Ameriška Domovi ima


KO. 207
AMERICAN IN SPIRIT $0R€I6N IN LANGUAGE ONL¥
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, OCTOBER 28, 1965
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
ŠTEV. LXIH
VOL. LXHI
Padaki Francije sodijo usodneje o ameriškem vojevanjti ¥ Vielnamu
Oficirji 'francoske padalske divizije, ki so se borili pred enim desetletjem v Indo-kini, ne računajo na možnost ameriškega vojaškega poraza v Vietnamu.
PAU, Fr. — Pau je malo francosko letovišče čisto na jugu dežele blizu španske meje. Za nekaj več življenja v letovišču skrbi tudi 11. francoska padalska divizija, ki služi v njej tudi dosti oficirjev, ki so vojskovanje v Vietnamu skusili na lastni koži. Njihova sodba o vojskovanju v Vietnamu je torej gotovo zanimivejša kot pa mnenja raznih kavarniških in gostilniških strategov po vsem svetu. Je pa Pri tem ugodnejša za Ameriko, kot bi človek pričakoval.
Da se vsi zanimajo za potek Vojskovanja, je razumljivo, saj v dnevnih poročilih iz Saigona slišijo in vidijo samo znana imena. Končno odloča vendarle pri-roda, kje naj se vršijo posamezni boji. Zato francoski padalci teko dobro poznajo ne samo Da-nang in ostale ameriške vojne luke in letališča, dobro so jim 2nani tudi taki kraji kot Pleiku, Ankhe, Dacco in Plei Me. Saj so Se tudi francoske čete borile z vietnamskimi uporniki ravno na teh krajih, toda razlika je velika ni e d “danes” in “takrat”. Noben francoski padalec na primer ne verjame, da bi ameriške čete niogle tako pogoreti kot so francoske v Dienpienphuju v maju k 1954. Vsi padalci občudujejo a-ineriško orožje, ki ga je v vseh bojih v izobilju. Trdijo, da bi se °ni sami pred 10 leti lahko borili čisto drugače, ako bi imeli na primer ameriške bombnike, ameriške lovce, posebno pa še ameriške helikopterje.
Poleg orožja imajo danes a-nieriske čete še nekaj drugih Prednosti pred francoskimi. Voj-skujejo se samo v Južnem Vietnamu, francoske so se morale kpriti tudi v severnem, kjer je il zanje teren neugodnejši, kot le južnovietnamski za ameriške ccte. Francija je morala torej paz^tegniti vojaške operacije na ^irše ozemlje kot Amerika. Viet-c°ng je dalje 1. 1954 lahko napa-Clal francoske oborožene sile s celimi divizijami, danes pa A-^prikancev ne more, kajti ame-Pško vojno letalstvo je tako šte-viIčno in tako močno, da pre-Pncčuje vietnamskim partiza-n°m vsako koncentracijo sil v ° bki celih divizij. Da ne mi-, P °’ da bi mogla Amerika zgu-iti vojno v Vietnamu, priča že-D pri marsikaterem franco-'J^cm padalcu, da bi se rad vrnil
boril
znana mu bojišča, saj bi se
v drugačnih razmerah, kot
le moral pred 10 leti.
Nmdovafni fcaflfeii
Sorodniki iščejo Janeza (Jo-Dna) Kokalja, doma iz Krtine J? Domžalah. Vsa sporočila v levelandu na tel. 531-5956 ali ^rirteno na Mrs. Marija Rogel, ,' Nauman Avenue, Cleve-Iand, Ohio 44119.
,£§68? TDNIEfVT
^ Oblačno in hladnejše. slu temperatura 47.
Vremenski
prerok
pravi:
Naj-
Novi grobovi
Mary Snider
Sinoči je v Charity bolnišnici umrla 80 let stara Mary Snider s 1418 E. 41 St., rojena v vasi Vrhe, fara Krka, od koder je prišla pred 62 leti. Umrli so ji mož August, hči Mary Kustis, sin Sylvester, brat John Kuman in sestra Josephine Zorko. Tukaj zapušča sinova Augusta in Alberta, hčeri Mollie Snider in Aibino Skowbo (v Kaliforniji), sestro Roso Smole. Bila je članica Društva Napredne Slovenke št. 137 SNPJ. Pogreb bo v ponedeljek zjutraj iz Zakraj-skovega pogrebnega zavoda. Čas še ni določen. Truplo bo položeno na mrtvaški oder jutri zvečer ob šestih.
John Stark
Včeraj zjutraj je umrl v Geneva Memorial bolnici 78 let stari rojak John Stark s Sexton Rd., ki je do pred 2 leti živel na E. 228 v Euclidu. Do upokojitve je bil zaposlen pri N.Y. Central v žel. delavnicah v Collinwoo-du. Bil je član Društva Kras št. 8 SOZ. Žena Ana (poprej Mar-gola) mu je umrla pred 8 leti, zapustil pa je hčer Alice Debevec (pri kateri je živel), sina Franka, 11 vnukov in vnukinj ter enega pravnuka. Pogreb bo v soboto ob devetih dopoldne iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v cerkev sv. Kristine ob desetih, nato na All Souls pokopališče pod vodstvom pogrebnice Mary A. Svetek.
indija te dsliila nova peniaš ¥ hrani h 101
WASHINGTON, D.C. — Vlada Združenih držav preudarja predloge in izdeluje načrte za obnovo pomoči Indiji v prehrani. Pomoč v obliki odvisnih deželnih pridelkov je predvidena za več let po enotnem načrtu. Trdijo, da bo načrt novega predloga “hrane za mir” Indiji objavljen v nekaj dneh.
Združene države so ustavile večji del pomoči Indiji in Pakistanu, ko sta se ta dva udarila zaradi Kašmirja. S sklenitvijo premirja na pritisk Združenih narodov pomoči niso obnovili. To bodo storili nemara šele po obisku Šastrija in Ayuba v Wa-shingtonu. Ta dva bosta prišla sem, kot sedaj predvidevajo, še pred koncem leta.
Armada v Indoneziji
gre svojo lastno p!
Armada nadaljuje svojo gonjo pro ti Komunistični partiji kljub vsem pozivom predsednika Sukarna, da je temu treba napraviti konec.
SINGAPORE. — Predsednik Sukamo je od zloma poskusa prekucije, za katerim je bila komunistična partija Indonezije, ponovno pozival k opustitvi maščevanja in končanju demonstracij ter preganjanja komunistov in njihovih podpornikov. Vsi ti pozivi so doslej naleteli pri armadi na gluha ušesa. Ta se za nje ne meni in čisti deželo dalje od komunistične navlake.
Pretekli torek se je zbralo kljub vsem Sukarnovim pozivom sredi Džakarte pred poslopjem zunanjega ministrstva kakih 3,000 ljudi, ki so demonstrirali proti rdeči Kitajski, proti Indonezjiski komunistični partiji in proti podpredsedniku vlade in zunanjemu ministru Su-bandriu, ki je glavni ožji sodelavec Sukarna in znan simpatizer komunistov.
Demonstranti so zahtevali, da vlada ustavi vmešavanje rdeče Kitajske v indonezijske zadeve in prepove obstoj in delovanje Indonezijski Komunistični partiji, od zunanjega ministra Su-bandria pa še posebej, da dokaže svoj očitek, da financira A-meriška osrednja obveščevalna služba (CIA) enega ,od dnevnikov Džakarte. “Zdrobite Suban-dria!” je kričala množica, ko je prišel na balkon njegov namestnik Suwita, da bi jo pomiril.
šasfri In Apfes poiafeljsna !©da m - pozvana
NEW YORK, N.Y. — Predsednik L. B. Johnson je nedavno znova povabil na obisk predsednika indijske vlade Šastrija in predsednika Pakistana Ayuba. Oba bi rada prišla, pa nočeta napraviti vtisa, da sta v Washington pozvana, hočeta biti le povabljena gosta.
Povabljena sta bila že za letošnje poletje, pa je predsednik Johnson povabilo odložil, kar je pri obeh povzročilo precej hude krvi. Ker obe deželi nujno potrebujeta ameriško pomoč, se ne moreta dolgo kujati. Zavoljo lepšega ali kot pravijo v Aziji, “da rešita obraz”, bosta prišla na
Iz slov.naselbin BRAZILIJA SE VRNILA K
OSTREJŠI VOJAŠKI VLADI
MILWAUKEE, Wis. — V torek, 26. oktobra, zvečer je umrl znani rojak inž. Peter Rozman, star 70 let.
Tovarsillk? ravnatelji v Sevjetiji se dehJlš prirešnšk prisSojnosfi
MOSKVA, Rus. — Sedanje kolektivno vodstvo v Kremlju je temeljito spremenilo upravljanje z tovarnami, kot ga je zamislil Hruščev. Preje so imele pri upravljanju glavno besedo pokrajinske oblasti, zelo malo pa Moskva, še manj seveda tovarniški direktorji. Sedaj je pa ravno narobe. Pokrajinske oblasti so zgubile svojo oblast v industriji, moskovska ministrstva so zopet postala gospodarji v podjetjih, toda ne absolutni in neomejeni.
Odločala bodo lahko samo v načelnih zadevah, ne bodo mogla menjati svojih stališč od danes na jutri, vsak njihov sklep naj velja za dobo vse petletke. Zato pa naj imajo tovarniški ravnatelji vse pravice v podrobnostih proizvajanja. Vse te pravice so jim bile sedaj uradno dane v “statutu za socijalistične državne proizvodne edinice”.
