12 «AT!lkiL
<▼ Trata. »
iv SV. )uiiv)i lt»9.)
Tečaj rXlil
A •
r> ^MtrtsJ. I»*II«I fa T ■i • • <	ladutje itu« :
»• i	. 1.—, m AnH)« (. "
«» )>?! lvt« , . . A.— . .
M fM »Olr. , , , 12.— .	.
ftum&Ate« it »latavatl Hpn| m km »rtialta
.18.—
XI
fv«*.Mi«d« Itavilk« aa 4akl»aja v fM* *kakft »• 1p|«» S »v«. fcTM* Tntt r* • «<>
INOST
M ptftAfc
kaBkar *k«f* MaitoiM t* javaa •»••trn«, aflaal IM.h »&■»•)• ♦"■t '1 o
V«t d*pUt aaj m pailljaj® • • <•• * «HM OMHU M. II. TMH« ■ t MM (ruktiuo, k»r ■•friak*-««* f—1»	•« M
iMtMlN Bit«« Solia*
mU kit. I, II. Hdit, *ar«4ni»« la oglaat Ja pla*a**ti !•«• Trai. 'Kr" takl»s*a M praate
flatillt tUv«aik«|a pmlHIft

Vabilo na' javni shod,
Id ga priredi politično đre&tvo „Edinost" pri-' kodnjo nedeljo due 30/ t. m. ob 4. pop.

t krčmi „Konsumnag« druStva".
Dnevni red: 1. Nagovor predsednikom V. Deželni sbor trlaški in okoličanski po-
ptalanci. S. Razgovor o tej točki. 4. Eventuvalni predlogi.
Ker je predmet, o katerem se boic raspravljalo, aktuvelen sedaj, nadeja ae odbor političnega društva „Edinost" velike udeležbe is mesta in okolice.
Javen shod v Sežani.
Dne 30. t. ai. ob 3. ari popoladae priredi f. delelni poslanec dr. H. Tihi v prostorih ia-Pfastva v Sažaai javen shod a sledečim vapo-redom:
1.)	gospodarski pololaj aaie kronovine ;
2.)	gospodarske ia pridobita« zadrege;
S. zavarovalnice sa govejo livino.
Vse hvalevredna je^dei so alevertski pfcslanei gerilke jeli intenzivno obraiati svejo poasraoat gospodarskim vpraianjesa. Dverjeni smo, da prihite dae tO. t. m. v Seiaao veliko rodoljabaih noft, da bodo čali zanimiva predavanja neumorno de* lavnega dež. poslanca ia del. odboraika dra. Hen-rika Tune.
Sami si moram« * pomagati > najprej, o tirom* oglašati se svojimi željami, potam aam bode marali pomagati tadi drufi!
PODLISTEK.
--90
Prednja straža.
KO MAK.
Poljaki apital Boltalav Prna. PatUreoil Palraraki.
Objela ata so ia Grobo Tik i s« je zjokal.
„Jolek!... brati..." je dejal, „neiiaenvu me lupana, marveč brata, ker jai sem tvoj brat ia ti si moj brat..."
„Vojteh... lupan... Povej, koliko hoče* aa kravo ?... Dam ti, ko bi ai imel te istrgati is dro« bevine".
„Petintrideset papirnatih rabljsv is jednoga arebrnega za vrv*.
M0 sa Boga*!* egtaaHa se je gtspedinja. »Saj ste jo ravnokar le pestili sa triiatrideset rabljev !•
Grohovski je pogledal a aolsaimi očni naj-poprej njo, potem pa Folfta.
„Tako, aam jo pustil?" je vpraial. „Jolek, brat... sli sem res pnatil kravo ia triintrideset rabljev?.. Dobrot... dam jo... vzenita jo... Naj uboža airota, samo da bodel ti, mej brat, imel dobro kravo".
Polž jo ie močneje udaril a pestjo ob miso.
.Jaz naj sa okoristim na siroti ?... Ne, nočem t... Dam peti etri daa it papiraatih rsbljev in jednega za vrv".
.Ksj ti govoril, bedak ?" spomnila ga jelena.
I dvtb laikih bterpelacijah.
IV.
Ieterpslast Beaassi se ni sala vol jil a .pojasnilom", dobljenim od deletnege glavarja dra. Dompierija, narvaft ae ia obrnil tadi de ssatepsika vlada. Zatrdil je aiear sopet, da ae pripiaaje aikaka
vstsaeti takim .aeprenilljeeim finom", toda — toke je pridedal kitra —, ai brea posebsega namena, da m apriaarjaj* taki čini. iks se isvedeli o tskik izjavah ljudje, ki ae poznajo reenice, da utegne to la bolj raavaeti narodno mrlnje ia kasati v Čada! lali meMaaatve in njega sakonite zaatpnike. ▲ kar ae je jedea prepia isiave hI«venskih poslaa-eev dspeslal tadi goepoda namestnika, ssto je ielel vedeti iaterpelant, kako sa bele vesti vlada nasproti takim obtolbam? Iaterpelant js zahteval jasnega odgovara od gOspoda vladnega komisarju. To pa je smel — kakor js satrdil — zahtevati tembol), ker ta vladni komisar sedi le več let v zbornici in opravlja ta posel ia mora torej vedeti, v koliki meri to slovenski poslanci nllvali svebodo govora in da je ni bilo nikdar ni najmanje nevarnosti ss njih osebno varnost 11
Oosp. Bennsai ni lahtevel torej ničesar dra-sega, nego da gospod vladni zastopnik isnati najlepše spričevalo slavni večini v meatnem in delel-nem zbora trialkem, to je: da postavi na lai slovenske zastopnike okolice tržaške.
Za te je ilo g. Bennssijn in njegovim somišljenikom! Takega spričevala potrebujejo sedsj gospodje. Beje ae, da bi vendar otegnilo priti tako prej ali alej, da se bodo morali zagovarjati radi svojih čiaov v minolosti, storjenih na lkodo slovenskemu delo prebivalstva in njega lastopaikom ter v zasmeb politilki morili in avstrijski sstavi. Za tak zagovor pa potrebujejo nojno apričevala od take straai o njih .dobrem vedenja*.
Nočemo ogibati to, da-li ao opravičene njih črne alntnje, ali, kolikor mi posnamo to gospftds,
.Ne bodi bedaetL." je prigovonl Grohovski leni. „Tako si me pogosti), tsko aljadao me sprejel, da ti dan kravo za triintrideset rabljev. Amen, to je mojs poslednja beseda*.
.Nolem I" ja zakričal Polt ,Jaa aisen lid, da bi si dal plačati pogoičenje."
.Jolefl..." ga je opominjala lena.
.Poberi ae, baba 1" je zakričal, telavae sita-jaje od miae. .Jas ti dam utikati le f moja stvari l..."
Nakrat pa je padel jokajslama Grohovskemn V naročja.
.Petintrideset papirnatih rabljev in le srebrnega ia vrv..." je zaklieal.
.Ako bi tadi imel priti v pekel, nočem jih... Triintrideset*, je zastokal Grohovski.
