Stev. 29i.
Trst, v petek 18. oktobra 1912
Tečaj XXXVII.
IZHAJA VSAK DAN
tudi ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj.
Posamične štev. se prodajajo po 3 nvč. <6 stot.) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv, Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergn itd. Zastarele Stev. po 5 nvč. (10 stot.) OOLA8I SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po S st. mm. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 rt. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka ■»daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inaeratni oddelek uprave »Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Pia?ljivo in tozijivo v Trstu.
Glasilo političnega društva „Kdinost" za Primorsko.
„V edinosti je moč!"
NAROČNINA ZNAŠA
za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K ; na ca-
ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira.
Karoonlna u nedeljsko lzd&nj« „EDINOSTI-' «t«.n*: z« o*lo lato Kron 5*20, za pol lata Kron a BO.
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. NefranVo-vana pisma se ne »prejemajo In rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 20 (Narodni don) Izdaj siteij in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila leskama .Edinost*, vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica
Giorgio Galatti štev. 20. PoStno-hranllnilnl ratun Stev. 841-652. TELEFON St 11-57.
BRZOJflUNE VESTI.
Važno posvetovanje ministrov.
DUNAJ 17. (Kor.) Včeraj se je vršilo pod predsedstvom ministra za zunanje zadeve grofa Berchtolda več ur trgajoče posvetovanje ministrov, ki se je baviio s podrobnimi vprašanji bosenskega železniškega programa. Posvetovanja še niso zaključena.
Češke demonstracije na Dunaju.
DUNAJ 17. (Izv.) V tretjem dunajskem mestnem okraju je prišlo danes do hudih čeških demonstracij radi zatvorite šole Komenskega. Policija je nastopala neprimerno brutalno, da je poslanec Exner moral posredovati. Ko je pa poslanec Diirich povedal, da Čehi na svoj rekurz Še niso prejeli nobenega odgovora, so nemiri zopet pričeli; pri teh je policija zaprla eno osebo.
Cuvajevi dnevi Šteti.
BUDIMPEŠTA 17. (Izv.) Že večkrat smo registrirali vest, da se nagiba koncu Cuvajeva strahovlada na Hrvatskem. Sedaj pa se to potrjuje tudi v ogrskih političnih krogih, ki so baje zadovoljni, če Čuvaj gre in zasede njegovo mesto vojaški diktator.
Konstantin Nikolajević na Cetinju.
REKA 17. (Kor.) Ruski veliki knez Konstantin Nikolajevič, ki je oženjen z Mi Hco, hčerjo kralja Nikole, je prispel z Du-aaja sem, da se z ladjo društva „Ungaro-Croata* odpelje v Kotor ia od tam cdlde na Cetinje.
Cesarski kurir na Cetinju.
REKA 17. (Izv.) Cesarski kurir se je odpeljal s „Pannonio" v Kotor, da preda kralju N koli važna pisma.
Italija ni dala Črnigori posojila.
RIM 17. (Kor.) „Popolo Romano" zanika vest, da bi bil neki rimski zavod posodil Črnigori 20 milijonov, še predno je napovedala Turčiji vojno.
Volitve v dumo.
PETROGRAD 17. (Izv.) Volitve za dumo po ruskih gubernijskih mestih se nagibajo svojemu koncu. V Voronežu, Ko stromi, Kurskem in Jaroslavu, ki so jih prej zastopali na desni stoječi poslanci, so bili izvoljeni naprednjaki, v Smolensku so si pa progresisti ohranili pozicijo. V Harkovu je podiegel Jasigin, voditelj frakcije prava v prejšnji dumi, v Mogilevu je padel drugi steber frakcije prava, Sasonovič.
Vprašanje o Kreti.
LONDON 17. (Izv.) Angleška vlada — in morda tudi druge — kani pustiti vprašanje o Kreti, dokler se ne sklene mir ■a Balkanu.
Poslovanje inozemskih bank.
LONDON 17. (Kor.) „Anglešsa banka" je zvišala diskont od 4% na 5%.
PARIZ 17. (Kor.) .Francoska banka" je zvišala diskont od 3% na 4%- Lombard ska obrestna mera pa ostane 4°/0.
Ferman o Cirenajki in Tripolitaniji.
RIM 18 (Kor.) „Agenzia S efani" javlja: Ferman, ki dovoljuje Arabcem v Cirenajki ia Tripolitaniji avtonomijo, je podpisat sultan včeraj.
PODLISTEK
./•—v.	* 1
USVit.
Slike iz tridesetih let.
Spisal Ksaver Šandor Gjalski. — Prevel A. E.
Niti Ivan niti Madlena nista vedela odgovoriti. Š=le sedaj sta pogledala proti ba-uori loži, ki je bUa še prazna. Doli v prvi vrsti je zagledal Ivan Tivadarja, ki je gledal proti Madlenini ioži. V svoji sreči se ni alti spomnil, kaj se je zgodilo med njima pred eno uro.
V tem je nastai v ozki dvorani Šepet. Prihajal je ban.
Ko ga je občinstvo zagledalo v loži, je gromovito začelo kiicati „vivat banus". Za-grinjalo se Je dvignilo in poleg alegorijske slike, obsjane z bengaiskim ognjem, je zapelo gledališko društvo : „Gjtt erhalte Franz dea Et sieu l"
Ivan Kotromanić se je vznevoljal, ko Je začni nemške besede. Med deklamacijo prigodne pesmi bi bil najraje odšel, tako ga je bolelo in jezilo, da hrvatskega bana v hrvatskem glavnem mestu pozdravljajo v nemškem jezikZadržala ga je samo Ma-dleoina navzočnost. Kakor žejen je upijal vase čar njene krasne prikazni, in, skrivši se za Hanin hrbet, že v popolnoma temnem delu lože, jo je gledal in vedno gledal. Tu se je spomnil svojega spopada s Tiva-d*rjem, in postalo mu je neizrecno težko in žalostno pri srcu. Mislil si je v nekem raz-
Stavka na Češkem.
PRAGA 17. (Izv.) „Pravo Udu" poroča, da stavka do nocojšnjega večera v okraju Kladno 4500 rudarjev. Ker stavkajo tudi de iavci češke Industrijalne družbe, je vseh stavkujočih blizu 11000.
„Za čast Turčije".
CARIGRAD 17. (Kor) Ko omenja Jeni Gazeta" turSko-italijanske mirovne preitroi narije, trdi, da se je porta potrudila varovati čast in dostojanstvo Turčije.
„Ikdam" sedaj objavlja sledeče pogoje za mir: 1.) Imenovanje sultanovega komisarja za dobo 7 let. 2) M lica arabskih domačinov. 3.) Letno plačilo 20.000 funtov. 4.) Opustitev otokov In italijanska pomoč v italijanski vojni.
CARIGRAD 17. (Kor.) Italijanski floti je bilo potom brezžičnega brzojava zapovedano, da se nemudoma umakne iz Arhipela. — Otomanskim delegatom pa je vlada za-povedala, da se vrnejo domu.
Na Turškem ni moratorija.
CARIGRAD 17. (Kor.) Uradna izjava zanika vest, da bi bil zadnji ministrski svet 3klenil, da proglasi moratorij. Tukajšnji finančni zavodi sploh smatrajo tako odredbo za nepotrebno.
Nezgoda Jusufa Izedina.
CARIGRAD 17. (Izv.) Ko se je prestolonaslednik Justf Ized'n pripeljal v Carigrad
in ko je hotel stopiti z ladje, je padel i brvi v morje, kjer bi bil malo ne utonil. Moraii so napeti vse sile, da so ga reš H. Ljudstva se je polotil strah, ker si tolmači to nezgodo kot usodo Turčije.
Za Rdeči križ.
SPLIT 17. (Izv) Za črnogorski rdeči križ je že darovala Dalmacija skoro 15.000 ?ron. Načelnik centralnega komiteja s sedežem v Splitu je župan Katalinič. Največ je daroval Zader, namreč 3000 kron.
Zopet napad na smodnišnico.
OLOMUC 17. (Izv.) Pri Bistrovanu se je priplazil v bližino skladišča za smodnik neki neznanec in Je poizkušal atentat. Straža je streljala, a neznanec Je ušel.
Bolgarski minister na Ruskem.
PETROGRAD 17. (Izv.) Bolgarski minister za notranje zadeve Luckanov je prispel v Petrograd. "Pripisujejo mu važno misijo.
Vojna naročila.
BEROLIN 18 (Izv.) Velike tvornice za 'avtomobile so prejele velika naročila bal-| kanskih držav. Dobaviti morajo avtomobilov in aeroplanov.
Gospodarska kriza na Nemškem.
HALLE a. d. SALLE Mnogo turln-ških tvornic za šivalne stroje in porcelan je moralo odpustiti del delavstva radi pomanjkanja dela.
Ves Balkan v ognju.
Srbija napovedala vojno! Bolgari korakajo na Turško! Grki se bijejo! - Črnagora zmaguje!
Pričetek splošne vojne.
DUNAJ 17. (Izv) Današnji dan se smatra tudi formalno za pričetek splošne balkanske vojne. Turška vlada je v svoji nečuveni prevzetiji dostavila vsem trem poslanikom njihove poverilne listine ia jih je pozvala, da zapuste nemudoma Ca rigrad. — Danes predpoldan je tudi poslala svoje čete na mejo in nadati se |e, da bodo našle balkanske države že danes ali jutri primeren odgovor. Ultimatum seveda izostane, saj se |e Turčija v svoji nesram nosti celo povspela do grožnje, da ostane porta na večno zaprta balkanskim poslanikom.
