33. številka. Ljubljana, viorek 10. f< bniarja. XIII. leto, 1880. SLOVENŠECI NAROD- Izhaja vsnk dan, izvzomSi ponedeljke in dneve po praznikih, tor velja po poŠti pnjeman za a v s tr o - ope r s k o dežele za celo leto HJ za pni leta H ^1. sa četrt leta 4 gU\. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 18 gld., M četrt letu S #1(1. . O kr., zii m mesce 1 gl& H> kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr za mesec, 'M kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko \ ir, kolikor poStnina izimSa. — /ji gfMpodc učitelje na ljudskih Sol h in M dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta S £td. fO kr., po poŠti prej« num za četrt leta .'1 gold. — Za oznanila bo plačuje od ćetiriatopne petit-vrst«' «J kr, če se oznanil«* enkrat tiska, B kr., če ne dvakrat, iu 4 kr„ <"e se Iriknit, ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole trankirati. - Rokopisi se ne vračajo. — U red n i fit v o je v Ljubljani v Franc Koinmnnv«j Mil it <* .tflctlaliska stullm". Opr a v n i h i \ o, na katero naj t-v blagovolijo poSiljati naročnino, reklamacije, oznanila, t. j .administrativne stvari, jo v\ Narodni*j tinkarniu v Kolmanovej hiši. Zmešnjave na Dunaji. Denes spet nihče no ve, pri čem smo. Včeraj je bila ministerska kriza za enkrat rešena, denes pravijo, da je zopet postala še le prav akutna. Včeraj je bila desnica uže nu vrhu, denes se je zopet levica povzdignila. Čudni in zmešani glasi lete z Dunaja, kakor da bi bili tam glavo izgubili. Stvar je, kolikor se da iz različnih, tudi precej zmešanih poročil izluščiti, ta-le: Ko je bil glas raznesen, da je Kriegsau minister za nauk imenovan, oglasili so se „ustavoverni" ministri Stremavr, Ilorst, Korb in celo Chertek zoper to, češ, da potem oni kot ustavoverci iz ministerstva izstopijo. Ob jednem so poklicali ustavoverske vodje \Veebra, Wulfruma in To-maščuka in z njimi vred sklenili, smatrati imenovanje Kriegsaua kot napad na ustavo! To je bilo tudi v večjem shodu ustavovernih poslancev pod dr. Ilerbstom potrjeno. V tem shodu se je baje i>osebno naglasilo, da je zlasti baron llor.it odločen demisijouirati, ako bode kdo izmej desnice imenovan za naučnega ministra, ker se on nehče od ustavovercev odločiti. Stremavr je šel potlej k cesarju. Taaile je imenovanje Kriegsaua odložil, za vtorek se pričakuje taka ali taka rešitev. Možno, da vsi ministri odstopijo in bode imenovano celo novo. Kakšno V Kdo ve. Ker je TaatVe tako neodločen, in ker so neodločni tudi drugi višji krogi in ne morejo skleniti, državno krmilo zaupati konservativcem, — utegnemo še celo to nezaslišanost doživeti, da jo v Avstriji zborova manjšina nad večino parlamentarno zmagala. Zakaj ne V In potlej imamo naenkrat najstarejšega Slovanska pisma. n. Slovanje se v obče odlikujejo nagnenjein in ljubeznijo k svojemu narodu, a vnauje izkazovanje tega vsem slovanskim plemenom občega nagnenja se vrši popolno različno — pravi rusko „Novoje Vreinja' v članku „Polj sknja inicijativa" in to je služilo tudi povodom naslednjim vrsticam. Vprašaj katerega koli Slovana, ljubi li svojo domovino, svoj rod, in vselej dobiš jednak pozitiven odgovor, vprašaj ga za intenzivnost te ljubezni, tu uže uvidiš večjo ali manjo različnost, vprašaj ga za način ali vnanje pro-jav\jenje te ljubezni, in pred toboj se odpre kaos različnih mnenj. A da govorim konkretno: predstavi si samo hrvatskega Starčevičjanca pa srbskega Omladinca. Oba ljubita, oba lju-| bita neizmerno, oba ljubita jeden in isti na-| ministra S t r e m a y r a kot novega predsednika in načelnika vlade. Stremavr mora namreč ali čutiti nove moči in nove zasloni bo, ker je v zadnjoj seji budgetnega odseka tako ostro in pogumno naida^al, ,UI se mora ohraniti izklju-čivo nemški značaj univerze v Pragi, ali pa se hoče s to na rod no-n e in š ko odločnostjo svojim soustavovercem in rojakom, ki