„Jotef," oglasila se je vnovič- teaa. „Imej vendar spoitevanje do gosta... Saj je oa starejii od tebe, on je Inpan; njegova volja odločaje ts, ne pa tvoja... Slatija", obrnila ae je k hlapca, „pomagaj mi. odvesti jo v ikedeaj'. . te sjden..." je zarjovel Poli. V>!!r ideset rabljev!..' je atokal Grohovski. „Ubij ne... razsekaj aa drobne kone, toda niti grola več ne vzanem. Jaz pet, jaz Jadel, nem te hotel prevariti in radi taga sem dolgo trdil, da ženen kravo k Gobarja. Toda jaz sem jo prignal k tebi, ker ti si moj brat..."
Prijela sta se pod pazdako ter se nspotila
sno overjeni p« njihovem vsdeeia v najnovejši čas, da se ras malce — boji!
V tem strsha, ia da bi aeksko preveoirali even-tavolaim akrepom aovih aeeb na aamestniltvn, obrnili ao ae Beaueai ia dralba do več letnega za-atopaika vlade v meatoem ia deieln^m zbora trialkem, geapeda namastniltvenega svetovalca harana Coarada. Ia to je aatregel hitro izražeai lelji, tako hitro, kakar je le notno med dobrimi prijatelji 11
Njegov odgovor ae je glaail: .Res ja, da je lokalna vlada prejela prevod oae spomenice; v tem pogled« se vlada nahaja dejstvi naspoti, na katerega ne more nplivati nikakor. Na direktni poziv g. Bennasija more pa odgovoriti, da smatra abstinence manjšine neopravičene. Dejstva so kazala vsikdar, da ae alevenski zastopniki morejo udeleževati sej, ne da bi jim pretila ni najmanja nevarnost in znpaa je znal vsikdar čnvati svobode govora. Take se Ideje lokalne vlade v tem pogleda In te ideje je sporočila tudi centralni vladi".
Kakor vidimo, gospod baron Conrad ni odgovoril le hitro, ampak je govoril tadi jasno, tako jaene, kakor — si je želel g. Benussi.
Zsstonj bi bilo ia gola potrata časa, ako bi hoteli tteti pike in vejice v tej izjave; zastonj bi bilo, ako bi iakali soflzmov, da-li ne bi pomočjo istih mogli vendar odvzeti nekoliko ostrite tej izjavi! Beeade goapeda bvpnf so predeči dirane, da ne bi sap if vsega besedila zvenel? na aho: gg. Benassi in Ciompieri sta govorila resnico, staven> aki dolelai poslaaci pa---ne t
Nimamo toliko časa na razpolago, da bi prelivali j^dno in iste vodo iz Ikafa v škaf, in zato ae moremo dokazovati vaovič, da vendar ni tako, kakor so trdili gospoda Dompieri in Benn^i....
Vendar bi preaili cenjene čitatelje tsliko potrpljenja, da bi nam dovolili, da izlalftimo dvojno Iz vsega dokazilnega gradiva nalega in da dodamo ie jedao tretje dejatve.
iz atraaske sobe, aamerivla najpoprej korake|k okni. Toda, ko jlau je Matija odprl' vrata v velo, dospela sta po nekoliko ugodnik poaksiih na dvorilče.
Gospodinje, prilgavii svetiljko, je prinesla is čumnato rjabo in vojlnico, ds bi napravila Gro-kovsksmu za skednju ležišče. Ko pa je stopala les dvorilče, zapazila je uudea prizor. Poli je lelal aa kupe ter nagovarjal Grehevakega, naj se vlela, & lupan je kleial pri njem ter brissje ai s sukajo solze molil večerno molitev. Pel?«- nju je stal zbegaai hlapec.
„Merali sto ajisudati aekaj močnega", je rekel goipediaji.
.Izpila sto stsklesioo žganjica".
„Ohol hol..."
.Ustaai, pijanec!" je sakričala lena mois.
„Ne uatoaem",jeo -rail to jezno, „atinaba be li, dokler si eela Žossksga akazovanja je sedaj konec... Kapi I sem kravo ter vsamem od grajlčaks
v najem livado. Sedaj sem jaz gospodar".
.Jožef, ustaai", ja dejala goapodinja, „ker aiear ti nali jem vodo na glavo*.
„Jaz ti jo nalijen, ko vsamen bi« v roke!..* je odvrail Poli.
Grohovski ms je padel na prsi ter ga jel poljubovati.
.Ustani, brate", ga je prosil, .ne narejaj si pekla v bili, da najn oba ne zadene nadlega".
(Pride le).
1. Ak .v. o .odi govora in osebni varnosti naših po^la ic-/ res ui pretil* nikdar ni aajrasnja aevamo-t, zakaj je bilo videti posebnih oiredeb policije vsikdar, *adar-koli s« je r*znasel g l »s, da pride t iboraicj gosp. vitez Nabergoj *! V de gavo varstvo je bil določen *ei aparat uniformiranih iti i: uniformiranih redarjev »ired mestno palač ? !
2. ..a'
Okatada tb\ novei. Ni doku., svet;, v ! ■ Conr. 1. k
jp napravila
u
cosr. ban 'ia da ue pozna ■ i • p d isa" ti t k^ j : u* sm| smatrati me-t-in >c m?! K j i. ,>ru go«p !• ti'- ■ »I« i« he*e '.e — sksz: o'-io
ven P! Mar ni rezločtn ta im1m«v: mi, *ećir«a ne pripozn-vaor. > g. Nabergoja členom zbornice, torej ne pripoz:iajte g« tndi vi na gatariji in na ulici !! Gospodu 1 aronH Conrada meada na tr*W praviti, do kakih posledic lahko dovajajo take apostrofe med taksni toli lahko razbarljivim občinstvom! Rekli smo ž" enkrat iu ponavljamo danea zopet: gospod Renussi, se svojim atemelj^Fanjem, je naj bolje podkrepil izjsvo naših poslancev t
3. Sedij pa dodajmo A« ono i,reti» obljubljeno dejstvo! To bi bih: izjava gospoda barom Conrada bi bila utemeljena popolnoma, ako bi bil utaknil v i-to tehle par besed: .V moji navzol-nosti* 1 Kajti to je res in teran ne oporekamo: v njegovi nazočnosti ni nikdar pretila nevarnost našim posj-ncem, in sicer sato ne, ker ga navadno ni bilo v zbornici, ko so se bliiali viharji 11
In ravno to dejstva razsvitljnje po bliskava -t- minule čase 1
No>uio usiljevati svojega meaenja nikomur, ia tudi gospodu baronu Conradu ne, ampak le beležiti hočemo tu, da gospod vladni zastopnik bi bil v polni meri storil svojo dolžnost, da se je omejil na izjavo, da vlada je res dobila prevod izjave slovenskih poslancev in da ne more ničesar storiti v stvari. Gosp. baron Conrad pa seje brez pridržka prilagodil idejam gg. fienuasija in Dom pierij« in je izustil večini zahtevani in toli zaie-ljeni — FMsszettel. Kdor zna čitati v sanjskih bnkvah pohtiških, ta naj si napravi sam nadaljnje zaključke !	_
Deželni zbor istrski.
II. seja dne 22. januvarja 1898.
(Zvršetek.)
Predlog poslanca S p i a č i d a in tovarišev an odprave šohkih taks se je glaiil:
Z noto od 18. novembra 1897. it. 1768 je vlseki c. kr. deželni šolski svet pozval slavni deželni odbor, da pritrdi predloleni obastavi izvrtanja deželnega zakona od 7. avgaata 1896. It. 96, ti-čoćega se nvedenja šolskih taks v ljudskih šolak.