Štab prve bolgarske armade pod po veljstvom generala K u t i n č e v a, ki se je izkazal v fronti za volaka, je že pri armadi Drugi armadi bo poveljeval bivši vojni minister Ivanov, tretjo pa bo vodil kot vojaški pisatelj znani general Dimitrijev. General S a v o v je prideljen kralju ob bok, a pravi vrhovni poveljnik je genijalni F i č e v.
Iz Carigrada prihajajo najbolj nasprotujoče si {n brezmiselne vesti, ki trdijo tudi nemogoče reči. Tako se na primer trdi, da Turki niso samo pognali Črnogorcev nazaj čez mejo, ampak, da so že celo pri Podgo-rici, dalje, da Srbi masakrirajo Albance, itd. Treba se bo varovati vere v turška
neženem ginjenju: morda jo gleda zadnjikrat — Jutri ob tem času bo morda zar.j že vse končano in Tivadar si nazadnje le osvoji to divno srce I — Vsa duša se je uprla temu in mlado njegovo življenje mu je zavalovalo s krepko energijo, ki je poto pila vsak pojav ganotja in porodila željo, da ubije svojega nasprotnika.
Po kratki predstavi se (e vse občinstvo zgrnilo za banom, ki je Šel peš ogledovat razsvetljavo, prirejeno njemu čast. Tudi Ko-tromaničevi so šli po mestu in Madlena ž njimi. Paa se sedaj ni mogel sam pogovarjati ž njo, toda bil Je že ves srečen, da je mogel hoditi pole? nje. Tivadar jih je srečal šele na šetališču, kjer so ogledovali stari stolp na Griču. Seveda — približati se ni mogel, in Ivan je bil zato ves srečen. Nero no je bilo, da je bil s Tjvadarjem Muževič, ki se je takoj pridružil njfm. Bil je že črez ušesa zaljubljen v Hano. Zato je povabii Tivadarja, naj se pridi uži družbi, toda ta ni odgovoril nič, temveč je samo zararmral nekaj in odšel dalje, pustivši Mu-ževića, ki je začuden pogledal za njim, pa
—	hitro opustil vsako razmiŠljevanje ir ugibanje, samo da je bU preje pri Hani. Ir sedaj — komaj da se je poklonil gospemt
—	je že pristopil k Hani. Mati ju nt hotelr pustiti samih in je zaradi gnječe morala Madlena hoditi sama z Ivanom.
Ivan jej je hotel toliko povedati, tod* vzlic pripravljenim frazam ni našel pravt besede. Hotel se jej je opravičiti in jo prosit za odpušćenje. Hotel jo je prepričati o svoj' neizpremenjeni zvestobi in ljubezni — a
poročila, pa tudi pisanju dunajskih listov ne smemo upati. — Da, še razni oficijelni dopisni uradi sejejo nejasnost in zmešnjavo.
Srbija napovedala vojno.
BELGRAD 17. (Izv.) Vlada je pozvala popoldne inozemske korespon-dente ter jih uradno obvestila, da je Srbij* napovedala vojno in to z ozirom na dejstvo, da je porta zapovedala svoji armadi korakati na srbsko in bolgarsko mejo. Nota je bila takoj poslana Nenadovieu, zastopniku Srbije v Carigradu, a on je ne more notifi-cirati, ker mu je porta že dostavila poverilno listino. Srbska vlada je objavila svoj korak narodu.
Srbski prestolonaslednik pri četah.
BELGRAD 17. (Kor.) Prestolonaslednik Aleksander le danes odpotoval s svojim štabom v Niš.
Lepa srbska zmaga.
BELGRAD 17. (Kor.) Srbski vladi došla uradna poročila Javljajo o novem napadu turSkih čet, ki so vdrle pri Prepolcu v Sr Oijo. Tam se je včeraj celi dan vršil bol, ki se ga je udelež la tudi srbska artiljerija in danes se uradno javlja, da imajo Srbi 10
sedaj se jej ni upal reči nič. Ona pa se Je tudi izogibala vsakemu intimne|šemu pogovoru ker ga je vsak čas opozarjala na ta ali oni transparent, sedaj na razsvetljavo te ali one hiše, ali pa je postajala in se obračala h gospe Kotromaničevi, da ž njo iz-pregovori kaj.
Na Markovem trgu je žgal gostilničar pri „Fortuni" bengalski ogenj v treh ma djsrskih barvah, k i jih |e nadkriljevalo črno-rumeao solnce in ogromen transpa rent, ki je predstavljal v enem krilu av-! strijskega orla, v drugem pa ogrski grb. Mračni zidovi stare cerkve so še visoko gori na zvoniku odsevali v teh bar'ah.
Ivan se ni mogel vzdržati, da ne bi bil pokazal svoje nejevolje, da ni hrvatskega grba.
— Kakor da nimate več drugih misli, kakor to svojo nesrečno politiko, — mu }e odgovorila Madlena, a ni hotela več na daljevati, ker je on, ves srečen prčakujoč graje, stavil precej nespretno vprašanje.
Ko Je uro pozneje sedel v svoji sobi, bil je srečen in zopet nekoliko nezadovoljen i seboj. Grajal se je sam sebe ter svojo lespretnost in plahost, in obžaloval |e, da ie izgubil priliko, da ji pojasni vse. V teh nislih se ni niti najmanj spomnil, kaj ga iaka jutri s Tivadarjem. Iti prešla je vsa loč, ne da bi bil zaspal in ne da bi bil •omislil na to, temveč Je vedno sanjaril o Madleni in se vdajal brez volje sladkim ln »mamljivim čustvom, pozabivši celo popolnoma na to, da bi poslušal glas rodoljubne vesti.	(Dalje.)
mrtvih in 20 ranjenih, Turki pa itejejo baje 200 mrtvih. Po hudem spopadu so pcgnali Srbi Turke preko meje, a ker jim še vlada ne dovoli, da bi jo prekoračili, s> Turki nadaljevali z ognjem.
Proti Bolgarom in Srbom.
PARIZ 17. (Kor.) Porta je zapovedate otomanskima armadama ob bolgarski in srbski meji, da odkorakate proti s vrazniku. I sto ta k o je dobila policija povelje, da ^t ogo pazi na srbske in bolgarske državljane; na Grško se pa to povel|e ne razteza.
Bolgarska vojna napoved ?
DUNAJ 17. (Izv.) Pozno ponoči prihaja poročilo, ki zatrjuje, da je napovedala nocoj istočasno s Srbijo tudi Bolgarija vojno. Jutri začno bolgarske čete korakati proti Odrinu.
Car Ferdinand v taborišča.
SOFIJA 17. (Kor.) C r Fcrd nand je odpotoval v glavno taborišče.
Grška nota. CARIGRAD 17. (Kor ) Ker je dvomljivo, če Je bila nota grške vlade prednna porti, so Grki noto turški vladi notif:cirall. Ona je identična s sibslco ia bolgarsko.
Grki se že bijejo!
LONDON 17. (Kor.) Reuterjev bir6 javlja iz Aten : Danes opoldne so pričele grsko-turške sovražnosti.
Grki pri Prevesi.
ATENE 17. (Ker.) Uraden komunike mornariškega ministra javlja, da se je posrečilo s topovi opremljenima čolnom i „A" in „D" prodreti v morsko ožino pri Pievesi. Akcija je pričela ob 2 30 v jutro, ob 4 30 pa sta čolna že bila pred Vonico. Čolna sta prodirala pri skrajno hud.h okoliščinah, a turškim topovom se ni posrečilo, da jima ubranijo prevoz.
Grki zbirajo ladjevje.
ALŽIR 17. (Kor) Od tu so o d pluli davi štirje grški rušilci torpedovk v sprtm-stvu velikega poštnega čolna „Makedonija*. Črnogorci zavzeli Berano. — Krvaj boj med Črnogorci in Torki.
PODGORCA 16. (Kor) Pred Berano se je včeraj razvil krvav boj. Črnogorci so zavzeti v naskoku dve važni postojanki, vzeli dva Kruppova topova s streljivom, ter so tekom noči utrd.ll zavzete pcz'dje. Zgoda) zjutraj so se boji nadaljevali. Pri tem je oddelek Črnogorcev pod generalom Vt Jao-vičem prodrl turške postojanke in obkolil mesto. Ob 11 predpoidne se je prikazala bela zastava. V mestu je bilo le 700 rednih turških vojakov in 500 reservistov. Tekom noči Je bili odšlo 4000 rednih turških vo-lakov in 3000 muhamedanskih Albar.cev. Pred uhodom v mesto Je general Vojnović s štabom obiskal neki znameniti samostan v tamošnji bližini, kjer se Je siužiia b.ž;a služba za zdravje kralja in premago n e-govih Čet. Kralj je gentralu čestital k zmagi.
Zopet bogat vojni plen.
PODGORICA 16. (Ur.) Danes prel-poldne je bilo zavzeto mesto Berana. Prebivalstvo Je z velikim navdušenjem sprejelo črnogorske čete pod generalom Vukot čem. Turfci so pustili v mestu 14 nepoškodovanih Kruppovih topov. Nadalje mnogo munictje in druzega vojnega materijala, ter živil za dva meseca.
Za obrambo Skadra.
