni bilo pomoči, umrl je na kraju nesreče, so včeraj sporočili s policijske uprave Nova Gorica. Kot so novogoriški policisti zapisali v sporočilu za javnost, je 48-letna voznica z osebnim avtomobilom vozila po cesti iz Italije proti naselju Neblo. V neposredni bližini tamkajšnje igralnice je z njene desne strani na vozišče skočil pes. S prednjim delom vozila je trčila v psa, ki ga je odbilo v levo na nasprotno smerno vozišče. Takrat je v nasprotni smeri iz Nebla z lahkim štiriko-lesnikom pripeljal 79-letni lastnik psa in ga s prednjimi kolesi zadel. Kolesi sta se zaradi tega zaustavili, voznika pa je vrglo čez krmilo na vozišče, kjer je hudo poškodovan obležal. Voznica je ustavila na vozišču, štirikolesnik pa je odbilo desno, izven vozišča, v obcestni jarek, kjer je obstal. Tja je po trčenju odbilo tudi psa, ki je obležal ob štirikolesniku. Ekipa nujne medicinske pomoči je poškodovanem vozniku nudila prvo pomoč, vendar je ta zaradi hudih poškodb na kraju umrl, so še sporočili no-vogoriški policisti. NOVA GORICA - Proslavljanje Rusjanovega poleta Jelinčič protestiral, Brulc zavrnil očitke ■ ■ * f v Mirko Brulc Na Letalski zvezi Slovenije, ki ji predseduje Zmago Jelinčič Plemeniti, so se že kmalu po sredini novinarski konferenci novogoriškega župana Mirka Brulca, na kateri so bile predstavljene priprave na prireditve, s katerimi bodo v Novi Gorici v začetku septembra obeležili stoletnico prvega slovenskega poleta z motornim letalom bratov Rusjan, odzvali na županove izjave o tem, da letalska zveza ni izkazala interesa za sodelovanje pri pripravi slovesnosti. V izjavi za javnost so zapisali, da je župan na novinarski konferenci povedal celo vrsto neresnic. »Predvsem ne drži, da se na vabilo k sodelovanju nismo odzvali, saj vabila v letu 2009 sploh nismo prejeli. V kolikor smo bili povabljeni v letu 2008, bi pričakovali vsaj ponoven poziv v kakršnikoli obliki,« so še zapisali in pojasnili, da je Letalska zveza Slovenije v obdobju od januarja do julija 2009 temeljito prevetrila svoje vrste, in da je kompletna ekipa še kako pripravljena na sodelovanje z vsemi organizacijami na vseh področjih, ki se kakorkoli tičejo letalstva. »Pričakujemo resen odnos župana do Letalske zveze Slovenije, ne pa politi-kantskega metanja polen pod noge,« še piše v sporočilu za javnost, pod katerim je podpisan pred- Zmago Jelinčič Plemeniti sednik Letalske zveze, Zmago Jelinčič Plemeniti. Na protest so se včeraj odzvali tudi na no-vogoriški mestni občini. Brulc je zanikal Jelinčičeve navedbe o politikantskem metanju polen pod noge in poudaril, da je dopis s povabilom k sodelovanju pri organizaciji prireditve na Letalsko zvezo Slovenije poslal že 13. maja 2008, nanj pa ni prejel nobenega odgovora, ne pozitivnega, ne negativnega. Brulc je v zvezi z očitki izrazil tudi prepričanje, da kdor že ima izkušnje z organizacijo tako velikih dogodkov, zagotovo ve, da take prireditve ni mogoče organizirati v nekaj mesecih, zato bi bilo ponovno vabilo Letalski zvezi Slovenije v letošnjem letu neprimerno, saj so bile priprave na praznovanje stoletnice letos že v polnem teku. »S tem, ko smo vabilo k sodelovanju poslali tako zgodaj, smo pokazali več kot resen odnos do praznovanja - gospod Jelinčič v protestu namreč navaja, da pričakuje moj resen odnos do Letalske zveze Slovenije -, saj bi bilo vabilo tik pred zdajci zagotovo neresno,« je še izpostavil Brulc in zaključil z obrazložitvijo, da so na mestni občini veseli, če se tudi Letalska zveza Slovenije zaveda pomena bratov Rusjan, ter z upanjem, da bo tudi ona kaj prispevala k obeležitvi njunih dosežkov. (nn) / GORIŠKI PROSTOR Petek, 14. avgusta 2009 15 GORICA-TRŽIČ - Občinski upravi napovedujeta ukrepe Nedisciplinirane kolesarje bodo kaznovali z globami Pizzolittov odbor sprejel sklep proti»divjemu parkiranju«, odbornik Gentile za ostrejši nadzor mestnih redarjev ODZIV - Ofenziva proti kolesarjem? Različne zemljepisne V* • ■ • V širine, različna merila Kolesar na goriškem Korzu BUMBACA Tržiški in goriški kolesarji bodo morali postati bolj pazljivi in spoštljivi. Občina Tržič in občina Gorica namreč napovedujeta globe za tiste, ki bodo kolo parkirali na krajih, ki temu niso namenjeni, ali bodo z njim divjali po pločnikih in drugih območjih, ki so namenjeni pešcem. Tržiški občinski odbor je že sprejel sklep o kakovosti urbanega okolja, ki bo stopil v veljavo prvega septembra in s katerim želi Pizzolittova uprava preprečiti predvsem »divje parkiranje«. Kdor bo z verigami ali drugimi sredstvi priklenjal kolesa na drogove in drevesa, bo plačal denarno kazen v višini 25 evrov. Kolesa bo po novem dovoljeno parkirati le na stojalih; občinska prava je zato sklenila, da bo ob že obstoječih stojalih priskrbela še nove. Globa v višini 50 evrov čaka lastnike zapuščenih koles, tudi tistih, ki bodo pravilno parkirana. Če bodo redarji opazili, da kolo sameva vsaj deset dni, ga bodo odstranili in hranili na poveljstvu tri mesece, nato pa ga bodo prodali, darovali ali vrgli v odpad. V primeru, da bo lastnik prišel po kolo, bo moral plačati. Prepoved parkiranja bo po novem veljala tudi pred javnimi lokali, trgovinami in stanovanji ter na ožjih pločnikih. Na spoštovanje pravil bodo redarji pazili predvsem v ulicah San Marco, Duca DAo-sta, SantAmbrogio, Basilicata, Marziale, Fratelli Fontanot, Randaccio ter na trgu Cavour in v bližini železniške postaje. Varno parkiranje na cesti bo še dovoljeno, kot predvideva prometni zakonik. V Gorici pa je podžupan in odbornik Gentile napovedal »vojno« kolesarjem, ki švigajo po širokih pločnikih na korzu Italia in s tem spravljajo v nevarnost mimoidoče. Gentile je spodbudil mestno policijo, naj poostri kontrole; v prvih časih bodo redarji le informirali nedisciplinirane kolesarje, nato pa bodo začeli izdajati globe. V zadnjih dneh je bilo na račun kolesarjev v italijanskih dnevnikih objavljenih kar nekaj člankov. Tržaški dnevnik se je v svoji tržiški izdaji čez celo stran kar dvakrat obregnil vanje, milanski dnevnik pa je objavil vest, da so v Bergamu kolesarju Fabriziu Segniniju prisodili denarno globo in mu vzeli šest točk na vozniškem dovoljenju, ker je prevozil rdeč semafor. Tudi v goriški izdaji tržaškega dnevnika se je pojavil oster članek proti kolesarjenju po pločnikih v drevoredu Korza. Toda na italijanskem jugu se dekleta na motociklih vozijo brez čelad, da si ne bi pokvarile pričeske, pri nas pa... Različne zemljepisne širine, različna merila. Iz Tržiča so objavili več fotografij o parkiranih kolesih v mestu in pred železniško postajo, kjer leži tudi veliko neuporabnih. Lastniki jih priklepajo h kandelabrom, ograjam, kamorkoli že, samo da so na varnem. Kolo na veliko uporabljajo tudi priseljenci z drugih celin, ki si drugega prevoznega sredstva ne morejo privoščiti. Tudi pri goriški železniški postaji je veliko koles, tudi takšnih, ki nimajo lastnika ali so jih tatovi odvrgli. Morda so tam zato, ker so pokvarjena, ker so jim ukradli sedež ali kakšno drugo pritiklino. Veliko je tudi takšnih, ki so jih, najverjetneje mladi predrzneži, ukradli v središču mesta, da so se pripeljali na železniško postajo. Lastniki zanje morda sploh ne vedo. Občinska uprava v Tržiču hoče kaznovati tiste, ki bodo kolesa parkirali na nedovoljenih krajih. Toda, ali je dovolj parkirnih mest, to je sedaj vprašanje? Celo življenje kolesarim, zlasti v Gorici, kjer sem prej kolesar kot pešec ali avtomobilist, to še najmanj, in sem s prijatelji prevozil najlepše kolesarske poti v Evropi, na Holandskem, v Nemčiji, Avstriji, Madžarski, Sloveniji in v Italiji, zlasti v Venetu in na Tridentinskem. Zato bi k ofenzivi proti kolesarjem imel kaj reči. Najprej to, da razvita Evropa že desetletja namenja posebno skrb izgradnji kolesarskih poti. Na Nizozemskem, denimo, se pri zeleni luči najprej odpeljejo kolesarji, šele potem pridejo na vrsto avtomobilisti. Iz Amsterdama v Rotenburg pelje avtomobilska cesta, vzporedno z njo pa tudi kolesarska. Pred leti me je na Korzu v Gorici podrla mlada av-tomobilistka. Odprla je vrata, ko sem se pripeljal mi-mo.»Scusi,« se je opravičila, ko sem se pobral. Skoraj je pričakovala, da se sam