S tem je decentralizacija v sistemu ruske industrije dobila svoj uraden pečat. Prikrajšana je seveda oblast moskovskih ministrstev. Ali pa bodo ministri s tem zadovoljni, je odprto vprašanje. Končno so in ostanejo nadzorna oblast nad tovarnami in lahko po svoje razlagajo odredbe novega priročnika. Dokler bo Kosygin na oblasti, tega ne bodo mogla delati, kajti Kosygin predobro pozna moskovsko birokracijo. Kaj pa potem, ko njega ne bo več? Razume se, da so direktorji navdušeno pozdravili novi priročnk. Samo u-radno navdušena zanj so pa ministrstva.
Priročnik ne velja za kolhoze in sovhoze, kakor tudi ne za ribarska podjetja. Zanje bo režim kmalu objavil poseben priročnik.
— Prva zobozdravniška visoka šola v Združenih državah je odprla vrata leta 1839.
zasedanje Združenih narodov in bosta govorila pred glavno skupščino, “mimogrede” pa pojdeta v Washington.
Predsednik Brazilije gen. Branco je včeraj mimo kongresa in vrhovnega sodišča proglasil za svojo vlado posebna revolucionarna polnomočja, ki naj “omogočijo politično, gospodarsko, finančno in moralno ozdravitev dežele”.
BRASILIA, Brazil. — Od zadnjih pokrajinskih volitev 3. oktobra letos, pri katerih so sedanjemu vojaškemu režimu nasprotne sile dosegle zmago v dveh glavnih pokrajinah, je vladala v deželi napetost. Vojaštvo, ki je lani pognalo z oblasti predsednika Goularta, je predlagalo predsedniku republike gen. Brancu vrnitev k ostrejši diktaturi. Ta naj bi strogo nadzirala pokrajinske guvernerje in vlade ter gledala, da se dežela ne bo vrnila na stara pota. Predsednik je zaprosil kongres za posebna polnomočja. Ta se za odobritev teh ni mogel odločiti. Ko se je bližalo glasovanje o tem predlogu in ni bilo jasno, kako se bo kongres odločil, je predsednik v soglasju z vojaškimi vodniki dežele proglasil sam “revolucionarna polnomočja” za sebe in svojo vlado.
Predsednik Branco je razpustil vse politične stranke, s svojimi novimi ukrepi zdrobil opozicijo v kongresu in pripravil tla za imenovanje “revolucionarnih.” sodnikov. Istočasno je objavil, da bo njegov naslednik izvoljen 3. oktobra prihodnje leto od kongresa in ne neposredno od ljudstva, kot je bilo doslej. Sam sebi je vzel pravico do ponovne izvolitve. Castelo Branco je star 65 let in je poklicen vojak, eden najbolj znanih v deželi. Ko je objavil nova, revolucionarna pooblastila, je dejal, da je to nujno za “zavarovanje miru in dosego revolucionarnih ciljev gospodarske, finančne, politične in moralne obnove Brazilije”.
Brazilija je tako po površini kot po številu prebivalstva in gospodarski moči prva med državami Latinske Amerike, spremembe v njej so zato prav posebno pomembne ne samo za njo, ampak za vso Latinsko Ameriko.
“Vroča zveza” s Sai gonom
WASHINGTON, D.C. — Pentagon ima stalno in varno telefonsko zvezo z gen. Westmore-landom v Saigonu. Da ne bi prišlo do motenj, so položili poseben podvodni kabel iz Saigona do 800 milj oddaljenega ameriškega letalskega oporišča Clark na Filipinih. Od tam je nemotena radijska zveza s Pentagonom.
Varnosfni svef omejuje pristojnost generalnega tajnika
NEW YORK, N.Y. — Pretekli ponedeljek je bila seja Varnostnega sveta ZN, ki je obravnavala vojskovanje na drobno med Indijo in Pakistanom. O položaju v odnosih med obema nasprotnikoma je poročal generalni tajnik Tant. Povedal je tudi, da je poslal v Indijo svoje vojaške zaupnike, da nadzorujejo kolikor je to pač pri danih razmerah mogoče, premirje, ki pravzaprav ni nobeno pravo premirje.
Njegovo poročilo o tej točki je napadel ruski delegat Fedorenko, podprl ga je francoski delegat. Delegacije ostalih stalnih članov Varnostnega sveta so podprle tajnikovo poročilo. Solidarnosti med velesilami o sporu med Indijo in Pakistanom je sedaj konec vsaj v eni med važnimi točkami: Ali ima generalni tajnik ZN pravico, da sam odreja, kdo bo hodil nadzirat izvrševanje sklepov Varnostnega sveta, kako obsežni naj bodo kontrolni organi ZN in koliko naj bo stroškov zanje? Načelno po-
vedano, kako daleč naj gre pristojnost generalnega tajnika v izvrševanju sklepov ZN, ki povzročajo ZN posebne stroške.
Rusija in Francija pravita, da generalni tajnik te pristojnosti nima, ostale velike države z A-meriko na čelu pa pravijo, da jo ima. Čeprav se ne strinjamo z ruskim in francoskim stališčem, mu moramo priznati doslednost. Rusija in Francija nista hoteli plačati prispevkov za stroške akcij ZN v Kongu in na mejah med Izraelom in Arabci in trdili, da bi o teh stroških moral naj prej e odločati Varnostni svet. Amerika je ugovarjala temu stališču in zahtevala, naj Rusija in Francija na vsak način plačata zapadle prispevke, ki naj služijo pokritju gornjih stroškov. Amerika je pozneje popustila, danes sta ji pa Rusija in Francija predložili račun za to popuščanje: postavili sta se na stališče, da generalni tajnik sploh ne sme izvrševati sklepov Varnostnega sveta tudi takrat, kadar so za sklepe glasovale vse
stalne delegacije Varnostnega pogledu generalni tajnik izvrše-
sveta, ako ti sklepi povzročajo Združenim narodom izredne stroške.
Rusija in Francija sta se — gotovo brez namena — postavili na stališče, ki ga pozna tudi a-meriška federalna zakonodaja. Pri nas Kongres izglasuje proračun, pozneje pa mora izglasovati še potrebne pooblastilne zakone. Šele potem lahko federacija začne izvrševati proračun. Za naše ameriške razmere je to razumljivo. Naš federalni proračun je obsežen, nihče ga ne more pregledati, še manj pa kontrolirati. Zato ima Kongres vsaj v pooblastilnih zakonih priliko, da natančno predpiše, kako je treba rabiti denar, ki ga Kongres odobri administraciji v federalnem proračunu. Za Združene narode take previdnosti ni treba. Proračun znaša komaj dobrih $100 milijonov, ga lahko vsakdo kontrolira.
Rusija in Francija pravita drugače: Varnostni svet naj tudi odreja, kako bo v finančnem
val sklepe. To se pravi, da obe državi lahko naknadno sabotirata in obstruirata vsak sklep, ki ga je Varnostni svet načelno že napravil. Človek se pri tem sprašuje, koliko so sklepi Varnostnega sveta sploh vredni, ako nima generalni tajnik neomejene pravice, da jih izvršuje.
Stališče Rusije in Francije je zato nov udarec po pristojnosti generalnega tajnika ZN, kar bo ZN le še bolj ohromilo. Trenja v ZN so namreč dala administraciji ZN odnosno njenemu generalnemu tajniku veliko pravic, da je reševal zadeve, ki jih organi ZN niso mogli reševati, ker so se člani odborov preveč prepirali med seboj. Te tajnikove pravice hočeta sedaj Rusija in Francija zbrisati. Pogum jima je dalo popuščanje naše administracije. Svoj čas so njeno popustljivost smatrali kot veli-
Skupm trg poskuša živeti brez Francije
BRUXELLES, Belg. — Francija že dobre 4 mesece bojkotira vse delo v Evropski gospodarski skupnosti. Ostalih pet članic ni prve mesece vedelo, kaj naj napravijo, sedaj so pa prišle k sebi in začele skušati, da živijo v EGS brez Francije. Zunanji ministri Belgije, Holandije, Luksemburga in Zahodne Nemčije so se sestali v belgijski pre-stolici pod predsedstvom italijanskega f i n a n enega ministra (zunanji minister Fanfani je še bolan) in začeli delati načrt, kako naj živijo v EGS tudi brez Francije. Strinjajo se, da moi'a-jo naj prej e najti odgovore ' na vprašanja: kakšno agrarno politiko naj ima EGS, ali naj po 1. januarju še velja pravilo, da ima vsaka članica veto pravico, kako obširna naj bo pristojnost “izvršilne komisije EGS”, ki ima podobo vlade EGS v organizaciji. Niso se pa mogli sporazumeti, na katero vprašanje naj iščejo najprej e primeren odgovor. Nemški zunanji minister je bil vnet za prvi dve vprašanji, ki sta političnega značaja. Belgija in Luksemburg pa sta mislila, da je treba najpreje rešiti problem podpiranja cen za deželne pridelke.
Ker na sedanjih sejah ne bo mogoče obravnavati vsega programa, bodo razgovore nadaljevali najkasneje po novem letu. če bo kazalo, pa še preje. Računati morajo namreč z možnostjo, da bo Francija spremenila o-bliko in taktiko svojega bojkota, kakor hitro bo opazila, da EGS skuša živeti tudi brez nje.
Iz Clevelanda in okolice
V	bolnišnici—
Mrs. Uršula Unetich z 1134 E. 76 St. je v Euclid Glenville bolnišnici, soba št. 902. Obiski so dovoljeni!
Po ugodnih cenah—
V Norwood Appliance & Furniture na 6202 St. Clair Avenue imajo veliko izbiro MAYTAG pralnikov po posebnih cenah. Več v oglasu!
V	Kalifornijo—
Mrs. Mary Možic, 1140 E. 60 St, odpotuje danes v Los Angeles v Kaliforniji. Pred odhodom pozdravlja vse svoje prijateljice, znanke in znance.