Podpisanim ni znano, kako je odločil deželni odbor; menijo pa, da ga al zastopnika, ki bi se hotel nepovoljno odzvati na po»iy c. kr. deželnega tolikega sveta, in bodo vai kakor jeden za to, d» se v tekačem šolskem letn se uvedejo šoUke takse, In to iz vzroka, navedenega v rečeni noti, namreč slabe letine.
Pudpisaui sezajo dalje se svojim predlogom. Meneuja so istega, kakoriuega ao bili vaikdar, da b: se šolsae taksa sploh ue bi smele uvs*ti uikdar, da dotični zakon ne bi smel utopiti v življenje nikdar.
C. kr. dtželni šolski svet, zagovarjajoči predlog obnsiave izvedenja tega zakona za to šolsko leto, izreka nado, da kode bodoča letina bolja in da se povzdigne! davćsa mol prebivalstva.
Upajmo, da Lede Istina bolja, in da se po* vzdigne davčua moč prebivalstva, ali lo poslednje se ne zgodi ui v jedaem letu, ui v dveh, ni As mnogo časa.
A kader se zgodi to prej ali slaj, določila zakona od 7. avgusta 1896. bila bi pretežka za veliko večino starišev otrok. Izvajanje tsh določil bi provzrotalo praveč dela, kajti tako preobremenjenim občinskim upravam, piovzročalo bi — tudi ob najihpristranskem postopanju — neprestanih zadevic iu razmerie, ako aa tudi kuj hujdega ; proTZioćalo bi mnog« dela tudi ces. kr. okrajnim oblafl.ii/ in deželnemu odboru.
Iu tudi da ue bi bilo vsega tega, šolske takse bi ae vendar ue smele uvajati.
Šolski pouk je splošno dobro, za katero bi morali dopriuašati vai davkoplačevalci po svojih
močeh ; JoUke takse so v na<pr»totvn a obveznostjo prvega pouka; z i«timi bi se odvračalo prebivalstvo od snovanja šol, katerik je še mnogo tieba v Istri, in katere zahtevajo za »oni; tndi ▼ drugih deželah, d asi pravičneje urejeue, nego pa v Istri, so se poka <ale neprimernimi.
Radi vsesa tega podpisani stavljajo sledeči predlog :
Vi ki d< ž ui y bor izvoli o Uo?ki:
l) Dež In zak i- od 7. avgusta 1896. št 25, tičofi .-e iv <t M<iih tak-, e olpra Ijeu ;
51) Ta Uvil g naj ► uroci ti iau nt-mu od-
■"" i ''* v t roi t. .rii.: in porečeuj« z nalo« gvm liti zajedli pronf u pr dluži, It »ko bi se brez šo sk h t «st rtt»in po aalo zadovoljilo vedno večim potrebam *a ljudsko Šolske nadene.
Pn!j, 92. jaunvarija 1898. Spinčid, Man d i d, dr. Lajioja, dr. Stanger, Jenku, Kompaie, Koznlč, dr. M*te Tnnajatid, dr.
1 Dinke Trinajstid.
Na to je predsednik dal pročitati predlog drs. D. Trinajsti da, naj bi deitlm zbor 6«-stilal sv. Očetu papeiu. Že popred, nego je dal pručitati ta predlog v prerodu, nastalo je nekako atikanje ia zmešnjava med 6hni večine, kajti naiprej ga je prečital predsednik in potem tajnik Vaceton, vsaki za-s«, in ta poslednji je priobčil predlog tovarišem. Ko se je č tal predlog, čoti je bilo raznih vsklikov med členi večine in na galeriji.
Po*l. Nikala Venier je hetel predlagati, naj gre zborniea na dnevni red preks tega predloga, ker da se zbornica mora baviti z upravnimi, nikakor pa ne z duhovnimi stvarmi. Nekateri tovariši njegovi so ga mirili. Predsednik pa je pre-prečil stvar s tem, da je rekel, da sedaj ni razprave o tem predlogn. Dal pa je glasovati o n u j n o a t i predloga, kakor so zahtevali dr. D. Trinajstič in tovariii. Za nujnost so glasovali samo Hrvatje in Slovenci! Gospoda iz večine so glasovali proti nujnosti.
Predlog dr. D. Triaajstiča se je glasil t
Dne 1. januvarija 1898. j« slavil sv. Oče papeš Lev XIII. 601etsico svojega mašništva. Ta mož, katerega alavljeni Emil Gastellsr prišteva prvim veleumom tega stolatja, zadužuje poleg našega občudovanja tudi našo Ijnbav in spoštovanje kakar vidni glavar cerkve, kateri pripadamo mi vsi ia kateri skoro Iskljačao pripada prebivalstvo te pokrajine.
Ozirom aa ta stavlja se sledeči predlog:
Predsedništvu se nalaga, da v imenu te sbor-niee odpošlje av. Očetu Levu XIII., povodom nedavna proslavljene 601etnice njegovega mašništva, najponižaejo čeatitko t iirazom globokega apoito-vanja in sinovske ndsnosti.
O tem predlogu nsj se glasnje ob njega prvem čitanju, ne da bi se izročil isti kateri si bodi komisiji.
Dr. T r i n a j a t i <5, dr. Stanger. Kozulič, Kompare, Spiačid, dr. II. Trinajsti«!, dr. Lagiuja, Mandič.
Posl. M a n d i č je izročil že prsd sejo predlog za podporo stradajoiim. Tega predloga niao pročitali tega dne niti v prevodu. Isti se glasi:
Gotovo je znsno visokemu deželnemu sboru, da naša pokrajiua ni imela od leta 1879. sem sla-beje letine, nego jo bils v letn 1897. Glsvni pridelek Istre, to je vino, nničen je bil pa nekatsrik krajih že v zarodu, in to po dolgotrajnem deževju v spomladi, ali po mrzlih vetrovih za časa svetja. Pozneje n ostale povodnji so po nekaterih krajih dežele silno poškodovale polja, vinograde, livade, ceste i a mostove.
Pod konec poletja in začetkom jeseni je potolkla nesrečna toča nekatere občine popolnoma, druge delom«, a kar je ostalo groadjs, segnilo je vsled dolgotrajnega dežja.
Večini prebivalstva Istre, asobito onemu na kmetih, preti vsled tega aajveča beda ia nadloga. V mnogih občinah nima ljudstvo te ssdaj, s čemer bi se hranilo.
Dolžnost je sveU toliko državi, kolikor deželi, da ob takom stanja pribitita naroda na pomot.
Država j rt aicsr dsločila neko svoto v podporo stradajoiim vsled slabe letine, veidar pa ue uiti od dakč v oni m&ri, kolikor bi morala in kolikor zahteva okrajna potreba prebivalstva.
Pokrajina pa, kolikor je pozuaaa podpisanim, ni storila še ničesar v ta namen.
Radi tega stavljajo podpisaai sledeči predlog:
1) Deželni »bor uaj izvoli sklonili, ;da »e*is deželnih aredstev dovoli denarna p.«moč onim okrajem ali občinam — in to čini hi r reje in v kolikor možno ve<»i m-ri —, ki so bil* poškodovane min. leta v.hM elementarnih nezgod. Ta podpira naj služi za uakup hraae ali semena, «li pa uaj se t ist* isvfdt-jo koristna javna d-U. d« -»e tako ps-nndi narodu za-lužka.