DUNAJ 17. (Izv.) Alb nsni trgove: iz Skadra piše svojemu trgjv3kemu prijatelju, da je dobil sicaderskl vali strogo pDvelje, da brani mesto na vse štiri strani in da ne kapitulira na nobeden način. — Glasi se tudi, da bodo vele3 le demonstrirale pred Barnm (Črnogorski pristan — Op. red ), če bi Črnogorci zmagali in v/eli Ssader. Francoske in angleške ladje pa že baje križ .r!jo ob črnogorskem obrežju. (Pač preveč dobrot na e krat. Op. red.)
Črnogorski ranjenci.
CETINJE 17. (Izv) Tu ltži 840 vojakov, med n- ml le 26 težko renjenih. Nekateri, ki nimajo hud h ran, so zahtevali, da jih zopet odpuste k četim, da gredo nid sovražn ka.
Črnogorske žene.
BEROLIN 17. (Izv) S Cetinja se ! ;'|a „K5ln Volfcs Zettung", da Je general Mir:l-novič zavzel po hudem boju desni obronek hriba Taraboš. Pri tem je padlo d o 1000 Črnogorcev. Na Tarabošu je modernj trdnjava, ki so j j Turki hrabro branili proti 8 črnogorskim bataljonom Ši ko Je trdn ava padla, so Tur<i streljali na Črnogorce z višin ob SSaderskem jezeru. V tem boju so črnogorske žene opravljale dela pravega Junaštva in Čudežev. — Oskrbovati so pomagale tren in pri Berani so c;lo pobirale puške mrtvih Turkov, ter so streljale na sovražnike.
Stran II.
„EDINOST4 št 291
V Trstu, dne 18. oktobra 1912.
Moderni Špartanci.
Iz Podgorlce javijajo: Če je vsa Črna-gora navdušena za vojsko, dosega navdušenje delirij v vaseh, kler razvijajo čete svoje delovanje. Vojna je pobrala vse sposobne možke od njihovega dela. Normalno žieljenje je prenehalo. V zapuščen h hišah so ostale ženske In otroc?, a družinam je vteda vzela za oskrbo vojske njih črede, krave in transportna sredstva. Siromašnim gorsiim družinam je bilo vzeto takorekoč vse, one žive od malo kruha in sadja, a nihče se ne pritožuje. Vsi so zadovoljni, da morejo tako storiti svojo dolžnost napram domovini in na obrazih onih, ki so ostali doma, da žive življenje polno pomanjkanja in žrtev, se ne čita drugo ko napetost, s katero se pričakujejo vesti z bojišča, napetost, ki se spremeni v entuzijastično veselje o vsakem naznanilu črnogorske zmage. V okolici Podgorice so ti prizori požrtvovalnega domoljubja naravnost ganljivi. Iz obmejnih gričev se čuje širom po dolinah gromenje topov, ki naznanja nove bitke, Ce -le so prenapolnjene. Otroci tekajo, da bi dognali novih vesti. Starci, žalostni, ker čutijo sedaj kakor nikdar preje težo let, razstavljajo tiho med seboj o dogodkih vojne. Žene vprašujejo vse mimoidoče po no?icah; mnoge se vidijo, ko molijo, molMo za svoje može in svcjo domovino. Te žensKe so ponosne, da so njih možje v bojnih vrstah; mnoge so hotele tudi siediti svojim možem. Na vprašanje, kaj bi storile, ko bi njin možje ne šli v vojno, odgovarjajo ženske, da bi se sramovale in jih zapodile, a obenem dostavljajo: Črnogorcev, ki se odtegujejo vojni, ni.
Ženske in otroci v Podgoiici so se ponudi!!, da bi jih porabili za koristna dela; mnogo jih je zaposlenih v bolnišnicah, vojaških uradih in predvsem pri transportu. Vsak hJp se vidi ženske in nedorasle dečke, ki vodijo konje in mule, naložene z živili in municijo itd. ter spremljajo ranjene, ki morejo še sedeti na konju. Na trgu pazijo na razdeljevanje krme, na bojiščih kuhajo za vojsko, v bolnišnicah in lazaretih pomagajo na najrazižčneje načine.
Ali se ne zdi človeku, ki čita vse to, kakor bi č?'ts! siarodavne povesti o Spartancih?
Črnogorski kralj časnikarjem.
ČETI NJE 17. (Izv.) Kralj Nikola Je poklical k sebi poročevalce tujih listov, katerim je rekel, da bi bil srečen, ko bi bilo možno urediti brez prelivanja krvi vse prepire med posameznimi državami. Turčija pa je vedno kršila mejo, ovirala Črnogoro v n|enLm razvoju. Preganjanje Srbov v Stari Srbiji, ustaja v Albaniji itd. so stavili posebno v zalnjih dveh, letih na hudo po-skušnjo potrpežljivost Črnogore. Vsled postopanja Črnegore bodo gotovo oškodovani evropski kapitalf, naloženi v Turčiji, a ne sme se pozabiti, da Je civiliziranemu svetu še mnogo bolj pri srcu blagor malih bal-kaaskih državic in krščanskega prebivalsva Turčije. Da-si boli srce vsled prelivanja krvi — Je rekel kralj — se nadejam, da se iz te krvi rodi nova doba svobode in civi-lizacije.
Usoda vojnega korespondenta.
LONDON 17. (Izv.) Vojnega korespondenta Musattija, ki je bil nekoč sccijalhtov-ski poslanec v Benetkah, so pri Podgorici prijeii in zaprli, ker si je upal brez dovoljenja v bojno črto.
Turška poročila.
PARIZ 17. (Kor.) Agence Havas javlja iz Carigrada, da je Isa Boljetinac udri na Srbsko. (Pred par dnevi se je Isa zvestil, da bo šel proti Turkom 1 — Op. ured) Nadale ve omenjeni, vir povedati o sijajni zmagi Turkov nad Črnogorci pri Podgorici, kje^; so zaplenili več topo?. (Podgorica je v Črnfgori, kjer nI nobenega Turka razven jetnikov. — 0,3. ured)
CARIGRAD 17. (Kor.) Listi so izvedeli, da so Turki pri zadnjih bojih na Črnogorski meji zaplenili en top in nekaj municije. Turške čete so zmagaie v boju pri Prepolcu. — „Šibah* poroča, da je bilo vsem poveljnikom oa meji zapovedano, da začno s sovražnostmi, čim prične nasprotnik napadati.
Za vojno.
CARIGRAD 17. (Kor.) V Draču se je vrši! meeting za vojno.
Vznemirjeni Turki.
CARIGRAD 17. (Kor.) Uradne vesti iz Smirne javljajo o gibanju italijanskih vojnih ladij, ki pa se je izvršilo gotovo pred podpisanjem mirovnih pogojev.
Turške grozovitosti.
Belgrad 15. oktobra 1912.
Na proglas sultana Mohameda V., ki izraža nado, da se bodo turške čete izkazale vredne svojih prednikov v obrambi svetih tal domovine proti sovražniku, ki hoče Turkom ugonobiti dedščino očetov, piše vladno glasilo „Samouprava- :
„Očetje, sinovi in bratje so res vredui eden druzege, oni so res ena sama glnljiva rodbina. Angeljska potrpežljivost in dobrota Turkov ni ostala dolžna odgovora. Otroci ijub'lenci Evrope, niso izrb;j-li časa. Evo
mala zbirka njihovih najnovešh činovi Pri R ški so turški vojaki masakrirall popa Filipa Kusmanoviča; predno je Izdihnil, so mu odrezali nos, obrili brado in brke, ter odtrgali ustnice in podbradek. Popu Petru Bekalinu so tudi odrez&li nos. Nekega srbskega kmeta iz Gradine so naravnost zrezali In obesili na veje nekega drevesa. Nekega druzega so nabodU na kol, tako spretno, da ni mogel takoj umreti in potem odrezali glavo. Neki Peranac in Saščinac s še petimi drugimi Stbi so bili ubiti i i potem razmesarjeni. Kakor poou Kuimaaovči, se je godilo tudi njegovemu bratu; ker pa ta nI imel brade in brk, so mu odrezali lišesa. Nekemu starcu so izkopali oči, nekega otroka so živega razmesarill.
Pol dni hoda od Vranje so ti vredni potomci svojih očetov ubili eno celo srbsko družino. Vse to se je dogodilo v zadnjih štirih dnehl
Po vsem tem fe razumljivo, da Je bilo evropskim časnikarjem prepovedano slediti turški armadi, ki je določena, da pod nevtralnim in plemenitim protektoratom Evrope čuva blagor in srečo nesrečnih narodov Turčije.	_
Za carinsko unijo med Srbijo, Črnogoro in Avstroogrsko.
„Franhfarter Zeitung" predlaga, da bi se v svrho preprečanja svetovne vojne pre pustil Novopiizarski sandžak ^Srbiji, pod pogojem, da stopita Srbija in Crnogora z Av strijo v neodpovedno carinsko unijo. Bivši trgovinski minister, delegat Baernreitter je izjavil, da je on s tem predlog <m povsem zadovoljen in da on že leta in leta Širi misel, da Je rešitev balkanskega vprašanja možna le s pomočjo mednarodnih trgovin sko-političnih pogodb in ne na podlagi teritorijalnih sprememb. Morebitni upor agrar-cev da niti ne prihaja v poštev, z ozirom na nevarnosti ki bi utegnile sicer nastati.
Smo povsem spcrazumljenf, in mi bi bili prvi zato, da se združimo čim tesneje z balkanskimi jugoslovanskimi državami.
