Spedbfone ta abbomuucuto Leto XXII., št. 17S Uprarniirvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5. Telefon H. 31-22, 31-23. 31-24 fcseiatm oddelek: Ljubljana, Puccinijeva , ulica 5 — Telefoo it. 31-25. 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: ra Ljubljansko pokrajino pri pofeno-čekovnem zavodu št- 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Conti. Corr. Post. No 11-3118 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase i* Kr. Italije in inozemstva ima Uniooe Pubbliciti Italiana S. A. MILANO LJubljana, nedelja 29. novembra !94frXXI Cena cent. 80 I(hi|t vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno Lir 18.—% B inozemstvo vključno s »Ponedeljskim Jutrom« Lir 36.50. Uredništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica štev. 5, telefon štev. 31-22. 31-23, 31-24. _Rokopisi se ne t r a č a j o. CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per U pub- b lici ta di provenienza italiana ad estera: Unione Pubblicita Italiana S. A. MILANO v rokah stali h in nemških Zasedle so mesto in vojno luko v petek zjutraj - Del francoske vojne mornarice se je sam potopil - Demobilizacija razpsiščenih oddelkov francoske vojske Glavni stan Italijanskih Oboroženiji sil objavlja na začetku 917. vojnega poročila z dne 28. novembra 1942-XXI: Včeraj podnevi so naši oddelki obenem z nemškimi oboroženimi silami zasedli trdnjavo Toultm. Živahni letalski bofi 20 sovražnih letal sestreljenih — V Cirenaiki in v Tunisu zmerna operativna delavnost Glavni slan italijanskih Oboroženih sil je objavil 28. novembra naslednje 917. vojno poročilo: Včeraj podnevi so naši oddelki obenem x nemškimi oboroženimi silami zasedli trdnjavo Toulon. Na fronti v Cirenajki in v Tunisu zmerna, operativna delavnost. V zraku nad severno Afriko so se razvili živahni boji, v katerih je sovražno letalstvo izgubilo 18 letal. En naš lovec, ki ga je vodil narednik Mario TurchettJ in ki se Je vzdignil na znamenje alarma, je razen tega zbil v morje še dva »Beaufighterja«. Naše formacije so izvršile posrečen nočni napad na letai-šče v Boni, kjer so opeto-va.no zadele svoje cilje. Sovražnik je izvršil polet nad naselbino Floridio (Siracusa) ter povzročil nekoliko škode, žrtev ni bilo. Tudi otok Leros (Egejsko morje) so bombardirala britanska letala. Javljeno je mnogo mrtvih in ranjenih med prebivalstvom, škoda pa je neznatna. Novi vitezi Savajskega reda Rim, 27. nov. Njegovo Veličanstvo Kralj in Cesar je z nedavnim dekretom blagovolil na predlog Duceja podeliti odlikovanje viteza Savojskega reda brigadnim generalom Biglinu Carlu, Dupontu France-scu, Gandinu Antoniu, Palmi Vittoriu in Tirelliji Mariu. Turško priznanje italijanskim podmornicam Carigrad, 28. nov. s. List »Bejoglu« objavlja članek, v katerem opisuje in prizna-valno omenja akcije italijanskih podmornic od začetka vojne do danes. List poudarja tiho in žilavo delo teh pomorskih junakov, ki so tako v Sredozemskem, kakor v Atlantskem morju sovražnemu ladjevju zadajali vedno hude udarce. Pisec se s posebno pohvalo spominja junaških posadk, ki so znale poiskati svojega sovražnika celo v sredi njegovih najbolj utrjenih oporišč. Najvišje vojaške vrline podmorničarjev Rim, 28. tov. s. Vojno poročilo št. 813 x dne 18. avgusta se je končavalo z naslednjim stavkom: »V Atlantskem morju je neka naša podmornica pod poveljstvom kapetana fregate Giovannija Bruna torpe-dirala in potopila oboroženo britanske motorno ladjo »Medon«, ameriški trgovski parnik »California« in še neko tretjo trgovsko ladjo takisto oboroženo, v skupni tonaži 18.835 ton. Razen tega je zadela še drugo motorno ladjo z 10.000 ton.« Po dovršitvi svojega potovanja, ki je trajalo 77 dni, se je podmornica vrnila j svoje atlatjnsko oporišče in sa je pri tej priliki dognalo, da je pri svojih podjetjih pokarala najvišjo v°jaško vrlino ter hrabrost naših mornarjev. Omenjena podmornica, ki Je oceanskega tipa. izpodriva približno 1000 ton; oborožena je s 4 protiletalskimi strojnicami in z enim topom 100 mm ter ima 8 cevi za torpede. Podmornica je preplula 11.900 milj ter se je dotaknila Bermudov, Bahamskega otočja, Otilov, otoka Barbadosa ter Kapverd-skih otokov. Vračajoč se v oporišče je plula podnevi ves čas pod vodo. Ko so se 77. dan izrabili akumulatorji, se je morala dvigniti na površino, da si jih napolni. Nenadoma se je pojavil nadnjo 4 motorni »Sunderland«, ki je iz višine 350 do 400 m metal nanjo bombe in jo obstreljeval iz strojnice. Prvemu britanskemu letalu se je pridružilo še drugo in tretje. Vsako izmed njih je vrglo kak ducat globinskih bomb. Potopitev ni prihajala v po-6tev. Zato se je bilo treba braniti na prostem. V tem ko je poveljnik Bruno strelcem sporočil cilj, je granata 20 mm eksplodirala nekoliko centrimetrov od njegovega vratu. Zadel ga je velik drobec, da je bil v trenutku oblit s krvjo. S prstom si je poveljnik zatisnil žilo ter je nadaljeval poveljevanje. Toda izguba krvi je bila tako močna, da je kmalu nato omahnil in sta ga dva mornarja odnesla v notranjost. Sunderland je bil med tem že smrtno zadet. Naslednji dan so nemški lovci zbili še en »Sunderland« ter polovili posadko onega, ki so ga zadele krogle s podmornice. Posadka podmornice je imela poslej samo to misel, kako bi rešila poveljnika. Drugi častnik Galzinia je izkoristil dim, ki je nastal med živahnim streljanjem, ter je takoj ukazal potopitev. Ko je bila podmornica tako na varnem, je poklical poveljnik Bruno drugega častnika in ker ni mogel govoriti zaradi silne izgub« krvi — izgubil je 3 in pol litra krvi in pljuča so jedva še delovala — mu je dal pismena povelja Galzinia je takoj objavil posadki, da v imenu Nj. Vel. Kralja prevzema poveljstvo nad podmornico. Obvestil pa je moštvo, da je poveljnik živ. Nato je Galzinia brzojavil prijateljskim lovcem in se dogovoril z njimi za sestanek za drugo jutro. Medtem so oslabelega poveljnika skrbno obvezali. Naslednje jutro ob 9.30 je bila podmornica zopet na površini. Iz daljave se je videlo 7 letal. Bila so angleška, zato se je podmornica takoj potopila. S tem je bil položaj za poveljnika zopet otežkočen, zato je napravil svojo oporoko. Ob 11. se je podmornica zopet dvignila, nagnila pa se je za 40 stopinj. Ko se je namreč dvignila na površino je nanjo neki Bristol Blenheim vrgel štiri bombe. Dve sta priletili na krov, a se nista razpočili. Drugi dve pa sta zadeli ladjo in se razpočili. 122 kv. m. zunanjega oklepa je bilo razbitega in zaradi tega se je ladja tako močno nagnila. Sovražno letalo je videlo, da se podmornica ne more braniti, ker je bilo vse orožje ne-uporabljivo. Spustilo se je gotovo 17 krat na nekoliko metrov višine ter je porabilo vso municijo za svoj divji lov. Medtem je posadka hitela iz notranjosti, kamor so ydiraili debeli curki vode. ter prenesla tudi poveljnika v sitolp. kjer je bilo še edino zavetišče. Kazalo je. da s« bo podmornica potopila vsako mmuto. Pod-povclijnik Elia, železničar iz Cailabrie, je kljub klorovim plinom zlezel v ladjo po suknjič in kapo poveljnika, kajti v suknjiču je imel poveljnik fotografijo svoje soproge in treh otrok. Mornarji so začeli pripravljati splav. V tem pa se je dogod.il čudež. Bombe, ki so zadele posodo za nafto, so povzročile, da je nafta iztekla in da je podmornica zopet dobila ravnovesje. Ljudje so hiteli k motorjem in po petih ali šestih urah mrzličnega dela se jim je posrečilo spraviti v red en motor. Tako se je ladja lahko ze-pet premikala. Plula je. ravnajoč se samo po soncu in po zvezdah. Btfa pa je v veliki nevarnosti, ker bi zadostoval samo majhen sunek vetra, da bi se potopila. Toda možje, katerih poveljnik je vrl junak, so se takisto izkazali za junake. Rešili so sebe, podmornico in ljubljenega poveljnika. Nekoliko dni potem je bila Brunova soproga že ob njegovi bolniški postelji Vpoklic letalskega osebja v Španiji Madrid, 28. nov. s. Sklicujoč se na zakon o delni mobilizaciji j« letalski minister odredil, da se morajo javiti pod orožje do 5. decembra podčastniki in vojaki letnika 1914 ter rezervisti starejših letnikov. Pri tem niso oproščeni odzvati se pozivu niti oni, ki so bili dodeljeni kot pomožne sile javnim službam, niti oni, ki jim je bil dan odlog zaradi študija. Berlin, 27. nov. s. Dodatno k vojnemu poročilu objavlja nemško vrhovno poveljništvo: Po napadu anglo-ameriških sil na francosko kolonijalno ozemlje so nemške in italijanske čete vkorakale v Francijo ki dotlej ni bila zasedena, da bi jo sčittle skupno s francoskimi oboroženimi silami pred nadaljnjimi invazijami angloameri-ških napadalcev. Po ča tni besedi francoskih poveljnikov vojske in mornarice, da se bodo uvrstili s svojimi formacijami v okvir splošne obrambe, francoske oborožene sile po volji Fiihrerja niso ostale samo nedotaknjene, temveč so bile deloma celo ojačene In oborožene, medtem ko je bi! posebno važni utrjeni odsek Touiona s francosko sredozemsko mornarico prepuščen francoski avtonomni obrambi V tem času so se množila kršenja dane besede in poizkusi pobega visokih francoskih oficirjev. Ugotovilo sc je tudi, da se pojavlja vedno bolj očitno sistematično hujskanje za sodelovanje pripravljenih francoskih oboroženih sil s pomočjo anglo- saških vplivov in da Je to huj-kanje v zadnjih dneh prodrlo tudi med mornarico v Tonlonu. V spoznanju, da ta razkroj francoskih oboroženih sil v naraščajoči meri ograža varnost nem&kih in italijanskih okupacijskih čet in ruši avtoriteto poveljništva francoske države, sta Fiihrer ln Duce dala preteklo noč povelje za zasedbo trdnjave Toulon, da se prepreči nameravani odhod sredozemske francoske mornarice, in za demohilizacijo nezanesljivih kontingentov francoske oborožene sile. Nemške in italijan ke četo so bliskovito izvedle to povelja in v kali zadušile odpor, ki se je na posameznih točkah pojavil pod vplivom anglosaških agitatorskih elementov. Opravile so v nekaj urah poverjeno jim nalogo. Mesto in pristanišče Toulon sta od zore trdno v rokah naših čet. Bel francoske mornarice se je kljub nasprotnemu povelju francoske vlade sam potopil. Demobilizac.ija razpuščenih francoskih formacij je v teku in bo v kratkem Izvedena. itkrjevo pismo Petainn Vzroki novega ukrepa Osi — Maršal Rundstedt pooblaščen za ureditev odnošajev s francosko vlado Berlin, 27. nov. s. Fiihrer je poslal maršalu Petainu, šefu francoske države, naslednjo poslanico, datirano v Berlinu s 26. novembrom: Gospod maršal! Ko sem se moral 11. novembra 1942 v sporazumu z zavezniki Nemčije odločiti, da zaradi z3.gotovitve obrambe Nemčije v vojni, ki nam je bila svoj čas vsiljena od Francije in Anglije, zase-demo južno obalo Francije, je bilo to storjeno tudi v upanju, da se bo tako dosegio razčiščen je v notranjosti Vaše države, razčiščen je ne samo v interesu Nemčije in Italije, temveč v interesu Francije same. Posmatrajoč nedavno preteklost, lahko zopet ugotovim, da v septembru 1939 ni Nemčija napovedala vojne Franciji ali Angliji, temveč nasprotno. Po prevzemu oblasti' nisem nikoli izpustil prilike, prav v odnosih med Nemčijo in Francijo, da bi ju osvobod i ovir v zvezi z versajsko pogorlbo in da bi med njima uresničil resnično prijateljsko sodelovanje. Nemčija je zahtevala samo eno stvar od Francije: da ne odbije roke, katero sem ji ponudil. Vendar so brezvestni Anglosasi in v pivi vrsti židovski intrigantje v nesrečo uspeli tolmačiti to dejanje nove Nemčije kot znali nemške slabosti, kakor kasneje vse mirovne ponudbe kot znak bl.