so mu zadnjič pri volitvah stolček pred vrata deli, zopet prikupiti, da ga bodo kaj z večjo milostjo zopet v svojo sredo vzeli, ako odstopi. Torej kriza je vsakako. Kam se bode pak obrnila: na levo ali na desno, nli se bomo Strelna y r a za z m i r o m znebili in popolnem, ali pa pride še le prav zelo na vrh, — to bi se drugje lehko po navadnej logiki računalo in vedelo, a pri nas se ne more; treba je pri nas le dovršenih dejanj čakati. Ml smo namreč v Avstriji, kjer je, kakor znano, vse mogoče. Od Francozov se učimo umno gospodariti. (Konec.) ]X. Produkti in i da vki. Po gospodarskih društvih se more gmotno stanje vseh kmetov zboljšati, ki sami hočejo. Dado pa se še najti sredstva, ki bi pospeše-ševala umno gospodarstvo tudi pri umnih kmetih, ki se vsakej koristnej naredbi s pasivnim uporom ustavljajo. Kot tako se sme smatrati nesrečna vojska, ki je zadnji čas so-sebno Francoze in Ruse k umnemu gospodarstvu nagibala. Vendar se dti veliko ceneje *) Glej St. 28. „Slov. Narodu'1. in gotoveje isto doseči po ffOtpodarsfoj dahirj /)ulifi/:ir Id )ml(tij(i fisofee davlfš mi V9€t har ]>0-sjM'šiije slabo i/ospodorsfro, ter odpusti (tli r-aj zmanjia dne davke, ki 8Jcodujqjo umnttnu gotpo* (/ar.^fnt. Po tej politiki bi se moral naložiti visok davek na krčme, javne veseli«*e, tobak, loterijo, karte, zastavnice itd., tlavki od hranilnic, mesa, soli, petroleja itd. pa odpustiti in vse davke, ki dajejo povod brezštevilnim eksekucijam, vsaj začasno znižati. Francozi ne plačujejo užitnino od mesa, pač pa štirikrat toliko od vpijaneljivih pijač, kakor mi, da si je na Avstrijskem ogromno več krčem, kakor na Francoskem; na Avstrijskem so porabi trikrat toliko tobaka, kakor na Francoskem in vendar dobi iz njega francoska vlada trikrat toliko čistih dohodkov, kakor avstrijska. Iz tega se loliko razvidi, da je zmernost in treznost sangviničnih Francozov no le vspeh odgoje, ampak tudi vspeh dačne politike. Ne le vero, ampak tudi indirektne davke moremo imeti za najboljšega žandnrma. Ako bi se pri nas namesto direktnih davkov vselej indirektni poviševali, kakor na Francoskem, bi tudi pri nas ne bilo toliko posilnih eksekucij. Indirektni davki so pri nas zopet tako razdeljeni, da pospešujejo bolj revščino, kakor umno gospodarstvo, ker je užitnimi od mesa večja, kakor od vina, od soli večja, kakor od žganja, od sladkorja večja, kakor od piva, ki se napravlja iz človeškega živeža. Užitnimi od mesa je gotovo gospodarstvu stokrat več škodovala, kakor državnej blagajnici koristila; njen vspeh je bil, da si morajo prebivalci krajev, ki štejejo po deset kičem, mnogokrat tri ure daleč po govedino hoditi. Od gospodarske dačne politike si moremo rod in vendar sta si oba v tako goropadnom nasprotji, kakor bi bila antipoda. Obrnimo se na sever k Rusom in Poljakom in tudi tu vidimo skoro nič manjšo zmešnjavo. A tu ne mislim govoriti o stoletnem mej sobnem nasprotovanji, nego mislim pokazati, kako ljubi Poljak svoj poljski narod in Rus svoj ruski. Rus ljubi in je norčuje, Poljak obožava (bogotvori) in se ne more nabahati, — pravi prislovica. Se ve, da je dosti izjem, ker je to le prislovica, a ne aksiom. To pri-slovico nam prav dobro potrdita uže začetkom letošnjega leta dvo prikazni na literatur-nem polji. V Varšavi je začel letos izhajati geogra-lični slovar z naslovom: „Slownik (ieogralkny krolestva Polskiega i innych k raj o w slovvian-skich". Izdaje ga uredništvo ilustrovanega tednika BWendrowiez". Kakor vidite, je uže naslov karakterističen: kraljestvo pojjsko in — — drugi kraji slovanski. Torej so še vendar drugi slovanski kraji na svetu, ne samo Polj- ska, in tudi te hočejo Poljaki opisati. Kako milostno! Kateri so pa ti srečni „drugi kraji slovanski". Predgovor nam pove: 1. vsi kraji kraljestva poljskega; 'J. vsi važneji kraji v baltijskih gubemijah zapadne in južne Rusije; 3. guhernijska