Vprašanje pa |e, kaj porečejo te države na predlog, da bi se zvezale z monarhijo, ki postopa s svojimi slovanskimi državljani kakor s heloti in ki pošilja v Hrvatsko kreature a la Čuvaj._
Hrvatska
Slučaj Jukić. — Nova zarota. — Zaplenjeno por čilo o zboru političnega druStva „Edinost" v Trstu.
Zagreb 15. X.
— B. — V petek ob 11 zvečer sem Vam bil sporočil telefonično, da se je po mestu razširila vest, da bo Jukić obešen. V sobotni Številki pa ste to mojo vest oo no vem poročilu predočili v pravi luči. K temu mi je še pridodati, da smo nehote naprav.li komisarju Čuvaju uslugo. Da ni bilo te naše vesti, ne bi bila komisarja Čuvaja doletela čast, da ga ooseti poročevalec du najske „Neue Freie Presse* in popraša, kaj je na stvari. To je seveda Čuvaju imenitno ugajalo. Mož se tola i in si lasica, da ga je celo tako rrogočen list, kakor je „Neue Freie Presse", dal interwievati.
Prava resnica na vsej stvari o Jukiču je pa ta-le:
Vest, da bo Jukić obešen, |e razširila po mestu — policija sama! V resnici pa se Je dogodilo nekaj povsem druzega: p o-I i c i i a je odkrila novo zaroto.
V četrtek na večer se Je namreč našla pobožna dušica, ki je priobčila polici'!, da mislijo Jukiču pomagati k begu iz zapora. Beg Jukićev bi se imel izvrš ti v petek ob 10. uri z|utraj. V zapor da je imelo oriti več gospic, ki so imele prinesti Jukiču žensko obleko, da bi tako preoblečen mogel oditi in bežati iz zaporov.
Policija je v petek zasela vsa mesta v zaporu in okoli zapora. Ob deseti uri zjutraj so prišle po izdajalcu označene gosp ce ki so jih takoj aretirali. Pri njih so našli žen sko obleko za Juk.ća, perila in drugo. Po daljši preiskavi so zaprli Še 14 gospodov, od katerih je najstarejšemu — 22 let! O vzrokih aretaciji teh gospodov ni hotela policija dati nikakega razašojenja — niti jav nosti, niti starišem. Med zaprtimi je tudi sestra obsojenega Neuhardta; dekle nima še niti 15 let 1! Ljubezen do brata jo je dovedla do tega.
Policija se je vznemirila tako, da je bilo ves dan beganje po mestu. Priredile so se preiskave na vse strani. Do sedaj |e v zaporu 14 gospodov in 8 gospic. Za vzrok tem aretacijam smo izvedeli šefe danes, dasi so časnikarji vedeli za slučaje aretacij, ali — kakor rečeno — vzreka niso vedeli. Danes pa se je stvar natančno doznala pii-vatnim potom. Današnji „Hrvatski Pokret" je prinesel važno poročilo o shodu političnega društva „Edinost" v Trstu, ki ga je Je policija tako lepo preventivno pristrigla, da je od tiskanih vrst c ostalo le — 6 „Hrvatski Pokret" Je kor.fi ctran dan za dnem. Svoječa^no prinesemo, kaj vse je konfiscirala policija in Evropa se bo čudila, kakih cenzorjev je še na svetu! Je tudi takšnih, ki bodo krasno dičiii s časom našo — humoristično literaturo 1 !
Domače vesti.
Za srbski „Rdeči križ". „Omladina- in nekateri naši potitisi so sprožat akcijo, da j bomo v Trstu nabirali za srbski „rdeči križ" V ta namen se Je zasnoval odbor, sestavljen iz dveh Srbov, dveh Hrvatov ia dveh Slovencev. V soboto ob 7. uri zvečer se bo vršdo v „Slovanski čitalnici" posvetovanje na podlagi § 2
Pro domo. Iz Gorice nam Je došla dopisnea (z učiteljevim podpisom) te-ie kratke vsebine: „Nekoliko več o vojski (mi bi rekli v o J n i, ker vojska ne znači za nas boja ampak ljudi, ki se bijejo) in manj ' društvenih vesti, katerih sedaj absolutno ne rabimo. S cer bodemo vzeli „Piccolo".
Kratka vsebina, ali kategorična. To trebk priznati. Ni pa grožnja s „Piccolom", ki nam je potisnila pero v roko. G neznani nam dopisnik naj si le ne domišlja tega, kajti to je že star, navaden krik onih, ki hočejo strašiti, a puščajo isto vremo kakor so jo našli. Reagiramo pa na to si~er podpisano, a vendar anonimno dopisnico, ker nam je prišla — verjemite nam! — a pro-posl Res prav nam je prišla, k3r nam je dala povoda, da povemo, kar nam že dolgo sili v pero, da povemo, kako morajo uredništva nsš.h listov poslušati očitanja in zbadanja radi nedostatkov, ki jih zagrešajo — drugI, ne ivzemSi tudi onih, ki očitajo in zbadajo. Veliki in hitri razvoj našega narodno socijalnega življenja je postal za naše slovenske 1'ste sploh že prava balamiteta. , Z hteve do listov rastejo, ne naraščajo sorazmerno pa sredstva, ki bi ustrezanje vsem zahtevam naših društev in organizacij orno-i gočala brez škode Z3 drugi nujni in važni materijal. Posebno hudo občutijo listi to kalamiteto v časih, bogat h na dogodkih, kafcor so ravno sedanji. Društva pa le zahtevajo, ojstro zahtevajo, ia zamera Je velika, če se jim ne ustreza takoj. Zopet podajo na uredništva očtanja, žaljenja in celo grožnje. Pri tem pa ne delajo izjeme tudi oni, ki sicer zabavljajo radi tistih društvenih vesti. Če je namre: kdo teh krtikov slu-ča no predsednik ali kakor si bedi intere-siran pri kakem društvu, zahteva istotako strogo in je istotako užaljen, če se mu ne vstreza.
Stdaj pa si pomagaj sirota urednik: če ne ustrezaš društvt m, imaš zamtro pri teh, če pa jim ustrezaš — seveda vsem, ker hjeme ne smeš delati, ako ni posebnega razloga, ker bi bila sicer zamera še huja — zabavljajo in te zbadajo drugi, ki jih te vesti ne zanimajo.
Gospe d iz Gorice, čuiteta -Ie naš predlog I Da bo vstreženo vaši pritožbi in da si tudi zagotovite našo hvaležnost, dajte, poskusite dovesti naša društva do tega, da se drage volje iz brez zamere odpovedo vsem zahtevam do listali Poskusite, če veste pot za to !
Za 40-letno zvesto službovanje. Gospodu Emanuelu Šraju, blMgaJniku c. kr. državnih železnic v svobodni luki, je podelilo železnško ministrstvo kolajno za 40 letno zvesto službovanje. Čestitamo 1
Narodna delavska organizacija v Trstu sklicuje z* nedeljo, 20. ostubra, t. 1. ob 10 dopoldne JAVEN SHOD, ki se bo vr il v veliki društveni dvoiani, v ui. Sv. Frančiška št. 2 Dnevni red: Zahtevamo obrtno šolo.
Predmet shoda je za vse slovansko delavstvo velike važnosti. Pridite torej vsi, da pokfcžeTio s tem, ka^o je naša zahteva po slovenski obrtni šoli uoravičena !
CENTRALNI ODBOR „Nar. del. org *
Zvišanje delniške glavnice „Živno-stenske Banke*. Tržaška podružnica živ-nostenske banke nam poroča, da je na občnem zboru ieta 1912 na podlagi spremenjenih pravil sklenleno povišanje deln-ške glavnice od 80 na 100 milijonov kron prejelo oblastveno pritrd lo. Žwnostenska banka so posluži tega dovoljenja pričetkom prihodnjega leta, kakor hitro bodo namreč razmere dopuščale. (To smo že sicer svo-ječasno javili med telegrami. Op. red )
Za prehodni promet z b zovoznim blagom na postaji Tr*t c. k/, drž. žel. na in od dovlačne železnšse proge Trst c. kr. drž. žel. Zavije se Je z veljavnostjo od 3. oktobra t. I. do v ljučno 31. decembra t. I. na podiagi § 75 odstavka (3) št 5 železniškega obratnega pošlo»nltca in § 6 odstavka (3) št. 2 zvršiinih določb k členu 14 mednarodnega dogovora o železniškem tovornem prometu ter z dovoljenjem c. kr. železniškega ministrstva določil 24urni pri-bitek k poslovniškim, oziroma tar.faričnim dostavnim rokom.
Slovensko gledališče.
Snočnja uprizoritev De Fiers-Caillave-tove št ndejanske veseloigre „Ljubezen bedi* Je uspela v vsakem oziru prav dobro. Tudi občinstva Je bilo — za medtedensko predstavo — primeroma prav lepo število. Natančnejše izpregovorimo o uprizoritvi Jutri, prznamo pa že danes prav radi, da se je n iše gledališče z uprizoritvijo tega komada povzpelo na stopinjo, ki nd3 v resnici za-dr>voMue.
1 V nedeljo, dne 20. oktobra, popoldne i se ponovi po ljudskih cenah
„LJUBEZEN BEDI"
(„L'amour veille").
Zvečer ob 8. pa je premijera operete
„CIGAN BARON".
-
Tržaška mala kronika.
Trst, 17. oktobra 1912.
Izpustili so iz zapora trgovca Antona Tonsicha, ki Je bil aretiran na podlagi osum-Ijenja, da Je sam zanetil ogenj v svoji trgovini v ul. Stadion.