9) (V- rv'a ?|ada se poz'vlji. Ia vsakako poviša i i.n v M-: n	podporo, ter
isto u k /r in« prtj to - t*.• •'.
Ta pr II.14 uaj n !/,ioči ti' n-i <u ' <;nu na rioi h ir j-* proučefrje i'i p - >lanje. M. M :«• -j d i d. Ko a pa iv, J 11 :o, Ko :ul i S , ičid dr. L giuja, dr. Mate Tr uai »uč, dr. dUng-r, dr, Dinko Trinaintid Za tem ati ae še odobrili volitvi novoizvoljenih poslancev dra. ScMipicch o in dra. Gh-rsa iz valvpvsestva. Vredno je sab«lež»ti, da sta kila ta dva poslanca izvoljena le kikitai 30 glasovj; ia to deloma osebno, deloma po pooblastilih.
V ditičaem poročilu opozoruje deželni odbor na neke nepraviloosti, ki so s-j dogodile baje o sestavi volilnih list, tar predlaga, da se t« dajo pregledati od t>«littta».«kom>m>čnega odseka, Cemap
je pritrdila večina.
. ■ • r < ; >
S -t
PolitiilK«	t
v TRSTU« da« 97 jtnav»qa 189S. Položaj na Čedken. G >spodoiu profssorjea na nemškem vseučilišču v Pragi se meuda ue miđi več tako ; tudi oni ae jedo juhe tako vroče, kakor se kuha na ognjišču Wolf»vem. Včerajšnji oficljo-oni „Prager Abendblatt" javlja, da se predavaj* ha rečenem ▼senčilišču vrše mimo dalj« iu tudi vsa ostale posle oskrbne akademiiki senat. — Sek-cijski načelnik HarteL katerega je nančno mini-sterstvo peslale poarsdovat v Prago, je meada miril v tem zmislu, da se prepoved nošenjs društvenih znskev prekliče takoj, Čim nastanejo mirae)i ednošaji ob zakljačku sej deželnega zbora.
Nove jezikovne naredbe izidejo baja dne 10. februvarija. Njih vsebina bode taka — tako pravi neko dunajsko poročilo — da ne boda popolnoma zadovoljila ni Čehov ni Nemcev. Določilo, da morajo vsi državni uradniki biti vsiutt obema deželnima jezikoma, odpade v nofih na« redbab.
Deželni zbor Dalmatinski. Deželni predsednik je naznanil v seji ed dne 95. t m., da je pozval šeatorieo italijanskih poslancev, naj pridejo
v zbornico tekom 8 dni j, sicer zrufce a&tidate, (Italijanski peslaaei so napovedali namreč štrajk, dokler ne bode po njih volji reftetio vprašanje italijanske šole v Spljetn.)
Deželni zbor Nifce-Avstrijski. Vfleraj ao Intepeiovali nemški nacijonalci radi „provokatori* čnega" nastopanja nekaterih katebetov. Te pro-vokatoričao aaatopanje da obstoji v tem, da as nekaterih rat rt d.k na Danajn nijčuti njedne nemška bssede, kedar se poočnjs veronauk, ampak se po« ufiuje v češkem jezika. AU hujše stvari se dogajajo na Dunaju: cslo spovedujejo se iu molijo otroci v ćeik»m jsaikn I Interpelantje zahtevajo od vlade, naj dissipliaarnim petom premesti dotične katehete.
To je groaaa, da na nemškem Dunaju morejo otroei moliti po češki, stokrat groznej«, ako po> mislimo, da so ti otroci — čeških Janševi Na nekaterih razredih aa Dunaja je namreč do nad 90% čeških učencev. 3 takim. Duuajčaai morajo katehetje seveda govoriti po češki, ako hočejo da bode imel pouk kaj vspeha.
Deželni zbor (Joreige-Avstrij ki ji vsprejel predlog, katerim as israks vladi priznanje u nje dosedanja prizad»vuaja iu izreka nada, da isUk skoro ustvari nrsjess parlamentarne odnoiaja a tem, da v smisla opravičenik zahtev Nemcev pre* meni tista določila jesikovaih naredeb, ki so škodljiva posestnemu stanja in koristim Nemcev ter da na ta aačin ugladi pet zakonitemu urejanju jezikovnega vprašanja. Povdarjaje ohranitev sedasja državaopravse aredbe monarhije izr«ka ta dežela! zbor svoje prepriia^ja, da do Vega cilja bi najhitreje dovedla raadslitav Češk« v jezikovnem pogledu ua 3 dele. Deželnemu odboru se nalaga, naj prihodnjemu d«ž«la«mu zboru predloži načrt zakona za nvsdenje nemškega jezika kskor jedinega učnega jezika na javnih š«l»h Gorenje Avstrije. Posl. lWi»h&lzel iu tovariii so predlagali želez*
nisko iniu iidU l ij^tkimi uotranjimi deže lani prrkA Uott> rraauna, Tnr 10 Karavank.
V deželnem zbora Solnogrnikem je dal dežolni glavar precuati brzojavka kardinala Ram-
yole, v kalen de zahvaljuje papež na izrečeni mu čestitki, ia aeieini siior je sklenil, zaprositi fi-naućne^a i»iui*U'M, aa du 15. mare* poiaij*a rok
aa napovedbe d<>b idarine.
Zbornica poslancev Opjerska je a •vi* U včer >erefn' "{>>• »ii »» proračun <k< ta provi-Zurju. K'in i . ><ve je la rja I fi i»i iai uiotyi, u^ h u ut> polo« uje Ogtrst* u* nič. bolje iu uic -, ..»^K" >uo druzih držav. D žavno gospo lai.-Uu »U je v uajlpš-m redu, ta»o je zatrdil g' -p ;tl oiiuisier.
Bolgarska. Priue Ferd.nand »e poda se avfcjo soprogo ia sinom Borisom v Petrograd, kjer ostanejo nekoliko dm. — V sredo je bila krščena po katoliškem ouredu Evdoksija, hčerka priaca bolgarskega. — Kapitan Bojčev ia policijski prefekt Rovelic su bila obsojena V svojem času od 1. iastaoce na dosmrtno ječo r<adi umora neke Simou — ljubice prvega —. Vile sodiiče pa je obaodilo sedaj oba na smrt.
Raslične vesti«
Imenovanje. Trgovinsko mioisterstvo je ime* novslo gosp. d.ra Ivana Slejko konci pistom aa tukajšnji postni iu brzojavni direciji.
Hrvatska osrednja iole v letri. V „Slovenskem Naroda" čitamo brzojavko: Naučni minister grofLantor je nazaauil filozofični fakulteti, da ustanovi 6 stipendije v po 600 gld. za hrvatske viso-koiolce, ki ae hočejo posvetiti profesor t iq ki ao določeai za učitelje na hrvatski srednjt Šoli, ki se ustanovi na IVimorskem.