žanja poloma. Dočim ni bilo z nemške strani ničesar vsiljevanega Franciji, ne s strani vlade, ne s kakšne druge strani, bodisi z govori ali s pomočjo liana, m ni oii siavijen no^cn predlog, ki bi lahko škodil francoski časti, so odgovorni zapeljevalci v Parizu zahtevali razkosanje nemške države, suženjstvo nemškega naroda, odstranitev temeljev naše socialne zakonodaje, predvsem pa popolno obnovo neomejene pravice ropanja narodov po židovski rasi, ki je bila v Nemčiji postavljena na mesto, kakršno ji pri-tiče. Vem, gospod maršal, da Vi v ničemer n:ste sodelovali pri teh bojevitih spletkah, ven i ar pa tudi Vi dobro ves Le, kako sem po poljski vojni ponovil svoje piejšnje izjave in ponuctl mir brez kakršnih koli zahtev z nemške strani, mir, v katerem je šlo samo za evropsko sodelovanje. Vendar so kakor v elneh pred septembrom 1939 tudi po zaključitvi vojne na Poljskem tisti, ki so bili interesirani na razkosanju Evrope, kakor tudi na finančnem izkoriščanju te vojne, prevladali s svojim krikom ta poziv k pameti in so zahtevali nadaljevanje vojne za vsako ceno. Tako je boj, ki ga je Vaša tedanja vlada vsilila Nemčiji in nato njeni zaveznici Italiji, moral biti razrešen z orožjem, ki je zavzelo mesto razuma. Kljub zmagi, edJn-stveni v zgo lovni, nisem ničesar pcavzel, kar bi lahko ranilo čast Francije in sem zahteval s premirjem samo jamstva, ki naj bi preprečia v kakršnih koli okoliščinah obnova boja. Tudi kasneje nikoli nisem postavil zahteve, ki bi bila v nasprotju s to politiko. Vi veste, gospod maršal, da so vse trditve, ki jih širijo Angleži in Američani, glavni krivci in dobičkarji te vojne, trditve, da se je Nemčija hotela polastiti francoske mornarice, samo čiste izmišljotine ali bolje: zavestne laži. Medtem ko mora Nemčija zaradi te vojne, vsiljene od Francije, še zdaj prenašati trde žrtve, je francoski narod lahko živel v miru in čeprav so ji njeni zavezniki sami s svojimi na.pali na morju in z zr^ka zadali krvave žrtve, je Nemčija v isti dobi postopoma izpustila nad 700.000 ujetnikov od 1,960.000, kar je edinstvena zadeva, tako mislim, v zgodovini vojne. Ako se je ta postopek končno polagoma opustil, se je to zgodilo edino zaradi dejstva, da je na nesrečo v vaši državi ne-spravljivim elementom še vedno uspevalo sabotirati sleherno resnično sodelovanje. Vi sami, gospod maršal, ste izrazili željo, da bi se z meroj sestaM. da bi se naVa in določila možnost takega sodelovanja. Jaz sem pri tal na to željo in v Montoiru so bili razgovori, ki bi lahko, o tem sem bifl prepričan, tvorili osnovo za odpravo splošne napetosti. Na nesrečo so tisti, ld so bili interesirani na vojni, lahko v Franciji sami nekaj tednov nato uničili to sodelovanje. navajajo« motive, ki so morali mene osebno neskončno prizadeti. Prisiljen sem ugotoviti, da je bilo javno rečeno, da eo bili zemeljski ostanki Napoleonovega sina prepeljani na mojo odločitev v Pariz, da bi nastala prilika za povabilo Vas samih, gospod maršal, m da bi tako lahko položili roko na vašo osebo. Danes moram odkriti, da ste me Vi sami, gospod maršal, večkrat svojčas vprašali, ali bi lahko preselili svoj sedež v Varsaillea in da sem jaz vedno odklonil to vašo željo z opombo, da bi o tali svet to vzel za pretvezo k trditvi, čeprav neupravičeni da se francoska vlada nahaja pod nemškim gospodstvom. čeprav je bilo tako ravLanje naravnost v nasprotju z mojim zadržanjem v dobi premirja, nisem reagiral, ker sem vedel in prav dobro vem, da so med francoskim narodom tudi milijoni marljivih delavcev, kmetov in meščanov, ki v svoji notranjosti nimajo ničesar opraviti s tem manevrom, temveč si sami želijo samo miru. Lahko si še dovolim ugotovitev, go-pod maršal, da nisem niti enkrat izrabil prilike, da bi povabil kakega člana Vaše vlade k meni, temveč, da so se razgovori vršili vedno na prošnjo same francoske vlade. Oba razgovra z admiralom Darla-nom sta nastala enako samo na njegovo izrečno prošnjo in v Vašem imenu, gospod maršal. Izkrcanje ameriških in angleških čet v severnozapa dni in severni Afriki, ki je bilo, kakor sc sedaj vidi. izvedeno v sporazumu s številnimi francoskimi generali izdajalaJci, je odstranilo vse pogoje, določene v uvodu pogodbe o premirju. teT je prisililo Nemčijo. da podvzame in izvede takoj varnostne mere v sporazumu s svojimi zavezniki. Nisem bil dne 11. novembra še p. drobno poučen o vseh prejšnjih razlogih, k' so dovodi i do te angieško-ameriške akcije Danes vem in veste tudi Vi. gospod maršal, da je bita ta zasedba izvedena na izrečno željo tistih francoskih elementov ki so svojčas pričeli vojno in ki še danes niso izginila iz javnega in zlasti iz vojaškega ozračja Francije. Da so francoski generali in admirali prelomili svojo častno besedo do nemških oblasti, in to v neštevilnih primerih, je že samo po sebi odurno. Ker pa morate Vi sami, gospod maršal priznati, da so t; generali. admirali in oficirji tudi nasproti Vam prelomili svojo prisego zvestobe, me to sili k ugotovitvi, da so sporazumi s temi elementi popolnoma nekoristni. Postal sem Vam zbrane dokaze, da so bile od vkora- Nadaljevanfe na 2. strani 2 sovje Samo med Donom in Volgo so Ssvjeti v enem tednu izgu-bJi 319 tankov — Velika aktivnost letalstva na vseh odsekih vzhodne Srsnte Iz Hitlerjeveoa glavnega stanu, 28. nov. Nemško vrhovno poveljnštvo je objavilo danes naslednje vojno poročilo: Nemške in rumunske čete so v zapadnem Kavkazu v protinapadu odbile napad sovražnika. Tudi vzhodno od Alagira so se zrušili sovjetski napadi ob izgubi 35 oklopnih voz. Lovci so tukaj sestrelili 7 sovjetskih letal. Motorizirane nemške čete so uničile pri sunku v Kalmiški stepi sovražnikovo skupino sil. Privedenih je bilo 600 ujetnikov. Med Volgo in Donom, v velikem kolenu Dr,na ter v Stalingradu so se spet izjalovili v ogorčenih borbah hudi napadi sovražnika. Protiletalsko topništvo in bojni letalci fo učinkovito posegali v borbe na Jugozapadno od Kalinina in na prostoru okrog Toropca trajajo hudi obrambni boji dalje. Lastni protinapadi so vrgli sovražnika na raznih odsekih nazaj, pri čemer jo bilo ponovno sestreljenih 95 oklopnih voz, od teh 56 ramo od ene oklopne divizije. Oddelki bojnih letal so podnevi in ponoči in kljub snežnim viharjem r dobrim učinkom »sapadali kolone na pohodu, izhodiščne postojanke čet ter železniške naprave v Toropcu. Na visokem severu so bojni letalci z bombami težkega kalibra obmetavali kolodvore ob murmanski železnici. V severni Afriki siamo krajevno omejeno bojno delovanje, šotore in železniške cilje med Bengazijem in Agedabijo so letalci obstreljevali z bombami in drugim orož- IPtaiCI vojem napadu proti zaveznvkiim položajem v področju Dona in Volge. Kljub obsežnosti sovjetskega podjetja in kr-ab ogromn:m silam ki jih ima na raz-po'ago sovjetsko poveljstvo, se je nemška fronta sijajno upirala ter dokazala učinkovito^ nemških naprav, ki jih je rzvršf-la v teku poletnih mesecev organizacija Todt. Najvažnejše dejstvo je to, da se je bOljše-viški val zlomil na glavni obrambni črti. Se zasedba enostavno utrjene višine, ki nima strateške vrednosti, je stala boljše-vike na tisoče mrtvih in na tucate oklopnih voz. Kakor v vseh dosedanjih ofenzivnih podjetjih, odkar traja voina med Sovjetsko zvezo in Evropo, sovjetsko vrhovno poveljstvo ni upoštevalo in ne upošteva žrtev. Pokazalo se je zopet, da sc ne plaši nikake krvne cene. samo da izvede kak vojaški načrt. S tem odkriva strahovito vojaško sila-vohlepje. Po zadnjih vesteh sovjetska ofenziva na 9rednjem deht fronte znatno peša. Bojujoče se čete že kažejo razločno znake utrujen ia. Celi odredi mečejo orožje proč in se dajo ujeti brez odpora. Duh sovražnikovih čet je omajan po prejšnjih porazih. Ta okoliščina poiasnkije. zakaj je Moskva nedavno ustanovila dtmzije »naj zveste j šnh« ter jih poslala v boj. kjer naj 6fluiijo ostaJinn vojakom za zgled junaštva in vdanosti boli-ževiški stvari ter za zgled splošnega udarnega duha sovjetske vojske. Množica ujetnikov m prebežnikov, ki se pošiljajo v ta- borišča v zaledju, je narasla na več tisoč mož. Ruska ofenziva je stopnila v fazo. fci ne vzbuja več nikakega vznemirjenja, čeprav se sovraižni napadi v srednjem odseku nadaljujejo. Nemška obramba je v vsakem pogledu kos sovražnim napadom. Obenem z ugotovitvijo nepomembnosti ruskega napada na jugu od Kalinina in na jugozaptadu od Toropca naglasa neki poročevalec iz nemškega vrhovnega poveljstva. da se postopoma menja slika položaja na južni fronti zaradi nešteviflnih napadov Timošenikovih čet. Čeprav se za sedaj ne more govoriti o odločiiln.1 izprememibi, se vendar vedno jasneje kažeio znamenja, napovedujoča veliko protiiofenznvo zaveznikov. Naša obramba se je v nekaterih točkah ustalila, medtem ko sovražnik na drugih mestih izgublja že osvojene položaje. V Donovem kolenu ie položaj neizpre-menjen. Vrste se v istem ritmu napadi in protinapadi, ne da bi Mla jasna nadrnoč te ali one stran L Nemška vojaški strokovnjaki zatrjujejo pri oceni dogodkov na južnem odseku, da od danes naprej ne gre več za obrambno borbo, marveč za zelo razgibane boje. Ako hočemo biti bližje resnici, moramo že govoriti o obrambni bitki, lci se vodi na ofenzivni način. Tu ne gre za besedno igro, marveč je to zelo točna oznaka prve izpremembe. ki bo nedvomno imela velike posledice (»Piccoilo.«) Hrvatski delež v vojni proti boljševizmu Zagreb, 27. nov. s. Ob prvi obletnlei pristopa Hrvatske k protikominternskemu paktu omenjajo listi delež, ki ga Hrvatska še naprej daje v vojni proti komunizmu in v obrambi evropske kulture, ter poveličujejo junaška dejanja hrvatskih prostovoljcev na vzhodni fronti. Proglas Eksc. Robottija o uspehu vojaške akcije proti partizanom SLOVENCI! Očiščevalne in policijske akcije, ki so jih oddelki Kr. Vojske in Črnih srajc Armadnega zbora pričeli izvajati 16. julija tega leta, da bi v tej provinci vzpostavili red in mir, ki so ju kalili vsem poznani maščevalni uboji, ropi in okrutnosti, ki so jih. vršili plačanci z angleškim in boljševiškim zlatom, so rodile uspehe, ki ne potrebujejo razlag. Jasno so izražene v zelo pomembnih številkah: 2654 zločincev je bilo ubitih v boju, 1625 se jih je predalo z orožjem. V teh številkah, ki so natančno ugotovljene, niso všteti oni, ki so jih ali ubite ali smrtno ranjene odvedli zločinci s seboj na begu in jih tako odtegnili naši neposredni ugotovitvi. Na podlagi zanesljivih poročil, ki so jih prejela italijanska vojaška oblastva, moremo prišteti prejšnjemu natančno določenemu številu še kak tisoč takih izgub. Vsa njihova taborišča in skladišča, ki so jih pripravili z ropi in z izsiljevanjem v škodo slovenskega prebivalstva, smo uničili. Zaplenili smo ogromno količino avtomatičnega in ročnega orožja, streliva in vseh vrst vojnega materiala. Brez prestanka se še vedno predajajo poveljstvom naših posadk osebe, ki so jih zločinci prisilili, da so se pridružile njihovemu zločinskemu delo- Nadaljevanje s 1. strani kanja čet 11. novembra 1942 zopet dane svečane zagotovitve in zlasti v obliki izjav Kia častno besedo in da so bile še tisti dan fcršene. kakor se je lahko ugotovilo na podlagi odkritih novelj. Ugotovljeno je. da je •admiral, poveljnik mornarice po svoji zagotovitvi. da se bo francoska mornarica borila v Toulonu proti slehernemu sovražnemu napadu, znova varal Nemčijo in Italijo Potem ko je daj to izjavo dne 11. novembra, je bilo 12. novembra dano povelje, da se ne sme streljati v nobenih okoliščinah ob morebitnem izkrcanju angleških in ameriških »51. Medtem so bila odkrita nadaljnja kršenja obvez premirja. Zaradi teh dejstev sii dovoljujem, gospod maršal, sporočiti Vam naslednje: 1. Zavedam se. da Vi osebno, gospod maršal, nimate nič opraviti v vseh teh . ..... . , , „ . dogodkih in da zaradi tega globoko trpite. pusftalo Franciji toulonsko luko čutil iz- ■ vestno bojazen za ta položaj, ki je bil se vanju, ali pa so sicer prostovoljno množile njihove vrste, pa se kesajo svojih zločinov in se javljajo v zaupanju na prizanesljivost italijanskih oblasti. Takim ljudem je — kakor znano — zagotovljeno, da bodo ostali pri življenju. Glede tega se morejo sedaj in v bodoče zanesti na mojo besedo. Vse čenče raznih »Slovenskih