opravičim njej. Kaj pa, če se ne bi pobral? Od takrat se vozim po odročnih cestah in, če ne gre drugače, po pločnikih, največkrat po odročnih in raz-drapanih, ki jih v Gorici ne manjka. Na Korzu, na tistem lepem in širokem pločniku - natrpanem s kavarniškimi mizicami! -, ki nam ga marsikdo zavida, kjer bodo bojda uredili kolesarski poti, me je svoj čas med kolesarjenjem ustavil mestni stražnik in me opozoril, da tako ne gre. Sestopil sem in mu dal prav, hkrati pa dodal, naj bolj pazijo na otroke, velikokrat v spremstvu staršev, in mladeniče, ki po pločnikih divje vozijo slalom med pešci. Starejši kolesarji tega zagotovo ne počnejo. Ker se bomo morali kolesarji voziti po Korzu, naj avtomobilisti ne benti-jo, če bodo morali po Korzu voziti počasneje. Predvsem pa naj bodo pazljivejši. Tole samo mimogrede: ob divjanju motociklistov in gostem avtomobilskem prometu je vožnja s kolesom po Dolu samomorilsko početje. Ob primeru Fabrizia Segninija si je beneški župan Massimo Cacciari privoščil javno izjavo, da se bo še naprej vozil po pločnikih. Kot dober župan razume potrebe časa, zato se na vrat na nos ne odloča za stroge administrativne ukrepe. Kolesarjenje je ena od opcij, kako živeti zdravo in v soglasju z naravo. Občine bi morale dojeti trend, ki v tej smeri traja že precej let, in odpirati kolesarske poti, urejati parkirišča za dvokolesa, po možnosti jih izposojati. Kolo nam lahko polepša življenje. Lani smo skupina Goričanov po kolesarskih poteh Dunaj prevozili po dolgem in počez. V Amsterdamu je bilo na naše veliko začudenje na vseh postajališčih železnic, avtobusov in ladij na tisoče koles, tudi zavrženih. Ne verjamem, da se tam spravljajo na kolesarje tako kot se sedaj pri nas. Kolo je na Nizozemskem kot sveta krava v Indiji. Tudi zaradi gospodarske krize, pa ne samo zaradi nje, postaja kolo vedno bolj priljubljeno prevozno sredstvo, ki v mestih uspešno nadomešča avtomobil in tudi javni prevoz. Kaj ne bi bili do mesta bolj prijazni, če bi se raje vozili s kolesi ali tudi pešačili, kot pa da se kolone avtomobilov prevažajo po Korzu gor in dol, iz katerih pogostoma bobni kakšna nesmiselna glasba? Kaj pa, če kolo ni po godu avtomobilski industriji, ki jo imajo za gonilno silo napredka, in tudi ne javnemu prevozu, ki objektivno ne more ustreči vsem potrebam občanov in zato pogostoma šepa? Gorazd Vesel Analize vode pozitivne Morska voda v Marini Julii, priljubljenem kopališču pri Tržiču, je še vedno čista. Tako kažejo rezultati analiz, ki jih je na začetku vgusta izvedla deželna agencija Arpa. »Tehniki okoljske agencije so potrdili, da je bila visoka mera onesnaženosti, ki so jo zasledili junija in zaradi katere smo tvegali ponovno uvedbo prepovedi kopanja, odvisna od obilnih padavin,« je povedal občinski odbornik Paolo Frittitta. Drevi bodo izbrali najlepšo Drevi ob 21. uri bo v parku vrtnic v Gradežu finalni večer lepotnega tekmovanja Miss Furlanije-Julijske krajine. Večer, na katerem se bo za zmago potegovalo mnogo lepotic med 17. in 26. letom, bodo vodili Claudia An-dreatti (Miss Italia 2006), Paolo Zippo in Gulia Grilli. Skopali luknjo pod ograjo Po poročanju novogoriških policistov so neznani storilci v zadnjih dneh iz enega od podjetij v Kromberku ukradli večjo količino bakrenega kabla, vrednega okoli 10.000 evrov. V notranjost ograjenega skladišča so prišli tako, da so pod ograjo skopali luknjo, skozi katero so tudi ukradeni baker spravili ven in ga odnesli neznano kam. (nn) Popravilo občinskih stavb Goriški občinski odbor je odobril dokončni in izvršni načrt sklopa vzdrževalnih del, ki jih bodo izvedli na različnih občinskih poslopjih. Gre za vrsto posegov, ki bodo izboljšali varnostne pogoje v nekaterih šolskih stavbah, na sedežu sodišča, v socialnem centru Polivalente, na gradu, v domu za ostarele Culot in v centru Faidutti. Skupno bodo dela vredna 35.000 evrov. Bliža se lutkovni festival Med 22. avgustom in 5. septembrom bo na Goriškem ponovno potekal priljubljeni Puppet festival, ki ga prireja center animiranega gledališča CTA iz Gorice pod vodstvom Roberta Piaggia in Antonelle Caruzzi. Letos bodo otrokom in odraslim ponudili 21 lutkovnih predstav in drugih spektaklov, napovedujejo pa tudi delavnice. Festival se bo začel 22. avgusta v Brdih: na raznih kmetijah med Števerjanom, Kopriv-nim, Krminom in Dolenjem bo na ogled pet predstav, ki jih bodo uprizorili gledališčniki skupin Pupi di Stac, La casa degli gnomi, L'aprisogni in Ol-treilponte. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1, ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074. DEŽURNA LEKARNA V ŠLOVRENCU SORC, trg Montesanto 1, tel. 048180023. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU LUCIANI, ul. Dante 41, tel. 048199214. Q Kino GORICA KINEMAX: zaprt do 20. avgusta. V PARKU SKUPNOSTI ARCOBALENO: 21.00 »La giusta distanza«. TRŽIČ KINEMAX: zaprt do 20. avgusta. 1È Koncerti ležili tečaja kitare glasbene fundacije »Città di Gorizia«. DVORNA GLASBA 2009: 12. septembra ob 21. uri v gradu Kromberk v Novi Gorici bo koncert z naslovom »J'ai pris amours« skupine Grifonetto. H Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da so bile ponovno objavljene pokrajinske lestvice učnega osebja slovenskih šol, dopolnjene s kandidati, uvrščenimi na lestvice goriške pokrajine, ki pa so zaprosili za vpis tudi na rep tržaških lestvic. M Izleti NOTE V MESTU 2009: 19. avgusta ob 20.30 v župnijski dvorani na Rojcah koncert dua Daniela Brussolo (flavta) in Serena Vizzutti (harfa); 20. avgusta ob 20.30 v dvorani v ul. Brigata Pavia 21 koncert Gary Guitar Quartet; 25. avgusta ob 20.30 v parku Attems v Podgori koncert kvarteta Sax4et; 2. septembra ob 20.30 v cerkvi pri Ma-donini koncert gojencev, ki so se ude- DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja od 13. do 18. oktobra tradicionalni izlet »Po poteh spominov« in »Na mandarine« za obisk krajev Bihač, Kozara, Drvar, Jajce, Travnik, Sarajevo, Foča, Čapljina, Medžu-gorje, Mostar, dolina Neretve, Gradac itd. Je še nekaj prostih mest v avtobusu. Vabljeni so tudi prijatelji s Tržaškega; vpisujejo Saverij R. (tel. št. 0481-390688), Ivo T. (0481-882024), Ema B. (048121361) in Ana K. (0481-78061). Ü3 Obvestila POHOD OD ŽELINA DO VOJSKEGA - v spomin na prenos več kot sto ranjencev od Cerknega do Črnomlja leta 1944 - bo potekal 29. avgusta. Zbirališče in odhod sta predvidena ob 7. uri, prihod na Vojsko ob 16. uri, po slovesnosti bo povratek z avtobusi v smeri Idrije in Želina; informacije, vpis in zavarovanje na tel. 348-5298655. SPDG priredi 20. septembra avtobusni izlet na Koroško z ogledom soteske Gar-nitzen pri Modrinji vasi (Moederndorf) pri Šmohorju. Pohod skozi sotesko po urejeni in opremljeni poti traja okrog tri ure, okrog dve uri pa je potrebnih za po-vratek na izhodišče. Priporoča se planinska oprema, zlasti pa primerna obutev. Avtobus bo odpeljal ob 6.30 iz Gorice, povratek okrog 20. ure; informacije in prijave na tel. 0481-882079 (Vlado) v opoldanskem času ter 20. avgusta od 19. do 20. ure na sedežu društva. DRŽAVNA KNJIŽNICA v ul. Mameli v Gorici bo do 22. avgusta zaprta. Možni bosta le izposoja in vrnitev knjig med 10. uro in 12.30. KMEČKA ZVEZA sporoča, da bo njen goriški urad zaprt zaradi dopusta do 21. avgusta. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL obvešča, da je odprta od 8. do 16. ure. Za dopust bo zaprta od 17. do 28. avgusta. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo v avgustu anagrafski, davčni urad in tajništvo zaprti popoldne. OBČINA GORICA obvešča, da bodo v avgustu vsi uradi odprti samo v jutranjih urah med 8.45 in 12. uro, razen urada za elektronske osebne izkaznice, ki bo odprt ob ponedeljkih med 15.15 in 17. uro ter urada za decentralizacijo, ki bo odprt ob ponedeljkih in sredah med 9.30 in 12.30; uradi v centru Lenassi bodo odprti od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro, uradi v večnamenskem centru v ul. Baia-monti pa ob ponedeljkih in sredah med 9. in 11. uro; okence za slovensko in furlansko manjšino bo odprto samo ob ponedeljkih med 9. in 12. uro; ob sobotah bo deloval urad za najavo rojstev in smrti pri anagrafskem uradu kot običajno med. 9. in 11. uro. URAD ICI goriške občine je odprt ob ponedeljkih in sredah med 8.45 in 12. uro ter med 16.30-17.30. URAD MLADINSKEGA DOMA bo zaprt zaradi dopusta do 21. avgusta; informacije na tel. 0481-536455. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da so uradi v Gorici zaprti do danes, 14. avgusta. 11. USTVARJALNA DELAVNICA ZSKD v Mladinskem hotelu v Pliskovici se prične v nedeljo, 23. avgusta, ob 17. uri (ne ob 15.30) in zaključi v petek, 28. avgusta, ob 17. uri. Udeleženci pridejo in odidejo v spremstvu staršev; informacije nudi ZSKD na korzu Verdi 51 int., tel. 0481-531495, faks 0481-550004, gorica@zskd.org, www.zskd.eu. OK VAL IN ZSŠDI prirejata od 24. do 28. avgusta v telovadnici v Štandrežu in od 31. avgusta do 4. septembra v telovadnici v Doberdobu odbojkarski kamp za deklice in dečke od 6. do 12. leta starosti. V Štandrežu bo potekal med 15. in 19. uro, v Doberdobu pa med 7.45 in 13. uro (brez kosila). Kamp bo vodil odbojkarski trener Leon Hrovat. Društvo bo poskrbelo za prevoz iz sosednjih občin; informacije in vpisovanje na tel. 328-1511463 (Ingrid) ali 393-2350925 (Sandro v večernih urah). PRAZNIK SV. ROKA V PODTURNU poteka do 16. avgusta vsak dan od 20.30 dalje. SKRIVNOSTI USPEŠNEGA NASTOPANJA V JAVNOSTI je dvodnevna delavnica, ki ponuja uporabne, v praksi potrjene pristope za uspešno javno nasto- panje. Program je namenjen vodjem oddelkov, organizacij, ustanov, poslovodnim delavcem, zaposlenim v oddelkih za trženje in odnose z javnostmi, samostojnim podjetnikom in vsem, ki pogosto nastopajo ali se pojavljajo v javnosti. Delavnico v organizaciji Slov.I.K.a bo vodila Anita Mirjanič iz Ljubljane. Potekala bo 4. septembra (od 14. do 18. ure) in 5. septembra (od 9. do 13. ure) na Slov.I.K.u v Gorici; informacije na sedežu Slov.I.K.a na korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481530412, e-pošta info@slovik.org). GLASBENA MATICA GORICA obvešča, da bodo uradi zaprti do petka, 28. avgusta. Izjema bo samo petek, 21. avgusta, v jutranjih urah, ko bodo sprejemali vpise za poletno delavnico, ki bo potekala v Doberdobu od 24. do 28. avgusta za otroke od 6. do 11. leta starosti. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo društveni sedež na korzu Verdi 51 zaprt do 31. avgusta. URADI ATER na korzu Italia 116 v Gorici bodo do danes, 14. avgusta zaprti. ZSŠDI obvešča, da bo goriški urad zaprt do danes, 14. avgusta. Pogrebi DANES V KRMINU: 13.30, Sergio Ug-geri iz splošne bolnišnice v Gorici v stolnico Sv. Adalberta in na glavno pokopališče. DANES V ROMANSU: 15.50, Giovanni Franco (z doma) v cerkev in na pokopališče. DANES V ZAGRAJU: 14.00, Miguela Martinez iz splošne bolnišnice v Gorici v cerkev Sv. Martina in nato v Trst za upepelitev. 1 6 Petek, 14. avgusta 2009 PRIREDITVE / LJUBLJANA - Med 21 in 29. avgustom Mladi levi dvanajstič Festival ostaja multidisciplinaren, vendar bo letošnje težišče na gledališču - Ob predstavah tudi širše kulturne angažirane akcije Konec avgusta je v Ljubljani že tradicionalno rezerviran za mednarodni festival Mladi levi. Direktorica zavoda Bunker in vodja festivala Nevenka Koprivšek je na včerajšnji novinarski konferenci dejala, da 12. izdaja festivala med 21. in 29. avgustom prinaša tako priznana imena kot tudi mlade upe. Po besedah Koprivškove Mladi levi ostajajo multidiscipli-narni, toda vseeno je letošnje težišče bolj kot prejšnja leta na gledališču, ki pridobiva nov elan ter se vrača k njegovemu bistvu - igralcu. Mladih levov, kot običajno, ne bodo krojile le predstave, temveč tudi širše kulturne angažirane akcije, kot je denimo Moja ulica. Najprej nekaj o letošnjih predstavah. V njihovem ospredju bo stiska posameznikov, ki se vsak na svoj način spopadajo z eno največjih socialnih kriz sodobnega sveta. Toda kljub temu, da prihodnost ni rožnata, še vedno ostaja prostor za veselje, ponos, dostojanstvo in humor. Čast otvoritvene predstave bo pripadla avstrijsko-francoskemu umetniškemu kolektivu Superamas s projektom Empire. Umetniki bodo preizpraševali moč politike in moč medijev. Na festival, denimo, prihaja tudi latvijska predstava Sonja mladega režiserja Alvisa Hermanisa. Predstava, ki je latvijskega režiserja izstrelila na evropski gledališki zemljevid, te-matizira spremembe, ki se ženski srednjih let zgodijo, ko prejme anonimno ljubezensko pismo. Mnogi gledalci in kritiki Sonjo že uvrščajo med antologijske predstave. Koprivškova je posebej omenila še predstavo madžarskega filmskega režiserja Kornela Mundrucza Frankenstein -project, ki je nastala v sodelovanju s scenaristko Yvette Biro. Predstava o ljudeh na robu bo potekala v zabojnikih na parkirišču pred Staro mestno elektrarno, kjer bo sicer na sporedu večina predstav. Med slovenskimi umetniki velja omeniti tudi predstave v okviru že znanega projekta Via negativa - z lastnimi performansi se bodo predstavili Grega Zorc, Katarina Stegnar in Boris Kadin. Ljubljansko premiero bo doživela tudi predstava po besedilu Maje Pelevic v izvedbi Betontanca in v režiji Matjaža Pograjca z naslovom Možda smo mi Miki Maus. Ustvarjalci se bodo posvetili zamrznjenim trenutkom življenja in strahu pred minljivostjo. Ob predstavah, vsega jih bo 12, in koncertu, tokrat ženskega pevskega zbora Kombinat, se na festivalu obetajo še delavnice did-žejanja z Borko in Baktom, delavnica potiska majic, za najmlajše bo Moderna galerija pripravila spoznavanje s »kvartom«, ki ima vse možnosti, da bi postal umetniška četrt. Stara mestna elektrarna, Kinodvor, Metelkova, Kinoteka in nekatere druge institucije si želijo, da bi soseska zaživela, da bi jo oblikovali tudi prebivalci. Na to temo bo potekala okrogla miza, medtem ko bo projekt Moja ulica obsegal Ulično borzo in Prostorož09, instalacijo, ki bo oživila Slomškovo ulico. Gre za še en poskus vnašanja novih vsebin v javne prostore, ki v Ljubljani prepogosto ostajajo neizkoriščeni, v senci. Ulična borza temelji na podlagi neposrednih menjav in brez denarja. Vabljeni so vsi, ki bi svoje znanje radi delili. Doslej so se prijavili ljudje s kar najbolj raznolikimi veščinami: od peke slavnostnih tort, masaž do davčnega svetovanja. Tudi tako bo organizator festivala, zavod Bunker, dokazoval, da solidarnost ni le votla beseda minulih časov. (STA) IZOLA Peti festival oboe in fagota Izola bo do 22. avgusta gostila peti mednarodni festival oboe in fagota - OFF Izola 2009. Festival, ki se je začel včeraj, poteka na osnovni šoli Dante Alighieri v obliki delavnic, individualnega in komornega pouka ter razstav instrumentov in notnega materiala. Ponudil bo tudi šest brezplačnih koncertov, so sporočili organizatorji. V okviru festivala se bo zvrstilo šest koncertov - štirje v Izoli in dva v Postojni. Prvi koncert z naslovom »Take off«, na katerem bodo nastopili docenti, bo 15. avgusta ob 20.30 v Manziolijevi palači v Izoli. Udeleženci pa bodo nastopili na zaključnem koncertu, ki bo v soboto, 22. avgusta, ob 17.30 na istm prizorišču. Festivala se bo, kot so sporočili organizatorji, udeležilo več kot 50 glasbenikov iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Makedonije, Avstrije, Grčije, Portugalske, Italije, Madžarske in Izraela. Med drugim bodo sodelovali oboisti Clara Dent in Irmgard Anderl-Krajter iz Avstrije, Guy Porat iz Izraela in Maja Kojc iz Slovenije, fagotisti Bence Boganyi z Madžarske, Robert Busc-hek iz Avstrije, Žarko Perišic s Hrvaške in Zoran Mi-tev iz Slovenije. Festivala se bosta udeležila tudi pianist, čembalist in organist Luca Ferrini iz Italije ter slovenski skladatelj in dirigent Nenad Firšt, piše na spletni strani festivala. (STA) GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Trg Hortis Danes, 14. avgusta ob 21.00 / Gledališka skupina Teatro Incontro bo podala delo »Sarto per signora«. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Veliki trg Danes, 14. avgusta ob 21.00 / Koncert: Dari. Jutri, 15. avgusta ob 21.00 / Koncert: Lelio Lutazzi, Overfunk and friends. STARE MILJE Jutri, 15. avgusta ob 21.00, / Veliki šmaren v glasbi - koncert za glas, saksofon in klavir: Ennio Ficiur, Walter Geromet in Luigi Palombi. PRISTANIŠČE SAN ROCCO (MILJE) Kongresna dvorana V soboto, 22. avgusta ob 21.00, / Velika komorna glasba: poklon Haydnu in Mendelssohnu. Dirigent: Romolo Ges-si. REPENTABOR V cerkvi Danes, 14. avgusta ob 21.00 bo v okviru mednarodnega glasbenega festivala Med zvoki krajev s celovečernim koncertom nastopil kitarist Gabriele Curciotti. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA ■ Festival Ljubljana 09 V ponedeljek, 17. avgusta ob 20.00, Atrij Uršulinskega samostana / Came-rata Lysy. Alberto Lysy - violina, Pineiro Nagy - kitara, Mikro Duo (Pedro Luis, Miguel Vieira da Silva) - kitara. V torek, 18. avgusta ob 20.00, Križanke / Vlado Kreslin z gosti. V sredo, 19. avgusta ob 20.30, Križanke / Asimetrías, Andrés Marin's in flamenco balet. V četrtek, 20. avgusta ob 20.00, Cankarjev dom / Londonski simfonični orkester. Dirigent: Valerij Gergijev. V ponedeljek, 24., v torek, 25. in v sredo, 26. avgusta ob 20.00, Cankarjev dom / Akademski državni Bolšoj teater iz Rusije, Peter Iljič Čajkovski: Jev-genij Onjegin, opera. Dirigent: Aleksander Vedernikov. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Palača Gopčevic: na ogled je razstava z naslovom Fulvio Tomizza »Destino di frontiera« (Obmejna usoda). Odprta bo do 15. septembra in sicer vsak dan od 9.00 do 19.00 in brez vstopnine. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. MILJE Občinska umetnostna dvorana Giuseppe Negrisin, Trg Marconi 1: do 18. avgusta je na ogled antološka razstava Silvia Pecchiarija. OPČINE Atelier Dom Art (Dunajska cesta 17/A): do septembra, bo na ogled razstava Vivjane Kljun pod naslovom »Prepovedane stolice«. REPEN Kraška hiša: do 23. avgusta bo na ogled fotografska razstava Zdenka Vogriča »Bila so Brda ...«. Ob priliki razstave bo na ogled tudi originalna goriška ljudska noša iz fundusa Odseka za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu. Odprto ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. NABREŽINA Kavarna Gruden: do oktobra, bo na ogled razstava »Umetniške fotografije o Barkolani« Miloša Zidariča. Urnik ogleda v času odprtja Kavarne. SKD Igo Gruden, do 16. avgusta v veliki dvorani: razstava kmečkega orodja za vinarstvo »Iz vinograda v klet«; v dvorani Sergija Radoviča: razstava šahovnic iz vsega sveta (iz zbirke Dušana Kalca), v drugem nadstropju: likovna razstava Vladimirja Klanjščka. Urniki ogleda: vsak dan od 18.00 do 22.00, v petek in nedeljo tudi od 10.00 do 12.00. GORICA Galerija Kulturnega doma: do 31. avgusta bo na ogled razstava »Sonce miru 2009«, ki je letos posvečena afriškim in brazilskim otrokom iz favelas Ria de Janeira. Na razstavi sodelujejo tudi trije afriški likovni umetniki: Ade, Mikà in Mali. Možnost ogleda od ponedeljka do petka od 10.00 do 13.00. V palači Attems Petzenstein (Trg de Amicis 2): do 6. septembra, bo na ogled razstava pod naslovom »L'atelier degli oscar. I costumi della sartoria Ti-relli per il grande cinema«. Urnik: od torka do nedelje med 9.00 in 19.00. KRMIN V muzeju Teritorija v palači Locatel- li, do 16. avgusta razstavljata Danilo Jej-čič in Franc Dugo pod naslovom »Di-vergenti affinità«. Odprto od četrtka do sobote med 17. in 20. uro, ob nedeljah med 10.30 in 12.30 ter med 17. in 20. uro. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. VIDEM Občinski muzeji na gradu: do 23. avgusta bo na ogled znamenito Tiepolo-vo delo »Consiliun in arena«. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. STRUNJAN Galerija Talasa Term Krka: do 7. oktobra se z akrili na platnu predstavlja slikar Miran Kordež. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. DIVAČA V prostorih knjižnice bo do 24. avgusta razstava »Življenje med nebom in zemljo«. Razstava predstavlja sedem območij Natura 2000, ki so bila razglašena zaradi ohranjanja ogroženih vrst ptic in je nastala v okviru Natura Primorske (PPS Interreg IIIA Slovenija - Italija 2000-2006). TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Stolp na vratih: do 23. septembra je na ogled slikarska razstava oljnih slik avtorice Margarete Selene. Odprto ob sobotah in nedeljah ter praznikih od 12.00 do 18.00. AJDOVŠČINA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obno- vljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Paviljon poslovnega centra HIT (Del-pinova 7a): do 1. septembra je na ogled razstava slik Nataše Gregorič. Odprto vsak dan med 10. in 19. uro. LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. IDRIJA Grad Gewerkenegg: do 30. avgusta bo na ogled razstava Milene Gregorčič »Spomini, grafike z idrijsko čipko«. CERKNO Cerkljanski muzej: do 23. avgusta - razstava čipk cerkljanske klekljarske sekcije Marjetica. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Slovenski etnografski muzej (Metelkova 2): do 18. oktobra bosta na ogled gostujoči razstavi iz Finske, prva »Ma-rimekko« je več kot pol stoletna uspešna zgodba finskih tekstilij in mode svetovnih razsežnosti, druga »Trije pogledi na Sever« je fotografska pripoved antropologa, pohodnikov, popotnikov in romantika o nordijskih prostranstvih, kjer živijo Samiji. Ljubljanski grad, Galerija »S«: do 14. oktobra, bo na ogled fotografska razstava »Glasbeni svet 60., ujet v objektiv« ob 90-letnici fotoreporterja Edi-ja Šelhausa. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: kulturno zgodovinska dediščina, odprto vsak dan do 15. oktobra od 9.00 do 16.00. GLASBA w Petek, 14. avgusta 2009 1 "J Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu APrimorski ~ dnevnik JADRANJE - Mladinsko EP na Blatnem jezeru Simona in Jaša ločita dve točki od 3. mesta Včeraj šesta in dvakrat četrta - Vodita svetovna mladinska prvaka Bouvet in Mion TENIS - Mednarodni turnir ITF v Pesaru Paola Cigui brez polfinala Sedaj po Sloveniji PLAVANJE - Mladinsko DP v Rimu Rok Zaccaria ni dosegel cilja Čupina jadralca Simon in Jaš sta edina »azzurra«, ki sta se uvrstila v zlato skupino. Bratranca Dubbini sta se uvrstila v srebrno skupino, saj sta drugi dan kvalifikacij odstopila OLIMPIZEM Na OI 2012 v Londonu tudi ženski boks BERLIN - Izvršni odbor Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) je včeraj uradno uvrstil ženski boks v program olimpijskih iger v Londonu leta 2012. Ker MOK ne želi povečati števila športnikov na OI, bo morala mednarodna boksarska zveza izključiti nekatere kategorije moškega boksa. Izvršni odbor MOK je obenem na včerajšnjem zasedanju odločil, da se bosta golf in ragbi vrnila v olimpijski program leta 2016. Dokončna odločitev o tem bo padla oktobra, ko bodo izbrali tudi prireditelja poletnih olimpijskih iger leta 2016. Kandidati so Madrid, Rio de Janeiro, Tokyo in Chicago. VUJAČIČ - Slovenski košarkar Saša Vujačič se po dolgem okrevanju spet vrača. V ponedeljek se bo pridružil pripravam slovenske reprezentance. Košarkar Lakersov je zaradi bolečin v kolenu izpustil večino bazičnih priprav na Rogli in v Kranjski Gori. Slovensko reprezentanco konec tedna čakata pripravljalni tekmi s Hrvaško. Jutri ob 21.15 bo dvoboj v Poreču, v nedeljo ob 20. uri pa v Pazinu. KOZMUS BREZ TEKMECEV - Na atletskem SP v Berlinu ne bo Kodžija Morofušija, olimpijskega prvaka v metu kladiva iz Aten 2004 in bronastega v Pekingu (po diskvalifikaciji Belorusov Vadima Devja-tovskega in Ivana Tihona na OI 2008). 