Leto III. Maribor, četrtekv8. januarja 1920. St. 5. MMKOKKI DELAVEC Naročnina znaša: Z dostavljanjem na dom ali po pošti K 6-50 mesečno. četrtletno K 19'50. Če pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 6'—. — Inserati po dogovoru. Političen list. List izhaja vsak delavnik opoldne. Posamezna številka stane 40 vin. Uredništvo in uprava: Mariborska tiskarna (Edm. Schmidova ulica št. 4.) Telefon uredništva št. 276, uprave št. 24. Ureditev vojnega plena. LDU Beograd, 7. jan. V kratkem bo imenovana medzavezniška komisija za ureditev vojnega plena. Ta komisija bo imela tudi jugoslovenskega delegata. Sedaj se razmotriva vprašanje, ali naj se smatra vojno stanje za veljavno do 3. ali do 18. novembra 1918. jugoslovenska vlada zahteva, da se sprejme datum z dne 18. nov. 1918, ker sicer Jugoslavija ne bi dobila plena iz novih pokrajin. Konec rovarenja v Črnigori. LDU Beograd, 7. jan. »Politika« poroča iz Podgorice: Položaj v Črnigori se je zadnja dva tedna jako zboljšal. Na poziv oblasti se je podalo dosedaj 50 odpadnikov in vsak dan se javljajo drugi. V zadnjih bojih je bil njih odpor zelo slaboten; 50 so jih vjeli, 10 pa jih je bilo ranjenih in 11 mrtvih. Prebivalstvo preganja skupno z vojaštvom upornike z jako dobrim uspehom. List sklepa: Ako okoli Božiča ne bo nobenega novega upada se bo moglo reči, da je rovarenje bivšega kralja Nikite definitivno propadlo: »Preženite nam Italijane, potem v Črnigori ne bo nobenega upornika več«. Minister Kristan na povratku. LDU Dunaj, 7. jan. Pooblaščenec čehoslovaške republike dr. Fiedler je dospel sinoči iz Prage na Dunaj. Z njim je prišel tudi jugoslovenski minister Kristan, ki ostane nekaj dni na Dunaju. Madžarska delegacija v Parizu. LDU Pariz, 7. jan. »Agenzia Havas« poroča, da je madžarska mirovna delegacija dospela v Pariz in da bo stanovala v Neuvylliju. Volilna pravica čeških legi-jonarjev. LDU Praga, 7. januarja. „Česke Slovo" poroča: Legijonarji oodo imeli volilno pravico za volitve v čehoslovaški državni zbor. To se bo uredilo tako, da bo sprejeta v načrt o volitvah za državni zbor določba, po kateri bodo legijonarji, ki se nahajajo doslej v Sibiriji, tamkaj volili svoje poslance. Ti poslanci bodo imeli sedež v pražkem državnem zboru, kakor hitro se bodo povrnili v domovino. Nemčija mora izročiti 1500 vojnih krivcev. LDU Dunaj, 7. januarja. »DerNeueTag« poroča, da je antanta napravila seznamek 1500 oseb, ki jih mora Nemčija izročiti antantnemu sodnemu dyoru, Nemška vlada je Clemenceau-ju neuradno sporočila, da bo demisijonirala, ako se ji bo tak seznamek predložil. I Odbita nemška prošnja. LDU .Pariz, 7. januarja. ,,Agence Havas" poroča: Na nemško noto, ki zahteva, da se zunanjša efektivno stanje čet, ki so zasedle ozemlje določeno za ljudsko glasovanje, je bil izdan odgovor, ki javlja, da se nemške zahteve ne morejo vzeti v pretres. Zasledovanje komunistov v Ameriki. LDU Washington, 7. januarja. Policijski urad je včeraj objavil, da je bilo 2907 komunistov interniranih in izgnanih. Zasledovanja se nadaljujejo. Včeraj je bil interniran Martens, glavni pomagač sovjetskih agentov in osebni prijatelj Trockega. m i • -v* • Trocki živi. LDU Berlin, 7. januarja. »Lokalanzei-ger« poroča iz Kodanja: Litvinov izjavlja, da so vesti o umoru Trockega brez podlage. Sovjetska vlada ponudila Rumuniji mir. LDU Bukarešta, 7. januarja. Kakor poroča »Dacia«, priobčuje socijalistično časopisje baje iz zanesljivega vira, da je ruska sovjetska vlada ponudila romunski vladi mir. Sovjetska vlada je pripravljena odstopiti Romuniji Besarabijo, če se romunska vlada zaveže, da ne bo podpirala ukrajinske akcije proti boljševikom. 