mesta, poštne, telegr.dične in železniene postaje evropske Rusije; 4. vsi v a žn ej i kraji zapadne in vzhodnje Prusije vsi kraji Poznan jskega in pruske Slezije s prevodom krajevih imen na slovanski jezik; 5. vsi važneji kraji (Jalieije, avstrijske slezije, Moravske in slovaških okrajev Ogerske in Bukovine, tudi z ustanovljenjem slovanskih imen v germanizovanili, magjarfcovanih in latinizova-inli nazvanjib. Kaj eeš k temu pristaviti? Ta enciklopedija postane pa še bolj tipična, če se ozremo na vire, katerih je imenovano Gl. Izmej njih. je poljskih 47, in družili slovanskih če odšteješ tri ruske — nič. Torej „Pokka i jeszcze Polska-. Obrnimo list in poglejmo v slo\ar, kate- le dobrih nasledkov nadejati. Število krčem se bode zmanjšalo; v krčme se bode spravljala le drapa in dobra kapljica, slabšo pa bode kmet doma porabil. Totem bode naše vino tudi v tuji tj krajih več veljalo, kakor sedaj. Kes je, da navedeni produktivni davki ne bodo popularni; toda, kateri davki so popularni ? Vtegne se mi morebiti ugovarjati, da bode potem mnogo delavcev pri tobaku, žganji, pivarstvu itd. delo zgubilo; ker pa jednako delo ne pomnožuje narodnega bogastva, ampak le drugače razdeli, nij ono nič produktivnejše od vojaških vaj. V Avstriji je še mnogo, da, premnogo koristnega in potrebnega dela, kakor stavljenje železnic, kanalov, cest in šolskih poslopij, reguliranje rek, sirarstvo itd., ki more razdeljevanje bogatstva pospeševati. Gospodarskadačna politika ne pozna co lovzaobranboin finančnih colov, ampak le gospodarske, ter nalaga visok col na uvažanje vsega, kar pospešuje slabo gospodarstvo, ter na izvažanje vsega, kar pospešuje umno gospodarstvo. Slabo gospodarstvo pospešuje tudi vsako „ceno in slabo" blago. Pri vsakem računu črez uvažanje in izvažanje je kaj? stokrat važni še, kakor pa koliko? Izvažanje mladih telet škoduje gospodarju veliko več, kakor izvažanje denarja. Ne umetno pomnoženo izvažanje, ampak le umno gospodarstvo more narodno bogatstvo pomnožiti. Devetnajsti vek, ki je uže mnogo koristnega in v gospodarsko življenje globoko se-gajočega iznašel, je morebiti tudi poklican, da reši tako imenovano socijalno vprašanje. Socijaldemokrati so uže res iztuhtali razne abstraktne teorije, od katerih vresničenja nam obetajo zboljšanje gmotnega stanja. Vendar se sme trditi, da so zmernost in umno gospodarstvo stokrat gotoveji izviri blagostanja, kakor vse radikalne teorije skupaj. V Mnihovem na Bavarskem z 200.000 prebivalci pride povžitka piva na leto in na glavo 5G6 litrov, to je na vsacega odrašenega več kot dva litra na dan. Ako bi zadostoval vsacemu en liter na dan in računimo liter piva le po desetici, potem bi si prigospodarilo Mnihovo vsako leto 6*06 milijonov mark in v 36 */a letih eno milijardo mark, ako računimo obresti po 5%. Vzemimo štiri osobe na vsako družino, potem bi postala vsaka za 20.000 mark premožnejša! Dandcnašnji bode trebalo ne le statistiko, ampak tudi izvir človeške revščine preiskovati. ■ privržence poslušati. Ako se oziramo na gmotno* Gotovo je značivno, da je v Parizu, kakor trdi blagostanje gorate in močno obljudene Švice, Hillebrand, ravno mej naj bobe plačanimi de- moramo priznati, da ima vsak neodvisen lavci tudi največ komunistov in nezadovoljnih narod takove gospodarske razmere, nemaničev, mej tem ko si nižji delavci v teku kakor i ne si je zaslužil. Francosko bla- let mnogo prigospodarijo; potem pa se vendar le od povišanja najemščine zboljšanje gmotnega stanja delavcev pričakuje! Natančno opazovanje kaže, da si tudi pri nas kmetje, ki so v n a j neugodnejših okoliščinah in v s 1 a-bih letih gospodarstvo prevzeli, največ prigospodarijo. Pri nas je sicer malo, ali vendar še toliko umnih gospodarjev, da nam morejo dokazati, da se na Slovenskem ravno toliko prigospodariti more, kakor na Francoskem. Razumnejši mej starimi skušenimi kmeti