Združeni poziv—
Danes je zadnji dan kampanje za “Združeni poziv”. Do cilja $14,600,000 manjka š e $3,168,000. Upajo, da bo cilj dosežen.
Kongres komunistične Mednarodne zveze delavskih unij komaj ušel polomu
VARŠAVA, Polj. — Letni kongresi komunistične Mednarodne zveze delavskih unij se že nekaj let spreminjajo v bojišča med kitajsko in moskovsko delegacijo, odkar se namreč Moskva in Peiping ne moreta trpeti. Tudi na letošnjem kongresu v Varšavi so se tovariši pošteno prepirali, malo je manjkalo, da ni prišlo z obračunavanjem s pestmi.
Na kitajski strani je bila dosledna le albanska in nekajkrati tudi indonezijska delegacija in nekaj afriških delegatov. Senzacijo je pa pomenila taktika se-kodušnost in široko grudnost. vernokorejskih in severnoviet-
namskih komunistov. Pri glaso-
Hitro je pa prišel čas, ko jo lahko smatramo, milo povedano, za zaletelost.	>, (
vanju o glavni resoluciji so se vzdržali glasovanja.
Mlajše sile pridejo v vodstvo AFL-CIO
WASHINGTON, D.C. — Glavni predsednik AFL-CIO George Meany pripravlja načrt za eno največjih sprememb v vodstvu organiziranega delavstva v zadnjih 10 letih. Nadomestiti misli najmanj 8 od 29 članov glavnega izvršnega odbora AFL-CIO. Starejši člani bodo dobili namig, naj gredo v pokoj in napravijo mesto mlajšim.
Načrt je previdno izdelan, da ne bi podrl sedanjega odnosa sil v odboru med unijami AFL in CIO.
Predobro so natiskali
vzorce za denar!
TOKIO, Jap. — Japonsko finančno ministrstvo misli spraviti v promet nove bankovce po 10,000 jenov. Da se ljudje navadijo nanje, je dalo natisniti vzorce na letake, ki naj jih poštno ministrstvo razobesi v vseh poštnih poslopjih. Vzorci so pa tako dobro narejeni, da so ljudje začeli zbirati letake, verjetno ne ravno za čedne namene. Zato je policija prosila poštno ministrstvo, naj letake pospravi, kar bo ministrstvo menda tudi napravilo.
Zadnje vesti
CINCINNATI, O. — Zvezno sodišče je včeraj odločilo, da je nova razdelitev države Ohio na volivne okraje za državno zakonodajo, ki jo je izdelal državni “odbor za razdelitev”, v skladu z zveznimi določili in naj bodo prihodnje volitve v državno zakonodajo izvedene že na njeni osnovi. Zvezno sodišče se ni dotaknilo vprašanja, ali je ta delitev v soglasju z državno ustavo
Ohia ali ne. To mora odločiti državno sodišče.
SAIGON, J. Viet. — Gverilci so včeraj prodrli do letališča v Danangu in uničili 19 helikopterjev, 21 pa jih poškodovali. Istočasno so izvedli napad tudi na letališče pri Chu Bai in tam uničili dva jet
bombnika vrste A4D Sky-hawk.
HAVANA, Kuha. — Tu je bilo objavljeno, da je sporazum med Združenimi državami in Kubo o prevozu onih Kubancev, ki imajo sorodnike v ZDA in žele tja, v glavnem dosežen in bo jutri objavljen. Gre za 4 do 5 tisoč oseb. Nič ni povedanega, o tisočih drugih Kubancev, ki bi radi odšli s Kube “v svobodo”.

aiHEEISKA DOMOVINA, OCTOBER 28, 1965
AttEE! 1>K* OOHOiVM
jiAJS^mssssiss^
6117 St. Clair Ave. — HEndersoo 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
fca Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece fci Kanado in dežele izven Združenih držav:
,	$18.00 na leto; $’9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece
Petkova izdaja $4.00 na leto
~	SlJB S CR1PT1ONR ATES:	~
t/nited States:
$14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$1C.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 207 Thursday, Oct. 28, 1965
Volili bomo
V	torek, 2. novembra, imamo v državi Ohio in še v nekaterih drugih občinske, ponekod pa imajo tudi državne volitve. Zvezne volitve bomo imeli prihodnje leto. Občin ske in državne volitve nekateri ne smatrajo za posebno važne in se jih zato ne udeležujejo v meri kot zveznih volitev. Da je to napačni odnos do državljanskih pravic in dolžnosti, je jasno. Od tega, kdo je v mestni hiši, kdo v mestnem svetu, kdo v guvernerjevi palači in kdo v državni zakonodaji, zavisi velikokrat naše osebno blagostanje skoraj enaki meri, kot od tega. kdo je v Beli hiši in kdo Kongresu. Ne pozabimo tega in pojdimo v torek, 2. novem bra vsi volit!
V	Ohiu bomo volili tokrat le člane v državni šolski odbor, v Clevelandu pa v krajevni šolski odbor. Priporočamo v volitev prav posebno Hugha Calkins-a, ki kaže za vprašanja šolstva izredno zanimanje in smisel. Vsak lahko glasuje za štiri člane. Poleg Calkinsa priporočamo še G. Dobreo in B. Falkowsko.
Glavne volitve za mestni svet prihajajo v slovenskih vardah komaj v poštev, ker so že pri primarnih volitvah kandidatje J. Banko v 32., E. Turk v 23. in J. Cimperman v 22. vardi dobili absolutno večino in so tako na volivnici samo njihova imena. Kljub temu nej pozabimo pred njimi napraviti križ.
Za vrhovnega mestnega sodnika Clevelanda priporočamo v izvolitev Charlesa R. Laurie-ja.
proti 31 demokratskim tovarišem, je lahko vsakemu jasno.
Raipih S. Locher ne obljublja toliko kot njegovi tekmeci, ker ve, kaj je možno in kaj ne! V preteklih letih svojega županovanja se je izkazal kot pošten, vesten in sposoben upravnik. Čemu bi ga torej menjali z nekom, o katerem ne vemo niti, če bo vsaj enakovreden? Ne pozabimo tudi, da je župan R. S. Locher Slovencem prav posebno naklonjen, saj ima v svojem kabinetu kar dva naša rojaka inž. L. Drašlerja in H. Lauscheta!
Premislimo, odločimo se po svojem najboljšem prepričanju in pojdimo v torek, 2. novembra, volit! Vsak glas šteje in morda bo odločil volivni boj prav naš!
BESEDA IZ NARODA
Članice bodo postregle z okusnim golažem in polento. Obljubljajo prav prijeten domač večer.
je nas tudi spominjajo na dva velika moža iz tiste dobe; eden je bil vodja revolucijonarjev,
Vstopnice so na razpolago pri prosluli Garibaldi, kateremu
oskrbniku Andrewu Bankeyju in pri tajnici Elli Pultz. Za rezerviranje kličite tel. ME 1-9661. Na svidenje!
Ella Pultz, taj.
Pri relikvijah v iaria Sieln
Na volivnici so trije državni zakonski predlogi. Issue No. 1 predlaga povišanje prodajnega davka v namene povečanja finančnih sredstev za javno šolstvo. Predlog je bi že zavrnjen v državni glavni skupščini in volivcem priporočamo, da glasujejo preti njemu. Issue 2 in Issue 3 omogočata boljšo upravo in sodelovanje okrajev in njihovih delov ter manjših mest in boljšo ureditev sodnega poslovanja v manjših okrajih. Predloga sta vredna podpore.
V Clevelandu bomo morali odločiti o izdaji bondov za izboljšanje mestne kanalizacije (Issue 4) in mestnih cest (Issue 5). Oboje je potrebno, toda oboje bo tudi treba odplačati z davki.
Glavno težišče sedanjega volivnega boja v Clevelandu se vrti okoli župana. Pri primarnih volitvah pretekli mesec so imeli demokrati dva županska kandidata. Z malo razliko je zmagal župan R. S. Locher nad neodvisnim demokratom M. McElroyjem. Pri glavnih volitvah v torek bomo imeli na volivnici poleg R. S. Locherja, ki je uradni kandidat Demokratske stranke, še dva “neodvisna demokrata R. McAHišter-ja, bivšega predsednika clevelandskega šolskega odbora, ki se je odločno postavil po robu zahtevam zagovornikov civilnih pravic v vprašanju integracije šol, in C. Stokesa, edinega črnca v državni poslanski zbornici. Oba sta bila v okrajnem odboru demokratske stranke. Svo je kandidature za župana nista prijavila za primarne volitve, ker nista imela veliko upanja, da bj pri primarnih demokratskih volitvah mogla zmagati. Prijavila sta se rajše za glavne volitve kot “neodvisna” kandidata. Načelnik o-krajne organizacije demokratske stranke A. Porter je izjavil, da sta s tem izstopila iz stranke, proti čemur pa protestirata in zagotavljata svojo “zvestobo demokratskim’ načelom in programu.
Zdi se nam, da sta s tem, da sta se izognila primarnim volitvam, pokazala prav malo spoštovanja demokratskih načel, ker sta s svojim nastopom omogočila, da bo v torek izvoljen za mestnega župana kandidat lahko tudi brez absolutne večine. Smisel primarnih volitev je prav v tem, da število kandidatov zmanjša in pripravi pri glavnih volitvah “čisto” zmago. Priznavamo, da sta v smislu zakonskih predpisov ravnala čisto v redu vsaj v pogledu njihove črke, nekaj cisto drugega je pa samo demokratično načelo!
Poleg omenjenih treh se poteguje za zaupanje volivcev tudi “neodvisni” republikanec Ralph Perk, sedanji o-krajni avditor. Ta poudarja svojo neodvisnost od republikanske stranke in se posebno žene za podporo nacionalnih skupin, pri tem pa je na zboru republikanske stranke pozival republikance, naj strnejo svoje vrste, da bodo mogli zmagati nad “razdeljenimi” demokrati.