1 Vrhovni svet za madžarske komuniste. LDU Pariz, 7. januarja. »Agence Havas« poroča: Vsled intervencije francoske, angleške in italijanske misije v Budimpešti, je sklenil vrhovni svet, da |bo zahteval od madžarske vlade, da omili kazni obsojenih madžarskih komunistov. Clemenceau ne kandidira. LDU. Pariz, 7. januarja. Kakor soglasno poročajo listi, ministrski predsednik Clemenceau ne kandidira za predsednika republike. Vendar pa se zdi gotovo, da ga bodo na din volitev skupine zbornice in senata silile, da kandidira. Verjetno je, da Clemenceau tega ne bo odklonil. V ostalem pa pišejo listi soglasno, da bo Milerand Clemenceau-jev naslednik kot ministrski predsednik. Begunci iz Odese pridejo v Jugoslavijo. LDU. Beograd, 7. januarja. Ker je po boljševiški zmagi postala evakuacija Odese neizogibna, se je pojavilo vprašanje o oskrbi novih beguncev. Zavezniške vlade so vprašale tudi Jugoslavijo, ali ne bi mogla sprejeti del teh ruskih beguncev. Jugoslovenska vlada ni mogla odgovoriti negativno in po tem takem, bo del beguncev iz Odese našel zavetje na jugoslovenskem ozemlju. Turška ofenziva proti Grški. LDU Berlin, 7. januarja. „Deutsche All-gemeine Zeitung" poroča: Italijanska poročila pravijo, da namerava Mustafa Kemalpaša z dobro oboroženo četo 120.000 mož ofenzivno nastopiti proti grški fronti pri Aidinu. Madžarski dogodki. Iz Madžarske prihajajo vesti, ki so z ozirom na našo severno mejo največje važnosti. Dan na dan čitamo o smrtnih obsodbah in obešanju. Bivši ljudski komisarji so prišli pred sodišče nove vlade in ta postopa proti njim z vso strogostjo. Temu se skoraj ne čudimo, če slišimo, da so imeli posamezni boljševiki po 40 umorov na svoji vesti. Srd ljudstva pa se ne obrača toliko proti boljševizmu kot proti židovstvu, saj je bilo med 25 ljudskimi komisarji menda 22 židov. Zato se je zdaj ljudska nevolja obrnila proti mednarodni židovski zalegi in sliši se, da po mestih divja madžarsko prebivalstvo proti Židom in jih trumoma obeša. To maščevanje naroda je razumljivo, ako pomislimo, da so v nekaj mesecih bivši komisarji uničili madžarske pokrajine. Boljševiki in socijalisti protestirajo proti t. zv. belemu terorju, ruska sov- % jetska vlada je celo zagrozila s strogimi odredbami. Toda ti protesti dozdaj še niso imeli uspeha in na madžarskem obešajo naprej. Židje beže na vse strani, na Dunaju in po Nemški Austriji jih je toliko da so jih začeli izganjati. Židje pa bodo bežali tudi k nam, posebno na Hrvatsko ki je zanje blažena dežela — in to je za nas prvo vprašanje. Naval židovstva v Jugoslavijo bi pomenil za nas pravo narodno nesrečo, ki jo je treba z vsemi sredstvi preprečiti. Na drugi strani pa pomeni sedanji preobrat — okrepitev nacionalne in državne misli na Madžarskem. Tega se dobro zavedajo v Pragi in Bukarešti — kajti general Horthy pripravlja svojo armado, da vzame s silo nazaj slovaške in erdeljske kraje. Povsod so razširili Madžari živahno propagando in obetajo bivšim svojim narodom autonomijo in popolno svobodo. Čehi so pripravili armado, da zadrže madžarski napad, Rumuni skušajo čpozoriti antanto na to nevarnost. Pri nas so v nevarnosti Prekmurje, Baranja, Bačka in Banat. Znano je, da imajo Madžari za mejo več prijateljev nego mi — ker so imeli prej svoje grofe-diplomate — in ni izključeno, da bi v slučaju uspeha njihovi prijatelji skušali rešiti njih državo. Madžarska je bila po prevratu o-slabljena — boljševiki so jo skoraj popolnoma