Slavnemu poitnemu la brzo|avnemu ravnateljstvu na znanje. Neka tvrdka tržaška je dobila dne 35. t. m. brzojavko št. 9119. Ker vemo, da I ima brzojavui urad v Trstu tudi neuiško-alovenske 1 blankete za telegrame, dovoljujemo si vprašanje, I Zakaj se je ta slovenska brzojavka izdala na \ neaiko-laški tiskovini?I Saj je nemško-atoven-skim tiskovinam menda ta namea, da se — rabijo 11
Kje ja Beveo? To ve aieer poštni urad v Bolcanu na Tirolskem, ne ve pa tega poštni urad — v Trsta II Aii to nuj bi ie bilo, toda ta po-aledaji poštni urad ne ve tudi tega, kje da je Flltach?!
Pred seboj imamo pismo, katero je odposlala neka znana tržaška tvrdka svojeina uradniku v Bovca. Pisava je povsem jasna in slovenskemu krajevnemu imenu je dodano tudi nemško oina-čenje. Lepo je zapisano: .V Bovca — Flitseh".
Iu vendar je to pismo romalo v Bolcan na Tirolskem ! In od tod so je srečno poslali v Bovec 11
Koliko ja iol pri naa la drugod ? — Pri nas
nekateri ljudje godrnjajo, da se zida in ustanovlja preveč iol. V resnici pa imamo mi v Avatriji, in zato ie pesebno mi Slovenci, premalo iol, kajti po drugod jih imajo več. Zato pa je ljudstvo pe nekaterih tojih državah bolj izobraženo, pa tudi bolj — premožno. Poglejmo I — Avstrija iteje 49,580,000 doi in ima 17.735 ljudskih in 472 meičanskih iol. Pr;de aa V3a*ih 100.000 prebivalcev po 74 iol, ali ena šola aa 1350 dni. V severni Ameriki pa pride ena šola na 310 prebivalcev, v Norvegiji aa 970, ua Švedskem na 443, na Francoskem aa 473, na Italijanskem na 546, aa Španskem ua 560, v Lukseuburgu na 624, na Danskem ua 701, aa Nemskuiu ua 826, na Portagižkem aa 848, na Nizonsuisaeni u;t 1015, v Belgiji aa 1070, na Angleškem ua 1203, ua Grškem na 1245, na Romunskem ua 1764, v Bolgariji na 1784, v Rasiji na 2196, v Srbiji ua 3112 daš. Ramuaija, Bolgarija, Srbija, Rusija ia seveda Turčija so na slabšem, nego mi, po drugod je povsod boljae.
.Primorec".
Veliki ples „Del. podp. druitva". Kdor si želi omisliti ložo za veliki ples prib. sobote, naj se takoj /.glasi v društven: pisarni, sicer bi bilo prepozno. Kolikor čujemo, je zanimanje za ta ples veliko.
Odbor društva „Kolo" se obrača do slavnega
odbora .Trž. podpornega iu bralnega druitva* z uljudno prošnjo, da bi slavoo-isti ob sobotah dovolil temu društva svoje prostore za obdržavanje ženskih vaj. Nadejamo se, da nam slavni odbor
„Tržaškega padpornega in bralnega društva" ne odreče te prošaja, ker mi ne moremo iskati podpore drugje, nago v bratskih društvih slovenskih.
Odbor „Ko|a".
Bralno in peveko društvo na Opčinah j« imelo nsdavno sVoj redni občni zbor o katerem saao dobili naslednje poročilo: Predsednik g. Kariž je v lepem govora pozdravil zbrane člene. Tajnik gasp. R. B t-.k S^al trpkimi bese i hm i nebrižno*r. ne »aterih členov ter njih nemarnost v plačevanju uinin . S; o - nj 1 > j« verza, je čita' nrkj:i: ■Vao£okater:- »t . sti, da je naioln.ak — Ter z nšo m talini Slorenec gorak — Če prideš ga presit z* ii.ji dni dar — On nima drob.ž* nikoli nikdar". Upajmo pa, da se obrne na bolje tudi v tem pogledu 1 Upajmo, da spoznajo skoro tudi ne-marneži svoja pregreho. Vsem n«M bodi pa naloga, da se te*no oklenemo društva, da združenimi močmi delamo v njega korist in provspah. Ostanimo vsi zvesti ainovi majke Slave, nam v čast in narodu v alavol
Potem jejjprečital blagajnik, g. Ferdo Ferluga, svoje poroiilo, katero je zbor potrdil jedaoglasno. V novi odbor no bili voljeni: g. Fran Kariž predsednikom, g. Andrej Sosič pedpredaednikom, g. Radivoj Bizjak tajnikom, g. Ferdo Ferlega denar-ničsrjem, rt Jakob Hrvatla, Ivan M. Sosič, Ivan M. Hrovatin, Josip Vremec, odborniki.
Petem se je vsprejel nasvet, da ie društveno ime premeni v ,Zvon". Predsednik, g. Fran Kariž, je zaključil zborovanje lepim govoram ter je zaklical trikratni .živio" presvetlemu eesnrja. Pe zborovanja je donela sloveeaka pesem in čuti je bilo lepih govorov in napitnic. Ker je bilo kasalu po novem letn, zbujali so se nam spomini na burno in usodno leto 1897., spomini na dogodke, ki ostanejo trsjno zabeleženi v naši narodni knjigi. Beg dal — ta želja je prešinjsla vse navzoče — da nem leto 1898. prinese milejših dni in sreftneje bodočnosti.
Obfinl zbor bralnega in pevskega druitva •Slavec1 v Ricmanjib dne 23. t. m. ni bil aklepčeu, ker ni bilo zastopanih dve tretjini členov; zatorej se bodo vriil drugi občni zbor v nedeljo 30. t. m. po ravno istem dnevnem redu, aa iatem kraju in ob isti nri ter se bode sklepalo ne glede na itevilo navzočih členov.
Žalostno dovolj, da je izmed 93 članov storilo svojo dolžnost le 611 Res je, da se aaupa odborn — toda je tudi pomniti, da je dolžnost vsakega člena, udeležiti ae zborovanja, kjer ae sliši marsikaj dobrega in nasvetqje tnr tako zdru-žeao približuje namenu, v kateri je ustanovljeno druitvo. Da ae vidimo torej v nedeljo v polnem itevila I	Odbor.
Slovaaske pevsko druitvo na Dunaja priredi v soboto dni 6. februvarja 1898 pleani veniek v kostumih. Gospi in^goapodje vabljeni eo udeležiti ae tega plese v slovanskih kostumih.
Koliko velja avstrijsko in evropsko vojaitva as lata? Avstrija je potroiila od leta 1866. do danes vsega vkup 3900 milijonov gld. (Za ietoinja leto aamo je bile za vojaštvo v proračun postavljenih 184 milijonov gld) En infanterist velja pri nas na leto 291 gld., lovec 296 gld., kavaleriat 468 gld., topaičar 348 gld., ieniat 946 gld., voznik 500 gld.; povprek velja jeden vojak 325 gld. na leto brez erožja. Novo orožje (puške, sablje itd.) je veljalo pri nas od leta 1866 do 1888. vkup 187 milijonov gld. — Vsa evropske države pa ia-dajajo za samo vojaštvo na leto več ko 2500 milijonov gld. Evropske vojske so požrle v poslednjih 40 letih 28 milijard, >5 milijeaov, t. j. osemin-dvajsettisoč dvestopetiadvajsot milijonov gld. 1 Padlo je v teh vojnah 2 milijona 580 tisoč mladih in zdravih fantovi — S temi vojnami napravile so evropsko države 25 tiaoč 775 milijonov gld. državnega dolga. Pstem pa še ljudje poprašujejo, kam gre danar?	„Primorec".