pravijo tudi, da še »sedanja mladina niti ne ve kaj so slabi časi; sedanji časi so boljši od nekdanjih, le ljudje so bili nekdaj boljši, kakor sedaj". — Posestvo se prodaje večji del le mladim gospodarjem. Razvidi se lehko, koliko neumnosti tiči v besedah, da ne škoduje gospodarskemu stanju dežele; če zagospodari več kmetov svoje posestvo tako, da pride drugim v last. Mislimo si tri male občine, v vsakej 20 samostalnih kmetov, katerih posestvo ima po 4000 gold. vrednosti. V dvajsetih letih si prigospodari v prvej občini deset kmetov po 4000 gld., imetje drugih pa ostane pri starem; v drugej občini prigospodari deset po 4000 gl., drugih deset pa zagospodari svoje posestvo, ki pride potem onim desetim v last; v tretjej občini pa si prigospodari eden 12.000 gld., devet nič, deset jih pa zagospodari svoje posestvo. Račun kaže, da se je bogatstvo prve občine pomnožilo za 40.000 gld., druga nij prigospodarila nič, tretja pa zagospodarila 28.000 gld. Kar velja o malih občinah, velja tudi o velikih deželah in državah. Visoke obresti so večjidel nasledki slabega gospodarstva. O denarju velja isto kakor o vsakem blagu: čim manj ga je in čim več se pouprašuje po njem, tim dražji je, tim višje so obresti. Na Francoskem n. pr. kjer skoraj vsi umno gospodarijo, se dobiva navadno za 2l/a % obresti denar na posodo. Umno gospodarstvo je stokrat gotoveje sredstvo zoper oderuštvo, kakor vse postave. Zarad tega imajo le Židi in drugi kapitalisti dobiček pri slabem gospodarstvu ljudstva. Iz tega lehko razvidimo, kako neumno bi bilo pri gospodarskih vprašanjih Žide in njih postanje nam dokaže dovolj, da nij vojaštvo krivo gospodarskej revščini, kakor trdijo nemški ustavoverci. Prej ko dokončam svoj nehvaležen spis o našem in francoskem gospodarstvu — nehvaležen, ker pisatelj nij mogel dosti dobrega o naših razmerah poročati — naj še bode navedeno, da moramo z združenimi močmi delovati, ter opustiti naš osmi glavni greh, ki se zove n e-s 1 o ž n o s t, ako hočemo v resnici za povzdigo narodnega blagostanja Slovencev kaj storiti, V besedah ne škoduje sicer razlika; toda v dejanji nnm je treba sloge. Enakega bogatstva, kakor je na Angleškem in v Ameriki, sicer ne moremo doseči; ako pa pomislimo, da prekosi francosko blagostanje ono vseh dežel, ako odštejemo v vsakej 10.000 največjih kapitalistov in posestnikov, in da za srečo naroda ne zadostuje le bogatstvo, moremo reči: boljše francosko blagostanje poleg stoječe vojske, kakor amerikansko brez nje, J. Si Pol itični razgled. Notranje «i>£ol>. V Ljubljani 9. februarja. V držiivnem zboru je bil v soboto sprejet § 1 predloge o zemljiškem davku v smislu dotične vladne predloge. Za ta paragraf, ki določuje, da se skupna svota zemljiškega davka za določen čas postavi potem pa razdeli mej posamezne dežele in davkoplačevalce, je glasovalo 155 poslancev, zoper pa 130. Koncem seje je klub fortšritlerjev inter-peliral celo ministerstvo, kako bode ravnalo z znano vlogo čeških škofov o šolah. Jutri, t. j. vtorek bode državni zbor nadaljeval posvetovanje o zakonu glede zemljiškega davka. V seji liuriifetnefca odseka je G. febr. Češki poslanec in bivši minister Jireček predlagal jako zmerno resolucijo: naj zbornica sklene vlado pozvati, da ona še v tem zasedanji državnega zbora kot dopolnilno terjatev k letošnjemu proračunu predloži poseben kredit v tacem znesku, ki bode zadosten za izvršenje ravnopravnosti češkega naroda na praškoj univerzi. Nepričakovan je bil prišel tudi pr o vizo r i en i naučni minister Stremavr k tej seji in osorno na resolucijo odgovoril, da doižnost vsakemu naučnomu ministru avstrijskemu remu služijo tako mnogoobotajoči viri: Aalfang, v prihodnje Vengornja; Adamek, v prihodnje Adamov, Adnmibeldje, Moisoruv. Kaj ne, da je izvrstno! In mej tem, ko poljski biologi spreminjajo v slovarji nazvanja sel in krajev vzhodnje in zapadne