uničili. Toda kdor pozna njih narodni ponos in - zavest, ta ve, kako nevaren so9ed lahko postanejo, ako si opomorejo. Zato je treba opazovati to madžarsko nevarnost. Slovenci! Slovenke! Govorite povsod samo slovenski! Dr. Ljudevit Pivko: Kulturno-prosvetno delo v sokolskih društvih. Miru Sokolstvo ne pozna. V gibanju, napredovanju je naše življenje. Nikdar ne obstajamo zadovoljni ob uspehu, da bi počivali. Tako se razvija in giblje vse v Sokolstvu. Sokolska misel sama se razvija že nad pol stoletja. V program sokolskega dela stopajo polagoma in zaporedoma izpremembe, dodatki, dopolnila. Opazujte nekaj let delo v društvu, v župi, v zvezi! Oče Tyrš ni slutil našega napredka. A vendar nismo tam, kjer bi bili radi. Program se širi, zahteva več dela in novih delavcev. Delavnosti je več, delavcev je tudi več, a nikdar jih ni dovolj. V telesni vzgoji napredujemo naglo. Tisoč sokolskih strokovnjakov dovršuje reforme telesne vzgoje. Naš telovadni sestav je že neizmerno bogat, metoda preizkušana in izvrstna. Duševna vzgoja je važen del sokolskega programa sicer že od prvih početkov, a razmere v društvih in v narodu so bile pred desetletji in pred lett drugačne nego so dandanes. Nekdanji sokolski delavci so čutili po-rebo večje zavednosti v narodu. Ali je torej Preprečen atentat. Pod tem naslovom prinaša beograjska »Politika« podrobnosti o nameravanem atentatu na našega regenta. Spletke črnogorske vlade v Franciji so dosegle višek podlosti. Pristaši Nikite, ki leži na smrtni postelji, se ne strašijo niti najogabnejših sredstev v dosego svojih veleizdajalskih namenov na lastnem narodu. Pri tem uživajo najizdat-nejšo moralno in gmotno podporo Italije. Na tisoče nepobitnih dokazov govori za to, da vojaški krojji v Rimu ne izbirajo načina, s katerim bi dosegli svoje cilje, katerih prvi je razrušenje močne Jugoslavije in razkosanje našega ujedinjenega naroda. Najnovejši dokaz teh podlih naklepov je priprava za atentat na našega regenta Aleksandra. Za izvršitev tega zločina je bila izbrana temna eksistenca v osebi bivšega političnega agenta na Cetinju, začasno detektiva v službi italijanske policije v Rimu, Petra Čubrinoviča, ki je bil pred par dnevi odposlan iz Rima na Riviero, da izvrši svoj zločin nad regentom za časa njegovega bivanja v Cannesu. Francoska policija pa je bila o nameravanem atentatu pravočasno obveščena in je aretirala Čubrinoviča v trenutku, ko je stopil iz vlaka v Cannesu. Atentator je nedavno sprejel večjo vsoto denarja, da zastrupi enega naših državnikov, kar se mu pa tudi ni posrečilo. Istočasno, ko izraža italijanski ministrski predsednik željo za prijateljske odnošaje z Jugoslavijo, pošilja italijanska vlada skupno s takozvano črnogorsko vlado svojega službenega organa v Cannes, da bi umoril tam našega regenta I Politični pregled. Scialoja Davidoviču. Zastopnik ministra za zunanje stvari, ministrski predsednik Davido-vič je prejel iz Pariza od Scialoje nastopno brzojavko : Čestitke, ki mi jih je Vaša ekscelenca ljubeznivo izrazila, so me globoko ganile in sem Vam zanje iskreno hvaležen. Vaši ekscelenci in junaškemu narodu, čigar zunanjo politiko vodite, pošiljam svoje čestitke, navdahnjene z čudo, da nahajamo Sokolstvo med glavnimi narodnimi buditelji? Bilo je treba nastopati, odločno nastopati, povdarjati Slovanstvo. V tem oziru je izvršilo Sokolstvo s svojimi izleti in nastopi znaten del narodnega dela. Tudi v društvih, kjer ni bilo izobraževalnega dela v ožjem pomenu, se je vzgajalo članstvo neprenehoma v nravstvenem, demokratskem in narodnem