Slovenski volivci v Združenih državah za republikance na splošno nismo nikdar kazali posebnega navdušenja. Predobro se zavedamo, da se je republikanska stranka vztrajno in odločno upirala vsaki socialni zakonodaji. Bila je proti uvedbi Social Security in svarila, da bo ta deželo gospodarsko “pokopala”, upirala se je uvedbi podpore za brezposelnost, se gnala proti uvedbi bolniškega zavarovanja in tega v sodelovanju z južnimi, konservativnimi demokrati vse do letos preprečevala.
Preden kdo glasuje za Perka, naj pomisli tudi, da bosta v mestnem odboru od 33 članov v novi poslovni dobi nemara
Slavnostni veoer v čast g, Martini! Rakarji!
Cleveland, O. — Župnija Marije Vnebovzete se je na slovesen način zahvalila organistu g. Martinu Rakarju za njegovo zelo uspešno štiridesetletno delovanje kot organistu in pevovodji na cerkvenem koru in koncertnih odrih.
Na župnikovo povabilo so se farani in drugi prijatelji g. Rakarja odzvali tako točno in polnoštevilno, da je bila že ob napovedani uri ob petih popoldne velika šolska dvorana -pri Mariji Vnebovzeti popolnoma zasedena. Nekaj minut kasneje že ni bilo več praznega sedeža ne v dvorani ne na odru in ne na balkonu.
Prireditvi bi dali naslov: slavnostna večerja in koncert cerkvenega zbora Ilirija. Predsedo-
ca pozdravit kot svojega nekdanjega organista. Predno je namreč gospod M. Ralkar prišel k Mariji Vnebovzeti, je bil organist v župniji sv. Jožefa. Trdno prijateljstvo med zborom in organistom se v štiridesetih letih ni ohladilo. To dejstvo je v svojem pozdravu prisrčno lepo povedal John Jevitz, ki je govoril v imenu delegacije in v imenu celega cerkvenega zbora pri cerkvi sv. Jožefa v Jolietu. Iz nje govih besedi je zvenelo iskreno veselje, da se stari pevski prijatelji spet vidijo zdravi in srečni, veselje nad ljubimi spomini, kako so skupaj peli, nastopali, se trudili, kako so kot ena družina, po načelu vsi za enega — eden za vse, postali vsi povezani kot sodelavci in osebni prijatelji. Gospod Rakar je zapustil v Jolietu naj lepše spomine, ki so o-stali vse do današnjih dni.
Po teh govorih, ki jih je č. g.
Cleveland, O. — V soboto, 16. oktobra, nas je zvabilo prekras-
pripisujejo osvoboditev Italije izpod avstrijskega jarma; drugi je bil njegov nasprotnik, slavni češki maršal Radeckij, pod katerim so se bojevali tudi mnogi Slovenci. To so bili naši očetje in praočetje, ki so izgovarjali Radeckij evo ime z veliko spoštljivostjo; gorje pa onemu, ki je pod staro Avstrijo zakričal na ulici v Gorici “Viva Garibaldi” — prejel je najmanj 2 leti za-
no vreme v prosto naravo, ki si' pora in črno piko za vse življe-je ravno odela slikovito jesen-1nje.
val, začel in končal je župnik (Viktor Cimperman povezoval z Jager, vodil jo je kaplan Viktor živahnimi komentarji, domisli-
Cimperman, ves koncertni del pa je priredil in vodil Ivan Rigler.
Po izvrstni večerji, ki so jo pripravile članice župnijskih društev, ki so vse številne goste tudi same odlično postregle, je č. g. Cimperman dal kot prvemu besedo kaplanu č. g. Raymondu Hobartu, ki je v živahni besedi podal vlogo in pomen pesmi in glasbe v javpem bogoslužju, predočil vlogo pesmi v raznih obdobjih verske in cerkvene zgodovine in prelistal strani Svetega pisma, ki govore o petju v čast božjo. S to in tako u metnostjo je slavljenec med nami, z nami in za nas Boga častil zato se mu ob jubileju zahvalimo, zato mu čestitamo.
Drugi govornik je bil dr. Franc Kern, priljubljeni sloven ki zdravnik in kulturni delavec, dolgoletni prijatelj slavljenčev. Obudil je spomine na svoje zveze s slovenskimi organisti v A-meriki, podčrtal pomembno vlogo slavljenčevo med njimi in zlasti poudaril, da slavljenec ni delal le, ker je morda bil kot organist po službi dolžan, ampak je vse svoje moči posvetil lepemu slovenskemu petju \ cerkvi in na prosvetnih odrih Stalno, leto za letom je prirejal s cerkvenim zborom koncerte in rad pomagal in delal tudi ob drugih prilikah in pri drugih glasbenih prireditvah, da je naša pesem prišla bolj do veljave.
Župnik Matija Jager je kot tretji govornik izrazil svoje priznanje in zahvalo slavljencu, ki je zvesto, vestno in vneto, z veliko ljubeznijo štirideset let vodil cerkveno petje, opravljal službo organista, prirejal koncerte zbora Ilirije in se uspešno prizadeval, da je bilo ime župnije Marije Vnebovzete povsod na zasluženem, častnem mestu, kjerkoli je cerkvena in narodna pesem prišla na dnevni red. Župnik je posebej pohvalil tudi pevke in pevce, zbor in soliste, ki nastopajo kot ubogljiva, disciplinirana celota, ki dosega v petju čudovito lepe uspehe.
Posebno besedo zahvale je župnik imel za gospodično Josephine Trček, ki je vsa ta leta spremljala petje zbora brezplačno, in za solistinjo Mary Gornik, prepeva v zboru in nastopa z njim že vseh štirideset let. Gor-
cami, pripombami in veselimi šalami, da je dvorana vedno znova odmevala v smehu, so začeli koncertni del. Zbor je dirigiral Ivan Rigler. Med posameznimi pesmimi je Franček Kolarič deklamiral spominske verze in zborove čestitke slavij encu-pevovodji. Mešani zbor je odpel Premrlovo “Zdravico”, Miheličevo “Slovensko pesem”, Bajukov “Pozdrav Gorenjski” ter A-ijaževo “Oj z Bogom ti planinski svet”. Zbor in vodja sta bila odlična. Vse petje je bilo sigurna, živa predstava občutja in smisla besedila, poleg tega pa še želje vseh pevcev, da dajo vse, da zapojo naj lepše, kar morejo, slavljencu v voščilo.
V naslednji točki je dolgoletni član zbora Frank Kovačič kot solist zapel “Kje je moj mili dom”, Miss Mary Gornik in Mrs. Jane Poznik v duetu “Zvonikar-jevo”, kakor jo je priredil Franc Cigan, Miss Cecilija Valenčič, sopran, in Viktor Modic, tenor v duetu “Lastovki v slovo” in kvartet Rigler, Modic, Kolarič, Kužnik je končno dodal še nekaj šaljivih in veselih narodnih. Pri klavirju je spremljala zbor in soliste Miss Josephine Trček. Vse petje je bilo brezhibno, posamezni glasovi so prišli do polne veljave; kot cvet za cvetom, vsak lepši od drugega, so se vsipale pesmi v slavnostno dvorano.
Po koncertu je spet povzel besedo č. g. Viktor Cimperman, se pevcem zahvalil in prebral številne čestitke, pisma in brzojavke, ki so prišle za slavljenca ob tej priliki. Omenimo le, da je g. Rakarju pismeno čestital župan Locher, senator Frank Lau-sche mu je pisal kot staremu prijatelju, s katerim sta v vese-ih družbah marsikaiko skupaj zapela, in da mu je sv. oče poslal svoj pozdrav in blagoslov.
Ni treba posebej omenjati, da je bil slavljenec ves večer ponovno deležen ovacij in drugih izrazov navdušenja in da so navzoči veselo pozdravljali Mrs. \1. Rakar, hčerki, zeta in vnuke.
M. K.
Ha večerjo vali!jo v Slovenski dom na Denison Avenne
nikova je dobila tudi dva potovalna kovčka v znak priznanja, i Cleveland, O. — ženski odsek J kor jih je pač^mogeftežjih pri-1vi- Napeljanih
sko oblačilo. Napolnili smo dva velika busa, ki sta nas odpeljala ob 6:30 zjutraj izpred šole Marije Vnebovzete k slovečemu svetišču v Maria Stein, kjer čč. sestre Predragocene Krvi čuvajo relikvije mnogih svetnikov, med temi tudi dragocen košček križa, na katerem je naš Odrešenik visel in umrl.
To enodnevno romanje je organizirala Miss Frances Zulich s sodelovanjem Miss Jennie Blatnik, Miss Ana Tekavec, Miss Josephine Pavli, Miss Ivica Tominec, Mrs. Ana Jaksic, Mrs. Mary Krann, Mrs. Agnes Prinčič in Mrs. Josephine Alic.
Med vožnjo je bilo mnogo pet ja in molitve; g. Vinko Povirk je krasno molil rožni venec prav s 1 o v n i čnim poudarkom petje so pa vodile izvrstne pevke Mrs. Amalia Povirk, Mrs. Terezija Jeric, Miss Josephine Pavli in mnogo drugih odličnih pevk, katerih imena se ni moglo izslediti. Romanje je spremlja č. g. Josip Godina, iki je ob 11.30 daroval v samostanski kapeli slovesno sv. mašo z angleško pridigo; med mašo je pel ves romarski zbor slovenske pesmi ki so jih tamkajšnje sestre pozorno poslušale, poslušal jih je tudi samostanski pater v zakri stiji; po maši je Father Godina z relikvijo sv. križa blagoslavljal romarje s pritiskom relikvije na čelo.