poročevalcev«, vsi tajni letaki, vse laži, ki so jih razširili razni komunistični »glavarji« — ki so se odločili raje za borbo na papirju in se skrbno ogibali podati se v boj skupno s svojimi pristaši, kakor so nasprotno to storili italijanski vojaški poveljniki — ne morejo prav nič spremeniti teh resnic ali zmanjšati tudi le za eno samo številko gori navedenih podatkov. Slovenci! Oboroženi vojaki Italije, budni varuhi reda in miru med vami, se vračajo na svoja mesta s trdno voljo nadaljevati neizprosen boj proti sodrgi, ki se je postavila izven zakona in skuša zbrati svoje razbite sile, da bi znova sejala strah in trepet med mirno slovensko prebivalstvo po mestih in vaseh! Poštena slovenska mladina se zaveda visokega pomena tega boja in si šteje v čast sodelovati v tej borbi ob strani vojakov zmagovitega Kralja. Mi smo veseli, da imamo to mladino ob svoji strani! Poveljnik XI. Armadnega zbora General MARIO ROBOTTI lovanja je feldmaršal von Rundstedt pooblaščen, v kolikor se tiče nemške akcije, da podvzame vse potrebne ukrepe. On bo v vsakem trenutku Vam osebno na razpolago, gospod maršal. Zaključujem to pismo v upanju, da se na ta način pričenja zdaj sodelovanje, h kateremu naj Francija prispeva samo razumevanje za naravo skupne usode Evrope in lojalnost Blagovolite sprejeti, gospod maršal, izraze mojega osebnega spoštovanja. Adolf Hitler * Odstranjena šibka točka Monakovo, 28. nov. s. Rimski dopisnik »Miinchener Neueste Nachrichten« se ba- vi z odločitvijo Fiihrerja in Duceja za zasedbo Toulona in pravi: Mora se priznati, da so v Rimu ne glede na popolno razumevanje viteškega zadržanja Osi, ki je 2. Moram zastopati Interese naroda, kateremu je bila vojna vsiljena jn kj ima zaradi časti jn svojega ohranjevalnega instinkta dolžnost, da se bori proti tistim, ki so začeli to vojno in kj jo zdaj nadaljujejo, da b; uničili vso Evropo ter so v službi neke evropske klike in deloma židovsko-snglosaške, ki je tuja Evropi. 3. Prisiljen sem nadaljevat; to vojno v iiraenu tistih milijonov ljudi, ne samo iz moje države, ki so se osvobodili bremena brezvestnega kapitalističnega izkoriščanja jn ki nočejo biti večno žrtve mednarodnega izkoriščanja in celo dokončnega uničenja svojega narodnega duha. 4. Gospod maršal, nemški narod, v Imenu katerega Vam izročam to izjavo, ne sovraži francosk; narod. Toda kot njegov šef iin zastopnik sem sklenil, da v nobenem primeru ne pustim zavlečj Nemčije in Evrope v kaos, tolerirajoč manevre elementov, ki so povzročili to strašno vojno. Tako bom zavzel stališče proti sleherni organizaciji in zlasti proti osebam, kj hočejo tudi v bodočnosti preprečiti vsako sodelovanjem med nemškim in francoskim narodom. Obremenjene že v preteklost; s hudim zločinom, da so pričele vojno, sedaj menijo, kakor se zdi, da je prišla njih ura drugič, da ustvarijo na jugu Evrope odprtino za vdor sile, kj ne pripada temu kontinentu. 5. Ko sem zvedel o novih kršenjih dane besede s stran-, francoskih oficirjev, generalov in admiralov v zdaj dokazani nameri da se Francija, kakor severna Afrika, odpre angložidovskim vojnim zločincem, sem dal povelje, naj se takoj zasede Toulon in prepreči odhod ladij ali pa njih uničenje in da se stre sleherni odpor, če je potrebno z največjo silo. Ne gre tu za boj proti oficirjem in francoskim vojakom, ki imajo čut časti, temveč prot; vojnim zločincem, ki jim še ni bilo zadosti prelite krvi, temveč so neprestano na preži na nove možnosti, s katerim; se omogoča nadaljnje trajanje in razširjanje te katastrofe. Iz tega razloga sem dal povelje, naj se demobilizirajo vse edinice francoskjh oboroženih sil, kj jih v nasprotju s povelji njih lastne francoske vlade hujskajo oficirji ter naga-njajo k aktivnemu odporu proti Nemčiji. 6. Tudi te mere, po katerih sem moral poseči samo zaradi izdajstva Vaših admiralov in generalov, niso naperjene, kakor sem že reKel, proti Franciji aii franeobke-mu vojaku. Moje odkritosrčno upanje je ln delim ga s svojim zaveznikom, da bo mogoče zopet dati francoski državi oborožene sile, katerih oficirji ubogajo vsaj svojega lastnega šefa države ter nudijo tako jamstvo za sklenjene konvencije in pogodbe med državami. Kakor Vas to lahko boleče zadene v tem trenutku, gospod maršal, tako bo pomirjujoče in olajšujoče spoznanje, da država ne more dolgo obstojati, ne da bi imela disciplinirano in poslušno armado. Iz tega razloga reorganizacija mornarice vojske in letalstva, ki vam bodo slej ko prej poslušne, ni nesreča, temveč nasprotno sreča za Francijo. Ne bi hotel zaključiti tega pisma brez ponovnega zagotovila, da ta vsiljeni mi korak nikakor ne slabi moje volje po sodelovanju s Francijo, temveč se bodo nasprotno verjetno ustvarili potrebni pogoji aa uresničenje tega sodelovanja. Prav tako je moj nepreklicni sklep podpirati Francijo pri zopetni osvojitvi njenih kolonij, katere so Ji Anglosasi odvzeli in to z vsemi sredstvi, s katerimi razpolaga Nemčija. NI bila namera niti Nemčije, niti Italije porušiti in uničiti francoski kolonialni Imperij. Vendar pritlče francoski državi sami, da podvzame neobhodne mere in prepreči, da bi se kri zopet prelivala. Za uresničenje pogojev resnično obema »tranema koristnega in učinkovitega sode- odprt. Po odpadu Darlanovem ni bilo več nikakega dvoma, da bi poveljstvo luke in njegovi častniki izkoristili prvo priliko in sledili Darlanovemu primeru. Tako se je Toulon lahko smatral kot občutljiv magnet ne samo za angleško propagando, ampak tudi pripraven kraj za poskus sovražnikovega izkrcanja. Zato se zdaj s tem večjim zadovoljstvom jemlje na znanje dejstvo, da je odstranjena ta šibka točka. Pomanjkanje delovnih sil v Angliji Lizbona, 28. nov. s. Pomanjkanje delovnih sil v Angliji postaja vedno hujše. Kakor poročajo iz Londona, se bavi vlada z načrtom za prisilno novačenje žensk, ki naj nadomeste moške v obratih. Po izjavah ministra za delo je v britanski industriji zaposlenih že 1,750.000 žensk. Z univerze Sorodniki onth slovenskih visokošolcev, ki so že odšli v Italijo zaradi študija, so naprošeni, da takoj iporoče rektoratu dar, ko so visokošolci odpotovali v Italijo, naslov njihovega stanovanja in univerzo, na katero so se vpisali. Rektorat univerze. Ban za Ur. • • Da, bon za lir 900, ki se izplačajo v teku enega leta po »osvoboditvi!« Slovenije... Tako je poveljnik nekega bataljona partizanskih razbojnikov plačal nekemu kmetu Ljubljanske pokrajine rekviriranega prašiča. Javnost si ni dovolj na jasnem, kako partizani postopajo kadar kradejo. Če se kmet brani, umore njega in vso njegovo družino, potem pa v svoj h propagandnih letalcih zvržejo vso krivdo na italijanske vojake. Ako pa se kmet vda s kislim obrazom jn dovoli da ga okradejo, mu puste »bon« z mnogimi pečati s podpisom in ča-čko kolovodje, s katerim mu zajamčijo plač ilo ukradenega blaga v roku enega leta po »osvoboditvi« Slovenije. Kmet seveda izroči tak »bon« najbližji italijanski vojaški posadki, ki vnovči nakaznice pri; razbojnikih; pri tem se seveda ne drž; točno omenjenega roka. Potrdilo o prejeti vsoti je napram razbojnikom vedno isto: dober italijanski svinec. V smislu člena... Partizanom je stvar močno stopila v glavo in postali so »zakonodavci«. Z veliko resnostjo izdajajo odredbe, naredbe in zakone, o katerih seveda ne vedo. kdo jih bo upošteval, če ne njihovi pristaš; v gozdovih. Morda si mislijo, da bodo tj zakon-; veljali tudi za slovensko ljudstvo, kadar bo »osvobojeno«... italijanske pravice. Kadar ujamejo koga in občutijo zverinski nagon, da ga umore, ni s tem rečeno, da to napravijo takoj in brez pravil. Nikakor. Prečitajo si pri tem na primer člen 2 n 3 naredbe »vlade« za Dolenjsko in ga mirno umore, prepričani, da ravnajo po vesti, kajt; njihov zakon je zakon, čeprav je hud... Tako se je primerilo prečenskemu župniku Janku Komljancu. Zato pa morilci ne bodo ustreljeni v smislu čl. 2 in 3 naredbe, ki jo je izdala dolenjska »vlada«, marveč po naredb; italijanskih oblasti, kj' izvajajo zakone na temelju zakonikov one rimske pravice, ki je dala življenjska pravjla vsem narodom sveta, tudi bolj izobraženim, kakor so ljudje, ki se klatjo po slovenskih gozdovih. Požar v Lazah Dne 25. t. m. je okoli 22. ure v Lazah, občina Planina, v hiši družine Konstantina Dadamosa zarad; slabo delujočega dimnika nastal požar. Plameni so. razpihani od hudega vetra, našlj v podstrešju dovolj gradiva ter so kmalu zajeli vso hišo. Nastopili so takoj prostovoljni gasiloj n oddelek vojakov sosedne vojaške j>osadke, k; so rešili vse poh štvo ter neutrudno delali do zore, da bi omejili požar, ki je ogrožal tudi sosedne hiše. Obrambno delo je močno oviral nedostatek vode. Gospa Katarina Dadamos, 70 let stara, je bila že v postelji in so jo svojci takoj zbudilf. Zaradi strahu pa jo je zadela srčna kap in je čez nekoliko minut izdihnila. Okrožni komisar cav. Rosn se je v spremstvu političnih tajnikov iz Logatca, Rakeka in Planine slučajno mud'l v bližini ter je, opozoijen po sliki požara, takoj hitel na lice mesta. Dal je potrebna navodila, da so spravili pod streho prizadeto družino. Pohvalil je domače gasilce in vrle vojake, ki so se žrtvovali neutrudno vse do prvih ur naslednjega dne. Izpred vojnega sodišča VojaSko vojno sodišče Vrhovnega poveljstva Oboroženih sil Slovenija.—Dailmazria, odsek v Ljubljani, je izreklo naslednjo sodbo v stvari proti: Badovincu lliji, snu Gabrijela in Angole Sejatovič, roj. v Rosailnicah pri Metliki 1. VII. 1917, tam bivajočemu; Badovincu Vladimir ju, sii.nu Gabrijela in Angele Sejatovič, roj. v Rosalnicah 17. X. 1925, istotam bivajočemu; Badovincu Marku, sinu Gabrijela in Angele Sejatovič. roj. v Rosailnicah 3. X. 1921, istotam bivajočemu; vsi trije se nahajajo v begstvu. Obtoženi so: a) prevratne združbe (čl. 4. naredbe z dne 4. X. 1941), ker so v Ostrogu pri Ra-dovici (Metlika) sodelovali v nedoločenem času do 31. maja 1942-XX pri prevratni združbi, naperjeni na nasilni prevrat političnega, gospodarskega in družbenega reda v državi'; b) oboroženega krdela (čl. 16. naredbe z dne 30. X. 1941), ker so v zgoraj omenjenih časovnih in krajevnih okoliščinah pripadali oboroženemu krdelu, ustanovljenem z namenom izvrševanja zločinov proti varnosti države. Iz teh razlogov je sodišče Badovinca Ilijo, Badovinca Vladimir ja in Badovinoa Mainka spoznalo za krive pripisanih jim zločinov ter jih obsodilo na dosmrtno j e č o, na stalni preklic opravljanja javnih služb, na stalni preklic ter na stroške vzdrževanja v ječi. Sodišče je odredilo objavo sodbe v izvlečku po enkrat v »Piccolu« in v »Jutru«. Ljubljana, 23. novembra 1942-XXI. * Vojaško vojno sodiišče Vrhovnega poveljstva Oboroženih siil Slovenija.—Dalmazia, oJsok v Ljubljani, je izreklo naslednjo sodbo v stvari proti: Lesnja'e čudili, da na jugu Balkana živijo v gorovju ir. gozdovih hajdu-ke družbe, katerim je bilo ubijanje bistven de! njihove zaposlitve Zgražali smo se tudi. ko smo slišali, da take hajdu:ke družbe najdejo zatočišče, hrano in streho še celo pn marsikaterem prebivalcu, ki je sicer pošten m koristen član družbe. Čudili smo se, zakaj tak pošten človek ne odreče vsake pomoči hajduku in kako le to, da se ne zaveda svoje sokrivde na zločinih hajdukov. Mislili smo. da bi biile take prilike pri nas popolnoma nemogoče in da je izključeno, da bi se iz naše srede rodi'« in vzgojili morilci, izvzemši v redkih primerih ko zaide človek na zločinska stranpota m -Se s tem izloči iz vse poltene družbe. Zaupali smo, da nas. bo naša kultura obvarovala pred takima pradavnima prilikami. A zmotili smo se! Letošnje poletje nas je izučilo, da je bilo mod našim narodom še mnogo skrite krvoločnosti. Ta krvoločnost je trudi prej živela med nami in ni šele sedaj nastala. Morilci, ki smo jih videli letos na delu, so imeli že prej v svoji duša nagnjenje za morilski posel, le da so ta nagnjenja krotili, deloma iz strahu pred kaznijo deloma ali morda še bolj pa pod moralnim pritiskom splošnega prepričanja, da je umor eden najbolj odvratnih zločinov. Letos pa so se prilike zanje v tem pogledu spremenile. Komunizem je začel javno pridigati, da morilski posel ni zločin, ni nekaj gnusnega in zaničevanja vrednega, ampak da je morilsko delo potrebno kakor kako diugo vsakdanje opravilo. Komunisti so šili še datlje s tem. da so to delo označili kot važnejše in za dosego komunističnega cilja kot neogibno potrebno. Komunistična družba je označila vsiaik morilski akt za zmago. Zmagoslavno je javljala: »Ubili smo tega ali onega.