Povrnitev ugriienih. Od 27 o«eb, katere so bile ugrižeattjS od steklega psa in katere so ae podale na Duaaj^radi zdravljenja, vrnilo ae jih je 20. Zaostalo jih je tamkaj še 7. BŠŠLDa :ss Izoone ionski, ie je usmrtil. Leta 1896 pozvan je bil v vojake Adolf Bdhm iz Brna. Bil je v moraariei in sicer kakor podčastnik v pisarni. V ivojem rojstnem kraja je imel že svojo zaročeake. Vendar si je dobil takaj v Trsta asko ljubico, kar ia vojakom baje dogaja večkrat. Bila je ta aeka aatakarica v nek' pivarni in ime jsj
je bilo Olimpija. Kljnb temu, da jej je povedal potem, da ima doaa že svojo zaročenko, ia jej je prepovedal mieiiti še nan|, ni ma oaa dala vei miru ter ga je aadlegovala vedno.
Da se osveti, pisala je njegovim starišem in njegovi zaročenki, ter javifa, da se zveza med njima ne more več razdreti. Stariši so vse to sporočili vojaka. Le ta je zazngal Olimpiji, da £a ne stae vrč nadlegovati! zvtouj.
V	ponedeljek ;e prišla k njemu ▼ p J vi.o, kjer »e je *pri U nj n Zažagfth mn je tudi g;i usmrtiti, alt ne >od' h .ei t ved ti 'njo. Vo.ak, oiislč, ,da sa on- šali. ponudil jt-j ja smehljaje svoj n^ž. In i st ui je zgrabil; n »ž in bi mu ga bila gotovo zasadila v prsi, da se ni izognil ia da je niso prijeli dragi navzoči to* variši njegovi, ki so jo tndi odpravili pote«. Od takrat je bil BOhm vedno zamišljen.
V	torek se je zopet vrnila Olimpija ter je hotela govoriti z ljubimcem. Ta je naprosil svojega prijatelja Godino, da jo odpravi. Ker se pa poslednji ni hotel vtikati, jo je Bdhm sam pregovoril, da je odšla. Tudi oa se je odpravil rekši Godini: ,Te je zadnjikrat, da se vidiva". In rea: ni se vrnil več. Bilo je poluaoči. Ob obrežju pri Sv. Andreja sta hodila polagoma svojo pot dva stražarja. Čudno se jima je zdelo, videti tamkaj ob tej nri vojaka aamega. Vojak se jima jo zgubil med dreveai. Čim ata se odstraaila s tega mesta, zaslišala sta strel. Naglo sta se obrnila i u stekla tjekaj, od koder je prihajal strel — in na tleh v krvi je ležal vojak, trdo držeči v roki samokres. Jeden stražarjev je oatal tamkaj, drugi pa je hitel poklicat zdravnika z zdravniške postaje. Zdravnik je doiel hitro, a mogel je samo potrditi že nastalo smrt Obvestili so hitro tndi častniks, ki je Imel nad* zorstvo v vojaiaiei. Le ta je zavkazal odnesti truplo v vojaško kapelo, potem, ko je policija popisala dogodek.
Opioa kakor delavci. Kapitaa Lan Mosa ima v Trans valu v južni Afriki rudnik. V tem rndaiki dela razven ljudij, tudi 94 — opic. Sedmero teh opic vrii toliko dela, kolikor sedmero odraslih močnih ljudij. Dostikrat delajo taka dela, kakoršnih ne bi vriili ljudje. Ia vseh kotov znašajo na je len kup najmanjše koičeke in odpadke, in lehko je potem ljudem, vse to spraviti v koriat. Čeravno ne mili nikdo opic k delu, ter jim je svobodno, kar ia kolikor hočejo delati, ne vidii jik nikdar brezposelne. Če druzega ae, hodijo v radaik ia tamkaj pomagajo delavcem. Med njimi ne nastajajo nikdar prepiri. Svoje nalogo isvriujejo točno in ▼ redu. Ob enem z delavci začenjajo in zavriujeje delo. Posebno zanimivo je opazovati jih na dela, ker vae delajo točao ia enako. Velikokrat spremljajo vozove|iz rudnika, ia če je odpela le neznatna mrvica, hitro jo pobirajo in mečejo v vos. llaego delavcev bi se lahko ačili od njih.
Ukradel |a neki Viktor M. gospodinji, pri kateri je bil na stanovaajn, 3 srebrne are, 2 para nkanov, jedno srebrne zapestnico, jeden srebrn in tri zlate prstane. Goep. Titi ga je staknil sinoči. Viktorček je priznal. Odveli so ga v znaao zavetišče.
Nesreče. Kmet Andrej Semič is Postojna peljal je Jvčersj. seno v iTrst. Blizu openske?a obeliska pa se je vos stresel tako, da je voznik padel na ceato. Pobil ae je močno na glavi in ja bil sprovedea v bolnišnico.
Delavci v livarni pri Skednju so metali v morje neke ostanke minerala, ki so provsročili, čim ao se dotaknili vode, nekak strel ter raznesli v zrak kamenje ie drugo. V obližju je bil delavec, Blaž Abad, katerega je raznešeni materijal precej poškodoval aa večih krajih telesa.
Mario Dubretič je nosil v roki buteljko. Spodrsnilo se ma je in je padel. Buteljka se ja razletela. Porezal se je precej ob koičekih stekla.
701etao Ano Šilan prijelo je kolo nekega voza ter jo vrglo na tla. Sreča je bila, da je voznik nagle obrnil konja in je bila Silan le lahko poškodovana.
Grozen požar uničil je v sredo v St. Lais v Argentiniji zalogo žita. Škoda ceni se ua 1 mil.
TepeZ. Oglar G. Kante spri se jo včeraj f gostilni v ulici Punta del Forno z dragimi oglarji in težaki. Kmalu je nastal tndi tepež. Med kozarci ia posodami, ki ao letele v zraku, zablistel ao je tadi nož. Valed krika in ropota prišel je V
krtao itriitr. Vso ja skakalo ia aa auti ja ental I« Kaat«, katerraa j# kri odtekala	ia nm,
priaadekk as aa (kvi. Straiar |i j« apraml aa sfravailko poataja* kjar aa ja bilo o4pa«a|aaa
Hi*otrabaituuai sredstvi; od to* ao ga iprovadli ▼ kalailaieo. Ubagli aa Kaateta aapasaaal.
Latorlfaka itovUko iiiebaae daa i«. t m.:
Brao
4, *>,
It, U.
Vabilo k drulbi si. Morja.
„Z i 4 a t « a i ■ i ■ o ft ■ i !• |a gasio pra-svltlssaa vladarja aaleaa, Franiiika J o I a f a, kater« ga vlsdarsk« patdasetlatnico latoa slevaaa* obhajajo idsai ■■ svstrijski a&rodi. Ia nad tami
Slovenci gotovo noteao biti ia aisae sadaji t Ca-sarja tvojega alaaaostai daa primera« proalaviti, pripravlja ae tadi sala družba sv. Mohorja. Zatd pa dases, ko se obrsčamo do milih Sl«veaaev s obiiajao prošnjo ia prijaznim povabilom: naj v prav obilnem števili vstopajo tndi letee v kol« Jfohorjaaov, za t« povabilo ae najdemo primer-aejiega gesla od onega, katere slnli ia 60 lat Cfssrju Frališka Joiafn.