Vlom v Kobdilu. Pred nekaj dnevi Je bil v Trstu aretiran neki Valentin KrŠtaa, rodom iz komenskega okraja, in so našli pri nJem 320 K ter zlato uro s srebrno verižico. Imel je tudi popolnoma novo obleko. Varnostna oblast je sumila, da Je Krštan, ki je izgnan iz Trsta, dobil ta denar na nepošten način, in je začela vsestranske poizvedbe.
Včeraj pa Je, prišlo obvestilo od orož-nlške postaje v Štanjelu, da so dne 9. t. m. vlomili pri posestniku JerneJu Ukmarju v Kobdilu neznani tatovi ter ukradli 1680 K, kos blaga za obleko, več perila, dva klobuka In eno gnjat. Ker so tisti čas videli Krštana, da se |e potikal okrog Kobdila, je pač umljiv sum, da Je bil soudeležen pri tem vlomu.
Izgnani so bili iz Trsta: Vitaliano Carrara, star 50 let, iz Pordenona, vratar hiše Št. 16. v ul. della Geppa, večkrat policijsko in sodnijsko kaznovan v Avstri|i ia Italiji.
—	Fran Merli, star 34 let, iz Monte-fiorla, provincija Forli, dninar, stanujoč v ul. S. Marco št. 18. Merli Je bival v Trstu pod napačnim imenom Viljema Albanija. V Avstriji Je bil kaznovan šestkrat in v Italiji tudi večkrat
__ Avgust Zavatta, star 17 let, zidar, iz Soliano al Rub»cone, provincija Forli, ki je stanoval v ul. C^ncordla št. 5. Zavatta je postopač, ki je bil vedno v družbi najnevarnejših žepnih tatov. Pri nas Je bil obsojen zaradi tatvine in hudobnega poškodovanja tuje lastnine.
j — Virginio Zanon, star 38 let, iz Mu-rana. pri Benetkah, dninar, ki Je stanoval v u». Croctfisso št. 13. Zahtevalo g3 je državni pravdmŠto v Benetkah, ker mora odsed ti kazen 1 leta in 4 mesecev ječe, v katero je bil obsojen zaradi goljufije.
—	Ernesi Notarstefano, star 38 let : iz Palerma, trgovec, stanujoč v ulici Far-
neto štev. 10, ki Je bil obsojen v Italiji, zaradi obrekovanja, goljufije in telesne poškodbe.
—	Dominik Delblanco, star 26 let, iz Tržiča, pristojen v San Giorglo di Nogero, dninar, ki se je prijavil tržaški policiji kot italijanski vojaški begunec ia Je prosil za dovoljenje, da sme bivati v Avstriji. Policija je dognala, da Je Delblanco nevaren tat, ki je btl že večkrat kaznovan zaradi tatvin, doprinesenih v tržaškem okraju. — Po njegovi želji so ga odpeljali na švicarsko mejo.
Kakor je torej razvidno, pač ni res, kar piše „Indlpendente", da bi naše oblasti izganjale poštene italijanske državljane, ali taSe, ki prtgreše kake malenkosti, peč pa je resnica, da oblast izganja ljudi zaradi njihove zločinske preteklosti v Italiji, ali pa take, ki tu zakrive niikotne pregreŠke aii pa so sploh nevarni javni varnosti Oblast izganja take ljudi ne glede na to, aii so italijanski podaniki ali ne in ne glede ia njihovo narodnost. — Dižava tu ne za-krivlja nikakih nezakonitosti niti zlorabe oblasti, temveč uporablja le svojo pravico, kakršno imajo po svojih zakonih V3e države.
Prav tako tudi nI res, da bi se tržaški italijanski konzulat ne brigal za te izgone, temveč posreduje skoraj v vsakem slučaju.
Dodamo naj le še, da so v Italiji mnogo strožji v tem pogledu, kakor pa prt nas. Italijanske oblasti izganjajo vse ino-zemce brez razlike narodnosti, in seveda tudi Av^rijce, pa naj zakrive tudi le najmanjše prestopke. _
Porotno sodišče.
Predseduje dež. sod. svet. M nio, prl-•sednika dež. sod. svet. bar. Faif g'a in sodnik dr Lucich; drž. pravdnik dr. Zumin; branitelj dr. Mandič.
Obtoženec: Hiparh Stricchl, roje« v Splitu dne 17. Juiija 1886, pristojen v S. Donato di Piave v Italiji kat, marijonetst, pismen, že kaznovsn, ki je obtožen,
da {e v Trstu, ko je bil že večkrat ksznovan zaradi tatvine, ukradel dne 18. ma|-nika I. 1912. Franu Hormannu listnico z k 1290 in dne 24. rm|ni*a 1. 1912. Josipu Miionica listnico z 1920 Kf torej hudodelstva tatvine, in da se je meseca majnika I. 1912 v «a-menu, da zavede v zmoto varnostno oblast, javil v Trstu in v Gorici pod napačnim imenom Cezara De Santi.a.
Tekom meseca majmka t. I. se je dogodila v Trsru ce*a vrsta izreden Dr^lrmih
Hočete imeti dobro obleko in po ceni? Amumdo Levi,
V Trstu, dne 18. oktobra 1912.
EDINOST'4 št. 291
Stran 111.
žepnih tatvin, pri katerih so bili dotičniki, večinoma tufcl, oškodovani za znatne svote. Neka posebnost pri teh tatvinah je bila, da so oile skoraj vse izvršene v tramvajskih
vozovih.
Tako se je zgodilo tudi trgovcu s ste-klerilno Franu HOrmannu dne 18. majnika zvečer, ko je po zaprtju svoje trgovine v spremstvu svoje soproge vstopil pred kavarno Chiozza in vstopil v tramvajski voz, da se odpelje po ulici Stadion. Obenem ž njima je hotelo vstopiti tudi več drugih ljudi Nastala je pravcata gneča in zlasti neki fino oblečen gospod se Je s posebno vnemo prerival do stopnjic tramvajskega voza. C )dno pa je bilo, da dotičn k potem le ni vstopil, temveč šel peš in se izgubil med množico. HOrraann tedaj ni opaiil nič, pač pa je pozneje ooazil doma, da mu manjka listnica s 1290 K. Mislil Je, da jo je pozabi! v trgovini, se vrnil in preisuai vse, a ni je bilo nikjer. Naznanil je stvar policiji, rciiieč, da je denarnico izgubil med potem.
Dne 24. majnika se je vo2ii Josip Maionica v tramvajskem vozu, ki je oil zaradi slabega vremena nabito poln. Poleg nJega je stal eleganten gospod, ki se je dižal z eno rofco za jermen, a preko druge mu Je visel površnik. Tu je nenadoma, ko se je oni gospod precej pritisnil k nJemu, zakrivajoč mu s površnikom obraz, začutil Maionica v svojem notranjem žepu tujo roko, ki mu je izmaknila listnico, v kateri se je nahajalo 1920 K.
Dotičnik Je skočil s tramvaja v bližini ulice delle Acqje, skočil okrog voza in pustil pasti pred vozom na tla dežntk ter hitro odkorakal dalje, Maionica pa za njim. Došel ga je, ga prijel za roko in potem poklical redarja ter zahteval naj redar preišče neznanca, češ da mu je neznanec ukradel listnico.
Redar Je pozval oba, naj stopita v vežo oližnje hiše, kjer je potem redar tudi preiskal neznanca. Vkradene Ustnice ni našel pri njem, nakar je neznanec, ki je po-veLlal, da se imenuje De Santi, zapretil Ma-iomki, da ga bo tožil radi žaljenje časti. Končno ga |e Maionica prosil odpuščenja. Podala sta si roke in se razšla. Maionica Je zastonj iskal svojo listnico, „De Santi" pa se je vrnil tjakaj, kjer je skočil s tramvaja, pobral dežnik ia v njem — listnico s 1920 kron.
Policija je z mrzlično vnetostjo zasledovala zločince, o katerih je sumila, da so bili avtorji teh tatvin, in končno je bil le are tiran današnji obtoženec StricchI, ki se |e i v Trstu i v G )rici, kjer se je mudil nekaj časa, izdajal za De Santija. Aretiran je bil, ko se je vrnil z nekega izleta v Videm.
Pri današnji razpravi je obtoženec od-odločno tajil, da bi bil ukradel listnico trgovcu Hčrmancu in poudarjal, da sploh ni Sil navzcč tedaj pri onem tramvajskem vozu. Vendar pa je Hčrraannova soproga spoznala na policiji in tudi v porotni dvorani obtoženca k Jt onega „gospoda", ki se je tedaj tako prerival k vozu, korčno pa ne vstopil. Prav tako pa se jej je zdelo zelo verjetno, da je tedaj vstopil v voz tudi neki Bordi-gnon, obtoženčev tovariš, ki Je v zaporu za»adi neke druge tatvine, in je bil danes zaslišan Kot oriča. Njemu Je tudi S ricchi pisal pisno v zadevi onega „izgubljenega* dežnika in njemu je tudi izročil veejo svoto ukradenega denarja. Trgovec Hormann, zaslišan kot priča, ni mogel spoznati obtoženca, pač pa Je spoznal Bordignona.