Prusije, se pa poljski Lodz spreminja v Losen itd. Pač žalostno. Poljak ljubi in se ne more nabalmti. Rus ljubi in se norčuje. Letos je izišlo pri Salajevega naslednikih skoro popolno iz-d i nje del Turgenjeva; pravim skoro popolno, kajti pogrešajo se le pesni in nekateri časniški članki. V predgovoru pravi Turgenjev: Želel sem, kolikor so mi pripuščale moči in znanje, vestno in brezstrastno izobraziti in vtelesiti v prispodobile (nadležašeije) tipe in to, kar Shakespeare nazivlje: the body and pressure of tirne (sam obraz in davljenje časa) i ono bistro se spreminjajočo fizijonomijo ruskih ljudij kulturnega sloja, ki poglavitno služi predmetom mojih opaževanj. To in tako je tedaj mislil naslikati. Kritiki pa pravijo, da je slikal — ne samo norčavo, %mpak tudi zasramovalno. Navesti hočem kritiko samo dveh romanov, namreč „Dima", znanega nam Slovencem po Samčevem prevodu in „Novi", znanega nam po recenziji v „Zoriu in „SI Narodu". Turgenjev pravi: Akopram je imel „Dimu precej znaten vspeh, je vendar veliko nevoljo vzbudil zoper mene. Posebno se mi je očitalo manjkanje rodoljubja, zasramovanje rodnega kraja itd. Zopet so se prikazali epigrami. Sam Tjutčev, s prijateljstvom katerega sem se vedno ponašal in se še do zdaj ponašam, je napisal pesen, v katerej je objokoval laž nji vi pot, ki sem si ga izbral. Pokazalo se je, da sem jed nako, da si tudi z različnih stranij, razžalil desno in levo stranko našega čitajočega občinstva. Jaz sem nekoliko obupal nad samim soboj, ter za nekaj Časa umolknil. Kar se pa tiče „Novi" — mi nij treba dopovedovati, kako je bil sprejet ta moj po-poslednji, me toliko truda stoječi proizvod. Izvzemši dva, tri pisane in ne tiskane odzive, nijsem slišal ničesar razen ukora (huljo). S prva so govorili, da sem si to vse sam izmislil, češ, da sem živeč skoro vedno za granico, izgubil vsak pojem o ruskem življenji, o ruskom človeku; da me je vodilo le samo-ljubje, ter želja po popularizaciji. Neki žurnalist se je izjavil, da mora vsak pošten Človek pljuniti na mojo knjigo, ter jo poteptati z nogami. Drugi recenzent je šel še dalje; po povodu nekaterih člankov o prevodih „Novi" — po-javivših se za granico, je izrekel sledečo obsodbo „naj pišo inostranci članke o njem, a mi nanj še pljuniti neličemo". — Kaj ne, kaka skopost. A potem, po okončanji znanega procesa, ki je pokazal, da je večji del tega, kar so nazivali mojimi izmišljijami, resničen, so jeli moji sodci drugače soditi, češ, teško če se jaz sam nijsem udeleževal onih ne blago namerjenik nakan, ali da sem vsaj vedel za je, da Čuva z državnega stališča nemški značaj praSkega vseučilišča. G. Stremavr je bil toliko resnicoljuben, da je dejal: Za katere fakulteti so Slovani zmožni, tam so tudi nastavljeni ! Poslanca Sturm in Suess sta zoper resolucijo in zadovoljna z izjavo Stremavrovo. To je obžalujoč konstatiral češki zastopnik Zeithammer, in dejal, da bi žalostno bilo. ko bi g. Stremavr še en čas avstrijskemu šolstvu dajal znamenje svojega duba. (Irof Henrik dam je dejal, da, kadar bodo nemški profesorji na vseučilišči v Pragi nehali hujskati in mir kaliti, potem se bode ravnopravnost na tem zavodu z lebka vpeljala. G. Stremavr se je potem čutil prisiljenim reči: „ Obžalujem, da se nemški živelj v Avstriji od druzih narodov tako sumnjivo opazuje; kar se naredi za nemški jezik v Avstriji, to se ne dela za nemški narod, nego izključno za državo, ter izključno v interesu kulture. Slovani bi ne mogli nikamor, ko bi ne znali nemščine". Takim besedam nasproti je Jireček odgovarjal ter odločno zanikaval trditev Stremavrovo, kakor da bi nemščina mej avstrijskimi narodi posredovala; ustavoverno gospodo pa je spominjal, da so oni I § IS naredili, da se ne more nikogar siliti tujih jezikov učiti se. Pri glasovanji je bila Jirečekova resolucija z večino glasov sprejeta. Viiiiiil«* dr/nve. "V Srbiji nij