oziru. Pri rednih telovadnih sestankih se niso urile edinole mišice. Človek, ki se pokorava ostri disciplini in se uči temeljev družabnega občevanja kot član velike organizacije, kjer je obilo odgovornosti na vsakem članu in kjer ni mesta za egoizem, je čutil na sebi tudi nehote neizprosen sokolski brus. Toda uspehi niso zadostovali. Bilo je treba sestavnosti in organizacije duševne vzgoje. Začetke kulturno-prosvetnega sestavnega dela v Sokolstvu vidimo šele po letu 1890. Dne 24. aprila 1898 pa je naložil občni zbor ČOS. društvom in župam dolžnost, da si osnujejo izobraževalne odseke in pričnejo z rednim kulturno - prosvetnim delovanjem. Jugoslovanskemu Sokolstvu je naložil Sokolski Sabor v Novem Sadu isto dolžnost. Tekom dveh desetletij je dospelo Sokolstvo tudi na polju duševne vzgoje do znamenitih uspehov, preiskusilo metodo in sredstva. Podati hočem navodila novim kulturno- {željo, da vezi, ki družijo naša dva naroda, postanejo še tesnejše. Grožnje Pribičeyiču. „Pravda* javlja: Depeša brez podpisa iz^ Zagreba preti ministru za notranje posle, Svetozarju Pribičeviču, z atentatom. Trockij umorjen. Trockij je bil pri svojem obisku fronte od vojakov umorjen. „Vossische Zeitung" poroča iz Kodanja k vesti v umoru Trockega nastopne podrobnosti: Trockij je odpotoval na ogroženi del bojne črte, kjer so vsled notranjih nemirov vojaki trumoma pričeli zapuščati strelske jarke. Skušal je z uplivno besedo dovesti vojaštvo zopet do reda. Ob tej priliki je proti poveljujočemu generalu Brusilovu rabil izraze najhujSih očitkov. General mu je precej ostro odgovarjal, nakar je Trockij, skrajno razburjen, ukazal postaviti generala k bližnjemu zidu in ga takoj ustreliti. Še preden pa so mogli vojaki izvesti to povelje je generalov po-bočnik naperil svoj samokres proti Trockemu in oddal tri strele nanj. Trockij je kmalu nato izdihnil. Dnevne vesti. Poročila se je 3. t. m. pri Šmarjeli ob Pesnici gdč. Martina Kovačič, učiteljica pri Sv. Barbari v Halozah, z veleposestnikom g. Antonom Rakuš. Mnogo sreče 1 Umrl je v Solnogradu, zadet od srčne kapi, bivši vseučiliški profesor in zadnji ministrski predsednik stare Avstrije dr. Heinrich Lammasch. Nedeljski počitek novinarjev. Po vzgledu francoskih in italijanskih tovarišev je sklenila organizacija romunskih novinarjev, da se uveljavi pri novinarskih podjetjih obvezni nedeljski počitek. Isto bo sklenila organizacija jugoslovanskih novinarjev. Jugoslovanska krona je notirala S. t. m na curiški borzi 7, v Trstu pa 14 do li šo. Sokolstvo. Občni zbor Sokola v Mariboru se vrši v soboto, dne 10. t. m. ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma. Članstvo se vabi na polnoštevilno udeležbo I Izvoz lesa v Trst. Ravnateljstvo državnih železnic v Trstu brzojavlja obratnemu ravnateljstvu južne železnice v Ljubljani, da se sprejemajo lesne pošiljatve za Trst, staro luko, le pod pogojem, ako so vozni listi žigosani od uprave javnih skladišč v Trstu, da ni proti poSiljatvi nobenih zadržkov. prosvetnim delavcem v sokolskih druStvih, prijateljem narodne vzgoje pa odkriti, kako in po katerih načelih se vrši v sokolskih društvih kulturno-prosvetno delo. Ta navodila odgovarjajo sklepom Sokolskega Sabora SHS v Novem Sadu (1919). V njih so združeni trije glavni rezultati predavateljske prakse v društvih in župnih organizacijah zlasti češkega sokolstva. * * * Vsako sokolsko društvo ima poleg odbora, ki upravlja društvo, vsi poleg prednjafikega zbora, ki vzgaja članstvo v telesnem oziru, še kulturno-prosvetni odsek. 