Takoj po maši je bilo kosilo in po obedu smo se zbrali v parku, da odidemo v gozdič h križevemu potu, bilo nas je kar lepa procesija —	80 romarjev
medtem ko nas je Father Godina urejeval ter nas pripravljal za molitve, nas je od daleč na trati opazoval črni, kodrasti psiček, s katerim smo se že seznanili pred dvemi leti. Tudi sedaj je pazil, kam jo bomo mahnili. Ko je videl, da gremo proti gozdiču, jo je kunštna živalica u-brisala pred nami h križevemu potu ter nas spremljala od postaje do postaje. Ob koncu smo seveda psička pohvalili ter ga pogladili, nakar je veselo odbe-žal v svoje bivališče v zavesti da je dovršil svojo nalogo, mi smo pa odšli v kapelo, kjer je izpostavljenih 420 relikvij, pri katerih noč in dan gorijo luči, in kjer se vse blesti v srebru in zlatu.
Č. sestra nam je razlagala zgodovinsko ozadje teh relikvij, ki so bile rešene v dobi, ko je divjala revolucija po celi Italiji in ko je papež Pij IX. izgubil svojo državo, oziroma so mu je re-volucijonarji nasilno vzeli. Italijanski patriotje so hoteli za vsako ceno zedinjenje cele Italije, napoti jim je bila Avstrija, ki je imela velika posestva v severni In južni Italiji; šli so tedaj k papežu ter od njega zahtevali, naj napove Avstriji vojno. Papež jim je odgovoril, da ne bo nikdar vojne napovedal katoliški Avstriji. Razjarjeni patriotje so tedaj pričeli ropati cerkve, razbijati sohe in kipe, oskrunja-ti ter uničevati relikvije in u-metnine ter streljati na duhovnike. Sam papež je moral bežati preoblečen iz Rima in bilo bi po njem, da ga ni rešil bavarski poslanik grof Spaur. Znašel se je v Italiji tedaj ameriški duhovnik Gartener, ki je reševal s p o m oč j o cerkvenih dostojanstvenikov razne relikvije,
Iz kapele relikvij smo se podali v glavno cerkev, kjer je bil blagoslov in pete litanije, ki jih je vodil Father Godina in g. V. Povirk mu je sekundiral; odpeve je izvajal ves romarski zbor sočutno ter ubrano, kakor pač znajo le Slovenci zapeti. Ob sklepu smo še zapeli ameriško himno in zahvalno pesem in naše romarske pobožnosti so bile končane. Sestre so nas še fotografirale, nato smo zasedli naše buse ter se zadovoljno odpeljali proti Clevelandu.
Ernest Terpin -----o------
L. Galič:
0b!sk wslemesfa
MILWAUKEE, Wis. — Lansko leto mi je gosposka bolezen preprečila potovanje v New York, zato sem si to jesen utešil davno in vročo željo, da obiščem vse zanimivosti tega Babilona, predvsem pa, da prisostvujem kakemu koncertu v slavni koncertni dvorani “Carnegie Hall” in kaki operni predstavi v newyorški “Metropolitan Operi”, predno se preseli v novo moderno stavbo v Lincoln Centru. Ko je naš avtomobil v sigurnih rokah odlične voznice Frances Zuzek brzel po velece-stah Wisconsina, Illinoisa, Indiane, Ohia, Pennsylvanije, New Jerseyja in New Yorka, smo se razgovarjali in mislili o nekaterih naših ljudeh, ki so prepričani, da smrtno grešiš proti slovenstvu, če pohvališ naravne lepote naše nove domovine, bogastvo in višinske kulturne dosežke. Zato mnogi trdijo, da nimajo časa ne denarja niti prilike za tako potovanje. Pa le nimajo volje in zanimanja. Ne vedo, da je največja potreba človeka, da se uči; kajti učiti se, pomeni rasti — in rasti pomeni živeti. Jaz ne potujem, da bi postal junak, temveč človek, človek z razširjenim duševnim obzorjem. Ker ljubim sebe bolj kot denar, imam za lepe in koristne stvari vedno dovolj časa in priložnosti. Živim, ne pa životarim! V tem razmišljanju sem od daleč zapazil obrise nebotičnikov čudovitega mesta New Yorka.
met skrbijo podzemne železnice, avtobusi, ladje, helikopterji in razne železnice, ki imajo veliko postaj v samem mestu. Ker je že nastopil mrak, se nam je odprl čudovit razgled na obrise nebotičnikov in na razsvetljeni New York. Pogled mi je ^obstal na Kipu svobode, z razsvetljeno baklo. Bil sem srečen! In v tej sreči sem izročil zahvalo Onemu, ki mi je naklonil, da živim v tej lepi in svobodni A-meriki.
*
Jesen v ZDA ni samo čas, ko farmarji pospravljajo plodove in proslavljajo dobro letino z neštetimi slavji in sejmi. Jesen v Ameriki je mnogo več kot bogato pogrnjena miza pridelkov, je čas, kot javor, breza, hrast in nizki rastoči grmi spreminjajo barve ter ustvarjajo mavrično scenerijo listja v tako razkošje barv, da ti jemlje sapo. Nad to bogato sliko jeseni se razgrinja ogromno babilonsko velemesto New York, mesto vseh mogočih in nemogočih ekstremov. Tukaj je nepopisno bogastvo in razkošje, pa tudi nepopisna beda in siromaštvo. New York je največ j e mesto na svetu z ogromnim pristaniščem in z najmodernejšimi aerodromi. New York je finančno in kulturno središče ne samo Amerike, temveč sveta. New York je prestoli-ca knjižnic, collegev in univerz. New York je središče vseh narodov, kultur, ver, jezikov in ras. Je mesto nepopisne lepote, kajti tu svobodni človek lahko zida, gradi in kadar bo New York dokončan, bo čudovito mesto ... to pa ne bo nikdar, kajti kar je bilo včeraj novo, bo jutri staro! Vse sili k napredku, k novi gradnji. Da, New York je čudoviti biser ameriške dežele.
(Dalje sledi)
iax ierl m J my Šuštar-si@ iiafbljša kandidata la Emini svat Endida
i	—
Posebno pozornost je vzbudila Doma zapadnih Slovencev na nesel najprej v New York
Ko smo pred 15 leti z vojaško ladjo “General Stewart” počasi rezali valove v ozko grlo nju-jorškega, največjega pristanišča na svetu, še ni bilo mostu, ki veže ožino med Staten Isladom in Brooklynom. Danes se nad to morsko ožino vzpenja mogočen, železen viseč most, najdaljši na svetu, daljši od “Zlatega mostu” San Franciscu. Ta gigantski most je imenovan po odkritelju njujorškega pristanišča italijanskemu pomorščaku Varezzanu. Gradnja tega mostu je stala 325 milijonov dolarjev. Avtomobilska vožnja preko mostu stane šoferja 50 centov, na pešce so pa pozabili! Ko so kolesa avtomo-oila zdrsela z mosta na široko asfaltirano cesto, smo bili v Brooklynu, delu New Yorka. New York ima poleg Brooklyna še druge gosto naseljene dele in to so: Queens, The Bronx, Richmond in duša tega mesta “Manhattan” otok, ki ga obdajata na vzhodu East River in na zahodu reka Hudson. Ta otok vežejo ne-koli-1 številni visoki in železni mosto-
je tudi več o-
Euclid, O. — Smo na pragu občinskih volitev in tudi mesto Euclid ni brez njih. Kakor več zaporednih let in če se ne motim, jih bo letos 28 let, od kar smo se povezali in skupno volili mestnega župana in občinske odbornike. Vse je šlo po sreči in imeli smo dobro zastopstvo pri administraciji in pošteno in zmožno vodstvo v mestni zbornici. Zadnje čase opažamo, koliko je neopravičenega hvalisanja nekaterih, kateri komaj skozi okno gledajo mestne probleme, ne da bi se poskušali v nje vživeti in sodelovati.
Če kdo ve, kaj se pri mestni upravi dogaja, je edini človek župan, ki mu je vse znano ali bi mu vsaj moralo biti znano vse poslovanje. Kakor vsaki dve leti, tako je tudi letos objavil župan KENNETH J. SIMS v o-krožnici svoje poročilo javnosti in davkoplačevalcem. Njegovo poročilo je dobro in izčrpno in zelo razumljivo.
Kot sodelavec in podpornik ZDRUŽENE LISTE tudi letos podpiram kandidate te glasovnice in toplo priporočam v izvolitev MAX-a F. GERL-a in TO-Y-ja SJJSTARSIC-a, prvega za councilmana v 3. vardi, drugega za councilmana at large v mestno zbornico. Prvi služi že polnih pet terminov, drugi pa polnih sest terminov v mestni zbornici.
Kdor se le malo zanima za politiko v Euclidu, pozna njune kvalifikacije, njuna dela in sposobnosti za urad, ki ga posečata.
Naj ne bo nobenega našega volivca v Euclidu, da ne bi s ponosom volil za councilmana MAX-a F. GERL-a in TONY-ja J. SUSTARSIC-a!
Joško Penko,
član kampanj, odbora
nato
le 2 republikanca. Da ta ne bosta mogla veliko	Lljf švicarsto seste.^elS
gromnih podrečnih tunelov, ki razbremenjujejo velik promet tega velemesta. Za potniški pro-
Evropa najgostejše naseljena
LONDON, Vel. Brit. — Evropa je od vseh zemljin najgostejše naseljena. Na eno kvadratno miljo pride povprečno 130 prebivalcev.

Družba
sv. Družine
THE HOLY FAMILY SOCIETY
UstanoTljena *3. novembra 1114
’ŠJSTiSŽ* Sedež: Met, lil.