34-letni Japonec še ni okreval po poškodbi hrbta. ROKAVA KOPER - Slovenski vaterpolski prvak Rokava Koper bo v skupini C lige prvakov igral z Bri-xio Leonesso iz Brescie, nemškim Spandauom 04, romunsko Oradeo in skopskim Rabotničkim. Tekme te skupine bo od 9. do 11. oktobra gostil Berlin. ITALIJAN ZLAT - Italijanski strelec Francesco DAniello (190/146) je osvojil zlato kolajno v dvojnem trapu na svetovnem prvenstvu s puško šibrenico na Prager-skem. Za njim se je uvrstil Američan Jeffrey Holguin (186/144), tretji pa je bil Kitajec Nan Wang (186/144). TENNIS - Na turnirju v Cin-cinnatiju je Flavia Penetta v osmini finala premagala Venus Williams s 7:6 in 6:4. TROFEJA TIM - Danes zvečer v Pescari: Inter, Juventus in Milan (20.30 po Canale 5). Čupina jadralca Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti sta četrti dan regat na mladinskem evropskem prvenstvu na Blatnem jezeru zaključila na skupnem četrtem mestu, za tretjeuvrščeno grško posadko Stavru/Papadopoulos pa zaostajata dve točki. Izkupiček prvega dne finalnih regat v zlati skupini je bil torej pozitiven. Varovanca trenerja Matjaža Anto-naza sta včeraj v zlati skupini, v katero se je uvrstilo 31 najboljših posadk, opravila tri plove. Organizatorji so sicer napovedali samo dve regati, a so naposled zaradi današnjega napovedanega brezvetrja izpeljali še eno. Simon in Jaš sta bila šesta, dvakrat pa četrta. V prvem plovu sta vodila, nato pa sta končala na 6. mestu. V zadnji regati sta prav tako bila prva, nato pa sta zaradi dežja in vetra, ki je obračal, zaostala za najboljšimi. Drugo regato pa sta začela manj prepričljivo, nato pa sta nadoknadila do četrtega mesta. Posadke v zlati skupini so včeraj jadrale v težkih pogojih. Vetra je bilo sicer manj, tekmovalce pa je motil dež. Po prvem dnevu finalnega dela prvenstva vodita Francoza Bouvet/Mion, ki sta v Grčiji na mladinskem SP osvojila prvo mesto, druga pa je nemška dvojica Gerz/Bolduan, ki sta bila v Grčiji 2. Slovenska posadka Mikulin/Prinčič je deveta. Danes in jutri bodo v zlati skupini nadaljevali regate finalnega dela, v nedeljo pa čaka najboljših deset posadk regata za kolajne »Medal race«. RIM - Rok Zaccaria, slovenski plavalec iz Devina, je včeraj zaključil svoje nastope na mladinskem DP z nastopom v svoji paradni disciplini -200 m delfin. Zadnji dan tekmovanja v 50-metr-skem bazenu pa ni izpolnil zastavljenega cilja, saj mu uvrstitev v finale ni uspela. Razdaljo je preplaval v času 2:05,11 in med kadeti (letnika 1989 in 1990) pristal na 13. mestu. Rok je bil tokrat v Rimu skoraj dve sekundi počasnejši kot konec maja na absolutnem DP v Pescari, kjer je dosegel čas 2:03,72. »Ne razlagam si svojega neprepričljivega nastopa. Eno bo,« je pojasnil razočarani 20-letnik, sicer član tržiške Adrie. Med kadeti je zmagal Gabriele Landini (Fiorenti-na nuoto), letnik 1990 s časom 2:01,33. Zadnje mesto v finalu si je priboril Filosi s časom 2:03,59. Rok bi za uvrstitev v finale torej moral plavati v kvalifikacijah še hitreje od svojega osebnega rekorda. Ob koncu mladinskega DP je bil Rok vsekakor zadovoljen, ker je izboljšal osebna rekorda na 100 m hrbtno (58,95) in na 50 m delfin (25,45). Sedaj si bo slovenski plavalec, ki se je letos izključno predal plavanju, stavno sem celotno tekmo izpeljal sla- privoščil nekaj počitka. DALJINSKO PLAVANJE - V Benetkah peti Luki Zidariču so nagajale meduze □ obvesti PESARO - Teniški igralki Paoli Cigui ni uspela uvrstitev v polfinale. Na mednarodnem turnirju ITF v Pesaru z nagradnim skladom 10.000 dolarjev je v četrtfinalu izgubila proti Italijanki An-ni Remondina s 7:5 in 7:5. »Igrala sem dobro, a je bila nasprotnica boljša. Tekma je bila zelo izenačena: v prvem nizu sem povedla s 4:1 in 5:4, a je naposled ona zaključila niz v svojo korist. V drugem nizu pa je Anna prevzela vajeti igre in povedla s 4:1. Z boljšo igro sem izenačila pri 5:5, a je bila v zelo izenačeni končnici boljša nasprotnica in slavila zmago,« je po tekmi povedala Pao-la, ki je bila s svojo igro vsekakor zadovoljna. Na glavnem turnirju je bila gajevka, ki je ta teden na 426. mestu, druga nosilka. Remondina, letnik 1989, je tačas na 526. mestu na svetovni lestvici. Zaradi viroze (mononukleoze) je bila dalj časa bila odsotna z igrišč, a vsekakor sodi med najboljše italijanske teniške igralke. Junija 2008 je dosegla svojo najboljšo uvrstitev na lestvici WTA, in sicer 395. mesto. Teniška igralka padriško-gropaj-ske Gaje Paola Cigui bo sedaj dva dni počivala, nato pa jo čakata mednarodna turnirja v Sloveniji. Konec avgusta bo nastopila v Velenju (nagradni sklad 10.000 dolarjev), nato pa v Mariboru (nagradni sklad 25.000 dolarjev). Če ne bo odpovedi, bo v Veljenju 3. nosilka. Prejšnji konec tedna je slovenski plavalec Luka Zidarič, član tržaškega kluba Rari Nantes, nastopil na etapi italijanskega pokala v daljinskem plavanju v Benetkah. Za maturanta geometrske smeri na zavodu Žige Zoisa v Trstu je bila to prva tekma v morju, saj je zaradi viroze (mononu-kleoza) začel s treningi šele pred tremi tedni. Absolutno je bil Luka šesti: boj za prva mesta je prepustil ostalim, saj zaradi dolgega okrevanja še nima dobre vzdržljivosti. Plavalci so morali preplavalti morsko miljo, torej 1850 m. Zaradi oblačnosti je bil Luka prepričan, da v morju ne bo meduz, ki navadno mo- tijo plavalce v tistem predelu zaliva, a se je naposled uštel. Po 200 metrih jih je že otipaval: »Dotikal sem se jih z rokama, nogama, z vratom, prsmi in celo na ustnicah me je ob koncu tekme vse žgalo,« je pojasnil Luka. Letošnja sezona daljinskega plavanja se bo kmalu zaključila. Zaradi viroze je Luki spodletela višja uvrstitev na državni lestvicah. Boljše rezultate želi osvojiti naslednje leto. Pred zaključkom sezone se bo udeležil še tekme na Tridentinskem: v jezeru v kraju Caldonazzo bo tekmoval na razdalji 4 km, mogoče pa se bo udeležil še kake tekme v Sloveniji ali na Hrvaškem. AŠD SOKOL pod pokroviteljstvom ZSSDI organizira na odprtem igrišču v Nabrežini naslednje poletne priprave v košarki: Letniki 1998, 1999 in 2000 od ponedeljka 31. avgusta do sobote 5. septembra 2009 od 17.30 do 19. ure. Letniki 1996 in 1997 od ponedeljka 31. avgusta do sobote 5. septembra 2009 od 8. do 12. in 30. Urnike nadaljnih treningov bomo javili na pripravah. V primeru slabega vremena bodo treningi v nabrežinski telovadnici. ŠPORTNA ŠOLA POLET/KONTOVEL obvešča, da se bodo treningi ekipe U13 (letniki '97 in '98) pričeli v ponedeljek, 17. 8. ob 18. uri na odprtem igrišču na Kontovelu. Urnik treningov je sledeč: od ponedeljka do petka, od 18.00 do 19.30 (Kontovel). V ponedeljek, 24. 8. pa se bo pričel brezplačni tečaj minibasketa za dečke in deklice letnikov '99, '00, '01 na odprtem igrišču na Kontovelu. Urnik: od ponedeljka do petka, od 17.00 do 18.00. Info: 338/5889958 (Andrej) in 340/4685153 (Erik). NOGOMET - Tradicionalna prijateljska tekma v Križu med Vesno in Triestino Že pravi vaški praznik Tržaški B-ligaš je slavil zmago z 9:0 - Štirje zadetki Della Rocce - Številno občinstvo - Vesna bi zaslužila vsaj častni zadetek Vesna - Triestina 0:9 (0:5) STRELCI: Della Rocca 4, Stankovič; Volpe 3, Godeas. VESNA: Sorci, Cheber, Spadaro, De-bernardi, Bertocchi, Drassich, Donda, Gu-lič, Ronci, Malo, Monte. V 2. polčasu so vstopili: Dovier, Čupovič, Degrassi, Salice, Guida, Giorgi, Carli in Pečar. Trener: Ve-neziano. TRIESTINA: Agazzi, Nef, Cottafava, Magliochetti, Crovetto, Gissi, Šedivec, Cossu, Della Rocca, Stankovič, Twestini. V 2. polčasu so vstopili: Dei, Audel, Brosco, Olivotto, Hottor, Sabato, Siligardi, Figoli, Godeas, Tabbiani, McCormack, Volpe, D'Ambrosio, Kolcak. Trener: Gotti. SODNIK: Bagatin; GLEDALCEV: 700. Predprvenstvena prijateljska tekma med Vesno in Triestino je postala že tradicija, če ne celo pravi vaški praznik, tako da sta se ekipi včeraj pomerili že desetič. Prejšnja leta se je Vesna velikokrat pošteno upirala bolj renomiranim nasprotnikom, tokrat pa je bila kriška enajsterica povsem brez moči. Tržačani, ki igrajo v drugi ligi, Člansko ekipo Vesne in Triestino so na sredino igrišča pospremili mladi cicibani kriškega kluba KROMA so gol Vesne, ki bo nastopala v promocijski ligi, napolnili s kar devetimi žogami, a domača enajsterica bi si po prikazani igri vsekakor zaslužila vsaj častni gol. Vesna je imela kar hude težave v obrambi, kar je tudi povsem razumljivo, saj so Križani šele začeli trenirati, medtem ko bo Triestina čez osem dni že pričela prvenstvo. Obratno so bili varovanci trenerja Roberta Veneziana dokaj nevarni v napadu, kjer sta bila zlasti razpoložena Drassich na desnem pasu in senegalski napadalec Malo, ki je s svojo hitrostjo bil trd oreh tudi za prekaljenega branilca Cottafavovega kova. Na sredini igrišča je dokaj uspešno poskušal zaustavljati hitrejše goste Gulič, a najboljši mož na igrišču kriške enajsterice je nedvomno bil 18-letni vratar Dovier, ki je igral v drugem polčasu in začel pravi dvoboj z Godeasom. Napadalcu Triestine je kar štirikrat preprečil zadeti z izrednimi posegi, a nazadnje se je moral tudi on predati, ko je Godeas neu- branljivo preusmeril žogo proti kriškemu golu. Pri Triestini je bil v napadu res hladnokrven Della Rocca, ki je v bistvu izkoristil vsako priložnost, v drugem polčasu pa se je izkazal Volpe, ki je bil na desnem pasu nerešljiva uganka za kriško obrambo. Manj prepričljivi so bili nekateri branilci ter Stankovič in Testini, ki sta preveč grešila. A seveda je na takih tekmah pomanjkanje prave motivacije lahko odločilno. (I.F.) ■(uo '■■■ 'zdD >|euu!Dz ¡uqeso ~lp 'douos 6oq !