1. Kulturno-prosvetni odsek ima nalogo: 1. da skrbi za duševno, nravstveno, demokratsko in narodno vzgojo članov, članic in naraščaja v smislu sokolskih načel, 2. da širi sokolske ideje in poznavanje Sokolstva v narodu. II. Kulturno-prosvetni odsek doseza svoj namen s sledečimi sredstvi: l. Predavanja prednjaškemu zboru (pred-njaška šola, tečaji, predavanja). PrednjaS* kemu zboru je poverjena vzgoja članov, članic in naraščaja na telovadišču. Njegova naloga je poučevati člane o temeljih Sokolstva, o organizaciji, o disciplini, o bratstvu, vzgajati v njih samostojnost, odločnost, ini-cijativo, značajnost in vztrajnost, smisel za lepoto. (Dalje sledi). Dvojna novoletna plača. Dogovori med odvetniki in notari ter pisarniškim osobjem glede ugotovitve najnižjih plač, so se povoljno zaključili na zborovanju društva odvetniških in notarskih uradnikov v Mariboru dne 14. decembra 1919. Dotične resolucije priobčimo na drugem mestu- Pod točko 13 teh ugovorov se izrecno glasi: ,,D voj na plača ali novoletna nagrada, kjer je bila dosedaj pogojena ali V navadi, se s tem ne tangira." Te dogovore so sprejeli brezizjemno vsi slovenski odvetniki in notarji na eni strani, ter koncipijenti ter ostalo pisarniško osobje na drugi strani Dogovori so se od obeh stranek lojalno in s precejšno popustljivostjo vršili. Tembolj smo osupnili, ko smo izvedeli par slučajev, da šef koncipijentu ter pisarnovodji za novo leto ni druzega izplačal, kot redno plačo in tudi ostalem osobju ni izplačal običajne dvojne novoletne plače. V tem vidimo kršitev gornjih dogovorov in izrabljanje naše popustljivosti. Na drugi strani pa z veseljem konštatiramo, da je večina šefov izplačala svojim nameščencem dvojno mesečno plačo v povišanih zneskih v smislu dogovorov od 14. decembra 1919 in so se pri tem odlikovali zlasti mlajši odvetniki, ki so svoje pisarne komaj otvorili. Radostno smo vzeli na znanje, da so v neki pisarni mlajšega g. odvetnika prejele strojepiske dvojno plačo, če ravno so še le pred par mesci vstopile v dotično pisarno in tega same niso pričakovale. S tem so si dotieni gg. šefi pridobili srca svojega osobja, ki jim bode s podvojeno pridnostjo in zadovoljstvom kaj rado povračalo izkazano priznanje v demokratičnem duhu. Za nas naj velja izrek: „Kedor ne dela, naj tudi ne je“ a tudi drug izrek si moramo dobro zapomniti: „Kdor hoče vse sam pojesti, ta naj tudi sam dela." Na društvo prihajajo dan za dnevom številna vprašanja po koncipijentih, pisarnovodjih in dobrih strojepiskah. Žal, da društveno vodstvo na ta vprašanja po večini ne more zadovoljivo odgovarjati, ker primanjkuje koncipijentov in ostalega uradništva in zlasti opazujemo, da ni več nikakega naraščaja. Radi tega poživljamo yse naše člane in članice, da nam prvo polovico mesca januarja (ker v drugi polovici tega mesca se bode vršilo večje zborovanje) natančno pismeno odgovore, kateri so bili deležni dvojne plače za novo leto in kateri ne, oziroma v kaki izmeri. Nadalje prosimo takojšnega obvestila od vseh onih, kojim šefi niso bili zvišali sl. prosincem 1920 plač v smislu dogovorov 14. decembra 1919, ki so od obeh strank podpisani in obvezni. Ker naše društvo razteza svoj delokrog po celem Mariborskem sodnem okrožju (vštevši vse trge in mesta Ptuj, Ljutomer, Ormož, Prekmurje, Slov. Bistrica, slovenski del Koroške itd.) prosimo tozadevnih podatkov tudi od naših tovarišev in tovarišic izven mesta Maribor, da se zamoremo pri posredovanju služb ozirati v prvi vrsti na take gg. šefe, ki s svojo konciljantnostjo in razumevanjem naših opravičenih zahtev to zaslužijo