Naše geslo: “Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse.” GLAVNI ODBOB:
Predsednik: STEVE J. KOSAR, 235 Tioga St, Bensenville, 111.
I- podpredsednik: Louis Barbič, 1424 Highland Ave., Joliet, 111.
podpredsednica: ANN JERISHA, 658 No. Broadway St., Joliet, 111. Tajnik: JOSEPH J. KONRAD, One Fairlane Drive, Joliet, 111. Zapisnikar: JOSEPH L. DRAŠLER, 1318 Adams St., No. Chicago, 111. Blagajnik: ANTON J. SMREKAR, R. R. 1 Oak Ave., Lockport, 111. Buhovni vodja: Rev. ALOYS1US MADIC, O.F.M.
Vrh. zdravnik: Dr. JOSEPH A. ZALAR, 351 N. Chicago St.,
Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR:
FRANK TUSHEK, 716 Raub St., Joliet, HI.
MATTHEW KOCHEVAR, 40S Parks Ave., Joliet, DL JOSEPH SINKOVIČ, 2519 So. Austin Blvd., Cicero 50, 111.
POROTNI ODBOR:
ANTHONY TOMAZIN, FRANCES YUCEVICIUS, MARY RIOLA
Direktorica prireditev:
NANCY OWEN
URADNO GLASILO:
AMERIŠKA DOMOVINA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. 44103
Družba Sv. Družine je bila ustanovljena 1. 1914 in je katoliška bratska organizacija, katere naloga je čuvati dom in družino.
Nudi vrsto življenskih zavarovanj: običajno za celo življenje, za 20 let plačevanja, za 20 let z izplačilom, za 5 let, 10 let in dru-ž*nski načrt.
življenjsko zavarovanje z ozirom na starost:
Do 16. leta, mladinski oddelek	$10,000
Od 17 do 35, odrasli oddelek	$15,000
Od 35 do 40, odrasli oddelek	$10,000
Od 41 do 45, odrasli oddelek	$ 2,500
Od 46 dalje	Vse bolniške
Zavarovanje za bolezen in nesrečo (Bolnišniško zavarovanje!, jN ga nudi družba: za dohodek, bolnišnico, zdravnika in operacije. Pružba nudi bolniško zavarovanje vsem katoličanom od treh me-»eeev do 80 let starosti.
Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ah bstmeno na glavnega tajnika:
JOSEPH
60434
Due to a bad cold, my remarks will be limited.
I have listened to the various reports and they are excellent in all respects. It shows that progress and growth does not come easy.
I must commend the Officers for their untiring efforts and their accomplishments and their vigilance.
I was very much impressed by the report of the Illinois Department of Insurance. If there was any doubt about the Holy Family Society, I believe that report said everything there is to say.
I also want to compliment the Officers for the fine selection of securities that were bought.
This is all that I can say at this time. I thank you,
Joseph L. Drašler, Recording Secretary
A motion was made by Matthew Kochevar and seconded by Joseph Sinkovich that the report of the Recording Secretary be accepted as given. Carried.
(To be continued)
Bivši delavski organizator kandidira za župana
Tke itoiifes d tie Saiii4»iaf leeting The My Family Soeieiy of II. S. L Joliet, Illinois
Tin
Sisti
(Continued)
e following investments were made:
ters of Sit. Joseph, South Bend. Ind. Uarence G
.$ 15,000.00
Issenmann,
bishop of Cleveland, Ohio ............ 15,000.00
°bian. Catholic Bishop —
Diocese of Marquette, Michigan ......
exian Brothers of Chicago ...........
lsters of Charity — House °f Providence, Seattle, Wash.........
15,000.00
15,000.00
15,000.00 $ 75,000.00
Utiion Electric ..............................$ 10,147.50
pited Gas Corp.................................. 10,136.67
otornac Electric Power ........................ 10,130.00
eXas Power & Light ........................... 10,085.00
U‘ntral Tele., California ...................... 10,110.00	S	60,719.17
Sea;
Cat
Tot
rs Roebuck ............
erPillar Tractor Bonds
Investments made ...
$ 10,198.75 .	10,257.22
$ 20,455.97
...........................$156,175.14
^these investments that thew Kochevar that the report ^ave been made are graded A A °nds and securities.
A
Jnotion
—^ was made by Jo-, Bn Sinkovich and seconded Po '^'r^0n Smrekar that this re-1'ied accePlecI as §iven- Car-
Ca^resIdent Steve Kosar now ^ ed on the 1st Vice-President, °Bis Barbie for a report, be eV’ '^atlier Madic and mem-°f the Supreme Board:
Sa reaHy don’t know what to ’ w°nds fail me. After sitting this meeting, I have listen-^ Carefully to the reports and has ^r°^ress> P amazes me what j s happenecj within the last ^ years.
ipg e Progress, again, amazes o’ an^ I see how smooth the cooamZa!tion operated and the tjjg ^rafi°n of all members of aSsi °ard and others who have ancjS ,Gc* in this regard. I trust and *°^e ^0r coniinueci success 1 hro§ress for the future.
lank
you,
Louis Barbie,
^	1st Vice-President
T -tion Was made by Frank and .seconded by Mat-
of the 1st Vice-President be accepted as given. Carried.
President Steve Kosar now called on the 2nd Vice-President, Anna Jerisha.
Rev. Father Madic, and members of the Supreme Board:
My report will be short. As I sat here today at this meeting and other meetings that I have attended, I have listened to the excellent reports that have been made by our Secretary, the Treasurer, the President and the Trustees. I agree with the 1st Vice-President in what he said and I hope and pray for continued progress and success of our Holy Family Society. I thank you,
Anna Jerisha,
2nd Vice-President A motion was made by Frank Tushek and seconded by Louis Barbie that the report of the 2nd Vice-President be accepted as given. Carried.
President Steve Kosar now called on the Recording. Secretary’s report.
Rev. Father Madic and members of the Supreme Board:
Cleveland, O. — Nekdanji organizator AFL-CIO Ralph J. Perk, sedaj okrajni avditor, je neodvisni I republikanski kandidat za župana Clevelanda pri volitvah 2. novembra.
Perk je vsekakor delavski kandidat, saj prihaja iz vrste aktivnih delavskih unionistov. On sam je bil povezan s tem gibanjem v začetku tridesetih let, ko je pomagal organizirati delavstvo za AFL in CIO. Ko je stopil v politiko in je postal mestni odbornik za 13. vardo, je o-stal Perk trden zaveznik organiziranega delavstva.
Leta 1958 je bil Perk: med začetniki odpora proti unije ubijajočemu dopolnilu ustave “Pravica do dela”. On ni samo so-predložil resolucijo mestnega sveta za obsodbo dopolnila, ampak je osebno deloval v kampanji za poraz tega dopolnila v njegovi vardi in dosegel, da so se volivci izrazili proti njemu v razmerju 6:1.
Kot mestni odbornik je Perk vodil boj za končanje okuževa-nja zraka, podpiral odločno Erie-view in podobne napredne u krepe za ustvarjanje novih delovnih mest. Zapisniki kažejo, da je tekom svojih 10 let v mestnem svetu predložil sam ali z drugimi ali podpiral neštete uredbe v korist organiziranega delavstva.
Perkovo razumevanje potreb delovnega človeka izhaja iz tesnega odnosa, ki ga vzdržuje z delavstvom, ko, je v javnem u-radu. Ob vsakem času je pripravljen poslušati delavske predstavnike in jim pomagati reševati njihove probleme. Zaradi močnih vezi in tesnega sodelovanja je bil Perk deležen delavske podpore pri vseh volitvah v mestni svet.
Perk ni samo prijatelj delavcev v privatnih podjetjih, ampak tudi mestnih uslužbencev, ki služijo davkoplačevalcem. V mestnem svetu je vedno glasoval za višje plače in za večjo varnost policajev, gasilcev in drugih mestnih uslužbencev. Na tem področju je Ralph Perk delal bolj trdo kot vsi drugi županski kandidati.
Za organizirano delavstvo pomeni Perk več služb... zmanjšano brezposelnost... večjo gospodarsko varnost. S Perkom kot županom bo imelo delavstvo trdnega prijatelja pri krmilu Clevelanda.
(To je plačan politični oglas)
la Sera zanimivo izjavo o problemu vere na Ruskem. Na Ruskem se čuti še zmeraj “določeno vrenje krščanskih elementov”. “Morda zorijo v komunistih samih dokazi, da vera ni samo navadna nadstavba, ampak človekova duhovna potreba v vsaki družbi, tudi v komunistični.”
Vsekakor je marksistični ateizem najnevarnejši med vsemi, ker ima sam podobo lažnjive vere, ki jo komunizem podpira z vsemi sredstvi, ki so mu na razpolago. Na drugi strani se pa tudi ne da zanikati, da se pojavljajo med italijanskimi, francoskimi in jugoslovanskimi komunisti novi pogledi na vero, ki se ne strinjajo z ruskimi in obsojajo politiko preganjanja vernikov v komunističnih državah. Je pa tudi nekaj marksistov, ki zagovarjajo sodelovanje s katoličani in mislijo, da je treba dopustiti tudi v duhu marksizma “mirno sožitje med ideologijami”.
Kardinal je bil seveda dosti previden v presoji teh pojavov, kajti dostavil je, da ne ve, kaj tiči za vsemi temi komunističnimi izjavami, ali samo taktika, ki naj da komunizmu trenutne koristi, ali resničen razvoj v stališču komunizma do vere.
Krščanska demokracija se uveljavlja v San Salvadorju
SAN SALVADOR. _ V republiki Salvador vlada vojaški diktator Rivera, ki pa ni sovražnik: vsake civilne politike.' Saj ima s svojimi vojaškimi krogi celo svojo vladno stranko “narodne sprave”. Spravo razume River tako, da mora njegova stranka imeti zmeraj večino. To zaenkrat tudi drži, toda ne povsod. V Kongresu ima njegova stranka večino, v občinskem svetu salvadorske prestolice je pa pristaš krščanske demokracije mestni župan.