V zadevi tatvine v Škodo Maionike je izjavil obtoženec, da ni ukradel listnice, temneč da jo je — našel na tleh, Užečo na tramvajskem tiru in povoženo. Videl je, da je denarnica padla iz žepa Maioniki, in se je pozneje, ko ga je redar preiskal in ni našel listnice pri njem, vrnil nazaj na ono me-to in našel tamkaj listnico na tiru. Prizmi je torej le, da si je pridržal najdeni de .r, ki pa da ga je bilo samo nekaj nad 13C0 K. Odločno je zanikal, da bi bil imel teetej s seboj dežnik.
Izpovedba priče Maionike se Je prečita;*, ker priča ni v Trstu. Ostale priče so izpovedale v smislu obtožnice.
Sodišče je stavilo pdrotnikom tri glavna vprašanja: 1. na tatvino v škodo trgovcu Hnrmannu v znesku K 1290. 2. na tatvino v Stodo Maioniki v znesku K 1920, 3. pa na naoacno priglasitev.
Državni pravdnik je v enournem govoru dokazoval obtoženčevo krivdo naslanja ;oč se zlasti na to, da je bil obtoženec ž^' 15*rat kaznovan zaradi tatvine in po-ud rjsjoč, da store porotniki le svojo dolž-no-t, ako s svojim pravorekom rešijo človeško družbo tega nesramnega človeka.
Branitelj dr. Mandič Je v svojem pol-dr.jgournem govoru izvajal, da ni mogoče obsojati človeka na podlagi prestanlh kazni, če ni pravih dokazov za ziočin. Naslanjal se ;e na obtoženčevo izpovedbo, ki Je verjet a, namreč, da je res našel listnico in si pri astil potem tudi denar, par pa pomeni zločin g">l|ufije, ne pa tatvine. Prav tako pa
tudi ni izključeno, da se priči zakonska Hormannova motita v osebi obtoženčevi. Da se je obtoženec javil z napačn*m imenom, e pač umljivo. Storil je to v samoobrambo. Vsekakor pa je priporočal branitelj, naj se porotniki Izreko za svoto pod 2000 K.
Porotniki so zanikali prvo vprašanje z 10 „nea proti 2 „da", drugo so potrdili z 12 „da", tretje pa zanikali s 6 „ne" proti 6 „da".
Sodišče je prisodilo nato obsojencu 4 leta ječe. Obsojenec se je zadovoljil z obsodbo.	_
Društvene vestL
Seja zveze jugoslovanskih železničarjev se vrši nocoj ob 8 v društvenih prostorih. Ker Je važna, naj nikdo ne zaostane I
Tržaški „Sokol" priredi v nedeljo, 20 t. m. izlet naraščaja na hrib Trsten.k. Vabi se starše in prijatelje Sokolstva. Zbirališče pred Narodnim domom. Odh^d cb 130 pop. Izlet se vrši samo v slučaju leptgi vremena. Vadn. zbor Sokola v Trstu.
Pevski zbor „Gasbene Matice" v Trstu Danes, petek zvečer ob 8 pevska vala za moški zbor. Lokal ulica Sv. Frančiška št. 2 I. Pcsim vse p. n pevce, bivše in nove, da se redno in polnoš evilno udeležujejo pevskih vaj. Posebno sedaj, ko bo-demo morali nastopiti v najkrajšem času na neki dobrodelni prireditvi. Torej še enkrat prosimo vsi Jn točno.	Pevovodja.
Novoizvoljeni odbor „Trgovskega izobraževalnega društva" se je pri svoji prvi seji tako-le konstituiral: predsednik Vekoslav Plesničar (Izvoljen na občnem zboru), podpredsednik Z )iž Viktor, tajnik Andrej Melihen, blagajnik Kocijančič Franc; odbornik': |o*io Štodnik, Vinko Engel-msn, Zw tter Valentin, Šuc Ciril; namest nikl: G >rinlč Vekcs'av, Detela Stanislav, Zelenik Franc, B aunlčar Hinko, pregledo-valca računov Gregor Z'dar, han Prelog.
Tržaško kolesarsko društvo „Balkan' in odsek „Helios* priredita v nedeljo, dne 20 t. m. 1. plesni venček v dvorani „Konsumnega društva" v Rojanu. Med odmorom se vrši v d 'orani polževska dirka. Ples začne ob 6 zvečer in traja do polnoči. Svira rojanski „Šramel oktet".
Plesne vaje ki so navadno vsako nedeljo v dvorani organizacije, ne bodo to nedtljo, ker ima organizacija zborovanje. Kdaj in kje bodo vaje, se bo naznanio.
a^k Tržaška sokolska župa.
Skupna redna telovadba župnih vaditeljskih zborov: V soboto ob šestih zvečer: T' Članice. Pridite polnošte-vilno ! Na zdar ! Načelnik.
Nova slovenska
ar. del. organizacija,
—	Delavci tehničnih zavodov (Sv. Andrej in Sv. Marko) so vabljeni na sestanek, ki bo jutri tečno ob 5.30 v društvenih prostorih pri Sv. Jakobu.
Vzdraroite se vendar enkrat in pridite vsi, vsaj je čas tako zelo resen!
—	NDO sklicuje v društvene prostore v ul. Sv. Frančiška Št. 2 sledeče sestanke:
—	Ženska skupina NDO sklicuje za nedeljo ob 4 popoldne društveni sestanek v društvenih prostorih, ul. Sv. Frančiška št 2.
—	Tesarska skupina NDO sklicuje za Jutri točno ob 8 zv. sestanek v društvenih prostorih, ul. S'. Frančiška št. 2.
—	Vsak član NDO naj si ooskrbi brošuro NDO, ki stane samo 12 vin. Dobiva se v centralnem uradu NDO
—	S >cijalni tečaj NDO. Danes (petek) od 7 do 8 zvečer dr. V. Kisovec: „Volitve v bolniške blagajne In razsodišča" ; od 8 do 9 zv. A. Brandner: „Društveni in zborovalni zakon.
Predavanja se vrŠe v	društveni dvorani, v ul. Sv. Frančiška Št.	2
—	Posredovalnica deia	NDO. Dela išče pekovski pomočnic.
Vesti iz Goriške.
Iz Dobravelj. „Vinsko trgatev" priredita Bralno društvo in tamburaški zbor v Dobravijah, v nedeljo 20. t. m. v prostorih
DVORANA ZA SODNE DRAŽBE ulica Sanit* 23 25 pritličje.
Na javni dr; žbi, ki se bo vršila v soboto, dne 19. t. m. od 9 do 12. dop. 8e bodo prodajali sledeči predmeti:
Zastavni listki mestne zastavljalnice št. 83015 in 206752 (dragocenosti), miza, stoli, kredenca iz orehovega l^sa z nožnatsm mra-morjem z zrcalom, šifonerji z zrcalom in brez zrcala, zeleno tapeciran divan, stenski obešalniki, ura (regulator), slike, klop za vodo s ploščo, belo pobarvana omara za kuhinjo, omivalnik z mramorjem in zrctlom za 2 osebi, podnožniki, lire, razne forme za parmezMtiski sir.
trgovina izgotovljenih oblek
ter domačega in inozemskega blaga za moške obleke
MART N SKAPIN. TRST. ulica Arcata št. 19
Moške obleke od K 14 dalje, deške obleke od K 11 dalje, plat. obleke, vestalje, srajce, malje, sp. hlače itd. Specijaliteta hlač za delavce domačega Izdelka.
Napravljajo se obleke po men vsakovrstnega kroia. Cene absolutno konkurenčne.
I
Zdra i*no p|yo dvojnega kvasa
Odlikovano na ^^ : 7 razstavah. :
Vsi zdravniki ga priporočajo.
ET A M °dlikovano 1
i™ A^l^l : 7 razstava!1 Glavna zaloga v Trstu, via Valdltivo Št. 32 — Telefon št. 220I.
Mnenje gosp. dr. A. Satter~ja
v Sv. Križu
Gosp. J. SERRAVALLO
Trst.
Rad Vam potrjujem, da predpisujem Vaše Izborno Železnato Kina. vino Serravallo (Vino di China Ferruginoso Serravallo) že vrst" let.
Sv. Kriz, dne 24. aprila 1911.	Dr. S A TTER.
Zobotehnik iz Nemčije
Josip Konig
diplomiran na zob tehnični akademiji v Parizu,
■■■ TRST
uiica S. Nicolo Št. 18. II. n. Plačila na mesečne obroke.
Iščejo se
izvežbani, neoženjeni
instalaterji
za tt-Iefone in električno luč.
Ponudbe s plačo je navesti na „Zavod za tehnične in elektrotehnične naprave v Ljubljani, Dunajska cesta 22
Naznanilo.
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem odprl gostilno
fiiin Meridionole
C^iapo Bel*edere št. 3
kjer tečim vsa vina, kakor teran, opolo, bela vina, pivo prve vrste iz domače tovarne in imam na razpolago vedno gorka in mrzla jedila. Abonnement za kosila In večerje. CENE ZMERNE. Za obilen obisk se priporoča
Leopold Dergan

Toplo priporočamo našim čitateljem čevliarnico PAHOR, ulica Arcata 10, katera izdeluje močr.o in elegantno obuvalo in katere Instnik je naš rojak.

3E
bi
Uellkanska zaloga pohištva in tapecarij
:: Paolo Gasfvrirfb ::
TRST. OL Stadion St. 6 • Telefon 22-85 m siedalliCa Penite)
Najbolj ugoden vir za nakupovanje bodisi glede cen, kakor tudi kakovosti. Koiosaiai bbtf.