>|sud5d!6e 'nQ8JOd ud foj>| 'DUI14.SDJ ojsfu+snpu! zp 'Djeuu d>|sü!SJAod d>|sjdzpduj "6c 'pouqosods 'díuduz sn>|z!8jd gc 'npouu a Dudo>| 9£ '(©OU8J81) oe|Dj6| !>|se|6uD pe '!í!usao|s a d>(8J Z£ 'ifuquun a o;ssuj oc 'efuDJO '83 'nuopuo"! a npaj a 8sa 93 'D>|D|UOUUD 4DAU8P 'DUjfodS d>|sud6jo PZ 'Doun^sn» J8S|Z9J |>|suDsoq ZZ '0||ADJd 'uuefod us$o|ds >|d>| ipuzods ejouu ss U8p>| od 'jda^s 02 'OA|d dz 8U|AOjnS sfuDAiqopud dz n;ojqo a 08ad|sp -91 ->I!U8A4JZ "d 'd>|su8z duj8|Ud ' 11 'VOZ A 8UD|PU| 0JS8UU OUAD|6 '01 'OZ8|8Z DZ >|DUZ !>|Sf!UU8>| '6 'Dfefl !uuDfusn>|Z! luu^SDBüOAid s J8U84 ¡U^SUJOBOU $DU 8 'l|d|8Z8p l|!>|Sd0JA80Up0l|dz a ao|sdu !>|s!uu8|d -i 'nj8| a 08s8uu !+j;8q '9 'u8ipun|/\| |zo>|s 858^ p| 'd>|8J -g '>|8QfOAp AOinUJOy -p 'íiqjs dz >|duz !>|SÍ!UU8>| c ';s!;ejdqd>| u| jd>husd3 sdu z 'nfjouu uu8>|sf86g a '!Í!QJ0 a >1040 ■ 1 :ON5ldAVN ■(ojn^v) supsjs 8A8| >iw|od !>isu0fj|04.j 6P '3Sjq 'uszsp *!4.S|| ¡uj^sDgqozDu !uu!>|OJ!S s duü4.sdj dusdj>|0 2P 'DfA83A!Z D68UAWDJ868A |8p gp '8fUDqO| nLjJA du -pp '0U06 L|!>|SU8A0|S 8QSIP8JS ZP '('3dz) io;s|oi f|8ps|d |>|snj ip '(fsjpuv) DOU8AOIS >|!up8jn !Ald 'DUH4.SDJ DUpOJOU|A 2Z 'Ziqojp !>|SADU!puD>js ¿z 'DS8Q 8ÍUDA8fUDJL|S DZ .lOJSOjd '5£ '(■QDZ) U8SJS D>|A8d D>|SU8A0|S 'D>|DdDU '.pisjsp z£ '>l!+s |U|od pausad ')|0|p0 'sd|6zdj ¡upDjn 63 'DUDg IV DOU8U|JDd DÍUDp>j9U 'j8mod D>|A8d D>|SUDÍ!|D;! LZ '(8Jo;da|ds) d|>j9J0d d6s>|sudÍ!|d;! '08A8d |>|SÍ!6|8q 53 'SfUDBz OA8ZIJ 0>|S|D;U8U0 f3 'UD|UD| DZ >|DUZ !>|SÍ!UU8>| £3 '8u6opjoa ^OJUd ¡US8p 'IÍIOUDJJ A d>j9j '[Z 'Dupsíod 'dí^soB '03 '(J81WDM) y\\z\i !>|SJDO!AS "61 'D>|3DUU DÍAIP ■£ l 'DO|U|!P4ud DSDU -9i '(qog) >|!U8qsD|6 MsfDUUDf gi 'DJ8UU D>|SU!SJAOd '^l 'D>|!USDQ D6e>|D>| ^USjdOp '31 '!f!60|04!uu !>|sj6 a 6oq ¡ugsj ■£ 'Dqznjp D>|S|D;a| D>|SUDds "i :ONAVüOQOA 6P ■ 8» Lt* 9P S* PP m £P ZP m IP 0P m 61 8£ m LÍ 9£ se m tt ££ ■ ZÍ ■ u m 0£ 61 m 8Z LZ sz PZ m ÍZ ■ ZZ IZ oz m 61 m 81 Ll 91 ■ SI ■ P\ £1 Zl ni « * ■ s f £ z I (OM) TONVZia» Slikovna križanka, vodoravno: barok, ovira, Ramin, in, ET, stena, punt, Ari, PD, H. I., drog, Tomaj, ostrilo, arena, rta, zgled, ikt, Kama, nedra, pretakanje, rt, Rada, rja, Laar, ENAL, O. D., himna, D. I., akna, Ota, pes, raritetea, Irena, Evelina, silos, Dalj, I. K.; na sliki: Dolga Krona. Križanka, vodoravno: 1. Iberia, 7. kefis, 12. korespondent, 14. ar, 15. Marley, 16. da, 17. ris, 19. Ritz, 20. pir, 21. Isle, 23. La, 24. arak, 25. Adamo, 27. Romina, 29. edikt, 31. rima, 32. kvar, 33. E. S., 35. depo, 37. oer, 38. trta, 40. Rot, 41. L. T., 42. Lenart, 44. lo, 45. parasimpatik, 48. akant, 49. Parisi. Rebus: PO pol nos OG lasje = popolno soglasje. '3A1IS32I (e 7) sngsd (ojDpd) ftepsid msuocId! = VCEW1 • JSIUdBjo pisuueu = NIlAIVd • (jJDlAl) >lW|od msuojss = dWl • s6|oa )|oj!Jd |as| 'jfjsn^l A D)|9J = VIAIVX • A80AD|8P 0ÜQSDZ DZ DAOUDJSn D)|SUD!||Dj| = 1VN3 • UDUIOJ A0pUDUqnD3|Dll0 = V1V1V - X3?ilVA01S AOdüVX moiVNV 13)INndilV9 D3A3d IXSIHWV 31N390H1 SVTO IQUIBd VXÜVXINSV? VSVN 13N03I Ü09I 3NOW3ÜOZI Tvaosavas vxaioiod 33N0)I)I3Z0 aoziAia >i3!ivanod IN5RI13H l55l50N3dd S35SUSOS xunod IXSN01S3 IHOOINVZ V)tA3d 1VJI V93Ü9 sajad (M3N ra$3d VNAvaa VN1SONAV1S imioisvN oran nsnüiiDA spsiíozidd xioavr VJÜOS ISÜd 3HSN3Z lAVNoaeo H3>SVAÜH vNrvan xsnn viusiongnd VSVN iwvíovNiisaa iwiN^iisujni IjjlggnhfVN Q3N ONQ3A 3g VÍQ>3D snra mod$ DISIN09Z NONVa avxso aisüo AOZ313Z VOIN1VXIN wtsNvrnvn isoa» Nvwoa AOONVRIfl ■nvsivHO 1V30I 'HOZA aian> isoAvn ■ozon (onissvn) MA3d 1V1I insnüA VK3Ü oniooioa ONAVnSA ONAVÜd ouzvz 30üiavi)is OXI13A ÜVOAVi VrNIUHV VAcmoa VrNV(M3N TVAIZ vowioa VJS3AZ lanaavai S3Ü0100 A30AV130 OU3SVZVZ VAONVISn wisNvrnvii 31MI OHSN3Z Q1S3H osnaavN 3NI30JI31 3rNVrVH3üd XINA3N0 Disaomad IÜ38 VOINOX 'HÜA 3rNVd313l arNssdüAvz VAWdlüd / *j5 !daibaí§9|!a u| o>|bi'jo6| ^ " :oíeí|ABJd!Jd ubjjs 6002 ejsn6Ae'i7L'>|9J9d V>INVZId>l VNAO>inS A / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 13. avgusta 2009 19 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Pesem mladih: MLPZ Vesela Pomlad 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.00 6.10 6.30 6.45 10.40 11.30 11.35 11.40 13.30 14.10 15.00 16.40 17.15 18.00 18.50 20.30 21.20 23.05 Aktualno: Euronews Nan.: Incantesimo Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije Aktualno: Unomattina Estate Nan.: 14° Distretto 17.00, 20.00, 23.00 Dnevnik 17.10, 0.35 Vremenska napoved Nan.: La signora in giallo Dnevnik in Gospodarstvo Aktualno: Verdetto finale Nad.: Il Maresciallo Rocca Nan.: Cotti e mangiati Nan.: Le sorelle McLeod Nan.: Il commissario Rex Kviz: Reazione a catena Variete: Supervarieta Film: Dear Prudence - Vacanza con delitto (krim., ZDA, '08, r. P. Schneider, i. J. Seymour, T. Cardinal) Dok.: Pianeta Terra - Le foreste sta-gionali V^ Rai Due 6.00 6.10 6.20 6.35 6.45 6.55 7.00 10.25 10.40 11.25 13.00 14.00 14.25 16.00 16.40 17.25 17.45 18.05 19.00 19.35 20.30 21.05 23.15 Aktualno: Focus Variete: Spensieratissima Dokumentarec Aktualno: Tg2 Medicina 33 Aktualno: L'avvocato risponde estate Aktualno: Quasi le sette Variete: Cartoon Flakes Nad.: Tracy & Polpetta Aktualno: Tg2 Estate Nan.: Orgoglio Dnevnik in rubrike 19.05 Nan.: 7 vite Nan.: Numb3rs Nan.: Alias Nan.: Las Vegas Nan.: Due uomini e mezzo Risanke Dnevnik - kratke in športne vesti Nan.: Piloti Nan.: Squadra speciale Lipsia 23.00 Dnevnik Film: Calendar Girls (kom., V.B., '03, r. N. Cole, i. H. Mirren, P. Wilton) Nan.: Terapia d'urgenza ^ Rai Tre 6.00 8.00 Dnevnik - Rai News 24, Il caffe di Corradino Mineo, Italia, istru-zioni per l'uso 8.05 Dok.: La Storia siamo noi 9.05 Film: I quattro del Texas (western, ZDA, '63, r. r. Aldrich, i. F. Sinatra, U. Andress) 10.55 13.000, 14.45 Aktualno: Comin- ciamo Bene Estate 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 13.05 Nad.: Terra nostra 14.00 Deželne vesti, vremenska napoved in rubrike 14.55 Dnevnik - kratke vesti 15.00 Variete: Trebisonda - Melevisione 16.30 Šport: Kolesarstvo 17.15 Nad.: Squadra Speciale Vienna 18.00 Dok.: Geo Magazine 2009 18.25 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob Moon Walk 1969/1999 20.15 Nan.: Wind at My Back 20.35 Nan.: Un posto al sole d'estate 21.05 Dnevnik 21.10 Dok.: La Grande Storia 23.10 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved Rete 4 8.30 Nan.: Mc Gyver 9.20 Nad.: Vivere 10.20 Nad.: Febbre d'amore 10.35 Nan.: Giudice Amy 11.30 17.30 Dnevnik in prometne informacije 11.40 Nan.: Doc 13.30 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 14.05 Nan.: Detective Extralarge 16.20 Film: L'oro di Napoli (kom., It., '54, r. V. De Sica, i. E. De Filippo, s. Loren) 19.35 Variete: Ieri e oggi in Tv 19.50 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan: Renegade 21.10 Nan.: Il commissario Navarro 23.20 Film: Un sacco bello (kom., It., i. C. Verdone, M. Brega) 1.15 Nočni dnevnik in Pregled tiska 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar 8.30 Dok.: Miracoli degli animali 8.40 Film: Una donna molto speciale (dram., Fr./ZDA, '96, r. N. Cassavetes, i. G. Rowlands) 9.40 22.20 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 11.00 Nan.: Distretto di polizia 8 13.00 Dnevnik, okusi, vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.45 Film: Una ragazza speciale (kom., Nem., '00, r. U. Wieland, i. S. Schutt, J. Brandrup) 16.00 0.00 Dnevnik - kratke vesti in morske informacije 16.35 Nan.: Carabinieri 7 17.35 Dnevnik - kratke vesti 18.50 Kviz: Sarabanda (v. T. Mammuca-ri) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Nogomet: Inter - Milan - Juventus, trofeja Tim 21.20 Film: Scherzi d'amore (kom., ZDA, '04, r. L. Sheldon, i. C. Lahti) 23.30 Film: Proposta indecente (dram., ZDA, '93, r. A. Lyne, i. R. Redford, D. Moore) O Italia 1 6.05 7.00 8.00 9.50 10.20 11.20 12.25 15.00 15.55 16.50 18.30 19.25 19.40 20.15 21.10 22.05 23.10 Nan.: Tre nipoti e un maggiordo-mo Nan.: Hercules 13.40, 17.25 Risanke Nan.: Young Hercules Nan.: Xena - Principessa guerriera Nan.: Baywatch Dnevnik in športne vesti Nan.: Dawson's Creek Nan.: Il mondo di Patty Nan.: The Sleepover Club Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti Nan.: Love Bugs 3 Nan.: Buona la prima! Kviz: Mercante in fiera Film: Cake - Ti amo, ti mollo... ti sposo (kom., Kan./ZDA, '05, r. N. Ganatra, i. H. Graham, D. Sutcliffe) Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Nan.: The Shield ^ Tele 4 6.00 Nan.: La grande vallata 7.30 Nan.: T. J. Hooker 7.00 8.35, 13.30, 16.45, 19.30, 23.02 Dnevnik 7.15 Nan.: The flying doctors 8.10 Aktualno: Storie tra le righe 9.30 Nan.: Don Matteo 5 12.00 Dnevnik - kratke vesti 12.05 Aktualno: Hard Trek 12.50 19.05 Aktualno: Divertiamoci... 