Sploh se je ta stranka začela zelo širiti. Pri zadnjih kongresnih volitvah je pa od 52 mest dobila kar 14. Prihodnje leto bodo zopet kongresne volitve. Stranka upa, da bo pri njih zopet močno napredovala. L. 1967 bodo pa predsedniške volitve;
pri tej priliki pa hoče postaviti lastnega kandidata. Stranka narodne sprave vidi v krščanskih demokratih glavnega tekmeca,
toda ne sili diktature, da bi o-mejevala svobodo tiska, govora in združevanja. Vsekako se pa vojaška diktatura ne boji za
SLOVENSKA KANDIDATA ZDRUŽENE - LISTE (COALITION)
2. novembra 1.1.
Volite za nadaljevanje DOBRE ADMINISTRACIJE v mestni zbornici nvfesta Euclid, Ohio.
GERL
Slovenski mestni-councilman 5 zaporednih terminov v 3 vardi
ŠUŠTARŠIČ
Slovenski mestni-councilman at Large 7 zaporednih terminov
Slovenci glasujte za Slovenske kandidate Bodimo sebi najbljižji
svoj obstanek, je že predolgo na oblasti, da bi si mogla misliti, da ji grozi nevarnost od strani opozicije.
Beli medvedje vztrajni plavači
FAIRBANKS, Aljaska — Beli medvedje so zelo vztrajni plavači, odkrili so jih že tudi do 300 milj od kopnega in od plavajočih ledenih gora v arktičnem morju.
Tantalum je tako redka kovina, da jo tehtajo le na unče in funte, ne pa na tone.
Male Help Wanted
la boljše šal® i waš8ši okolišu
Priporočen od Cosmopolitan Democratic
League
Democratic Party
AFL - CIO
Press & Plain Dealer
Citizen’s League
SCHOOL
BOARD
1
uši mimm
Lillian Nowicki Nolan, Co Chairman 10732 Bellaire Road, Cleveland, Ohio
Vending ladtine fton!® Man
No experience necessary. Paid training program. 18 to 35. Must be draft exempt. Cal! for appointment 391-2266.
(208)
Ženske dobijo delo
IZUČIMO STROJNE ŠIVILJE
Izučimo sposobne posameznice za delo v naši tovarni. Ta služba je stalna in nudi plačo od kosa.
Zglasite se od 8. dop. do 5. pop od ponedeljka do petka.
JOSEPH & FEISS CO.
2149 W. 53 St.	961-6000
blizu Lorain Ave. ________ (208)
6 STROK'S
V Biisiji vera še mmm tli pod brezverskim pepetom
DUNAJ, Avstr. — Avstrijski kardinal Koenig je obenem tudi predsednik novega vatikanskega tajništva za brezverce. Kot tak je dal dopisnikom milanskega dnevnika Corriere del-
Delo za žensko
Iščemo gospodinjo - kuharco; svojo sobo, $40 za začetek. Priporočila. Kličite 464-0436.
___________________  —(207)
Gospodinja
Iščemo gospodinjo, lahko ostane čez noč ali samo podnevi, trikrat tedensko v Richmond Heights. Kličite IV 6-0016.
_____	(209)
MALI OGLASI
Grozdje naprodaj
Na pol zastonj, na košare, črno in belo, za mošt. Na 28758 Chardon Rd. Kličite WH 3-3139.
(208)
V najem
Dve opremljeni spalni sobi, po želji s kuhinjo, privatno. Tudi upokojencem, novo prostori. 1027 E. 61 St. HE 1-6671.
(208)
Naprodaj
Dvodružinska hiša naprodaj na Schaefer Ave., Kličite HE 1-5073.	(207)
V najem
5 soh in kopalnico oddamo. Poizve se v Somovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214.	(X)

Izvrstno za sedanjo sezono
Stroh’s zavitki po 6 škatelj piva gredo povsod z Vami. Pripravne škatlje se shladijo v par minutah... se ne ubijejo... nikdar ne rabijo odpirača. Samo potegnite za jeziček. Potem pokusite edino ameriško pivo varjeno nad direktnim ognjem. Na ,ta način Stroh’s dobi boljši okus iz primesi, ki jih doda pivu. Prihodnjič, ko boste imeli v načrtu kuhanje na prostem ... napravite še bolj zabavno... vzemite seboj Stroh’s značilni rdeči paket 6 škatelj. Zahtevajte “6 Stroh’s” in uživajte!
V	najem
Oddamo 4 neopremljene sobe in kopalnico odraslim. $35.00. Vprašajte na 1334 E. 55 St.
(209)
Soba se odda
Oddam sobo moškemu na 18401 Rosecliffe Ave., z garažo. Kličite KE 1-6921.	(207)
Naprodaj
Kromatična harmonika, kakor nova, vredna $1500.00. Žrtvuje pod ceno. SH 9-4236.
(207)
V	najem
Štiri sobe oddamo zgoraj, spredaj, na 1010 E. 63 St., vse na novo dekorirano. Kličite UT 1-9658.	—(208)
The Stroh Brewery Company, Detroit 26, Michigan
V	najem
Štiri sobe oddamo v najem spodaj na 1169 E. 60 St., odraslim. Kličite HE 1-3489. ________________________-(210)
V	najem
tri sobe in kopalnica, furnez na plin, odraslim, zgoraj na 5903 Bonna Ave. Kličite IV 1-5438.
(208)
V najem
Oddamo 5 sob zgoraj, na novo dekorirane na 1364 E. 53 St. $50.00. Na razpolago 1. novembra. IV 6-1977 po 4. uri pop.
—(21,22,28,29 okt)


MERISKA DOMOVmS,
ENRICA V. HANDEL - MAZZETTI:
_iSlt i*
iese in Marija
Naj bo tako ali tako, zdaj bomo, kakor hitro bomo mogli, to odpravili.—Čudno,” je mrmral sam zase, odpri brevir in z nohtom zarisal vanj znamenje na strani, kjer so izračunani vnaprej prazniki do leta 1700, “žena je morala priti —mulierem fortem, quis inve-niet?”
“Velja, dobili boste komisijo.”
“Bog plačaj,” se je oddahnila žena. “Kdaj pa? Le kmalu! Le kmalu!!” je silila kakor nepoča-kavno dete.
“Kolikor je v moji moči, v adventu, prvi ali drugi teden,” je dejal pater. “Pa se ne veseli preveč, še nisi videla komisije! Če misliš, da pridejo komisarji z godbo, belimi dekleti, s slavoloki in častnimi napisi: “Dobrodošli!’, se zelo motiš.”
“Nisem mislila, kako pridejo,” je rekla Marija. “Pač pa da pridejo utrjevat vero in izruvati krivo vero, zato naj bodo blagoslovljeni!”
Pater se je dobrohotno nasmehnil. E pa, mulier fortis. “To prav trdiš, — četudi jih mnogi ne bodo blagoslavljali, marveč kleli, se skrili za svoja vrata in stiskali v žepu pesti. — Poslej namreč velja, ali se vdaš ali pa te prisilimo! Le čuj, žena! Pojde proti vsem, tudi proti takim, ki so se krive vere nalezli, ne samo proti tistim, ki so jo širili. Pomisli, žena! Ves okraj bomo klicali predse, et nil inultum remanebit, vse bomo kaznovali, zapomni si to! Pa če se v srcu smejiš ob Velderndorffovi kazni, boš morda žalovala, če bomo
počela kot tista neumna ženska na Češkem, ki se je prerekala z Libercunom, ki ga je poklicala: Saj te nisem klicala, da mi vzemi otroka, nič te nisem klicala! Rekla si, da se ti je moža prijelo nekaj lutrovstva, izpraševati ga bomo morali zato in morda kaznovati.”
Žena je zbledela do ustnic, srce se je obrnilo v njej. Krčevito je stisnila roke na prsih in hlip nila za zrakom. Njen dobri mož, njen mož! “Kaj pa ga boste vprašali?” je zasopla.
“O točkah, ki so predpisane v formularju.” Začel jih je naštevati na prste; Marija je zgovar-jala tiho z bledimi ustnami vsako besedo za njim.
“Prvič: veruješ li, da je ena edina apostolska cerkev; —dm gič, da je to rimsko katoliška cerkev; tretjič: veruješ li, da je vidni poglavar cerkve papež ali kdo drugi, in tako dalje. O teh resnicah bomo izpraševali, vrhu tega bo moral povedati, kako, drži veliko noč, mašo, pridigo in post; svoj spovedni listič bo moral pokazati in postaviti priče, ki potrdijo, da živi po katoliško.”
Mariji je dahnilo v lice neka; rdečice, oddahnila se je. “Veli ko noč je vedno praznoval, tud pri sv. maši je bil in če je mo gel, pri pridigi, posti se pa stro go. Ta, ki je noč in dan pr njem, lahko priča z besedo in prisego in srčno krvjo, če bodo gospodje zahtevali. Pa mislim da tudi na vprašanja ne bo ne-katoliško odgovarjal, če ne bo
mo grozovito, marveč kar nekr-ščansko, če bi kaznovali mesto zapeljivca ali z zvodnikom vred tistega, katerega je spravil v stisko in nesrečo. To bi bilo prav tako, kakor če bi obsodili na smrt ubogo zapeljano dekle mesto njenega zapeljivca. — O, verjemite mi, prečastiti! Moj mož je dober in pošten, najboljši, kar jih je,” je udarila tedaj vsa njena ljubezen na dan v strahu in tesnobi zaradi njega. “Pa tudi katoliški je v dnu srca. Bog to ve, morda celo bolj katoliški, kakor sem jaz. Njegova duša je seveda trpela škodo spričo tega, kar je oni malic lutrovski govoril sramotnega, a njegovo dobro in pošteno srce ve prav tako malo za kakšno krivoverstvo, kakor takrat, ko me je snubil. Tega bo zdaj kmalu osem let.”