3E
3E
!G
C

SOLIDNO: in : ELEGANTNO
jHf PO ZMRRNIH CENAH
RAFAELE ITALIA
TRST - Y!A	- T n*? a
iaHiraiaEna
Ei Ei E! El Ei in
Ei
Via Economo St. 10,
R. (wa§perini, Trst
Telefon Stev. 1974.	ŠpedUieP
Bmmm Prevozno podjetje
Sprejema razcarinjanje vsahegakoli blaga iz mitnic, dostavlja na dom.
POŠILJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJUGODNEJŠE CENE.
Zastopstvo tvrdke „Cement-'
Ei Ei SI H Ei ii Ei
Torama cementa , 1'ortlnnd- r Spljeta. PRODAJA NA DROBNO.	CENE BREZ KONKURENCE.
EiEiEiEiEiEiEi
!
EiEiEiEiEiEiEi

! KOLINSKO CIKORIJO
™ ° "	i '	edino priHtni, po kakovosti nedosegljivi slovenski izdelek.
V korist družbi sv. Cirila in Metoda I
Stran IV.
„EDIKOST'
* št. 291
V Trstu, dne 18. oktobra 1912.
gosp, Breščaka. Začetek ob 4 popoldne. — Čisti dobiček namenjen za prepotrebno knjižnico.
Cveti čni dan v |Št. Andrežu. Kako Je zavedna gorišfca okolica je doka/al cvet lični dan v Vrtojbi. V Št. Andrežu se sicer ni nabra'o tako vhoko svoto, ali nabranih 130 K vsejedno dokazuje, da je naše kmečko ljudstvo zavedno in da je vedno pripravljeno, žrtvovati težko prislužene vinarje domovini. Ljubka kmečka dekleta so v narodni noši prodajala cvetlice po kmečkih hišah in vsak je kupil z veseljem cvetko za CM. Zdelo se je kot bi bil cvetlični dan že desetletja udomačen. K dobremu uspehu so pripomogli posebno g a Furlani, g.ca Lekar, g. učitelj Furlani in „Adrijani". Želeti bi bilo le, da priredi tudi naš Solkan cvetlični dan.
Slavnost dnagoncev. Pri slavni zmagi pri Lipskem — 16. oktobra 1813 — so pokazali svojo hrabrost dragonci polka št. 5, ustanovljenega že 1. 1721 iz španskih regi mentov Vasguer, Galbes in Cordola. V spomin na to bitko se je vršila v sredo slovesna maša, kateri so prisostvovali vsi dragonci s častniškim zborom.
Nov muzej. V nedeljo 20. t. m. se slovesno otvori mestni historični muzej v ulici Munfcipio št. 7. Od tedaj naprej |e dovoljen vstop občinstvu vse nedelje in praznike od 10—12 dop.
Izstop iz rimsko katoliške cerkve Je priglasilo več kmečkih družin v Baimi pri Gradiški radi spora, ki je čitateljem že znan. — Vstopili bodo v protestantsko vero.
Italijanska ljudska univerza prične prve dni novembra svoje delovanje. Dosedaj je naznanjenih 56 predavanj, med njimi štiri musikalični večeri.	_
Vojaška avijatična postaja. Ta teden se je že pričelo z montiranjem štirih novih aeropianov, s katerimi se bode že prihodnji teden delalo poizkušnje. Lani je avijatičen oddelek le prezimoval v Gorici, a sedaj je vojno ministrstvo določilo, da ostane staln med nami.
Naraščaj telovadnega društva „Sokol" v Komnu priredi v nedeljo, dne 20 oktobra t. 1. ob 3 popoldne svoj prvi nastop na dvorišču g. Kukanja hšt. 39. Spored: 1.) Igra: Dečki; 2) Proste vaje z zastavicami: dečki; 3 ) Proste vaje z za stavicami: deklice ; 4.) Skupine : dečki; 5.) Skupine: deklice; 6. Telovadba dečkov: a) na drogu, b) skakanje čez vrv ; 7.) Valjar : Šaljiva Igra dečkov. Vstopnina 30 vinarjev s sedežem 50 vin., otroci 10 vin.
Občni zbor goriške podružnice »Dru štva slov. profesorjev bo v nedel|o 27. tm. ob 10 dop. v Čitalnici hotela Siidbahn. K obilni udeležbi vabi Odbor.
Vesti iz Istre.
Slovensko izobraževalno in podporno društvo v Opatiji priredi v nedeljo, dne 20. oktobra t. 1. v dvorani „Narodnega doma* v Voloski Fr. Govekar Jevo narodno igro s petjem v 5 dejanjih (7 slik) .Deseti brat". Začetek točno ob 8.30 z v. Po predstavi svobodna zabava.
Iz Pule. Uredništvu lista „Edinost"
Trst.
Prizivom na članak „Iz Pule" tiskan u Vašem listu od 15. oktobra 1912 Br. 288 pozivlje se to Urednštvo v smislu § 19 Tisk. Zakona da u slijedečem broju lista i to na istom mjestu i sa istim slovima tiska i izjavi slijedu ću
I z p r a v u.
Nije istina Što govori spomenuti članak, da to jest kod ove bolestničke kotarske blagajne ne može se naći nijednog činovnika koji poznade slavenskog jezika, doćim je istina da večina činovnika ove blagajne poznaje hrvatski i slovenski jezik sasvim dobro tako da mogu strankama posvema udovoljiti, kada se tomu slučaj prikaže ; dokaz je tomu ova izprava sestavljena sa strane ureda i prepisi računa koji se prilažu pod — iz kojih proizlazi da je u ovom uredu slovenski jezik ne samo poznat već takodjer i upotrebljavan sa strankama slovenske narodnosti.
Pula, dne 16. listopada 1912.
Sa odličnim Štovanjem:
p. ia Cassa distrettuale per ammalati in Pola 11 dlrettore: (Podpis nečitljiv).
Nujen klic iz Žminja kompetentnim oblastim. PoSeg suše, toće in drugih ne-priiik bije našega siromašnega kmeta še bolezen. Tako razsajata tudi , tega leta po tej občini tifus in malarija. Šola je začela mesec dnij kasneje, nego bi bila morala; tudi sedaj še Je mnogim vasem zabran,en obisk šole radi bolezni, ki se baje neprestano širi. Imamo sicer svojega občinskega zdravnika, ki pa ne more zadovoljiti vsem zahtevam, ker je občina prevelika. Človek mora čakati po več ur, predno dobi zdrav nika, ki ga potrebuje. On pa ne more biti sa dveh mestih hkratu, a mora vsak hip hiteti po okolici, okuženi od t»fusa in malarije. Vrhu tega pa druge sosednje občine nimajo lastnega zdravnika in je s tem teritorij našega zdravnika Še povečan. Velika in nujua potreba je torej, da bi kompetentne oblasti poskrbele čim prej za odstranjenje teh bolezni, kajti mislim, da ne treba še-le praviti, koliko mora občina — in k temu še siromašna — pretrpeti, ako razsaja
v njej po več mesecev taka bolezen 11 Trebalo bi torej, da vlada za čas razsajanja tifusa in malarije pošlje semkaj zdravnika, kakor jih navadno pošilja v one kraje, kjer razsajajo take bolezni, a nimajo svojega zdravnika I — Ali pa naj se obbčina po briga za še enega zdravnika, kajti nsš zdravnik res ne more sam zadovoljiti \sem zahtevam tako, kakor bi moral! — Prosimo torej nujno 1
Imam
več novih različnih voz na prodaj, kočije na pol pokrite, enovprežne (ein-Bp&EDig), kakor tudi težke, in mlekarski %cz Vee po najnižji ceni. Anton PetkovSek, izdelovatelj vozov, Sp. Logatec, Kranjsko.	2340
Dva čevljarska	KfS
Arcata lf*.
2145
fl jjft se takoj meblirana sobica. Ulica Farneto UuUd St. 44, mezzunin, vrata 20.
2J42
500-600 litrov svežega mleka
na dan *ma na na EovoLB^aH°vijeca
ob BaČi.
mlekarna A. & M Torkar v Podbrdu
2337
hrastov za vsakovršno
Velika množina Dp0rabo. se proda pc
ugodni ceni. Tozadevna pojasnila daje Josip Živic. Skopo na Krasa.
2172
Slovenski šolarji Zgbf, "SSLSi
Segolin, pri cerkvi Sv. Jakoba.	2214
Brivska dvorana. stvn, posebno iz
Roj &na in okolice, se priporoča b t trsk dvorana v ulici Montorsino 7. Za dobro po. strežbo jamči Štefan Vakomanovič, brivec.
PpuQ f*oČlfQ gpl°šna delniška družba z h llid UCOnd zavarovanje na Življenie, ki edina kolekuje police in pisma z narodnim kolekon. CMD, se je pieselila v ulico Geppa 15	2C9P
oooooooooooooooooooococ
ooooooocoooooooooooococ
oooooooooooooooooooccco
o
o
_ PRIPOROCLJIUE TURDKE I
O	C
0000000000000000000300C 00000000000000000000000 OOOOOOOOCOOOO. o_Q__g_ o__o__g_c_c_o__c
Krojači:
FRAN RUPNIK,
krojaški mojster, Trst ulica Geppa St. 10, L n.
Zaloga sodčekov za vino
starih, že rabljenih, in novih, iz debelega ===== lesa, z belim železom. =
Trst - ulica padulna St. 19 - Trst
\ \ VV V VW\X \\X \>
NUOVO -
I«
s
1 s
JCdtel provinciale
(Novi deželni hdtel)
Trst, largo Santorio 4 (Farneto).