« Vsak kuilturni Slovenec se mora z žalostjo in obenem z gnusom in sramom spomniti na komunistične agitatorje, ki so jx> vsakem umoru zmagoslavno dvignili glave, se hvaililli in bili ponosni na morilca. Posebno ogabni se bili vzkliki: »Dve muhi na en udarec!«, s katerimi so se komunisti bahaili, če sta dve žrtvi podili naenkrat. Dovoilj žalostno je biilo, da s-c ti komunistični propagatorji niso zavedali svoje moralne propalosti in nizkotnosti, še bolj žalostno pa to, da so se našli ljudje, ki so j'im odpirali svoja ušesa in niso imeli poguma, nastopiti odločno proti njim. V dobi, ko so se vnstilli komunistični umori, se je širila krilatica: »Žrtve morajo biti«. Kaj pomeni ta krilatica? Predvsem pomeni to. da samo z umori m to s številnimi in če treba z mnoštvenimi umori bi mogel komunizem priti do veljave. Komunistični voditelji so dobro vedeli, da bi se megli polastiti oblasti samo na ta način, da bi pomorili vse svoje nasprotnike, posebno inteligentne, poštene in odločne. Kakor so bili to poletje na dnevnem redu umori posameznih oje. star;- da bo nova visokošolska zveza sodelovala pri izbiri študija in se trudila, da bodo poslej stopale na visoko šolo samo v:soko sposobne in požrtvovalne dijakinje. * Meteor, ki je preplašil Evropo. Novembra 1492 torej pred 450 leti, ko je bila Evropa vsa v navdušenju zaradi odkritja Amerike, je doživelo alzaško mestece En-sinsheim veliko presenečenje, o katerem je šla novica po Evropi prav tako hitro kakor ona o odkritju Amerike. V bližino mesteca je namreč pri belem dnevu treščil meteor ki je tehtal, kakor je zapisano, dva stota in 80 funtov. Zaril se je v zemljo. Tresk so čuli po vsem Gornjem Porenju in tudi v Švici. Meščani in okoličani so hiteli k meteorju, ga izkopa.li in odbijali koščke za spomin, da od kamna pač ne bi bil ostal niti drobec, če ne bi bila vlada brž posegla vmes. Ostanek torej praznuje letos '?voj visoki jubilej. Tehta še vedno 55 kg >*• je shranjen v rotovški dvorani pod steblom. * Tečaji strokovnih predmetov — v središču mesta pri Trgovskem učnem zavodu. Kongresni trg 2 — prično začetkom decembra. Znanje knjigovodstva, stenografije in strojepisja zajamči vsakomur zaposlitev. Tečaji so uradno dovoljeni. Novi, brezplačni prospekti na razpolago. Dijakom odobravamo znaten popust pri šolnini. Vpisovanje in informacije dnevno do 19. ure. * Letošnje Vodnikove knjige (Vodnikova pratika 1943 in Kačeva povest »Na no-vinah«) bodo lepo in koristno božično darilo! Za 16 lir lahko napravte mnogo veselja in nudite zaželenega užitka svojim dragim. Zagotovite si pravočasno letošnjj pomembni knjižni dar Vodnikove družbe! Prijave sprejema pisarna Vodnikove dru- žbe, Puccinijeva 5 (poslopje Narodne tiskarne), Knjigarna Tiskovne zadruge, Se-lenburgova 3, Knjigarna Učiteljske tiskarne, Frančiškanska 6 in Šentjakobska knjižnica « Stenografski tečaj — novi — začetni in nadaljevalni prično S. decembra. Pouk v vseh stopnjah: koresponlenčno, debatno in parlamentarno pismo. Sodobna lahka učna metoda, popolna izvežbanost. Oddelek za slovensko, italijansko in nemško stenografijo (izbira po želji). Posebne vaje po diktatu. Vpiše se lahko vsakdo, za di-jake-inje posebn* oddelek. Pouk bo dopoldne, popoldne ali zvečer dogovorimo. Prospekte iaje: Trgovsfto učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. Informacije na razrolago dnevno v pisarni ravnateljstva. LJUBLJANE u— Novi grobovi. Nepričakovano je preminil policijski nadzornik v pokoju g. Jernej Remic. Za njim žalujejo soproga Ivana, sin Egon, hčerka Anica in drugo sorodstvo. Pogreb bo v nedeljo ob 15. iz kapele sv. Krištofa na Žalah k Sv. Križu. — Za vedno je zapustil svojce zva-ničnik državnih železnic v pokoju g. Ivan Sirec. Na zadnji poti bodo blagega pokojnika spremili v nedeljo ob pol 16. iz kapelice sv. Petra na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Umrl je policijski stražnik g. Dominik Zore. Zapušča ženo in dva otroka. K večnemu počitku ga bodo spremili v nedeljo ob 16. iz kapele sv. Jožefa na Žalah k Sv. Križu. — Pokojnim naj bo ohranjen blag spomin, svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje! u— Smrt uglednega gospodarstvenika. Po kratki, mučni bolezni je umrl v šlaj-merjevem sanatoriju g. Matija Spreitzer, bivši veletrgovec v Ljubljani. Pokojnik je bil kremenit, pošten značaj, mož dela, pri vsem pa vedno vedrega in jasnega duha. Bil je daleč naokrog znana in zelo ugledna osebnost. Nadvse je ljubil planine in živel je ves za svojo družino. Pogreb bo danes, v nedeljo, ob 16. uri iz kapelice sv. Jakoba na Žalah. Naj v miru počiva! žalujočim naše iskreno sožalje! u— Mraz je spet popustil. Prav tako naglo kakor se je mrazovni val v petek zjutraj povzpel do letošnjega jesenskega rekorda —7.4° C, je spet uplahnil. Vsekakor je bila posledica nenavadnega mraza v petek zjutraj ta, da je ostalo ozračje tudi še čez dan močno ohlajeno, čeprav je sijalo sonce z jasnega neba. Skoraj ves dan je ležala nad Ljubljano prosojna meglica in slana in ivje sta izginila šele opollne. Toplomer je čez dan beležil komaj nekaj nad 2° C. Barometer je ponoči padel in sobotno jutro je bilo spet jesensko sivo. Jutranja temperatura je bila —0.2" C in je bilo le malo slane. SSfl Gcspidje, pozor! K L O B U Č A R N A „P A J K" iflmHiimtiiiiiHiiinimimmiinmHmiiiiMiitmtinmimHiNn^^ vam strokovno očisti, preoblikuje in prebarva klobuke vseh vrst po nizkih cenah. Na zalogi novi. Lastna delavnica. — Se priporoča RUDOLF PAJK — Sv. Petra cesta 38 in MIKLOŠIČEVA CESTA 12 iublfsfia Frančiškanska, ulica 3 Opozorite sv. Miklavža, da si za svoje obdarovance izbere darila, kakor so. precizne ure, moderni nakit, krasno keramiko, servise s pravim srebrom i. t. d. — Taka darila so dragocena 'n trajne vrednosti. □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□coc Dr. Allmz Kunst specialist za zobne in ustne bolezni je otvoril svojo ordinacijo na Kongresnem trgu 8, vhod Gledališka stolba 3-1. Ord. ure: 9—12 in 3—5. □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□a V TAVČARJEVI ULICI Vam nudi trgovina pestro izbiro igrač in daril. — Na oglede Vas vljudno vabi A. ENGELliAN Obvestilo Obveščamo cenj občinstvo da zopet pošiljamo v tovarno stare gramofonske plošče v predelavo, ter nam ia dopolnitev vagona Se manjka gotova količina Radi tega plačamo zvišano ceno Lir 10.— za kilogram. Pohitite, ker ta zvišana cena velja samo za ta čas dopolnitve vagonske količine. » Kupujemo tudi gramofone v Kovčkih ter malo rabljene plošče ir, jih plačujemo po najvišji dnevni ceni! »EVEREST« Ljubljana, Prešernova 44 K L O B LJ C A R N A »P A J K« "aro strokovn.iaški. očisti preoblikuje in prebarva klobuke vseh vrst po nizkih cenah. Lastna delavnica — Se priporoča RUDOLF PAJK Sv Petra c. 38 Zdenko Kalin, Kregar, Ornem ki PufcrOc v Jakopičevem paviljonu. Danes ob 11. mi bo po razstavi spet vodstvo. Vodil bo predsednik druStva SLU g■ Saša AanteL Ker jt razstava odprta samo do 3. dec.. opozarjamo ljubitelje lepe umetnosti, ki si razstave Se niso ogledaii, naj posetijo to pomembno manifestacijo moderne slovenske umetnosti. Prostori so toplo zakurjeni. u— Propustni ce za kmetovalce. V iveri z notico, ki je bila objavljena v časopisju dne 18. t. m., opozarja Združenje kmetovalcev ponovno vse one kmete, ki bodo še nadalje potrebovali propu tnice v svrho obdelave polja in de!* v gozdu, da se prijavijo v pisarni Združenja v ponedeljek in torek. t. j. 30. xL in 1. XH. t. 1. Vse prijavljene bo Združenje uvrstilo v posebne sezname in jih poslalo v potrditev pristojnim ob'astvom. Po tem roku se prijave ne bodo več sprejemale. Kdor bo zakasnil, bo moral sam iskati možnost, da dobi pro-pustnico. S seboj naj vsak prinese stare propustnice in potrdilo Gospodarskega urada. u— Velikodušno darilo. Akademski slikar g. Riko Debenjak je poklonil Zavodu za novotvorbe v Ljubljani prekrasno sliko pokojnega ravnatelja zavodao g. docenta dr. Josipa Chole\ve. Sliko je poklonil iz hvaležnosti ii. v trajen spomin na moža-zdravnika, ki se je ves žrtvoval samo za trpeče in uboge. Uprava Zavoda za novotvorbe v Ljubjani se g. Riku Debenjaku za odklonjeno sliko ki predstavlja cbenem tudi visoko umetniško delo najiskreneje zahvaljuje. u— Počaščenje spomina. Namesto venca na grob blagopokojnega hotelirja g. Jerneja Cerneta je daroval v počaščenje njegovega spomina g. Adolf Majer iz Ljubljane 150 lir za mestne reveže. _u— Razdeljevanje dodatnih obrokov racioniranih živil za november. V sporočilu Prehranjevalnega zavoda Visokega komi-sariata za Ljubljansko pokrajino, ki smo ga včeraj objavili, je bilo pomotoma navedeno. da veljajo dodatni obroki za mesec december namesto za november. Nadalje je bilo v zadnjem odstavku napačno sporočeno, da otroci do 3. leta prejmejo dodatni delež riža 100 gramov namesto 1000 gramov. u— Zdravniški pregled osebja, zaposlenega v živilski stroki, se bo prihodnji teden nadaljeval, in sicer za osebje gostiln, mesarij, slaščičarn, prodajaln povrtnine itd. vsak dan od 8. do 10. ure na mestnem fizikatu v Mestnem domu. Ta pregled je za vse osebje, torej za gospodarje in uslužbence, obvezen. Po določenem terminu bodo oni, ki se niso javili, strogo kaznovani. u— Spored III. simfoničnega koncerta letošnje sezone, ki se bo vršil v petek 4. decembra, bo naslednji: 1. Rossini: Predigra k operi Tankred; 2. Grieg: Koncert za klavir in orkester. Solist bo prof. Anton Trost, priznani najodličnejši slovenski pianist; 3. Lajovic: Andante za veliki orkester; 4. Dvorak: Divja žena, simfonična pesnitev. Spored bo izvajal simfonični orkester, ki je sestavljen iz članov opernega in radijskega orkestra, dirigiral bo dirigent Drago Mario Šijanec. O posameznih točkah bogatega sporeda bomo priobčili še nekaj besed. Predvsem opozarjamo na izvedbo Griegovega Koncerta, ki bo prav gotovo poseben dogodek tega sporeda. Predprodaja vstopnic bo od jutri dalje v knjigarni Glasbene Matice. Koncert bo v veliki unionski dvorani. Začetek točno ob 18. uri. u— Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo-in trimesečni tečaji prično 3. in 4. decembra. Najuspešnejša desetprstna učna metoda. Vaje iz korespondence, spisovanja pisem, prošenj itd. Specialna strojepisna šola: Največja moderna strojepisnica, stroji raznovrstnih sistemov. Vpiše se lahko vsakdo, za dijake-inje poseben oddelek. Novi tečaji tudi za stenografijo, knjigovodstvo, italijanščino, nemščino itd. Izbira predmetov po želji. Vpisovanje dnevno. Prospekti s slikami na razpolago: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. u— Nesreče. V ljubljansko bolnišnico so v četrtek in petek sprejeli spet več ponesrečencev. 661etna mestna uboga Fra-nja Nadliškova iz Ljubljane je v zavetišču tako nesrečno padla, da si je zlomila levo nogo. Tudi 621etni mestni ubogi Gregor Potočnik je imel smolo in si je pri padcu zlomil levico. Pes je na Cesti dveh cesarjev popadel 501etnega raznašalca živilskih nakaznic Ignacija Poljanška in ga ogrizel po obeh nogah. Na slamoreznici si je porezal prste na levici llletni sin hišarice Anton Alič iz Sostrega. Levico si je zlomila pri padcu na cesti 751etna posestnica Marija Rozinkova iz Bresta pri Tomišlju. 