“Ne razumem sicer razlikovanja, ki ga navajaš, po duši da je lutrovski, po srcu katoliški,” je dejal pater, ne da bi grajal, marveč z dobrohotnim glasom. Otročje dokazovanje njene ljubezni mu giblje srce. “Lepo je, da se tako poteguješ za moža in ga ne maraš spraviti v nesrečo. Videli bomo, ali ga bomo našli tako dobrega, kakor praviš, da je, in potem se mu je zgodi nič; tu mojo roko na to! Kaj pa, če se izkaže, da je res krivoverec, proti temu, kar pričaš ti, kaj naj napravimo potem z njim?” “Potem,” — je rekla žena in pogledala jasno duhovniku v lice, “se ga vendar usmilite, ubogega moža, in kaznujte mene, ker bi bila potem lažniva in
nepravična žena. — Pa jaz se nisem lagala, ne zdaj ne prej, kajti kaj takega,” se je vzpela v svojem trpkem ženskem ponosu, “ni bilo pri nas nikoli v navadi.”
“Tako, tako,” je dejal jezuit. V sfcu mu raste spoštovanje do žene; ta je prava! Ko je napravil še eno znamenje v svoj brevir, jo je vprašal, ali se ne bo bala, ko bo morala stopiti pred gospoda lilienfeldskega opata kot generalnega reformatorja, pred ekscelenco barona Wind-haga in še pred vse druge duhovnike, in govoriti, pa če je ne bo strah pred Velderndorffom, zoper katerega bo morala s svojimi dokazi pričati.
“Bala? Ne, prečastiti! Prej bcm vesela — kajti hudo zloben malic je!” Zasmejala se je in pokazala bele zobe med polnimi ustnami. Pater Maury se je nehote spomnil Judite na staro-
nemški podobi gori v refekto-riju.
Ko je Marija to zadnje govorila, je bil pomolil vratarski brat svoj temni hrbet v sobo pri vratih in čakal, da bi nehala govoriti; nato se je sklonjeno pomaknil v sobo in povedal:	“Gospa grofica Werda
Werdenberška so v cerkvi, gospod pater rektor naj pridejo visokorojeno spovedovat.”
“Grem,” je dejal rektor.
Šel je obenem z Marijo iz govorilnice. Skupaj sta šla na porto. Zdaj se Mariji hodnik ni zuel več mrzel in pust. Čuti je bilo tako ljubko iz vrta otroke, ki so se smejali. “Denarja, jeli, ki ti ga dolguje sorodnik, nisi dobila? To ti je lep mož,” je dejal medpotoma rektor.
“Nič ne de, prečastiti! Zdaj mi je srce lahko, pa si mislim, da če Bog tako čudovito poma-
NOVEMBER 2, 1965
Voliie
v šolski odbor
v Eudidu mm
L
JAKSIC
Ted Stepien - Chairman, 1981 S'agamore
ga v največji sili, bo že tudi v manjši.”
Prenočila je Marija pri “belem petelinu” v kratki postelji s trdo slamo tako dobro, kakor da bi bila doma in kot da leži mož poleg nje na blazini. Ni slišala ne ropotanja in rožljanja vinogradniških vozov na potu z vrtov, ne vriskanja pijanih dedcev. Le ko je nočni čuvaj izkliceval zagrljeno ure: “Bog
nas varuj! Smrt je vsako uro tu, ne prizanese nobenemu!” se je nekoliko prebudila, vprašala: “Aleksander, kje si?” — se domislila, da ga ni, da leži v Kremsu; posluhnila je, kako smrčita zakonska iz Absdorfa, s katerima leži v sobi, se pokri' žala, zopet zaspala in sanjala o Čelu.
(Dalje prihodnjič)
Now therm9§ a dependable automatic ^ for everyone
Which one is right for gout
kaznovali tvoje znance in pri-. gospodom na tem, da bi ga lo jatelje z globo ali morda celo s vili v besfdi’ TeŠa Pa P^meni-
smrtjo. Da ne boš potem tako
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
TOOL MAKER MACHINIST
Excellent Opportunity for experienced Toolmaker in special machinery.
WILL TRAIN
APPLY IN PERSON
THE BOYE NEEDLE CO 4343 N. Ravenswood Ave. Phone: 472-0354
(207)
tim katoliškim gospodom in du hovnikom ne prisodim.” — Pater je* odgovoril s pomirljivo kretnjo. Ona je pogumno nadaljevala: “Saj to ne bi bilo sa-
STEADY EMPLOYMENT
$$ Earn $$
Starting Salary $2.47 Per Hour
Good working conditions. Free hospitalization. Liberal vacations. Opportunity for advancement. If you have a high school diploma or equivalent,. we will train you. Apply in person.
Firestone Retread Plant
300 No. York, Bensenville, 111.
(207)
FEMALE HELP
ASSEMBLERS
AGE 21-45
Steady Work. Good Salary and Benefits.
APPLY IN PERSON
The Boye Needle Co.
4343 N. Ravenswood Ave.
1	(207)
IŠČEMO STROJNIKE ZA ŠIVALNE STROJE
Visoka plača. Stalna zaposlitev. Takojšen nastop. Single needle operators, sposobni delati s platnenimi in plastičnimi materiali. Vprašajte:
BEARSE MFG. CO.
5815 W. CORTLAND
ELECT
To Council - Euclid - Ward I
William H. Breifon
a Democrat
GUARANTEED
SINCERE
REPRESENTATION
Remember -
Vote November 2nd.
Endorsed by Cuyahoga County Democratic Executive Committee, Euclid Democratic Club, Executive Committee
V blag spomin
OB DVANAJSTI OBLETNICI SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA IN OČETA
Štefan Štefančič
ki je umrl 28. oktobra 1963.
V tihem grobu mirno počivaj in večno blaženost v nebesih uživaj.
da bi bili enkrat vsi na veke v nebesih združeni.
Žalujoči ostali:
ANA, soproga STEVE in. EMIL, sinova ANN in DOROTHY, hčeri VNUKI in VNUKINJE ZETA in SNAHI
Cleveland, O., 28. oktobra 1965.

KBBBBBBKBBBBBBBBBEIfl
LASTNIKI HIŠ
Model A-702
most
automatic
automatic
ever!
f. STE SITI TEGA, da vedno računajo na Vas?
2. STE SITI političnih vodnikov, ki sklepajo kompromise?
3i STE SITI vedne rabe in zlorabe?
4« ALI HOČETE, da Cleveland napreduje?
5. ALI HOČETE župana, ki bo Cleveland združil?
6( ALI HOČETE župana, ki bo' delal za Vas?
7» ALI HOČETE župana, ki je dokazal, da je prijatelj lastnikov malih domov?
8a BOSTE GLASOVALI za moža z načrtom za Vaš Cleveland?
9, BOSTE GLASOVALI za moža, ki obljublja, da bo varoval Vas, Vaš dom,
Vašo družino in Vašo denarnico?
10, BOSTE GLASOVALI za moža, ki obljublja, da bo zavrnil vsak mestni
dohodninski davek?
Če je Vaš odgovor na vsa ta vprašanja JA -potem dajte temu možu priložnost, da bo delal za Vas!
GLASUJTE ZA
This new Maytag introduces a new Pre-Wash and SbaJc Cycle with an automatic advance, just the thing for heavily soiled clothes and diapers. Takes a complete load through Pre-Wash, then soak, then regular washing-with only 1 setting. Plus pushbutton selectors for temperatures, fill. levels, speeds and times, 1 automatic bleaching-, softener dispenser, lint 4 filter, many more.
;
Budgef-prlcerf	Mayfag
dependability Hafo of Heats Dryer
This new Maytag ccnu Dries fast, gently and bines many of the exclo* economically. A gentle sive Maytag features circle of low, even heat like: Maytag agitator lets you dry even deli-action, Lint-remover tub cate lingerie. No harsh and pushbutton water "hot spots” to overdry temperature controls or weaken fibers. Gas or with a new low Maytag electric models. A new Pr*ce:	low price for Maytag
quality;
EASY MONTHLY PAYMENTS
Norwood Appliance . and Furniture
,	6202 ST. CLAIR AVE.
JOHN SUSNIK & SONS
■
n
■
■
■
■
CLEVELAND, OHIO
Pre-Election Rally
Sponsored By
32nd WARS DEMOCRATIC CLUB Friday, Osioiier 29,1965
8:00 P. M.
SLOVENIAN WORKMEN’S HOME 15333 WATERLOO ROAD
Principal Speakers
MAYOR RALPH S. LOCHER COUNCILMAN JACK A. BANKO COUNTY CHAIRMAN ALBERT S. PORTER
REFRESHMENTS
AWARDS
Ward Leaders:
Joseph F. Muzic Dorothea Skelly
župana
INDEPENDENT PERK FOR MAYOR COMMITTEE Nicholas Bucur, Camp. Co-Ordinator, 10206 Clifton Blvd.
.....................iiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiii,mmiiiii|
JOS. ZELE IN SINOVI
H	POGREBNI
= 6502 ST. CLAIR AVENUE
ZAVOD
Tel.: ENdicott 1-0583 =	COLLINWOODSKI URAD
= 452 E. 152nd STREET	Tel.: IVanhoe 1-3118
= Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago =	Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo
riiiiuiriiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii|||||||||l|||I|,|mm|„llimi|]|ll|||p