13.15 Antichi palazzi del FVG 13.50 Variete: ...Tutti i gusti 14.30 Variete: Village 15.35 Dokumentarci o naravi 16.25 Nan.: Lassie 17.00 Risanke 20.00 Appuntamenti con i big... 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Film: Thunder 2 (pust., '87, r. L. Lu-dran, r. L. Ludman, i. M. Gregory, B. Svenson) 22.50 Variete: Qui Cortina LA 6.00 7.00 10.10 10.25 11.25 12.30 13.00 14.00 16.05 17.10 18.05 19.00 20.00 20.30 21.10 23.45 La 7 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije Aktualno: Il meglio di Omnibus Estate, sledi il meglio di Omnibus Life Estate Punto Tg, sledi Due minuti in un libro Nan.: Cuore e batticuore Nan.: Mike Hammer Dnevnik in športne vesti Nan.: Hardcastle & McCormick Nan.: Cuore d'Africa Nan.: Star Trek Dok.: La7 Doc Nan.: Due South - Due poliziotti a Chicago Nan.: Murder Call Dnevnik Variete: Niente di personale remix Resničnostni show: Vivo per mira-colo Nan.: Cold Squad (t Slovenija 1 6.55 Kultura, sledi Odmevi 7.45 Na zdravje! (pon.) 9.00 Ris. nan.: Srebrnogrivi konjič (pon.) 9.25 Žogarja - Ko igra se in ustvarja mu- larija (pon.) 9.55 Dok. film: Plezanje po ledu (pon.) 10.10 Enajsta šola (pon.) 10.35 Jasno in glasno (pon.) 11.35 Izob. serija.: To bo moj poklic (pon.) 12.25 Osmi dan (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.20 Dok. odd.: Razgaljeni (pon.) 14.15 Pogled na... (pon.) 14.25 Slovenski utrinki 15.00 Poročila 15.10 Mostovi-Hidak 15.45 Ris. nan.: Doktor Pes 16.00 18.30 Risanke 16.05 Iz popotne torbe 16.25 Otr. nan.: Čarobno drevo 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.50 0.15 Duhovni utrip 18.05 Dok. serija: Izjemne živali 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.40 Eutrinki 19.55 Hotel poldruga zvezdica 20.30 90. obletnica združitve Prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, prenos iz Beltincev 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Polnočni klub (t Slovenija 2 9.00, 2.25 Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Sedma noč osamosvojitve - Tv dnevnik 14.8.1991 Podoba podobe (pon.) Evropski magazin (pon.) Črno beli časi (pon.) Circom Regional Kuharska oddaja: Za prste obliznit (pon.) Minute za... Mostovi - Hidak (pon.) Prijatelji, ostanimo prijatelji - Oddaja Tv Koper Zlata šestdeseta Dok. serija: Uganke Svetega pisma Nad.: Vražji fant (pon.) Film: Enigma (pon.) Čez planke: Črna Gora (pon.) 6.30 7.00 8.00 13.20 13.45 14.40 15.10 15.55 16.25 16.50 17.20 17.55 18.50 20.00 20.50 21.40 23.35 Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti 14.30 Film: Skrivališča (ZDA, '73, i. I. Bergman, S. Prager) 16.05 Artevisione 16.35 Dok. odd.: Obtoženec Miloševic! 17.25 Glasb. oddaja: In orbita 18.00 Zlatko Zakladko 18.25 Pravljice Mike Make 18.35 Vremenska napoved 18.40 0.15 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.20 Športne vesti 19.25 Mlad. odd.: Fanzine 19.55 Potopisi 20.25 Zoom, mladi in film 20.55 Tv nanizanka 21.45 Avtomobilizem 22.15 Globus 22.45 Arhivski posnetki 23.30 Dokumentarec 1 Tv Primorka 8.00 Dnevnik TV Primorka 8.20 0.40 Videostrani 9.00 10.00 Novice 9.05 21.30 Mozaik (pon.) 10.05 17.20 Hrana in vino (pon.) 10.35 Videostrani z novicami vsako polno uro 18.00 Mladinska oddaja: Videofronta 18.45 Odprta tema (pon.) 19.45 Kulturni utrinek 20.00 23.00 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo in vremenska napoved 20.30 Objektiv 21.00 Razgledovanja 22.30 23.30 Vedeževanje s Cvetko 0.00 Nad.: Jelena RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro Jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena - 1. del; 10.00 Poročila; 11.15 Poletni studio D; 11.30 Za smeh in dobro voljo; 12.15 Neznani kotički Slovenije; 13.20 Primorska poje; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica - odprta knjiga; 18.00 Kulturni dogodki; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Poletni Dopoldan in pol; 10.00 Poletna popotovanja; 10.45 Zvezdni utrinki v kozarcu; 11.30 Nova številka liter. revije Fontana; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Aktualno; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Petkov zavitek; 22.30 Moj radio je lahko balon; 0.05 Nočni program. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; vremenska napoved in prometne vesti; 8.00-10.30 Dnevnik jutra; 8.05 Horoskop; 8.33 Nogometna kabala; 8.45 Govorimo o... ; 9.00 Posebnosti o ekonomiji; 9.33 Pregled dogodkov; 10.00 Predstavitev dnevnika; 10.10 Vremenska napoved, radijski seznam oddaj; 10.33-11.00 RC everywhere; 11.00-12.00 Odprti prostor; 12.10 Predstavitev dnevnika; 12.15 Sigla single; Vremenska napoved in prometne vesti; 13.00-14.00 Chiacchieradio; 13.15 Se-condo Casadei; 14.00-14.30 Prosa; 14.35 Euro notes; 14.40 Glasbeni program; 15.05 Pesem tedna; 15.10 Predstavitev dnevnika, vremenska napoved in prometne vesti; 15.30 Dogodki dneva; 16.0018.00 Ob 16-ih; 18.00 The magic bus; 19.00 Glasbeni spored; Vremenska napoved in prometne vesti; 20.00 Radio Ca-podistria zvečer; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Ameriška duša; 22.30 Posebnosti o ekonomiji; 23.00 Album charts; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.00-9.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.35 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Vedno Prvi; 11.15 Radi imamo Radio; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 20.30 90. obletnica združitve Prekmurskih Slovencev z matičnim narodom; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva; 23.30 Labirinti sveta. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevka tedna; 9.45-11.10 Val v izvidnici; 13.00 Danes do 13-IH; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.30 Centrifuga; 16.50 Vreme; 16.55 Minute za rekreacijo; 17.45 Šport; 18.00 Glasba za prave moške; 18.50 Večerni sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Stop pops 20; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Klub klubov. SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Concertino narodov; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Nevidna mesta; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.20 Likovni odmevi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Koncert; 22.05 Zborovski koncert; 23.00 Jazz; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Petek, 14. avgusta 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ÔC močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg fjlAJUUi. močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona vremenska slika 1010 1010 - 11/2oL° STOi9K/?0LoM ^ 19/V < HELSINKI . 11/1B / C K0BENHAVN 14/21 O — - .. . - MOSKVA 11/25 0 AMSTERDAM .ONDONo^ O 13/20 16/24 13/20 1 BERLIN 15/24 O (O^J OBRUSELJ o PARIZ 1B/31 LIZBONA O 24/36 MADRID O 21/351 A ženeva qy^j 15/2^ o MILAN O 22/31 LJUBLJANA O 13/2B Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. SPLIT _.Q21/32 RIM 102 .