66Ietni posestnik Josip Ambrož iz Višnje gore pa je padel v hlevu in si zlomil levico v rami. u— Tečaji knjigovodstva — novi — začetni in nadaljevalni prično 3. decembra. Preizkušena učna metoda s praktičnimi vajami: eno- in dvostavno, ameriško, družbeno, bančno in industrijsko knjigovodstvo, posebej kartotečni, kopirni siste- ' ' V '•• -v* • -> r ■ ur- '.>-»•" .• .' . . . JV. .v'- i*** '' . litana. 11 (tO: Prenos pete maše iz bazilike Presv. Oznanjenja v Firenzi. 12 00. Kazaga evangelija v italijanščini (o. G. B Marino). 12.15: Razlaga v »lovenščir (o. Sekovanič). 12.30: Poročila v slovenščini. 12 45. Simfonična glasba 13.00: Napoved čase; pcroči-la v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega po vel j -st Oboroženih sil v slovenščini 13.20: Pisana glasba. 13.50: Vojaške pesmi. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.15: Koncert radijskega orkestra in Komornega zbora, vodi dirigent D. A1 Sijanec. Slovenska glasba. 15 00: Poročila v slovenščini. 17.15: Inž. Erik Eiselt: Kakšna je naša govedoreja — predavanje v slovenščini. 17.35: Pisana glasba, 17 45: Orkester Cetra, vodi dirigent Barziz-za. 19.30: Poročita v slovenščini. 19.45: Lahka glasba. 20.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.45: Filmska glasba — o k oster pesmi vodi dirigent Argeiini. 21.15: Violinski koncert Alberta Dermelja, pri klavirju Marijan Lipovšek. 21.40: Pre-davanje v slovenščini. 21.50: Trio Emona. 22.15: Operetno glasbo vodi dirigent Gai-lino 22.45: Poročila v italijanščiii P. 6. Wodehonse: 6 PODJETNI SAM Humoristinen roma* Moža sta se prepadeno spogledala. Dolly pa je nadaljevala, kakor da ne bi bilo nič. »Pa novo obleko... In par novih čevljev... In nov solnčnik ... Par novih rokavic... In pa...« »Imej vendar trohico srca, moj cukrček!« je gospod Molloy zaječal. »Usmili se!« Dolly je ostala neizprosna. ».Gospodična iz dobre hiše' ne more uspeti, če nastopi v slabem perju. To bi lahko že vedela. In tudi to bi lahko vedela, da vsak gentleman, ki zagleda pred seboj žensko, najprvo vrže oči po njeni obleki. Kar se tiče rokavic, vama je treba samo pogledati ti dve cunji, ki jih držim v rokah... Vprašajta svojo vest.. .c »Oh, dobro, dobro,« je Chimp privolil. »»Velja,« se je vdal Soapy Molloy. Obraza sta se jima skremžila. Saj sta bila dobri Iduši, a ta udarec je bil vendarle hud. XIX Pogovori Gospod Wrenn se je zdrznil, in oči so se mu vročično, prestrašeno zasvetile, ko je vzdignil glavo iznad krožnika. Sedel je pri zajtrku, in kakor po navadi v vili »Sv. Rafael«, je bilo ozračje tudi to jutro prepojeno z elektriko. V življenju velja pravilo, iz katerega predmestja niso izvzeta. Misel na vlak ali tramvaj, ki ti jo utegne pred nosom odpihati, visi nad dušo kakor Damoklejev meč in dela iz drugače mirnih ljudi živčne bolnike. Kdor je bil opoldne po »lunehu« srečal gospoda Wrenna na Fleet Streetu, bi bil nedvomno spoznal v njem prijaznega in priletnega gentlemana, toda ob uri zajtrka bi se bile tudi bengalskemu tigru hlače tresle, ko bi ga bil pogledal. »žežvižga ?« je hlastnil v tisti predmestni žlobudra vščini, ki se naredi iz angleškega jezika, kadar so usta polna opraženega kruha in sadne mezge, »I, kje bi žvižgal, striček,« mu je ljubeznivo odgovorila Kay. »Saj pravim, da imate več ko dovolj časa.« Gospod Wrenn se je nekoliko potolažen znova posvetil jedi. Pogoltnil je dva ali tri kruhke in prijel za skodelico s čajem. »Kkojura?« »Četrt še ni bila.« » Dobro vešdane ?« »Šele včeraj opoldne sem jo naravnala.« Tisti mah je v dalji nekje tenako in skladno za-zvenelo. »Ura v gimnaziji bije četrt,« je rekla Kay in z glavo pokazala v tisto stran. Vročica gospoda Wrenna se je nekoliko polegla. Ce je bilo komaj četrt, mu ni bilo treba hiteti. Mogel si je privoščiti celo trohico kramljanja in z dobro voljo začeti delovni dan. Zleknil se je v naslanjaču in si z izrazom brezdelnega gospodiča prižgal cigareto. »Kay, dragica,« je zdajci jecljal, gledaje za samovoljnimi kotanci dima, »pravkar sem mislil na tistega fanta, ki je bil včeraj pri meni... Na Sama Shotterja, saj se spominjaš?« I Kay se je zdrznila. Po čudnem naključju je tudi ona pravkar mislila na Sama. Strašno zoprno ji je bilo, da je morala misliti na tega predrzneža, a vendar ji je neugnano rojil po glavi. »Menim, da ga bo treba te dni povabiti na večerjo,« je nadaljeval gospod Wrenn. »Oh, ne!« je Kay odgovorila. »Tako srečen je videti, da se je seznanil z nama. Še včeraj me je vprašal, ali sme kdaj pa kdaj priti na vrt in si izposoditi valjar za stezice. Rekel je tudi, da je naša hiša edina v vsej soseščini, kjer bi rad sklenil dobro prijateljstvo.« »Če ga povabite na večerjo,« je z jeznim obrazom odvrnila Kaj', »nu prav, tedaj pojdem jaz v mesto večerjat.« »Ne gre mi v glavo, zakaj ti je ta mladi človek tolikanj mrzek.« »Saj niti jaz ne vem, a tako je.« »On te pa očitno občuduje.« »Občuduje me?« »Samo o tebi govori... Venomer me vprašuje, kje si preživela otroška leta, ali si se zmerom tako česala in druge take stvari.« »Oh!« je nekam razočarano rekla Kay. »Želel bi, da ne bi bila tako nevljudna z njim. Malce občevanja z njim bi se mi v prostem Času kar prileglo. Tako prijeten fant je in toliko si prizadeva v svojem novem področju... Privolil je, da bo pisal stran ,tete Izabele'. Se spominjaš, koliko preglavic sem zmerom imel s tem delom?« »In to je vse, kar zna?« je Kay vprašala. Gospod Wrenn se je zahahljal. »R.azume se, da ni,« je smehoma odvrnil. »Zakaj se smejete, striček?« je radovedno vprašalo dekle. »Mislil sem na to, kako je bilo včeraj,« je odgovoril gospod Wrenn. »Kordelija Blair je prišla k meni z enim svojih običajnih debelih rokopisov ...« »Tak ne, saj ni mogoče,« je sočutno vzkliknila Kay. Dobro je vedela, da preganja strička VVrenna krdelo sodelavk, ki oblegajo uredništvo »Home Companiona« s svojimi zajetnimi deli, in da je gospodična Kordelija Blair najnevarnejša izmed vseh teh zveri. »Kaj pa hoče že spet?« »Umetnik, ki ilustrira ,Srca v plamenih', je menda narisal Leslieja Mordyka v dolgem fraku namesto v izprehajalni obleki.« »Le zakaj ne vržete vsem tem groznim ženskam, ki vas prihajajo nadlegovat, črnilnika v glavo?« ga je vprašala Kay. »Ni prav, da ste tako vljudni z njimi.« »Ne morem, detece,« je klavrno odvrnil gospod Wrenn. »Sam ne vem, zakaj, a kadar vidim pred seboj takšno nesrečno romanopisko. me vselej premaga sočutje. Kolikokrat bi rajši ureial listič, kakršna sta ,To in ono' ali ,Naši krilati prijatelji'. Ne verjamem, da bi se hodili otroci pritoževat. češ da je po mojem Mason mučil kanarčka, med tem ko ga je v resnici hudobni Mortimer... A reči sem hotel tole: Kakor hitro sem začul s hodnika žvrgo-leči glas gospodične Kordelije, sem se priporočil mlademu Samu, naj jo spravi namesto mene v dobro voljo, in vrli dečko je to nalogo rade volje sprejeL« Mali Kdor 1Ste službo plača za vsako besedo L —JO. za drž. ln pro*. takso —.80. sa dajanje naslova ali slrro u 2.—. Najmanjši iznos za te oglase je L 7.—. — Za ženltve ln dopisovanja Je plačati za vsako besedo L 1.—, za vse druge oglase L —.60 za besedo, za drž. In prov. takso L —.60, 7» dajanje naslova ali šlfrn L 3.—. Najmanjši Iznos za te oglase Je L 10.—. One male oglase, ki jih zaradi pomanjkanja prostora g| nismo mogli uvrstiti v današnji številki, bomo priobčili V v torek. Uprava »JUTRA« • ■ ; Tel. jHN 40 88 DRV A PREMOG G O M B A C Gledališka 14 Služkinjo za vse sprejmem takoj. Istotam prodani rabljena okna in vhodna vrata. šiška. Beljaška 28 1. 166141 Prodajalko pridno in pošteno za trge. no sadja in zelenjave spreirem takoj Naslov v vseh posl. Jutra. 16459-1 Postrežnico pošteno m snažno, iščem dnevno za nekaj ur. — Rožna dolina c. X1X-14. 16447-1 Kuharica z daljšimi zaposlitvami, vešča gospodinjstva 2 oeeb dobi dobro mesto Naslov v vseh posl. Jutra. 16422-1 Čevlj. pomočnika dobrega, za nova dela, sprejme J are Jože. Le-podvorska 3. Plača dobra služba stalna. 16399-1 Izvežbane metlarje sprejmem. — »Metla«, &aj merjeva. 16325-1 Brivskega vajenca sp.-ejrne takoj Rudolf Gra-di*čoi, Poljanska 77. 16393-1 Samostoj. kuharico katera opravlia tudi druga hišna dela, išče mala družina. Plača in hrana dobra. Ponudbe na ogl. odd. Jutri pod »Perfcktna«. 16386-1 Gospodinjsko pomočnico, Vi zna kuhati, iščem za takoj. Naslov v vseh posl. Jutra. 16420-1 Prenočišče brezplačno, dobi ženska ali moški, srednje starosti pri osamelem starejšem gospodu. Naslov v vseh posl. Jutra. 16407-1 Šiviljska pomočnica dobi službo. Ponudbe na og*. odd. Jutra pod »Samostojna«. 16517-1 Sodar dobi službo takoi pri Bo-kavšek Ivan, sodar, Ljubljana, Litijska cesta. 16484-1 Kuharico la izven Ljubljane iščem la takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kuharica«. 16483-1 Pridno dekle vajeno gospodinjskih in vrtnih del, sprejmem takoi. Nislov; Jamnik, Mala čolnarska ulica 4, Trnovo. __ 16475-1 Gospod, pomočnico ki zna nekoliko kuhati in opravljati vsa druga hišna drla. sprejmem. Plača 300 lir, hrana zadostna. _ Istotim sprejmem dekle za cvetličarno in za vrtna drla. Stanovanje in hrana v hiši. Plača po dogovoru. Stanko Šimenc, vrtnar, To-niačirvska c. 5, Sv. Križ, pokopališče. 16486-1 Železninarja strokovnjaka, popolnoma samostojnega in zanesljivega, veščega tudi poljedelskih strojev, z večletno prakso, sprejmem. Ponudbe z navedbo dosedanje zaposlitve na ogl. odd. Jutra pod »Strokovnjak«. _____ 16545-1 Perico irvežbano v pranju in li-kinju sprejme kavarna »tmona« v Ljubljani. — Predstaviti se istotam dnevno med 10. in 12. uro. 16620-1 Služkinjo 2» vsa hišna dela, iščem z* takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16554-1 Kroj. pomočnika za mešano delo sprejme takoj Sodja Lovro, Tržaška cesta 28. 16619-1 Postrežnico sprejmem takoj od 7. do 10. ure. Vidovdanska cesta 3-1. 16546-1 Kuharico sprejmem takoj. Plača dobra. Vprašati od 10. do 12. ure: Igriška 2-1., desno. 16652-1 Absolventka trg. šole, z nanjem italijanščine. nemščine, stenografije in strojepisja, išče primerne zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vestna 465«. 16530-2 Sprejmemo takoj mehanike, kleparje in ključavničarje. Merkur, Puharjeva ul. 6. 16672-1 Kuharico ^amoetojia, ki opravlja tudi druga hišna dela, sprejmem k ma;hni trgovski družini. Ponudbe nn oglasni oddelek Jutra pod »DoDra plača«. 16687-1 Kroj. pomočnika in vajenca sprejme Tomšič Danijel, Vodnikova ulica 108. 16692-1 Sprejmem sedlarskega pomočnika in šteparico, vajeno v usniati stroki. H. Glavič, Ljubljana, Tržaška c. 9. Istotam sprejmem vajenca. 16669-1 Dekle pridno, revnih in poštenih staršev, iščem za vsa hišna dela. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16698-1 Strugarja in mizarja takoj spreimem. Vavpetič, Bleiweisova cesta 35. 16694-1 Gospod s perfektnim znanjem italijanščine, izvežban v kemij-sko-farmacevtski stroki, išče kakršnekoli zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vesten in točen«. 16432-2 Gospodinjska pomočnica vešča kuhe in vseh gospodinjskih del, išče službo k eni ali dvema osebama, najraje bi šla k starejšemu gospodu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva in varčna*. 16436-2 Vešč sem strojepisja, stenografije, nemščine, v govoru precej italijanščine, imam tri ieta trgovsko-pisarniške prakse, navajen občevanja s strankami, po poklicu učitelj s šolsko prakso, lahko bi obenem pomagal otrokom pri učenju. Kdo bi me potreboval? Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mlad«. 16439-2 Gospa nadvse zanesljiva, skrbna in čista, ki ima samo eno spričevalo v celem svojem življenju, kateri se lahko zaupa ves dom in celo gospodarstvo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samostojna v gospodinjstvu in trgovini«. 16458-2 Natakarica pridna, poštena, želi službe za takoj ali decembra, grem kamorkoli. Naslov v vseh posl. Jutra. 