.Z idrsieaimi močmi delajmo sa d^rižbesv. Mohorja rastln čast",— klićeao daaes ter ielimo, da nai klie odmeva povssd, koder se Čaje ia gsvori slovenska baaada. V dražbi sv. Mohorja sdružimo se 81«venci ia delamo aa to, da is bode ne vasi na Slovenikam, ae hiše, kamor bi ae romale njene knjige. Kolikor bolj se dabre knjigs razširjajo med Ijndstvom, tem več žlahtnega sadn rsdd sa posameanika kakor sa ves narod! Po lepem branja se bralcem sbi-struje um, raiširja ss pogled v marsikateri stvari, ai$e se najema milih čutov, beseda materina se jim. vedno bolj omilnje in versko kakor aarodns življenje se sbuja in dviga. In tako prav vsestransko delujejo Mohorjeve bukve. Podajajo tečna dušne hrane s tem, ds tolmačijo i a razširjajo verske resnice; sa gospodarstvo ia sa druge reftl podajajo premnogo koristnih naukov, sa svobodni čps pa ti ponujajo z lepimi povestmi, s pesmi iti. mnogo vspodbude, pa prijetnega veselja iu kratko-časja I
Prevažna je zato za nas Slovence čas, ko se akbirajo novi ndje in se vabijo na zopetai pristop ■tari Moborjani. Do marljivih1 in požrtvovalnih poverjenikov naših, do vseh redoljnbov, duhovnih k'aksr posvetnih, do vseh, ki jim je mar rač slo venska, obračamo sa torej z iskreno in aajno prošnjo: ne odnehajte v unemt in domoljubnem ttudu na družbo uašol Nabirajte prične udov, ohranite nam vse stare, pridobivajte aovih, da bode družba zopet ra*tla in napredovala Slovenca« v korist i u tndi v čast pred vnanjim svetom 1 Ob vsaki ugodni priliki naj zastavijo prijatelji družbe svojo zgbvoino besedo zanjo, naj vabijo iu opo-sanjajo, naj tudi žrtvujejo v ta anmea, da aae1 nikakor ne bo manj, da ne nazadujemo, kaker lansko leto, marveč se število Mohorjanov še pov. zdigne nad onim predlanskega leta'.
,Na delo tedaj, ker resnebni so dnevi,
A delo in *rud nam nebo blagoslovi 1*
Knjige izidejo tiste, kakor so nap«vedaae v .Glasniki*, namreč :•
1.	Naš cesar. Spomeaica ob petdesetletnici Njegove vlade. Spisal Jožef Apik, e. kr. profesor. 9 to knjigo druiba vrtdao proslavi petdesetletnico eeaarjevo. Knjiga bode p«eebno lepa. Krasile j« bodo mnog« podobe, podajale bode živahen opis življenjs in delovanja cesarja aaš«ga, ob jedsem pa tndi nekako zgodovino zadnjih 60 let, : da brist se vmsja ir* hrib, zvestoba Slovencev ne vine I Že ta knjiga sama b«d« vredna goldinar ia v«aki domoljabni Sloveaec aaj si j« sato omisli, ker bod« pravi kras vsaki hiši.
2.	Veliki katekizem, kakor so ga avstrijr aki škofje odobrili za šolsko porabo, aaj p« družbi najde pot tadi v vse slovanske drožiae, Sa se bedo ponavljali tam verski nauki s p«močj« te knj.ge in vernikem stisnili v srce I Kdsr hoče imeti katekizem veza«, aaj duda admui še 20 svč. vsz-nlne za v prt rasan, 10 nvč. pa za kartonirss iztis.
3.	.Zgodbe st. pisma". V. sn«pič. Ta knjiga naj pač ae manjka v aobeni slovanski kiši. Slovenci pač nimaja take ugodne prilike, omisliti si .knjigo vseh knjig", kakor ravno po Mofcorjavi družbi. „Zgodbe* naj ohranijo družni vst stare ude, privabijo naj pa tadi mnogo novih, katerim
aa a pr«jlajimi ta«piti i« latte psstrete, ia bsde trneli pepels« ksjifs.
4. ,Pelje4eUrveV n. ial. ta knjiga aa. dsljajs sanks lanskega kSa in bede al m U koristila šalim poljadeleam. T«r«j H marljive sssito fa sjej.
i. ,81eTemeke Tefcraiee* II. vveaek pri-im|< Aivetepis saslstssps red«ljsba dr. Marieaa, rasa« povesti, peaiae sastavke. farni Iti.
6. Koledar iaiis s rassovrstaim berilom, kakor navadao, ia poskrbeti kečamo, da bede k« likor mogoče aaaimlv ia p«eebaa. Krseils ga bede tadi raaličaa padska.
Tsrej toliko iaradae lepih kaj i g aa jedan sam galJinar t Kaj nihče ae samaii priskrbeti ai jik, aaj bi ai iaaar moral prihraaiti tudi aa dragi str sni.
Pasak*j m tom potom »kračam« i« de gg.
slovanski k pie»tolj«v a iskreno preinje, aaj aikar na s«m]« ni« dražb«, marveč aaj je pridao sa-lagajo s pl«dem svejaga ama in tradal
Dostavljamo, aaj se nam vpisovalae pele gotovo poiljeje do daa 8. marša, kakar aahtsvsjo droltvsaa pravila, da se ogromaa delo ▼ tiskarni s« zavleče in ia je mogoče knjiga ob pravem i^ai dodelati is rasposlati. L* aal, ki v pravsm Času pristopijo ia ob jsdsem poiljsjo sdalso, s« morejo šteti s* uda. Nendi pa morajo plaiati za kaji|a kakor po kajigaraah, aamreč 3 gld. 10 nč.
Bog blagoslovi aa priproiajo «v. Makoija skupno nale delo v prosp*k dražbe is sapreiak saroda slovenskega.
V Celovca, dne fft. jan. 1898. ODBOR.
*rs,000 kran mil glavni dobitek loterije ia apomaaik princa Eugenu. Opozarjamo nai« častite bralca da kad« žrebanj« da« 11. f«bravarja t. 1.
N^jnoveji« vaatlc.
Plllj 97. Danažja seja je bila nečuveno burna. Galerijo so morali izprazniti trikrat. V zbornici je bila grozna zmešnjava.
Barolin 27. Glasom brzojavke, došla is trd njave Tientan na Kitajskem, je kitajska sodrga v noči met nedeljo in ponedeljkom umorila nemikegh mornarja Schulzeja, ko je stal'n* straži.
Carigrad 97. Od včeraj je tu viharno vreme. Saeži usoćuo. Na črnem morju se j« dogodiio ve liko nesreč.