<£» V BEOGRAD o 1B/25 SKOPJE O 17/30 O SOFIJA 12/29 'v&fcž .v atent ->------~ -s,» " v Iz srednje Evrope se proti Balkanu pomika hladna atlantska fronta, ki z nestabilnostjo vpliva tudi na naše kraje, jutri se bo ponovno ustalil anticiklon s toplim in stabilnim zrakom. dolžina dneva Sonce vzide ob 6.04 in zatone ob 20.14 Dolžina dneva 14.10 r lunine mene ^ Luna vzide ob 23.51 in zatone ob 15.19 a Nad južno polovico Evrope je območje enakomernega zračnega pritiska. Hladna fronta se v bližini naših krajev pomika proti vzhodu. V višinah priteka od zahoda prehodno nekoliko bolj vlažen zrak. bioprognoza Vpliv vremena na splošno počutje ljudi bo danes obremenilen. Občutljivi ljudje bodo imeli z vremenom poveza-zane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. morje Morje je skoraj mirno, temperatura morja je 26,7 stopinje C. plimovanje Danes: ob 16.51 najvišje 27 cm. Jutri: ob 1.25 najnižje -36 cm, ob 9.13 najvišje 15 cm, ob 13.02 najnižje 7 cm, ob 18.36 najvišje 29 cm. temperature v gorah oc 500 m............23 2000 m ..........10 1000 m ..........18 2500 m............7 1500 m ..........13 2864 m............5 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu dosegel po nižinah 8, v gorah 9. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER O GRADEC 17/25 TOLMEČ O 13/24 CELOVEC O 16/25 TRBIŽ O 12/23 o 12/22 KRANJSKA G. .<51 O 15/24 S. GRADEC O TRŽIČ 16/25 CELJE 17/24 O MARIBOR 017/25 PTUJ O M. SOBOTA O 17/25 O KRANJ VIDEM O 1B/29 O PORDENON 19/2B a ČEDAD O 19/28 0 LJUBLJANA GORICA n O N. GORICA 18/26 N. MESTO 17/25 5?5LCA O POSTOJNA o O 15/24 KOČEVJE ° - o j PORTOROŽ O -- —' - -RNOMELJ 18/28 UMAG REKA 20/30 UMAG OPATIJA . ZAGREB 1B/26 O 20/29 1B/29 PAZIN O ÎNAPOVED ZA DANES Po vsej deželi bo prevladovalo spremenljivo vreme. Pojavljale se bodo plohe in nevihte, ki bodo bolj verjetne v hribih, sicer se bodo lahko pojavljale tudi ponekod po nižinah in ob morju. Proti večeru vreme naj bi bilo bolj stabilno. Na Primorskem bo delno jasno, drugod spremenljivo oblačno. Pojavljale se bodo krajevne plohe in nevihte. Najmanj jih bo na Primorskem. Zvečer bodo padavine povsod ponehale. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 18, najvišje dnevne od 22 do 26, na Primorskem do 29 stopinj C. O GRADEC 14/2B CELOVEC O 15/27 TOLMEČ O 12/2B TRBIŽ O 11/27 o 11/26 KRANJSKA G. VIDEM O 17/32 O PORDENON 1B/31 ČEDAD O 1B/31 GORICA O O N. GORICA TRZIC f ^ 14/27 O KRANJ o LJUBLJANA 16/28 POSTOJNA O 15/27 KOČEVJE O 14/26 S. GRADEC CELJE 16/2B O MARIBOR 014/27 PTUJ O M. SOBOTA 014/2B N. MESTO 16/27 O ZAGREB 17/29 O REKA 20/31 Po vsej deželi bo prevladovalo spremenljivo vreme. Pojavljale se bodo plohe in nevihte, ki bodo bolj verjetne v hribih, sicer se bodo lahko pojavljale tudi ponekod po nižinah in ob morju. Verjetne pa bodo tudi delne razjasnitve. (NAPOVED ZA JUTRf ■ \ Jutri kaže na pretežno jasno vreme, po nižinah bo soparno. V hribovitem svetu bo bolj spremenljivo in na meji s Kado-rejem se bo lahko pojavila kakšna ploha. ZDA - Predsedniške medalje svobode Obama podelil šestnajst najvišjih civilnih odlikovanj WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama je v sredo na slovesnosti v Beli hiši 16 posameznikom, ki se ponašajo s pomembnimi dosežki, podelil najvišja civilna odlikovanja - predsedniške medalje svobode. Med prejemniki odlikovanj so igralci, športniki, aktivisti, znanstveniki, humanitarni delavci in politiki. Medalje so med drugim dobili filmski igralec Sidney Poitier, borec za državljanske pravice prečastiti Joseph Lo-wery, teniška legenda Billie Jean King, upokojena vrhovna sodnica Sandra Day O'Connor in upokojeni nadškof iz Juž- noafriške republike Desmond Tutu. Medaljo je prejel tudi demokratski senator iz Massachusettsa Edward Kennedy, ki pa je bolan in je zato odlikovanje v njegovem imenu prejela hčerka Kara Kennedy. Odlikovani sta bili tudi ustanoviteljica organizacije za pomoč žrtvam raka Nancy Goodman Brinker in znanstvenica Janet Davison Rowley, ki je odkrila izvor levkemije. Obama je odlikoval tudi ustanovitelja klinike za pomoč revežem na Floridi Pe-dra Joseja Greerja, znamenitega znanstvenika Stephena Hawkinga, vojaka, zgodo- vinarja in častnega vodjo indijanskega plemena Crow Josepha Medicine Crowa (na sliki), pevko in igralko Chito Rivero, nekdanjo visoko komisarko ZN za človekove pravice ZN, Irko Mary Robinson, in finančnega revolucionarja iz Bangladeša, zaslužnega za kreditiranje ljudi z nizkimi dohodki Mohameda Junusa. Posmrtno pa je Obama odlikoval republikanskega kongresnika iz New Yorka Jacka Kempa ter aktivista za pravice gejev Harveyja Milka. Za Kempa je medaljo prejela njegova vdova Joanne Kemp, za Milka pa nečak Stuart Milk. (STA) FRANCIJA - Iz higienskih razlogov Bazen prepovedal vstop muslimanki v "burkiniju" PARIZ - Vodstvo bazena v pariškem predmestju je mladi muslimanki, ki se je želela kopati v t.i. burkiniju, kopalnem oblačilu, ki prekriva skoraj celotno telo, prepovedal vstop. Predstavniki bazena so 35-letni ženski - šlo naj bi za Francozinjo, ki se je spreobrnila v islam - julija dovolili kopanje v burkiniju. Ko pa se je tja vrnila avgusta, so se odločili, da ji zaradi pravil glede higiene v oblačilu, ki ima med drugim kapuco, ne dovolijo obiska bazena. Pravila na javnih bazenih namreč prepovedujejo plavanje v oblačilih, so v sredo poudarili odgovorni pri bazenu. Po pisanju francoskega časnika Le Parisien je muslimanka sedaj trdno odločena, da njihovo odločitev spodbija na sodišču. "Čisto preprosto, to je segregaci-ja," je dejala. "Borila se bom, da to spremenim. In če bom videla, da je ta bitka izgubljena, ne morem izključiti odhoda iz Francije," je še dejala. Parlament v Franciji, kjer živi največja muslimanska manjšina v Evropi, je sicer nedavno oblikoval posebno komisijo, ki bo šest mesecev preiskovala vprašanje nošenja še enega islamskega oblačila, ki zakriva celotno telo ženske - burke - v Franciji. Komisija zbira informacije in bo pripravila priporočila o tem, ali naj Francija sprejme ustrezno zakonodajo, ki bi prepovedovala nošenje burk. Castra ob 83. rojstnem dnevu počastili z razstavo HAVANA - V Havani so v sredo odprli razstavo 83 fotografij nekdanjega kubanskega voditelja Fidela Castra, s katero so počastili njegov 83. rojstni dan, ki ga je praznoval včeraj. Med fotografijami je tudi slika, ki jo je Castrov sin Alex posnel nedavno. Na njej je Castro videti v nepričakovano dobri kondiciji. Castrov sin, sicer profesionalni fotograf, ki se je udeležil odprtja razstave, je povedal, da je omenjeno fotografijo posnel pred približno mesecem dni in pol, medtem ko je bil njegov oče sredi razprave z drugimi sogovorniki. Na njej je videti Castra z osivelo brado, modro čepico in belo trenirko. "Zelo ponosen sem, da sodelujem pri razstavi o mojem očetu. Lahko ga je fotografirati, saj je tega navajen," je dejal Alex, ki je sicer eden redkih fotografov, pred katerih objektiv se je Castro postavil, odkar se je pred tremi leti zaradi bolezni umaknil iz političnega življenja. Nemška stranka za obnovitev Berlinskega zidu BERLIN - Satirična politična stranka v Nemčiji, kjer so se včeraj spominjali dne, ko je prebivalce Berlina za nekaj desetletij ločil Berlinski zid, je pozvala k ponovni postavitvi zidu. V stranki, ki se imenuje preprosto Stranka, menijo, da so ideji naklonjeni številni tako v vzhodnem kot v zahodnem delu nekdaj razdeljene Nemčije. "Naleteli smo na osnovno človeško potrebo - potrebo, da se ogradimo," je v torek povedal predsednik Stranke Martin Sonneborn. S ponovno gradnjo zidu bi poleg tega po njegovih besedah ustvarili okoli 80.000 delovnih mest. Gradnja bi trajala le od štiri do pet tednov, Nemčija pa bi v svetu ponovno -le 20 let po porušenju Berlinskega zidu - osvojila ugled vodilne v strokovnem znanju na področju zidov. "Mislim, da je zid ideja, ki jo lahko izvozimo," je strogo resno dejal Sonneborn. "Vidimo veliko držav, katerim bi zid resnično prišel prav. Pomislite na Belgijo. Pomislite na Nizozemsko," je še menil Sonneborn. Stranka je bil ustanovljena leta 2004, s ciljem, da na volitvah porazi tedanjega nemškega kanclerja Gerharda Schroderja, a so zbrali le 0,4 odstotka glasov. Zaradi tega tudi ne morejo sodelovati na parlamentarnih volitvah 27. septembra, kar pa jih ni ustavilo pri volilni kampanji. Za izzivalko priljubljene kanclerke Angele Merkel so izbrali mlado maroško-nemško rjavolasko, ki so jo izbrali na avdiciji. (STA)