16397-2 2ensko pošteno, ki bi v prostem času pomagala nekoliko v gospodinjstvu, sprejmem na brezplačno stanovanje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutri. 16562-1 Spretna služkinja w vsa hišna dela ln kuno dobi stalno službo. Naslov v vseh posl. Ju-*ra. 16579-1 Kuharico Samostojna za vsa dela v gospodinjstvu, ki govori malo italijanščine — sprejmem takoj k dvema osebama. Naslov v vseh poel Jutra. 16570-1 Postrežnico sprejmem za popoldne. Doki sobo s štedilnikom. — Jezerska 4, Sp. Šiška. 16615-1 Mesto k otrokom iščem. Sem izobražena in znam fino šivati. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nastop takoj«. 16514-2 Upokojenka išče zaposlitev gospodinje ali kakršno koli službo. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gospodinja«. 16191-2 Mati s 161etno hčerko išče službo hišnice v centru mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra ):pod »Hišnica«. 16482-2 Gospa z opravo išče brezplačno stanovanje. V zameno nudi gospodinjstvo, event. oskrbo otrok. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena in spretna«. 16618-2 Mlada gospodična Tgovsko naob-ažena — išče kakršnokoli zaposlitev. gre tudi k otrokom in v pomoč v gospodinjstvu Fonudbe pod -»Poštena in vfstna« na o?V-ni oddelek Jrtra 1662T>-2 Popravila punčk in garderobo izvršuje Bri-celj. Mestni trg 10-1. 16535-3 Nemščino, italijanščino, francoščino poučuje dipl. učiteljica. Kolodvorska ul. 11, priti. Informacije dopoldne. 16431-4 Sedaj že veste, v katerih predmetih v šoli ima Vaš otrok slabo podlago. V vseh predmetih, posebno matematiki do VI. gimnazije tn ljudske šoie pomagam pri učenju in izpopolnjujem razlago, učitelj pedagog. Pomoč učenju — ne lenobi. Naslov v vseh posl. Jutra. 16438» Gospod poučuje italijanščino. Vprašati Tavčarjeva ulica 6-1II, desno. 16415-4 Dame, pozor! Modni atelje I. razreda sprejme več dam v praktičen pouk krojenja in šivanja vse damske garderobe. Naslov v vseh posl. Jutra. 16569-4 Nemščino, slovenščino, italijanščino, francoščino, korespondenco in stenografijo poučuje ter konverzacijo daje gospod, po hitri in lahki metodi. Cenjene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Uspeh«. 16666-4 Klavir poučujem po najnižji ceni: na željo pridem tudi na dom. NVlov v 16>9:-4 Konservatoristka poučuj" klavir in klavirsko! harmoniko. 1'onudbe na ogl. oldelek Jutra pod »Brez staršev«. 16599-4 £MXZ£MM Prodam otroiki vuiicLh. idiuruzni, skoro nov, jeklen. Gledališka 4, lil. nansirop^e od 8. do 15. ure. 16691-6 Naprodaj: 1 SaiOOrKl l.uk 41 j^uepuda, črn, nov i plašč za damo, všporui:j), 1 pai čevljev za gospoda št. 43, 1 par čevljev za dairu it. 37 (skoro nove), 1 okno za podsuelio, železno, novo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. i6644-6 Zapravljivčke diro na vuneteh rotile vozičke proda — Teilep Maujii, žiska, J^nejeva 9. 10(itto-t> Peč na žaganje z žagun.em protia — Armič Slavko, šči-tar. Tržaška cegia št. 47. 16610-6 Predpečice za lončeno ptc. 50 odstotkov prihranka na kurivu, za re-Klamne oene dobavlja »Merkur*. t>uliarjeva ulica 6. 166-54-0 Paketne vrečice in šktttlje za vojne ujetnike ima stalno v zalogi Zakraj-šek. Miklošičeva cesta 31. 16637-6 Športni voziček skoro nov. pleten, poceni prodam. Naprodaj tudi dva para ženskih čevljev št. 39 in pisalni stroj »Ideal«. Ogled od 9. lo 16. ure. Mirje št. 29. 16604-6 Kronometer žejma ura. švicarski izdelek, štnperca in bijoča, ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16593-6 Analitično tehtnico in dva 'a bi jena mikroskopa ugodno prodam. Ogled: Bese-ničar. šelmburgova ulica 6. 16508-6 Lisičjo kožo malo nošeno in 8 m predvojnega blaga ugo ino prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jura. 16608-6 Štedilnik za vzidavo. desni. z dvma ploščami naprodaj Ravnikar-jeva ulica ž 16&>4-6 Štedilnik z dvema rinkama. Hira na Grad št. 9. 16607-6 Cement 500 prodam 15 ton po ugodni ceni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16668-6 Želim inštruktorja za italijanščino. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Saj vsak dan uro«. 16601-4 Otroško posteljico in hrastovo omaro s predali, poceni prodam. Tobačna ul. 6. 16666-6 Vajenko mod isto vsko. sprejme — Stegnar Ivanka. Stritarjeva ul. 9. 16424 44 Vajenko za šivanje moškega perila sprejme A. Mlakar, Selenburgova ul. 4. 16426-44 Zobotehn. vajenca iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vajenec«. 16508-44 Dekle ki ima veselje do samostojnega manjšega gospodinjstva, želi službe. Nastop po dogovoru. Ponudbe^ na ogl. odd. Jutra pod »Veselje do samostojnega gospodinjstva«. 16497-2 Gospa zmožna slovenščine, italijanščine, šivanja ter vseh hišnih del, išče popoldanske zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vestna 177«. 16527-2 Mlado dekle pridno, pošteno, išče mesto služkinje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ubogljiva«. 16538-2 Brivski pomočnik dober delavec, želi menjati službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nastop takoj«. 16559-2 INSERIRAJ V „JUTRU"! Frizersko vajenko poštenih staršev, spreimem takoj. Salon Habicht Polde, Miklošičeva c. 4. 16547-44 Prodam veliko, skoraj novo Lutzo-vo r>eč in peč Phobns. Tu-lii Zupan. Šiška, Franko-panska ul. 5. I6661-6 Stoječo blagajno prodam Dopsi na ogl. odd. Jutra pod »S-prtrfje velika« 16371-6 Perzianer krzno novo. za kompletni plašč ugodno prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 16367-6 Vajenca poštenega, z resnim zanimanjem tega poklica, s takojšno plačo, sprejmem. — Instalacija vodovodov in splošno kleparstvo Gustav Puc, Tržaška c. 9. ' 16560-44 Frizersko vajenko sprejme M. 1'odkrajšek. Sv. Petra cetta 12. 16642-44 Vajenko išče modni salon — Kovačič-Cebular. Beethovnova ulica 16-IV 16632-44 Vajenca nadarjenega, poštenih staršev, sprejme boljša špecerijska trgovina v centru Ponudbe pod »Vajenec« na oglasni oddelek Jutra. 16594-44 Bukovih drv prodam, 1 ali 2 vagon«, lepih, suhih. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Potrebna prevoznica«. 16539-15 83BSB1 Kupimo biciklje bicikelj-gume in motorna kolesa. Plačamo dobro. — Merkur, Puharjeva ul. 6. 16658-11 Žimo za modroce vseh kvslitet kupite vedno nr.icene e direktno pri MILAN 1AGKR. mehanična predilnica žime Kuouiem vsako količino prediva po naivišii dnevni ceni. Trgovina : Sv. Petra cesta 17, predilnici: Fužine. 16093-6 PREMOG DEVA 1. Pogačnik LJUBLJANA Bohoričeva ulica 5 Telefon 20-5P Otroški voziček lep, moderne oblike, in šivalni stroj naprodaj. Zoreč, Marenčičeva ul. 3, Moste. 16621-6 Otroški voziček nov, elegan'en, za 1S00 'ir naprodaj. Bohoričeva ulica 3. 16596-6 Prodam skoraj novo, veliko dvo-krilno ledeno omaro — Naslov v vseh posl. Jutra 16580-6 Štedilnike in peQ več komadov različne velikosti, nov sistem »Merkur«, 50% prihranka n« kurivu. Dobavlja za reklamne cene Merkur, Puharjeva ul. 6. 166)6-6 Otroško posteljico lepo, belo, lisičjo boo, »blajhano« in darr.sko za pestno uro prodam. — Rimska 7, pritL, vrata 1 16611-6 Železno peč manjše oblike, dobro ohranjeno, prodam. J. C., Ka-junova 10. 16429-6 Železno peč in 30 kg valovite lepenke (Wellpappe) prodam. Rebolj, Miklošičeva 18. 16441-6 Prodam kapne, predvojno blago in moško zimsko obleko ^ za srednjo postavo. Kremžar, Mandelčeva 15-1, vrata 56. Trnovo. 16421-6 Blago razparane črne žaketobleke, najfineje kvalitete, porabno tudi za eleganten damski kostim, prodam. Čerin, viale Ariela Rea 14. Ogled med 12. in 15. uro. ' 16450-6 14. Ogled med 12. in 15. uro. 16450-6 Prodam Toplo kožuhovino za plašč, orehovo masivno mizo 100-120 cm z podaljškom, sliko in krasno vazo. Bezlai, Ale-Ševčeva 16. 16455-6 Železno peč in filc-škornje, primerne za mesarje ali branjevke, prodam. Rožna dolina, C. IX. št. 35. 16457 -6 Otroški voziček športni, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 16451-6 Prodam dva damska plašča in dva para damskih čevljev. — Subelj Anton, krojač, Blei-weisova cesta 35. 16513-6 Otroški tricikelj dobro ohranjen, poceni prodam. Vprašati od 12. do 15. ure: Petrič, Javorniko-va ul. 13-11. 16512-6 Gugalni konj »Steif«, krasna izdelava, ter druge igrače, usnjen suknjič, otroške čevlje in čevlje št. 45, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16492-6 Prodam telefonsko centralo za 20 številk in dva namizna te lefonska aparata za polovično ceno. Deluje brezhibno. Na želio preskrbim še večje število aparatov. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Induktor«. 16481-6 »Leica« fotoaparat ugodno prodam. Naslov v vicli poslovalnicah Jutra. 16479-6 Otroški kožuh muf, belo. skoraj novo, ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16477-6 Moški zimski plašč črn, za večjo osebo, sko raj nov, prodam. Ogledati pri krojaču, Beethovnova ulica 15. 16516-6 Otroško košaro na kolesih ugodno prodam. Dolenc, krznar. Sv. Petra cesta 19. 16502-6 Lep perzianer plašč prodam. Ogled: krznarstvo Dolenc, Sv. Petra c. 19. 16496-6 Prodam čevlje št. 40, moške, zimske, dvojno usnje, visoke, skoraj nove: zimsko moško suknjo, črno. s pliš-podlogo, srednja velikost; rokavice bele. usnjene, skoraj nove, moške, za uniformo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16506-6 Prodam zelo dobro kitaro, pirotsko preprogo, 1.80X1.40, damski krznen črn ovratnik, damski topli plašč, posteljna pregrinjala (ročno delo) in drugo, vse dobro nhranieno — ugodno. Pred Škofijo 19-11. 16503-6 Paneksol »višinsko sonce«, aparat za obsevanje, kompleten, kakor nov, naprodaj. Nislov r vseh poslovalnicah Jutra. Otroško posteljico belo, emajlirano, prodam. Maistrova ul. 14. 16548-6 Naslonjač Biedermeier, dobro ohranjen, prodam v Židovski stezi 6-II. 16540-6 Kuhalno ploščo (rešo), predvojno Siemens, na 2 plošči, skoraj novo, ugodno prodam. Ogled v delavnici Goreč, Gosposvetska c .14. 16561-6 Tri perz. preproge prodam. Naslov v vseh pol. Jutra. 16574-6 Kupim košaro kovčeg, dobro ohranjeno, srednje veliko. Ponudbe na oglasni oddel. Jutra pod »Popotna košara«. Pisalne stroje gramolone Ln piošče. dobro ohranjene ali pa * neuporabnem stanju. Kupuje in plača najvišje dnevne cene EVE-REST Prešernova ulica St. 44 J-129-M-7 Srebrno lisico kupim. Naslov v vseh posl. Jutri. 16430-7 V komisijsko in okazijsko prodajo sprejemamo fotoaparate in razne drobne, dragocene predmete. Parfu-merija »Venus«, palača Bata. 16454-7 i Knjižno omaro dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Ju-Ua pod »Manjša«. 16405-7 Krznen plašč dobro ohranjen, kupim. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16509-7 Polhe in kože divjadi kupuje stalno tvrd-ka Sever, Florijanska ul. 3. 16480-7 Prodam športni voziček, gugalni stolček, stajico, pločevinasto banjo, vse skoraj novo. Naslov v vseh posl.. qutra. 16581-6 Aceton, benzol, kreolin zo deelnfeknije hlevov, karbolinej, adhe-zijsko olje sa gon;lna Jermena, kramolin olje as kolektorje stalno v zalogi Petrqpa£to, Ljub-ljana. Bleiweisova 35*. 16578 6 Otroška posteljica bela ugodno naprodaj. — Glinška ul. 4-11. 16522-6 Prodam drsalke (Scheksne) št. 41 — kupim harmoniko. 60—80 basov. Aljaževa ul. 24. 16524-6 Skoraj novo otroško stajico in košarico poceni prodam. Sv. Pefa cesta 83-1. 16526-6 Otroško posteljico železno, kompl., ugodno prodam. Naslov v vseh ro-slovV-iicah Jutra. 16518-6 Predam železno peč. kuhinjsko kredenco, žer.ski šivalni stroj in razno pohištvo v dobrem stanju. A. Cimprič. Kočevje. 16?34-6 Prodam moderen, skoraj nov zaj-čnik (9 kletk) in plemenske zajce srebrece. Naslov: Seunig, Peruškova 21. dvoriščni hiši. 16557-6 Težko diro s kasonom, v najboljšem stanju prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16544-6 Divan prodam. Pugljeva ul. 12, Kodeljevo. 16542-6 Prodam okrogel le$ in vel gnoia v Zg. Šiški. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16550-6 Plinski štedilnik »Wnpsler« s tremi plameni in dve pečicima ter plinski kopilni peč niRrodij. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16553-6 Pisarniško opremo novo ali malo rabljeno, kupimo. Ponudbe ni ogl. odd. Jutri pod »Oprema«. Tehtnico decimVko, nosilnost 300 do 500 kg in slamorez-nico kup;m. Huč, Vegova 10. 16350-'« Črn kavč dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kivč«. 16462-7 Kupim lep in dobro ohranjen otroški voziček. Ponudbe ni ogl. odd. Jutra pod »Moderen«. 16510-7 Jedilni servis kompleten, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bala«. 16678-7 Vrtno barako paviljon, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »333«. 16529-7 Kupimo blagajno večjo, železno, stoječo \Vertheirn. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Blagajni«. 16533-7 Kupimo zaboje vseh velikosti. Plačamo najbolje. San Pellegrino, Kolodvorska ul. 8. 16537-7 Prodam otroške snežke št. 25 in kupim bele za čevlje št. 26. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16551-7 Tehtnico do 500 kg dobro ohran eno, kupim. — Gerkman, Cankarjevo nabrežje 3-11., levo. 16649-7 Staro pohištvo in vi>05-7 Kupim dva plašča •> cevmi 4.51y!9 ali 5.25*19. Ponudbe n' oglasni o l Vlek Jutra po-1 »r^bro olrnnVnc ali novo«. 1CV16-7 ŠPORT IX. kolo tekem za točke Spet celoten spored v italijanskem nogometnem prvenstvu Kar naprej teče ta borba za prvenstvene točke po Italijanskih nogometnih terenih in danes je na vrsti že deveta zaporedna nedelja v vse-h treh divizijah. Nobena izmed dosedanjih ni bila brez svoje posebne privlačnosti, toda po vsem, kar se je zgodilo pred tednom dni, je današnja še prav poebno zanimiva. V c-ilotnem dar sinjem sporedu med najboljšimi enajstoricami .skoraj ni U.kme, ki bi ne imela svojega posebnega čara. Takole jih je razvrstil dober poznavalec... Največ oči bo gotovo obrnjenih v Benetke m Trieste, saj bo v mestu lagun gostoval toliko obetajoči in tako malo izpolnjujoči Torino, medtem ko bo pod hribom S. Giusta pokazal svoje znanje letošnji strah in trepet vseh kandidatov, ne-premagnni Livorno. Dalje bo Roma sprejela Bologno, kar je prav za prav ponovni poskus državnega prvaka, da bi si pridobil tako zelo potrebne točke za približcinje najmočnejšim. Lazlo bo šel na igrišče v Firenze in tudi tamkaj bi =e utegnilo izci-miti kaj izrednega. Juventus bo po uspehu iz Barija doma igrala z Ambroslano; obe moštvi stremita visoko in se bosta pošteno lotili svoje naloge. V zadnji vrsti so naštete partije med Milanom in Ligurio na igrišču prvega, med Genovo in Barijem v Genovi ter slednjič ona med Vicenzo in Atalanto na sedežu slednje. V napovedi se ne bomo spuščali, saj smo se zadnjič ke:ali in izgovarjali na druge zaradi njih. Spored sam je razdeljen po naslednjem ključu: v Benetkah: Venezia—Torino, v Milanu: Milano—Liguria, v Vicenzi: Vicenza—Atalanta, v Firenzi: Fiorentina—Lazio, v Ki mu: Roma—Bologna, v Genovi: Genova —Bari, v Torinu: Juventus—Ambrosiana in v Triestu: Triestina—Livorno. Najpomembnejše srečanje v diviziji B bo v Napoliju med domačim moštvom in gosti iz Paaove, ki so pred tednom dni tako hudo izgubili dvoboj z r-mskim Mater. Tekma bo nudila obema na protnikoma možnost rehabilitacije. V ostalem sporedu je še nekaj nevarnih nastopov na tujih terenih, toda morda se bo ta dan le zasukalo drugače kakor pa oni senzacionalni o«mi termin. Pari te nedelje so razdeljeni takole: Pisa—Pescara, Pro Patria— Savona, No-vara—Cremonese, \lessandria — Udinese, Modena— Siena, Brescia—Palermo, Kan-fulla—Anconltana, Sposda—Mater in Napoli—Padova. V nekaj vrstah Kriza v madžarski nogometni zvezi, ki jo je povzročil odstop njenega tehničnega voditelja dr. Gidofalvyja, je bila te dni razčiščena. Osrednja športna zveza je priznala njegove razloge in vzela ostavko na znanja, obenem pa izločila tega nogometnega funkcionarja tudi iz vrhovnega športnega foruma. Za njegovega začasnega nzu slednika je bil postavljen dosedanji pod-pred ednik nogometne zveze dr. Laszlo An J ras. V hrvatskem nogometnem prvenstvu so bili v najboljšem razredu, ki je bil za letošnjo sezono spet preurejen, predzadnjo nedeljo zabeleženi naslednji izidi: Gradjanski — Zeljezničar 3 : 0, Ličanin — ZET 5 : 1 in Concordia — Hašk 0 : 0. Slednja tekma je bila prekinjena v 44. min. prvega polčr.sa zaradi incidenta, v katerem je bi najbolj udeležen znani zagrebški igralec Kacijan. V Osijeku je Gradjanski potolkel svojega lokalnega rivala Haiduka s 3 : 2. Rezultati tekem naslednje nedelje v enaki konkurenci so bili: Ferraria — HaSk 1:0 (!), Gradjanski—Policij'ki 4 : 1, Concordia — ZET 1 : 0, Ličanin — 2eljez-ničar 1 : 0. Zagrebški plavalci — tako posnemamo iz italijanskih virov — ki so se zdaj umaknili v dvorane, da bi trenirali dalje, so te dni Ju vedeti si ieraiwaJJlw vest, hott- kor gre za kurjeno zimsko kopališče. Odločilni faktorji so namreč dokončno odložili načrte za zgraditev take naprave, ki jo bodo dali v delo šele po končani vojnL Ne glede na to pa si obetajo zagrebški aktivni plavalci prihodnjo sezono še plodovi te jšo od zadnje, ker bodo te mesece pridno izkoristili za zimski trening po telovadnicah. Med večjimi nogometnimi prireditvami te nedelje bi bilo omeniti predvsem medmestni dvoboj med Berlinom in Dunajem v olimpijskem stadionu v Berlinu. Ta srečanja imajo svojo davno tradicijo, saj Je prvi izid te vrste zabeležen že iz L 1899. Izmed 33 tekem, ki so jih dosedaj odigrali Berlinčar.i in Dunajčani. so jih Avstrijci dobili 22 in dve sta bili še neodločeni, tako da je skupna b lanca visoko v njihovo korist. Posebno nogometno atrakcijo imajo te dni tudi v ZagTebu ob gostovanju bolgarskega prvaka Levskega v dveh tekmah proti Concordiji in Gradjanskem. Nov svetovni rekord v vztrajno tnem jadranju je pred kratkim dose-gel Nem&e Erich Vergenz, ki je s svojim jadralnim letalom ostal v zraku nepretrganih 45 ur, 28 minut in 5 sekund. Ta neutrudljivi športnik je zadnje poletje »samo« desetkrat poskusil popraviti to najboljšo znamko in šele enajstič mu je bila usoda naklonjena. Nad 200 ur, med temi osem celih noči, je bil v zraku pri teh poskusih, toda vselej znova ce je moral zaradi slabih vremenskih prilik spustiti prekmalu na zemljo. Zadnjič se je dvignil 19. t. m. ob 10.45 ter prktai 21. t. m ob 8.18. Kakor je pripovedoval sam, so dolga noči najtežja preskušnja za takega rekorderja. Vergenz je po rodu iz Berlina ic je zdaj star 43 let. V štajerskem nogometnem prvenstvu je po končani jesenski sezoni stanje klubov v skupini B (v tej igrajo vsi udeleženci ix Spodnje štajerske) naslednje: 1) Rapid (29 : 12) 10 točk, 2) Roserthal (24 : 12) 10 točk, 3) železničar (Maribor) 7 točk, 4) Grazer SC 5 točk. 5) Celje (19 : 15) 4 točke, 6) Poštarji Graz (6 : 23) 4 točke in 7) Leibnitz 2 točki. Branimir Reš iz Zagreba }e btl pred kratkim zaradi posebnih zaslug za telovadbo na Hrvatskem imenovan za vodjo novo ustanovljene hrvatske telovadne zveze. GLEDALIŠČE DRAMA Nedelja, 29. novembra: ob 10.30: Princeska in pastirček. Mladinska predstava. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol. Ob 16.: Ples v Trnovem. Izven. Cene od 18 lir navzdol Ponedeljek, 30. novembra: zaprto Mladinska matineja. Ob 10.30 bodo ponovili danes Golievo pravljico: »Princeska in pastirček« z Jugo Boltarjevo in Simči-čevo v naslovnih vlogah. Ostala zasedba je običajna, le kuharčka bo igrala tokrat Mila Koširjeva. Zgodba o dogodivščinah dveh pobeglih otrok v gozdu, z veterani in gozdnimi bitji je vesela in zelo pestra. Prva ponovitev Golarjeve tridejansK« burke »Ples v Trnovem« bo danes popoldne. Igrali bodo: češnovar — Cesar, Lojze — Drenovec, Polona — Gorinškova, Metka — Levarjeva, Mica — Rakarjeva, Mina — Starčeva, Poldka — Remčeva, Tone — Bratina. V manjših vlogah sodeluje velik del dramskega ansambla. Režiser: Milan Skrbinšek. OPERA Nedelja, 29. novembra: ob 15.: Traviata. Izven Cene od 24 lir navzdol Ponedeljek, 30. novembra: zaprto Verdi: »Traviata«. Opera v treh dejanjih (štirih slikah). Libreto: Piave. Osebe: Vio-letta — Vidalijeva, Flora — Poličeva, Anina— Polajnarjeva, Alfred — Čuden, Ger-mont — Janko, Gaston — B. Sancin, Dou-phol — Anžlovar, Obigny — Dolničar, Grenvil — Petrovčič T. k. g., sluga — Gregorin. Dirigent: D. Zebre, režija in scena: C. Debevec, zborovodja: R. Simoniti, koreo-graf inž. Golovin. Solo pleše S. Japljeva. Drsalke « ključem za čevelj št. 40, iščem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16667-7 Vreče, biciklie. bicikdi-eume in motorna knl-sa t"r-imo in r>1*čimo zelo dobro. — »Merkur«. Puharjeva ul. 6. 1665J-7 Kunim dobro ohran;eno stensko pendcl-uro. Zaloška r 74. pritličje. 16665-7 Kupim vsnko množino palic za metle. »Metla«, Sl.vmerie-vi ulica 1. 16325-7 Knjige Vse vrste antlkvarntlJ rn1ig. revij ln časopisov ■cakor tudi separatnih idtisov kupuje Knjlgar-t Janez Dolfcan v LJubljani. Stritarjeva 6. Te-'.efon 44-24 J-134-M Kupim dobro ohrtnjeo vel. »Lan-gensčheidt«, angleško. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »angl. Langenscheidt«. Ugodno prodam slov. zbirko »Kari Maya«, 23 vez. knjig. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16488-8 Steyr 55 Krasno ohranjen, s pri-n;a guoi-iml rvp-<>daj — Kenda. Adler Service — Kersnikov« 2. 16320 10 Avto mali, tovorni, v dobrem stanju in odličnimi gumami, prodam. Jakomin Stane, avtoprevoznik, Blei»ei-sova cesta 29-111. 16485-10 Motor 350 ccm v dobrem stanju, prodam za 4500 lir. Muhar, Kamniška ul. 19, Šiška. 16474-10 Kupimo mali avto in motorno kolo. Plačamo zelo dobro. Merkur, Puharjeva ul. 6. 16657-10 Puch motor 200 ccm prodam. Naslov v vseh poslovalnica« Ju-.ru. 166C6-10 Moderno spalnico novo, slonokoščeno, komb. z oranž, poceni prodam. Ogledati v nedeljo od 10. do 16. ure: Društvena ulica 23, pritličje. 16495-12 Jedilnico črno, hrastov les, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutri. 16505-12 Jedilnico dobro ohranjeno, kupim Ponudbe na ogk odd. Jutra pod »Takoj«. 16583 12 Kvalitetno pohištvo -pa'n ce, jedilnice, gospo-2 prodam. Ponudbe pod »Zaloška cesta« na oglasni c' delek Jutra. 16633-20 Polovico vile v bližini tramvajske postaje prndam. Ponucbe pod »Deset minut od centra« na oglasni oddelek Jutra. 16534-20 Prodam polovice, Tina'stropne nove hi5e v bližini kolodvora za -adi hipoteke Ponudbe pod »Četrt milijona« na oglasni oddelek Jutra. 16635-30 Posodim ua prvo mesto ali odkupim hišo. Ponudbe pod »60.00? lir« na oglasni odielek Jutra. 16385-20 Enosob. stanovanje išče mlad zakonski par brez otrok. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točen plačnik«. 16428-21a 2000 lir nagrade dam tistemu, ki mi preskrbi tri- do štirisobno komfortno stanovanje s pri-tiklinami v centru mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nagrada«. l6493-21a Enosob. stanovanje v bližini mesta, Kodeljevo, Sv. Jožef, iščem za 1. ali 15. december. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna gospodična«. 16523-21a Tri- do štirisobno stanovanje, iščem, ev. nudim 3 sobno v zameno, za 5—6 sobno. Naslov v vseh posl. Jutra. 16573-21 a 500 lir nagrade dobi, kdor mi preskrbi eno-sobno stanovanje, event. tudi garsonjero. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ne predaleč«. 16622-21a Enosob. stanovanje po možnosti opremljeno, za dve osebi iščem. Ponudbe na ogl. oddelek Ju'ra pod »Plačam pet mesecev naprpi«. 16638-21B Sobo z 2 posteljama ta^oj Opremljeno sobo oddam. Bolgarska 21i, pritličje. 16541-23 Opremljeno sobo svetlo in čisto, oddam z dobro hrano dvema gospodičnama. Kopalnica. Stross-maverjeva 4-1., desno, nasproti Poljanske gimnazije. 16543-23 Opremljeno sobo lepo, s posebnim vhodom, takoj poceni oddam. Prekmurska 1 (za art. vojašnico). 16558-23 Prazno sobo lahlco z uporabo kuhinj en je oddam. Naslov v vseh posl. Jutra. 16568 23 Lepo opremljeno sobico oddam. Beethovnova ul. 15, priti. 16571-23 Opremljeno sobo z 2 posteljama, oddam. Zaje Franc, Rožna ulica 33-11. 