od časa zadnje vojske, ko je bil zakon o tiskovnej svobodi odpravljen, noben neodvisen Časopis izhajal. Zdaj je narodna skupščina 7. febr. sprejela novo tiskovno postavo, ki preventivno cenzuro odpravlja, in upati je, da se srbska žurnalistika v kneževini zopet oživi. Na prošnjo Tiirčl|f» posredujo Italija mej Črnogoro in njo, naj bi namesto Plave in Gusinja Crnogorci vzeli ozemlje K uči-krajina in Zem. Italijane so si Turki zato izbrali, ker so baje ti mej evropskimi vlastmi jedini, ki uže od kraja nijso bili za to, da se treba do pike ravnati po Črkah berlinskega dogovora. ltalijan«lta zbornica se snide zopet 17. t. m. in pričel se bode zopet boj zoper davek na mlenjc. Zbornica in vlada sta zato, da bi se ta davek odpravil, senat je to uže dvakrat ovrgel; tedaj pride zbornični sklep uže tretjikrat pred senat, ki ga bode menda zdaj tudi potrdil, ker hoče vlada več novih senatorjev imenovati in za to glasovanje poslati v senat. liit;!« Ai so imeli v soboto volitev poslanca v Liverpoolu. Izvoljen je bil s 20.000 zoper 23.000 glasov konservativec. To je zarad tega znamenito, ker so uže prej ugibali, da bode ta volitev nekako merilo, ali bode pri prihodnjih občnih volitvah vladna ali liberalna Stranka večino dobila. In res se iz Londona brzo javlja, da vsi vladni časniki vsled izida te volitve močno triumlirajo in vpijejo: „Anglijr» nje — kajti kako bi bil mogel naprej videti in govoriti itd. itd. Tedaj Poljak ljubi svoj narod in se ne more nababali, Itus ljubi in se norčuje. Malo-rus ljubi in objokuje in mi Slovenci? Kaj pa mi? Kako kažemo mi svojo ljubezen do slovenščino'.' Generalnega odgovora na to vpra-lanje v tom hipu ne bi vedel. Posameznih priku/.nij nlovonukoga domoljubja bi pa lehko mnogo načrtni, litij I i videl sem domoljube, ki so pri volil vi glasovali s tujci zoper svoje narodnjake ; Hlišul BOR) domoljube zabavljati nad vse javno delajoče naše može*, ali njih Batnih nijsem videl pri bolj \va delu; videl sem slovenske domoljube, ki so slo in več goldinarjev za vino Črez mero na lelo izdali, a za podporo slovenske litoraturico ni petaka ne pokazali; videl sem Slovence, ki so jezno ob mizo udarjali, ko se je domovini krivica godila; a videl sem tudi stare slovenske narodne može jokati od veselja in ne žalosti nad domovinsko našo stvarjo, da so jim debele solze „lezle po lici ogorelem". —e—. se ne bo dala od Ircev vladati, in Velika Britanija ne sme iz števila velicih držav izginiti." Dopisi. Iz MLropo 5. febr. |Izv. dop.] Veselica ki jo je priredilo bralno društvo Sloga, 1. t. m. v spomin Valentina Vodnika bila je jedna najsi jajncjSih, kar jih je do sedaj to društvo napravilo. Program, kateri se je vršil ves v zgo-renjih prostorih, zvršil se je v popolno zado-voljnost vseh pričujočih. Posebno lepo okinčana je bila plesna soba. Slavnostni govor v spomin Vodnika, katerega je govoril izvrstno naš gospod učitelj, sprejet je bil z burnimi živio-klici na slavo našega neumrlega pesnika Vodnika. Potem je zndonela iz 12 grl veličastna Vodnikova »Napoleon reče: Ilirija vstan!" Prelepo so peli „Slogini pevci". Ko pevci potihnejo začas zastor pade, in vrli godci vrežejo cesarsko himno. Potem je sledila druga točka programa, vesela igra „Domači kreg". Po igri sledila je deklamacija „Ilirija: Zveljičana" Vodnikova, katero je deklamoval čvrst mladenič Simon Pogačmk prav dobro. Burka „Gluh mora biti" spremljana je bila z velikim smehom. Mej igralci je nam bila Mi-cika prav všeč, igrala je rolo Eglantine prav dobro, tudi drugi igralci bili so vsi svojim nalogam kos. Po igri zapeli so zopet pevci več pesen : Slava Slovencem, Mili kraj, Moj dom. Pesni svirane na „mirliton" so pa najbolj poslušalce : iznenadile, kaj tacega se pri nas do sedaj nij slišalo. Potem je bila tombola, katera se je tudi kakor Yse točke vršila redno. Po tomboli prišel je na vrsto ples! Iz Klanca