ter se bodemo z povprašanji od strani neuvidljivih gg. šefov s zastarelimi nazori še le v podredjeni vrsti zamogli baviti. Vabeč vsakega tovariša in tovarišico, ki še ni organiziran, na takojšen pristop k društvu, voščimo vsem našim članom in članicam, kakor tudi gg. šefom srečno in veselo Novo leto. Društvo odvetniških in notarskih uradnikov za Mariborsko okrožje s sedežem v Mariboru. . Veliki simfonični koncert maribotske divizijske godbe pod vodstvom g. kapelnika F. Herzoga se vrši jutri 9. t. m. v Gotzovi dvorani. Začetek ob 20. uri. Predprodaja vstopnic v papirni trgovini Zlate Brišnik, Grajska ulica in v trgovini Hoffer,- Šolska ulica. Mariborska Sokolska Župa je zaključila 6. t. m. petdnevni vaditeljski tečaj s prijateljskim poučnO-zabavnim večerom. Razen župnih vaditeljskih zborov (moškega in ženskega) se je sešlo obilo drugih članov, Sokola v mali dvorani Narodnega doma. Br. dr. Sernec je predaril obširno in zanimivo o razvoju slovanskega in slovenskega Sokolstva in podal poleg jasne slike sokolske zgodovine točno perspektivo naših bodočih nalog in uspehov. K temu predavanju je podal br. dr. Pivko nagovor o or-( ganizaciji in razvoju Mariborske Sokolske Župe, ki obsega danes 15 krepkih društev, med njimi 8 novih. Nekoliko lepih narodnih pesmi in kolo je zaključilo prijeten večer. V tečaju so predavali: br. Schaup o anatomiji, prostih vajah in skokih, Kranjc o redovnih vajah in disciplini, dr. Pivko o prireditvah in raznoterostih, Ilich o ^ajah na orodju, dr. V. Marin o spolnih boleznih, dr. Sernec o zgodovini Sokolstva. Dobrovoljci v Mariboru in okolici! Da se razgovorimo o svoji organizaciji, sklicujem sestanek dobrovoljcev na nedeljo 11. januarja ob 8. uri zvečer v Promenadno kavarno (po leg krčevinske šole). Dr. Ljudevit Pivko. Iz Koroške. „Ženska društva" se snujejo pridno po vseh večjih krajih naše Koroške. — V Pliberku se je otvorila te dni okrajna bolnišnica. — Št. Jakob v Rožu je dobil „Gledališlco društvo", ki bo uprizarjalo redno predstave. — V Grebinjskem Kloštru je neki kmet o priliki kolkovanja kron zamenjal ves svoj imetek za — avstrijske krone, in to radi tega, da mu ni bilo treba dati kolekovati. Napravil je res „jako dober kšeft“. — Velikovško okrajno glavarstvo je kaznovalo več avstrijskih agitatorjev, ki so razširjali med koroškim ljudstvom proti Jugoslaviji hujskajoče lepake. Zdravilišče za jetične na Golniku. Za invalidne vojake, ki bolehajo na jetiki oziroma okrevajo od te bolezni, ima poverjeništvo za socijalno skrbstvo na Golniku pri Tržiču na Gorenjskem na razpolago vsem modernim higijeničnim zahtevam odgovarjajoče. Na razpolago je še okoli petdeset postelj. Upravičeni reflektanti naj prosijo za sprejem ustmeno ali pismeno pri imenovanem poverjeništvu. Iz Prekmurja. Dne 15. decembra se je otvoril pri vseh poštnih uradih v Prekmurju denarni promet. — V Tišini pri Rankovcih se je otvorila poštna nabiralnica. — G..]. Vengust, poštni oficijal v Radgoni je sestavil in izdal natančen seznam prekmurskih občin, poštnih uradov z zemljevidom celega Prekmurja. Naroča se pri izdajatelju v Radgoni. Telovadba. Sokol Maribor naznanja, da se vrši telovadba starejših bratov začasno vsak pondeljek in petek ob pol 21. (pol 9.) v gimnazijski telovadnici. Telovadilo se bo sočasno s članstvom,.toda v ločenih vrstah. Začetek vaj je v petek 9. t. m. Sokolski davek. Bratom Sokolom se naznanja, da se v tem mesecu pobira „sokolski davek" v skupnem znesku pol dinarja, ali 1 K 50 v na osebo za celo leto 1919. To je sklep Jugosl. Sokolskega Saveza, a ne svojeglavnost brata blagajnika. Toliko v vednost! Slovenci, govorite slovensko! Največji greh Slovencev je bil od nekdaj ta, da so govorili, čeprav so bili morda zavedni narodnjaki raje nemško ali italijansko nego slovensko. Pri nas v Mariboru tudi rojstvo Jugoslavije ni naših ljudi izpametovalo. Tako so .