40 sob, električna luč, ves komfort, stroga snažnost. — Cene zmerne.
ALOJZIJ SKERL.
.v ;\w.vv\xw\ x x
Kron 6200!
AUTOMOBILI FORD !9II
tsvc na sveta, Izdelovaale letne 40*003 odfeega tipa CHASSIS 20 HP šest raznih tipav kač!
1oći;a „KO UD" Je najpopolnejša, uajhitrejla ln najekonomlictijl. kai Jih obstoji. - GENEBALNI ZA8TOPHIE
ANTON SKERL . TRSI
Piazza Goldoal 10—11, To! 173?
Vftllka ctntrtlo« garaga, uilot d«: Gaobl 16, vosal ultoa Bosohat? TELEFON 2247. 6TOCK, P5EUK GOODEICH (amerlksnik« Automobili aa posodo po amoral oeni.
VantTO in TzdriaT&aJe avtomobilov. — — Solidna poatreic*
Solumerid - Buffet
Trst, vla Curio Ghega št. 8,
Vsakovrstno prekajeno meso, kuhano in surovo. Izvrstno vino, črno in belo. Prvovrstno pivo.
Priporoča se za obilen obisk
JAKOB VOLPIN.
3BE
Mehanična kleparska delavnica za kov nske izdelke
Glusto Pilotti fu Gius.
ustanovljena leta 1842.	TEL. 15-25.
Riva Pe;catori štev. 14
Sprcijaliteta : ladijske svet ljke Posoda in škatlle iz belei in kamno-barvne pločevine. — Žlebovi, cevi in zidne obloge iz katerekoli snovi v kosih po dva metra (brez zvezave).
G
E3EEDE
mim h. d. o.
▼ Trstu, ulica Carradori 5t. 18
ki jo sedai vodi g. HINKO KOSIČ, te dobi vedno sveže pivo, prve vrste vino - teran, gorka in mrzla jedila ob vsakem čaau.
Na razpolago več sob za prenočišče
po nizkih cenah. - Priporoča te za obilen obisk«
Podpisani naznanjamo tužnega srca sorodnikom in znancem Žalostno veat, da je naš ljubljeni oče, stari oče in tast, go-Lpod
Henrik Svsb
danes, dne 17. oktobra, po daljši in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb drag' ga pokojnika se bo vrš'1 v soboto, dne 19. oktobra ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti Vrdela S. Cillino inf. št. 382 v c.rkev Sv. Ivana.
Trst, dne 17. oktobra 1912.
Velika zaloga dvokotes
In kmstljikih itrojev, gramofonov, orkeatroAO« pri 3 tJei-U,
Oorleft, Stolna ulloa it 3 ln*. Hohamčna dolavnloa. — Prodaja na obroke C*mt! franko. Velika zalog, vsakovrstnih strojev rabljenih po oani.
NOVO POGREBNO PODJETJE. TRST Corso 49 (Trg Gcldanl)
Žalujoči ostali.
Specijaliteta gumijskih predmetov
Jlrigatorji, klisterji, suspen- g ■ zor ji, obveze, gum. rjuhe, cevi BBS M za vino, plin, podložki z ovate H
HIGIJENSKI :: PREDMETI
Prodaja in poprava gumljsklh — čevljev. —
f. Steiniller, Trst, yicquedotto 12.
MHHBNMHHHMMBH tiri
alega obuvala
= in lastna delavnica -
:: :: TRS F :: :: ulica Arcata 19 Velika izbera čevljev za inoške, žensk* in otroke. - Sprejema naroČila po mer cer tudi popravlja :: po jafco lilzfclll ln zmernih cenah.
Zalogi to- lo možem, vin Špirita Hkerjtv fk razprodaja oa drobno In debelo
JAKOB PERHAUC
Trat, Via delle Acque it. 6, Trat
(Nasproti Oaffe Centrale) Velik Ubor francoskega Šampanjca, penečih decrl* cib italijanskih in avstro - ogrskih vin. Bordesoa Bargnnder, renskih vin, Mesella tn Chiantt. Boa, konjak, racna tganja ter posebni pristni tropinovec, slivovee in brinjevec. Isaelki L vr^te, doili i* dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj l*vrti Ilaspo-lilja se po povzetja. Ceniki na tabtevo lo franko.
Razprodaja od pol litra naprej. 2ss
Haas Scheidle*
zobotehnik
: prvi lobotehnik
Pahor
Alojzij Boik
Trst - ulica Belvedere 5t. 3 - Trst
Trgovina dellhates,
kolonialnega blaga in jestvn vseh
vrst. Blago vedno sveže in prve vrste.
Razpošilja se t Jdi no pošti fn do-■■ -	stavlja na dom. ————
Opravilna številka 284/12
2
Dražb eni oklic.
Po zahtevanju Mestne hranilnice ljubljanske v Ljubljani zastopano po odvetniku dr. Ivanu Tavčarju v Ljubljani bo dne 5 novembra 1912. dopoldne ob 9 uri pri spodaj oznamenjeni sodniji, v izbi Štev. 6
dražba nepremičnin
vi. št. 307 (1—6 zk. telo) vi. št. 300) 1—9 zk. telo, vi. št. 309 (1—5 zk. telo) vi. št. 310) (1. in 5. zk. telo, vi. št. 311 (1—8 zk. telo) d. o. Gorjansko vi. št. 359 (9 zk. telo) d. o. Komen, vi. št. 105 (1, 2 in 3 zk. telo) in vi. štev. 130) edino zk. telo o. Brje ter vi. št. 256 (1, 2 in 3 zk. telo) d. o. Brestovica s pritiklino vred, ki sestoji iz 3 sodov.
Nepremičninam, ki je prodati na dražbi je določena vrednost na K 98.046-— ; pritiklinam na K 6o- -.
Najmanjši ponudek znaša K 65.046 pod tem zneskom se ne prodaje.
C. Kr. okrona sodnim - Komen
dne 4. okt< bra 1912.
Dr. Ferdinanda Tanzei
Sprejema od 9—1 tn od 3—6.
rrst, Piazza O. Goldonl št. II
STIPAN MIMIOA 1
trgovina dalmatinskih vin
lastnega proizvoda iz Bogat niče pri Omiio
GOSTILNA v cllci sette Fontane
št. 2 (vogel Piazza Barrlera) BUFFET v ulici Nuova Stev. 5. GOSTILNA v ul. deir Istria St. 14.
Yia« na debelo ln sa družino t vteh
I ——.—gost II a ah. - r-
Oglas natječaja.
Otvara se natječaj na mjesto cp\ liječnika zdravstvenoj? okružja Roč Buz t ia sjedištem u Roču i to na termlju pokraj, zak. od 12. kol. 1907 br. 39.
Sa stom službom skopčana je godišnja piača od K 4000 za liječenje sirom . Ua, držanje f irmaceutičkog ormira, osim to^a zaslužiti če liječenjem nesiromaka, c icp-Ijenjem kozica, prigodom sudbenih koirJj'j * i epidemija.
Natjecatelji moraju biti austrijski državljani i u porobljeni za vršenje lije^ri^Jce službe i poznavati jedan od slavenskih jezika i po mogućnosti talijanski.
Molhe se inoadu upraviti na predsjedništvo zdravstvenog okružja Roč*Buz t u Lanišću.
LANIŠČE, dne 15./10. 1912.
Zđraustueno okružje združenlb općina Roč-Buzet
Predijednik: Buždon v. r.
m Zaloga obuvala
aaas in l&fltn* deUlnio& ■»>
PAVEL VISINTINI
Trst, ul. filosoe Cardutd 27.
Velika izbera mc'kih ln ženstiL ćbvijev - Poprave se izvr^tijeju t^!-no ln solidno
to rsrmhccaah
m h
G «
SS«
• C
a -
KJ mm
C0 9
3 7
C/3 JC
INI
obroke!
Velika zaloga izdelanih oblek
Velika Izbera vsakovrstnih oblek za gospode In de?ke, sukenj, povrSnlkot vseh kakovosti. — Specijaliteta v veznjl.
Velika izbera volnenega blaga. NajzmerneJSe cene.
Adolf Kostoris - Trst
UUca S. Glovanni štev. 16, L nadstropje, zraven »Buffet Autoraatlco".
Telefon št. 251, Rim. II.
Vr
C*
S *»
s.°
«. 3
C *

Novo pogrebno podjetje, Ti st
(vogal P azza Goidoni) - CORSO 47 - (TELEFON št. 14 02.)
Prevoz mrlič*v na vse kraje
Vozovi z bogato opremo od najenr stavrejših do najlok.su rij o »ne ših. — Vsi pogrebni predmeti so stalno na izbiro Skalne ce e brez konkurence. Postrežba točna. Splošna p'> hvala.
Zaloga pristno voščenih sveč lastnega izdelka s prodajo na drobno in debelo. Posebno se priporoča o priliki praznikov Vseh svetih z bogato zalogo nagrobnih svetilk, raznih vencev iz umetnega in svežega cvetja, iz biserov, porcelane in kovine z znaki in napisi itd.
Nočna naročila se sprejemajo v skladišču v lastnih prostorih Via delil Tesa 31. TEL. 14 02 Zastopstvo s prodajo pogre Dih preumetov :r J. MRZEK, Opčine 5t. 170; T. VITEZ v Nabreiinl na trgu pri ctrkvi; A. JAilŠES, pri O.ehu (Noghere); F. BRNETIC v Škednju.	Deležn k in upravitelj H. Š T I B I L J.