v Istri v Koperskem kantonu 0. febr. [Izv. dop.] (Tragičen konec svatov s čine.) Dne 4. februarja se je tukaj v našem Klancu vesela svatba vršila. Prcd-poludne se je poročila Frančiška Metlika s posestnikom Valentinom Mihaličern iz Ocizle. Popoludne je bilo veselo ženitovanje, svatovski obed je trajal prek trdne noči. Potem polja jo mlado nevesto v sosednjo Ocizlo na nje prihodnjo domovino. Prišli so svatje v Ocizlo, vaški fantje so precej „balo" razložili; potem se spet vsi svatje zbero k mizi, da bi pred novo jedjo nekoliko molili in potlej še dar božji zavžili; ali kaj se zgodi! Mej molitvijo se napred bišjem nek močno zalilišČi, naenkrat se sliši ^Ins: „hiša gori!" Burja je močno pihala, v enej uri je bilo vse vpepeljeno, že-ninova hiša in njegovega soseda hiša, ki je tudi na ženitnini bil. Milovanja vredna je uboga nevesta. Mislila je, da je poročila se z dobrini kmetom, ali še le jedno uro je bila na novem domu, in zdaj je videla, da nema več doma. Ženinu se je vendar nekoliko živeža otelo in nekaj obleke. Pa milosti je vreden njegov sosed Janez Mihalič; ta ima družino usmerili, pa nema za se en dan preživeža, da si je tudi ta bil močno utrjen posestnik. To slopje je bilo pol s slamo, pol z opeko krito, ali vse je bilo pokončano v enej uri; zgorele so mu 2 štali, 2 kleti, kuhinja, nekoliko ovac, vsa mrva. Najvi rja zahvala gre gg. župniku Svetu in učitelju G rabi ju, da nij cela vas pogorela; ona dva sta neutrudeno gasilce vodila; ali težavno delo je bilo gasiti, ker je bilo malo vode, le nekoliko ledii, a burja silno vidika, da je več nego 300 metrov daleč ogenj nosila. Obema pogorelccma je škode 4 do 5 tisoč gld. I Zavarovan pa nij bil nobeden. Take velike nesreče najbrž da je bil kriv — samokres, streljanje ob svatovanji, pa to nij še dognano. Velike nesreče donaša to neumno streljanje. Zadnji čas. da bi se ta škodljiva navada zatrla, to streljanje mej svati pred slamnatimi strehami. Iz fi»«»rlco 6. febr. [Izv. dop.J V Gorici izhaja od lanskega leta nov laški „listič" — da besede časnik ne skrunim — kateri i z-k 1 j ii č 1 j i v o na to namerava, da bi se vse grdilo in ognjusilo, kar ne prisega na grb ^nerešene Italijeu. Imenuje se ta listič „Diavolo EOppOM in le celo po poštenih Italijanih klesti iz 1'niiiHkovt-ga (.500) v Kranj i; Matej .Maslo (3) iz Sel a v Postojni; Matej Lipovec li) lz llabnoga polja (2054) v Loži. Tujci. 9. februarja. Pn Slonu : Dr. Tavčar iz Kranja. — Škuikv z Brnu. Pri Muli*-i: Urbane ć iz Dvora. — Petroviuh l Trata. — liamuingur ta Dutitja. M j* •torij »reč lit*. V Trstu 7. februarja: 6G. 53. 78. 4. 79. V Lincu 7. februarja: 32. 67. 42. 13. 28. Dunajska borza 9. februarja. J/.\irno Um f^i,. licu., p<>roc lu. Knotni drž. dolg v bankovcih . . <1 gld. 35 kr Enotni drž. u..|g v srebru ... 72 n 50 „ Znata roma.........8> „ 50 „ litiO dri. posojilo......l.>0 „ 25 „ Aacije narodnu banke .... o4t> „ — . Kreditne akcije.......3UJ „ 3U „ London..........117 „ — „ Srebro..........— _ — Napol...........9 „ 35 (J. kr. cekini ........ 6 »53 „ uržavne marke.......5< _ b5 Naznanilo posestnikom zemljišča iit gospodarjem. Kakor znano, je Srbija potrdila zakon za naseljevanje, ter dobi jedna rodbina 4 hektare polja in 2000 □ metrov zemlje za zidanjo hiše. — Ako jo rodbina velika, dobi po vrbu vaak IG letni mladenič fie 8 hektara zemlj.Sča. Razeu tega dobi pa tudi še lita za setvo, ali po se uiu posodi novcev. Kdor se hoče tedaj tam doli naseliti, naj se pismeno obrne do zastopnika Josipa mosta. "V^7" cxir^er-ja, v Belgrxa.ca.Ta., ki vse potrebno preskrbi in natančneje pove. — Pismu naj se za troškove priložita 2 gold. C45_h) salonsk ZfX premog (44-7) po nit ni'.]