še nekateri lokali, ki veljajo sicer za slovenske, v katerih pa človek ne sliši drugega nego blaženo švabščino. Najhujše je pa to, da človeku na slovenski pozdrav odzdravijo — nemško. Če se to ne spremeni, bomo prisiljeni navesti imena dotičnih lokalov. Za sedaj naj zadostuje to. Druga zbirka daril za ubožno šolsko mladino. Darovali so sledeči: Potom mestne hranilnice gg. Himmler A. 100 K, Hausmaninger Kasper ‘200 K, Nassimbeni Ubald 30 K, Šober Franc 30 K, Ihl Hugo 50 K, Suppanc Teja 100 K, Jeres Rosa 20 K, tvrdka Viljem Freund podplatej za čevlje v vrednosti čez 1200 K, gospa Ferner 200 K, trgovec Kosta Vukasinovič 50 K; znesek po 10 K: Lorger Mihael, Friedri^er in Czeike, Sliuza Edvard, Servat Makotter, Rojko Ivan, Primus Henrik, Sucher Alojzij, Nendl Ivan, Laufer Josip, Modritsch Josip, Frančiška Rapoc; lesna trgovina „Drava" 50 K; Mareš Emil 5 K, Petrovič Ivan 5 K, Schrott Jurij 5 K, Loschnig Marija 2 K; Ignac Božič je daroval 2 kompletni obleki za dečke. Skupna vsota v gotovini 6444 K. Ker pa ta znesek pri vedno dvigajočih se cenah usnja za nabavo obuvala 300 najpotrebnejšim, revnim šolskim otrokom nikakor ne zadostuje, prosi mestni šolski svet, da bi se mariborsko ob' j činstvo brez ozira na stan in narodnost usmililo ubožne šolske mladine ter darovalo denar, obleko, posebno pa obuvalo. Vsak dar, katerega vsprejema mestni šolki svet, je dobrodošel. Sokoli! V soboto vsi na občni zbor v Narodni dom! Slov. mestno gledališče. Repertoire tekočega tedna: V četrtek 8. januarja ob 19. uri „Nioba". Ab. A-17. V soboto 10. januarja ob 19. uri »Revček Andrejček«. Ab. B-18. V nedeljo 11. januarja ob po 15. uri ljudska predstava: »Brat Sokol« in >V Ljubljano jo dajmo«, ob 19. uri delavska predstava „Morala gospe Dulske". Razne vesti. Nemško barbarstvo. Vojno sodišče v Amiensu je obsodilo te dni Nemca Roberta Rocklinga, ravnatelja octovih tovaren v Karlsruhe na 10 let zapora in 10 milijonov globe, radi barbarstev, ki jih je izVršil kot komandant neke kompanije v zasedenem francoskem ozemlju. Rockling je dal povsod kamor je prišel odpeljati vse tdvarniško stroje, one ki jih ni mogel sprayiti proč, pa razstreliti in uničiti. Mnogo strojev in drugih predmetov so našli sedaj v njegovem gradu ter mu jih zaplenili. Lavine v Švici. O snežnih lavinah, ki so se vtrgale nedavno na Schiahornu poročajo iz Berna naslednje podrobnosti: Ena lavina je pridrvela do sanatorija „Dayosdorf" in hotela »Germania« ter napolnila, ne da bi pokvarila zunanjih zidov, vse notranje prostore omenjenih zgradb. V sanatoriju je bila pri tem ubita ena sestra in neka ruska • pacijentka, več oseb pa deloma težje deloma lažje ranjenih. Druga je pridrvela na židovski sanatorij ter na spodaj ležeče vile ter jih popolnoma zasula. Dva bolnika sta ostala na mestu mrtva, drugi pa so se rešili po predorih. Leto s 13 meseci. Chronos Liga na Francoskem je izdelala načrt, ki naj bi mesto sedanjih dvanajst mesecev v letu uvedel trinajst mesecev, od katerih bi štel vsak samo 28 dni. Po tem koledarju bi padali dnevi vedno na določene številke. Nekateri ta načrt jako hvalijo. Izdaja: Tiskovna zadruga. Odgovorni urednik: Fr. Voglar. Tiska Mariborska tiskarna v Mariboru. Mala oznanila. Novi čevlji št. 40 ff,KbS?