Javna zalivala.
go«p. Franu Wilhelm-u lekarnarja v Neunkirchen, Spodnje ATatrijek*.—
D« etapam v javnost. io le radt tega, ker «e čutim dolžnega izreči gospodu Wilhelmu, lekarnarja v Neankir«h«n, najsrčnejšo zahvale ačinek, katerega mi je napravil njega > Wilhelmev čaj pri mojih revmatiinih bolečinah, in da epo-; zorim na ta čaj rse one, ki trpijo na tam groiovitem zla.
i	Nemogoče mi je naslikati bolečine, katere eem trpela
j akoci cela 3 lota o vsaki vremenski spremembi ia katerih
i a« alaem megla oprostiti ne z uporabo zdravilnih sredstev, I ae s nporabo žvepljenih kepelji v Baden-o pri Dunaja. Cele ' noči premetavala sem se po postelji, tek krčil se j« vidno, isgl«dala sem ialostno in meci so pojemala
P« 4 tedenski aporaki Wilhelm-evega Čaja oproščena sem bila btlečin in eem še tedaj, dasiravno n« pijem čaja ie 6 tednov, ia t«l«sni stan a« je poboljša). Prepričana sem, da vsaki, ki se zateče o slični beleini ao tega čaja, blagoslovijo bode izumitelja istega, g«ap- Frana Wilheltn-a.
S posebnim* visokw spoštovanem grofica Buttohin-Streitfeld, soproga podpolkovnika.
9t. as.
Razpis službe.
T občini Nabretini se razpisuje služba občinskega redarja* Letna plača 300 gld. ia stanovanje prosto. Drugi pogoji se poizvede pri podpisanem županstvu.
Prosilci naj svoje redno opremljene pto-5nje uložijo pri županstvu v Nabrežmi do dne 25. februvarja t. 1.
Županstvo Nabrežina,
dne 15. januvarja 1898.
Župan: TatlC
Trgovinska bMoJmvk« Ia wam«l.
Pailajjeita. PS^r.^tt zjasnil 9 3S 9 40 P*«ni<i* -a •pamlad 1«9S U.7T da 11.T8 Ov«a s a sfanslad S.81-S.S1 Ki sposslad 8.5S. 8 58 Koraaa n maj-jnni tftH?. 5.19 5.80 i M»«iea nova od IS kil. f. 19 85 —12.S5 ou 71. Kilo 1» _ liai od 80 kil i 1110-1315 , oa »I. kil. f. 18 JO 18-36, od 83 kil. far. —.— —.—. lnAmnu SJiO 9 80 f.roHu 8*15. 8'45
Pšenica: poaadk« ta povpraševanje jako slab«. — Prodaja 15000 m. at. Tremo : lepo.
Bavre. Kava	a ■ >'< av«vas;a ia dec. 88.—
•a april 88.50
Hantu« a o o ti	&£ mesec marc SO.—
za maj 30.50 s* aeptambnr 81.— ia dtcember 3150. ,
InaaJskn boviaS'/. JmnavmrJi
danes
Drlavnl dalg v papirju	108.45
, . v s*eb.tii . .	108.40
ivetr^ska renu v aiaVu	181 90
„ , v kre-.ul. . . . 108.85 Kr«lieia akcij* ...	S67 93
London 10 Lat.	119 95
Napoleoni...........9.58
SO mark	11.78
lou iu,. '	... 45.45
a * 1
včeraj 109.50 109.50 133 08 102.60 354.— 180,— 9.53 11.78 45.85
M! Nečuveno !!!
krstnih predmetev za eam gld. l.aO at.
1'kiMao poslaieaa mra a 3 letno mraaoijo, 1 flno brušeno tolletuo arsalo v toku, 1 krami itp aa amotke, I not«« veaan v aagleiko platio,
1 el<Bantna • ovratnica aa gospođe, Igla Ia alata deuble a kamsaom 1 garnitura gumb sa zapestnico, 1 •	• aa srajoe,
1 selo koristna pisalna earaitura, 1 fine dišeče toiMtno milo. 1 elegantna variiica a lepim prlveakom. 73 Jako dobrih pereo v originamnm omotu, SO pol finega papirja aa pisma, 60 flša aavttkov.
Teb 190 krasnih predmetev raipošilja za samo gld. 1.80 nč. eksportna hiša švicarskih ur na debelo J. Wanderef Krakov«, Stradom it. I.
Kar ne ugaja, vzame se tekom 8 dni naiaj. Ilaitroran oenlk gratli 1b franoo. "VI
ZELE7NISKT VOZNI RFD.
DrŠMvnsi isileanlom. (Postaja pri a*. Andrer)
Od dni 1. maja 1897. ODHOD:
«.30 pretlp. v Herpelje, Ljubljano, na Dunaj, v Bcljafc. 8.30 „ t Herpelje, Rovinj, Pu\j. 4 40 popol. v Herjielje, Divačo, Dunaj Pu^j in Rovmj. 7.80 n v brzo vlak v Pulj Divačo, Beljak >iu Dunaj
Lokalni vlak ob praznikih 8.15 popol. v Divačo.
DOHOD:
8'.05 predp. iz Ljubljano, Divače. 9.45 w ia Pulj a, Rov i uja.
11.15 n iz K rrelj, Libljnane, Dunaja. 7.05 popol iz Pulja, Rovinj>i, Ljubljane, Dunaja. 4.50 , brzovlak ' Diva Pulja, Rovinja,
Srečke spomenika princa Evgena
IPredzanji teden
Glavni dobitek:
75.000 KRON. Srečke po SO nč.
[priporočajo: filuaeppe Bolaffio, Ale«. Levi, Mandel k C., II Merourio Trleatlno, Ig. >eumann, Ni Nlgria, Enr. SchlffmannP|
camiOM:
aeoooocoooocoococ coTcoccet^cc; ooc oooooooocr
Tiakarna Gutenberj^
flljalka cea. k.ralj. uulvemltetne linkarn« MMtyrlu"
13 Sackstrasse — GRADEC — Sackstrassa 13
TOVARNA ZA OBRTNE l\ CONTO KNJIGE
sistem ,Patent Workmann Chioaga" Rastrlmi Mvod — Knjlgoventvo.
pripoTočuje s« za prijazne naročbe se zatrdilom primernih cen in točne postrežbe. Tidelovanje vsakovrstnih tiskovin kakor: časnikov, rokotvorov v vsake« obseiju, brošur, plakatov eanlkav, računov, memorandov, okroinlo, papirja 2a liste In zavitkov z napisom, naslevalh listkov Jedilnih list, pavabll itd. itd. — Bogata zaloga glavnih-, Conto-Corrent-knJIg, Saldl-Centl, Fakture Oebltoren, Credltoren, Caesa-knjig, Strazza, Memerlale, iournalov, frlsa-nate, odpravslli, enenjlčolh iaso-zapadllh In knjig za kopiranje, kaknr tudi vseh pomožnih knjig, potum raztrlrnega (črtanegM papirja, Conto-Corrent, svilenega papirja za kopiranje, llatov Iz kavieka za kopiranje akledlo Ir olnka za kopiranje itd. Za naročbe in nadaljnja pojasnila obrniti se je do glavnega zastopnika
Trst, Via delle Acqiie 6 — ARNOLDO COEN — Trst, Via delle Aeqne 5
lOI
O

ooooooooooooooooooooooobooooooooooooooooooooocf
Laatiiik kanaurcij lista .Edlsaat*. IsdavaMlj ta ♦ik,r.(«. fmt.t :	'Oihkh.'«*«	v Trato.