«" i v v ni pri A. Debevoi, rimska MSta (Gradi iće) 19.' IšVc se izobražen (43-3) gozdar, zdrav in čil, zmoži n slovenščine in nemščino, in ki jc uže pri večjih gozdnih nasadih delaval. Ponudbe in spričevala pošljo naj se graščinskemu oskrhništvu Gairach, pošta Laško TiiftVr) na Štajerskem. Nij sleparstvo! Iz c. k. zastavnice dunajske rešene žepne ure izjemno v ceno, namreč 70 odstotkov pod kupno ceno. Ituziin komisijsko znlogo ur, otl največjih Svujcar-skih toruren, so jo v c. kr. zustavnici zasUvilo, a no ro-iilo, tedaj h(i zaputilo j>o javnoj družiti prišlo ]>o xxe-■voijetr.o i^lzlcoj c$nl nuni v last. Ml moremo tedaj ure od zlata, srebra in niklja, najboljši švajcarski izdelek, vse s 5 letnim poroitvom, samo da dobimo svoj denar, prodajati jih 70 odstotkov pod fabrisko ceno, ure so skoraj jjSf- /iinIoii,. ~<£B$. Vsak človek, naj si Je bogat ali ubog, potrolmje vendar uro, ki je costu najzvestejša pr.jatoljica in Bpreiu-ljnvalka skozi celo življonjo; tako priliko, prijetno in uigdur vračajočo bo, ima zdaj vsagdo, da hI moro proskr-boti skoraj zastonj suliilnu, lino, garantirano in na minuto regulirano uro, ]eci Jo našo fw/tari.olco oao"bJs vso uie so ]odei.kzat rorjTj.lii3.lo. Vsaka ura ima avajonrsko fnhriško znamenje. Poroitvo je tako zagotovljeno, da se s tem javno zavežemo, vsakemu naročniku takoj brez ugovora novoe povrniti. Kdor lioče lz" v. a ploščatim steklom, ciiluilirano urno ploščo in pOHebuiin krovom zoper prah , in tlna zlata t.o.nn uru.i verižica, ki je stula prejo gld. 12, volja zilaj samo gld. f>.r>u. — loto. fiii; poalačona, Icrasraa. nademestujo iroalco zlato -uro. same Cld. C.BO. x -'.'-fn.i Min i-, a aldio, od toškoga srebrnega niklja, lino na trenutek regulirana, graviranu, gvi-loširuua, s U> rubinuv, s ploščatim steklimi, umuiliruno urno pluščo in kazalom za sekundo, s fino urno faeon-▼erižioo od tulmi-zlata, prejo gld. Slu, zdaj buiuo gld. 7. — Jedna najbuljšili ur. — lota tealec -v- og^Jl po-slažena, ]iiaona Izpeljava, popolnom nadomestujo zlate uic, čamo g-ld.. E3.EO. 1 xerra.oxa.tolx \a.xa, iz najfinejšega double-zlata, brez kljucka zi navij iti na kozici, pod puroitvum iiin.mi »i ziuiroiii zlato barvo, izvrBtno na minuto regulirana, z d v......ni krovom, dekorovana eniail urno p..... in priviligiruuo delo, obdurovuua izvrstna ura z vorižtco od tuhni-zUU, preje grd. 84, zdaj samo ^ld. H.TiO. — Teli ur ju mulo. 3. eretma romsatoli -ura, od pravega 18 bitnega »rebra, potrjena od c. kr. kovnega urada, navija su na kozici brez kljucka, z nasprotnim zopororu in ka-zulnu pripravo, lino s privilegijem, na minuto ropauirana, S ploščatim stukluni, eniail urno ploščo in kazalom za sekundo, v iiotrunjem h kriHtiilnim krovom in kolesci od niklja, za vsucega transparentna, nujboijša, najcenejša in uajulogautnejša ura sveta, proju gld. :iO, zdaj sanio gld. It. 3. sictma Mia arxa uldio, od pravega 13 lotnega teškoga, srebru, potijeiiega ud c. kr. kuvnoga uradu, s lft rubinov, na sekundo repumrana, s ploščatim steklom, cmuil urno ploščo in kazalom zu sekundo, pozlačena oloktro-galvuniškim potom, tako, da bi jo no mogel noben zlu tur svota od pravo zlato in za drag denar kupljeno razlučiti; prejo tiopozlačeua gld. 24, zduj puzlućenu samo gld. Lft.50. 2. oiotraa -ara na valjar, od pruvoga 13 lotnaga srobr.t, ]>otrjeiiega od c. kr. kovnega urada, z H rubinov, na minuto ropusiruuu, poztan-u.i t bktru-gul-vuniškim potom, tako, da ao jo ud pn.ve zlate uo more ruzločiti; prejo gld. in, zdaj samo gld. (1.60. 2. uia za er°=po, od pruvoga 14 karat, zlata, potrjenega od o, kr. kovnega uradu, vrlo lina, elegantna ura a najfinejšo benotčatisko l'ai,ou - verižico za okolo vratu v finem baiiaiiutem etui.iij projo gold. 30, zdaj samo gld. 1D.M. Tucoga še nij bilo. ± rlaaa zlata icmontoii vira, 18 kurat., po gld. 40, fiO, najfinejšo savouutto-ure, prejo po gld. 101). Naslov: Uhren-Ausverkauf Fraiss, Rothenthurmstrasse 9, parterre, gcecnuber dem erzbisoboflichen Palais, WIEN. (697—o) Izdate^ in uiednik Makao Armič. Lastnina in tisk „Narodne u>knrneu.