16577-23 Sobo v bližini kolodvora oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16695-23 Prazno sobo lepo, sončno, s kopalnico oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ilirija«. 16650-23 Opremljeno sobo lepo, oddam takoj v centru mesta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16661-23 Oddam sobo z eno ali dvemi posteljama, event. uporaba štedilnika. — Naslov v vseh poelovalnicah Jutra. 16645-23 Sobo lepo, sončno, opremljeno 6 posebnim vhodom, oditam dvema osebama i lastno posteljnino. Cernetn-a ulica ft 9. okraj Vn. 16683-23 Prijazno sobo s posebnim vhodom, čisto :n zra t.o odlom solidnemu in oddam * dvema gospodo- j stilnemu gospodu. .Vaslov v ni. — Gerbičeva ul. 19 v&efc poslovalnicah Jut,a. fKoleziJa). 16364 23 1 16591-23 prTf»»in !rt»rnMiTumtiint),iiiihiiuittii:iiinm"i!Min»miitHnnii!iiiiii '••f»tMrwn'mitiii»uiiiiiiHiiiininmn«nimttrT»Htiui»imiMitriiM»M«tiiriniuiiiMiiiiinun">' piiiiniESHiiM iiiriHrmiTmiimnjjninmminnmimnininnjiiniiin,^ §§ GALANTERIJA IGRAČE | Ivan Samecj Ljubljana | I DAMSKO MOŠKO | in OTROŠKO PERILO | g MMwtBHMiMBHwiuBtwHiiutBHiit3itHHinniniRnHini!WHntHHinPHniii^ iTiBiiintininHnriiinininnutitnnKHii'! nnini utiriHiiituniHii' mnni ntn nniin nmniiPHHTiiTnn!nHU] h w C. Sh» I. Sa COMPAGN1A ESPORTAZIONE IM-PORTAZIONE SEMENT1 AGRI-COLE — DRUŽBA ZA IZVOZ IN UVOZ POLJEDELSKIH SEMEN Orgamsmo economico della Confederazione Fascista dei Commercianti per il commercio coirestero delie sementi e bulbi da destinarsi alla semina agri-cola. Vi fanno parte come sode tutte le Dltte Italiane ope-ranti nel ramo all'lmportazione ed airesportazione. Per tnformazionl serivere: Gospodarski organ Fašistične korporacije trgovcev za trgovino z inozemstvom s semeni m gomolji namenjenimi za setev v poljedelstvu. Člani so vse italijanske firme, ki se bavijo z uvozom ln izvozom. Po pojasnila pliite na: C. E. I. S. A. — Via Altabella il — Bslogna in Frančiškanska 10 Nov naslov: Frančiškanska ul. 3. O O -k PIIEVODI IN VLOGE v italijanščini PISARNA L. VOLČIČ Knafljeva IS VSAK oaš naročnik fe zavarovan ALI ste poravnan naročnino? Opremljeno sobo t dvema posteljama oddam. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra. 16602-33 Prazno sobo veliko, oddam ta vskladi- ščenje pohištva. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra. 16662-23 Lepo sobo s posebnim vhodom, oddam s 1. decembrom boljšemu gospodu. Naslov r vseh poslovalnicah Jutra. 16696-23 Opremljeno sobo sončno, s posebnim vho. dom. oddam v Cirll-Me-todovi ulici sedaj Natlačeno va 19. I n. desno (Sv. Jožet). 16584-23 Opremljeno sobo lepo s poseonim vhodom in uporabo kopalnice išče gospod. Ponudbe pod »Domač« na ogl. odd. Jutra. 16473-23a Dve sobi v moderni hiši s souporabo kopalnice iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »16029«. 16443-23a Prazno sobo iščeta zakonca. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »vhod zasebni«. 16449-23a Opremljeno sobo v centru, s posebnim vhodom, event. s hrano, išče boliši gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Opremljeno«. l6473-23a Prazno sobo S souporabo kuhinje, event. sobo s štedilnikom, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Soliden, točen plačnik«. 16519-23a Prazno sobo - posebnim vhodom, r centru, majhno, s centralno kurjavo, iščem za takoj. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Centralna«. 16525-23a Sobo s kuhinjo ali souporabo kuhinje ali sobo, kjer postavam štedilnik, iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »2 osebi«. 16582 23.1 Opremljeno sobo s posebnim vhodom s stopnišča ali enosobno opremljeno stanovanje s kuhinjo, po možnosti v centru iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nujno 1. december«. 16697-23» Glasbila Krasno harmoniko popolnoma novo, 12 basno , 2J tipkami, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodna cena«. F 16461-26 Električni gramofon z vdelanim ojačevalcem in avočnikoi* prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 16576 26 Pianino ali pianetto kupim ali vzamem v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Uradnik«. 3 16617-26 Pianino vzamem v najem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16664-26 Najboljše Šivalne stroje dobite pri znani tvrdki Ivan Jax in sin, Via Bleiwelsova 36 J-148-M-29 Šivalni stroj pogrezljiv, popolnoma nov, nemške znane znamke, prodam ali zamenjam za živila Pred Škofijo 19. Hišnica. 16437-29 Cenj. interesentom nudim prvovrstne švedske stroje tako Universalne kakor posamezne, ki so dobavljivi kratko ročno. Švedske kvalitete tudi žagini listi in ostalo pomožno orodje. Zahtevajte brezobvezne ponudbe »Elhoma« J. Slej-ko stroji za obdelavo lesa, Ljubljana, Sv. Petra c. 5. 16416-29 Kupim pisalni stroj, železo-struž-nico, vrtalni stroj, elektro-varilnik, velik primai. Ponudbe s ceno na ogl. odd. Jutra pod »Kakovost«. 16680-29 Šivalni stroj nov. močan, nemške firme. ugodno prodam. — Godec, Celovška c. 107. 16613 29 Pridelki Rumeno korenje in trm.lna pesa sta v pomanjkanju sena naj boljše nadomestilo krmo goved, zlasti krav mle kane. Kupite Ju pri Go spodarskl zvezi v njenih skladiščih v Maistro vi ulici št 10 ali vsak dopoldan n® Pogačarje-vem trgu v mesarski stojnici Fr Ocvirka. 16359 33 Seno, otavo "ali deteljo, do 2000 kg kupim. Naslov v vseh posl. Jutra. 16343 33 širite „JUTR04! BHŽHHi Gospod v državni službi, mlad. želi resnega znanja s gospodično «d 18 do 22 let. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mlad železničar«. 16448-25 Vdova s hčerko želi resnega znanja z drž. uslužbencem v svrho ženitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Skrbna 34«. 16487-25 Trgovec samostojen. sredniih let. želi poročiti naobraženo gospodično do 30 let. Le resne in neanonimne ponudbe po možnosti s sliko na ogl. odd. Jutra pod »Sorodna duša«. 16528-25 Izgubljeno Ročno črno torbico z vsemi dokumenti na ime Podobnik Albina, krušne karte in druge stvari sem izgubila od Most do Ambroževega trga. Naiditelja lja se naproša naj odda proti nagradi v upravi Jutra. 16414-28 Dne 24. nov. se Je LZgub.ia ženska pestna ura na via Ari-jela Kea — naj- ditelj naj Jo proti nagradi vrne v fcnj.govez n co Lenarčič. Kol zej št. 13. 16575 23 Pozabljena je bila v petek ob 2. uri popoldne v tramvaju št. 4 r*otl v i4u. ~7 aktovka, vsebini, novi rjavi nizki čevlji H. 3D Najditelj dobi dobri nagrado. Oddati v oglasnem oddelku Ju'ra. 16700-38 Filatelifd Živali UJnformacije Kozo sanske pasme lepo, brejo, zelo poceni prodam. Trnovska ulica 27, Trnovo. 16699-27 Filatelisti, pozor! Poizkusite ln uverili se boste, da najugodneje vr.ovčite ali kupite znam ke vseh držav fcak^r tudi »JOL« albume ln vse fl-atel!sti.*ne potrebščine v Knjigarni Janez Dolžan v Ljufcljanl. Stritarjeva U 6 Tel 44-24 J-139-M Kupim koštruna, 15—25 kg težkega. Plačam malo več. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16690-27 Za 2-letno deklico brez staršev, prosim usmiljena srca za pomoč bodisi oblekce ali kaj drugega. Naslov v vseh posl. Jutra. 16433-31 Javna dražba najdenih prt-dnu tov bo dne i. decembra ob 9. uri dopol-ine na poftaji Ljubljana. Prevajanje prošnje, vloge, inkaso, poravnave in vse druge ! trgovsko - gospodarske posredovalne pc»Ie poverite komercialni pisarni Zale Lojze. Gledalska Ulica 7. ' 16567 31 Dam motvoz v predelavo za tržne mre- i žice. Naslov v vseh pošlo- j valnicah Jutra. 16490-30 Kot nov bo izgledal Vaš klobuk, ako ga osnažimo in obnovimo. Magdič, Ulica 3. maja 12. 16622-30 V italijanščino prevaja prošnje, dopise trgovske ln tehniške stroke Tehnična pisarna. Cesta 29. oktobra 13 J-170-M-37 Vloge in prošnje v italijanščini sestavlja, prepisuje, razmnožuie, izvršuje vse informacije m razne oseboe usluge »SERV.S DIRO«. Ljubljana Sv Petra c. 29. I-189-M-37 V italijanščino Pozor! Imam zalogo rabljenih čev- . . ljev, snežk, gumijastih škor- '« nemščino preva,, vloge. n,ev. Sprejmem vsaka Po- . I,st,incD. pravila gumnaste obutve. - ^^ C'SS" Klavžar, Vošnjakova ul. 4. l ln- (po1'8 *,oa': 16623-30 lči)- 16501-37 Krzna! ki moderaiira, čisti, popravlja kožubovino in izdeluje prinesene kože. Proti garanciji. — Stari trg 21-IT, KovaCič. 16609-30 Tropine (drože) ca. 200 litrov imam za skuhati. Kdo bi kuhal? — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Drože«. 16624-37 OGLEJTE ST RAZSTAVO M MAORA" Računski stroj v na. boljšem stanju pro a — Adamič, Gosposvetska usta 7. 16643-29 Šivalni stroj z dolgim čolniikom poceni prodam. Na Peči 19, Kodeljevo. 16597-20 Kupim stružnico za žvlezo, rabljeno ali novo. Ponulb«, t navedbo cene in stanja na oglasni odielek Jutra pod »Stražnica«. 1660;-29 INDUSTRIJA LESNIH IZDELKOV — PRI TVRDKI: ANTON KRISPER IGRAČE: MESTNI TRG LESNI IZDELKI: STRITARJEVA ULICA »MAGRA« GRADBENE KARTONE NABAVITE PRI TVRDKAH: Anton Krisper Albin Engelman .fesban" M. Paklč Ivan Samec S. Rebolj g'ii!iiiiiiffl!iPiiinmniiim!L,!iiiiiiiiiPijii,;siiiiiiii. ■. r n f ti »sni ri i i i tifK! r r n • ;n 11 j i ;n n 11 hi nf 11 rim hti t r? ai nmf umi« i ftn«! i n ;in! f1 ^PMiimiiMiiiiu:,. . .iHHRmamaiHSBEiiR; Puh io perje prodaja | R. SEVER, Marijin trg 2 ! LOKAL z modernim portalom v najstrojžem centru Ljubljane oddam. Primeren za vsako stroko. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Glavna pošta«. + f Umrl nam je naš dragi soprog, oče. gospod Neizmerno užaloščeni sporočamo sorodnikom, prijateljem m znancem, da je umrl naš Iskreno ljubljeni soprog in atek, gospod Sirec Ivan zvaničnik drž. žel. v pok. 27. t. m, previden s tolažili sv. vere. Pogreb blagega pokojnika bo v nedeljo, dne 29. novembra 1942, ob pol 4. url popoldne iz kapelice sv. Petra na Žalah k Sv. Križu. Ljubljana, dne 28. novembra 1942. Žalujoča rodbina SIREC in sorodstvo. Nepričakovano nas je zapustil nas očka, gospod Remlc Jernej policijski nadzornik v pok. Pokopali ga bomo v nedeljo, dne 29. novembra 1942 ob 3. url popoldne lz kapelice sv. Krištofa na Žalah k Sv. Križu. Ljubljana, Trieste, Radovljica, dne 27. novembra 1942. Žalnjoča soproga IVANA, EGON, ANICA, otroka in sorodstvo. policijski stražnik član gospodarske zadruge drž. polic, nameščencev in upokojencev Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 29. XI. ob 14. url z Zal, iz kapelice sv. Jožefa, k Sv. Križu. Ljubljana, 28. XI. 1942. žalujoča žena in otroka v-"-^ "•• •• • ••• • H*. • ■ ■'f-Zi'-:'' L ZAHVALA Za premnoge dokaze iskrenega sočutja ln sožalja, ki sva jih prejela ob težki Izgubi najine nepozabne ljubljene mame, gospe TEREZIJE HICKE kakor za poklonjene krasne vence in šopke se tem potom vsem najtopleje zahvaljujeva Istotako se najiskreneje zahvaljujeva vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. LJUBLJANA, ZAGREB, dne 28. novembra 1942. MARIJA in FRANC HICKE Zahvala Za izraze sočutja in sožalja ob smrti našega ljubljenega soproga, očka, brata, strica in svaka, gospoda Jerneja čeme hotelirja In posestnika izrekamo našo najiskrenejšo zahvalo. Posebno zahvalo smo dolžni darovalcem krasnega cvetja in vsem, ki so pokojnika spremili v tako častnem številu na zadnji potL LJUBLJANA, dne 28. novembra 1942. Globoko žalujoča soproga FRANJA z otroci Zahvala Za vse izraze sočutja in sožalja ob priliki smrti našega dragega soproga, ateka itd., gospoda Franca Ocvirka mesarja in posestnika izrekamo našo najiskrenejšo zahvalo. Posebno zahvalo smo dolžni ljubljanskemu županu gospodu generalu Leonu Rupniku, ki je s svojo udeležbo pri pogrebu počastil spomin pokojnika; nadalje gg. stanovskim tovarišem, darovalcem krasnega cvetja in končno vsem, ki so pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Vsem Bog plačaj! Sveta maša zadušnica bo v župni cerkvi sv. Petra v Ljubljani dne 1. dec. 1942. ob 7. urL LJUBLJANA, dne 27. novembra 1942. Globoko žalujoča soproga z otroci Urejuje: Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d.